Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 107

▶ skušnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skušenj

Fizika (1869):	posebno pa Volta dalje zasledoval, vodila je do brezkončne vrste skušenj in resnic, in odprla popolnoma novo obsežno polje fiziki.
Fizika (1869):	občili s prirodo, opazovali marsikaj pri priložnosti in nabrali si skušenj, ki so bile koristne njihovim naslednikom. Kitajci in Egipčanje, ki
Trtna uš (1881):	spravijo v vinograde, kder nje še niso imeli. Kajti mnogo skušenj nam je uže pokazalo, da so pregledovalci trtno uš na

skušinj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): takó storiti, kakor mu je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so

skušnja

skušnja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po noči ali zjutraj ta nesreča
skuſhna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi

skuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu

şkuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de ogenj vezh in vezh neſrezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne móre. 8. „Pri naſ ni kraj sa dobro ſadje. ” — Şkuſhnja uzhí, de shlahtno ſadje tudi tam tékne, kjér bi kdó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dalje. ) Dvanajſto nedeljo. Kako gnoj k nar boljimu prida obérniti? Şkuſhnja pové, de je gnoj ſizer bolj, zhe kaj zhaſa leshi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar hujſhi ſtrup
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Dôbro je ſéme v zhaſih premeniti. Şkuſhnja pové, de navadno podnébje ali srazhje ta ali uni ſad

ſkuſhna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam

ſkuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega

skušnje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Pa tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času vse skušnje natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko
Oče naš (1854):	dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še tako hude, in kar smo doživeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi olje je drago
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor
Oče naš (1885):	dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi tebi zná ura skušnje priti. Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja

ſkuſhnje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je na tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa naſ tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in

skušnji

skušnji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko

ſkuſhnji

Genovefa (1841):	v vſim vezh ſtorí, kakor obljubi. Srézhen je, kdor v ſkuſhnji obſtojí. Sakáj, kér je ſtanoviten bil, bo krono shivljênja prejel
Genovefa (1841):	mati, ſim bolj neumna imenovati, kakor ti. Po tako dolgi ſkuſhnji shé vém, de po terpljenju védno veſêlje pride, pa vunder
Genovefa (1841):	hzhí ſe ne ſpridi tako kmalo. Verjemite mi to, po ſkuſhnji govorím. Pa vaſh Gôlo je sarobIjen sanikernik! Ne samerite ſvôjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	treba opomniti, de ſe zhes to le po bolj dolgi ſkuſhnji prav ſoditi more; sakaj tiſta semlja obrodi v ſuſih in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo tudi vſi kraji po zeli krajnſki deshéli po deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni bilo ſladkoritnika ne igravza med uzhenzi viditi. Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju) ali zlo v novizah pohvaliti in ſhe kakſhno drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tréh rédih imenovani poſébno, sató, ki ſe je po dolgolétni ſkuſhnji vidilo, de je ondi tózha prav malokdaj potólkla. V drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vösendorfu bliso Dunaja je nasnanje dala, de ſo pri pervi ſkuſhnji v letu 1839 s to maſhino v 29 minutah 60

skušnjo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Zato pa tudi to ravnanje vsacimu živo priporočim. Neko drugo skušnjo sim o jeseni léta 1849 s hruševimi peškami napravil. Nenadama
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z brinovcom namažejo, in sesati jih pusti. Gospodar, kteri to skušnjo poterduje, je k ravno tisti svinji, ktera še svojih prascev
Kemija (1869):	raznega mleka. V vsak val vlijemo sto delov mleka za skušnjo in je pustimo mirno stati tako dolgo, da je smetana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	leta že 4krat skušan v volitvah, je slavno prestal to skušnjo in ministerstvu je pokazal, da možje, ki si jih je

ſkuſhnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v naſhih novizah Vſelej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko

▶ skušnjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skušnjav

skushnav

Ta male katechismus (1768):	Zhe tedej ti zedri so bli omajani, okulverſhem od teh skushnav: kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imel hude misle, takrat polejtę zhes tebe te pshize teh skushnav, ter se bodo v'serze ſasadile, inu tebe ranile, kader

skušnjav
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke

skušnjava

skushnava

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kol be tebe nobena skushnava napremagala, aku be v' tebi ena perserzhna lubeſn boſhja bila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tezi dajzi k' meni moj Syn! kader se tebe ena skushnava lote. Jeſt bom tebi pomagalla, inu ſprosila boſhjo pomuzh, de

skušnjavah

skushnavah

Ta male katechismus (1768):	brumnu ſhiveti v' gnadi bolhji. Bodi ti moja luzh! v skushnavah dej pomuzh, bodi moja troshtarza o Diviza! Ena druga Peſem
Ta male katechismus (1768):	te mlajshe toku uzhimo, de v' skushnavah pravo viro naſatajée, ampak de uſſi skupej uſſeller Bogu v'
Ta male katechismus (1768):	Matere boſhje. I. Kam se 't hem obernit v' takeh skushnavah, v' dushneh teſhavah iskat' pomuzh? Kje b' mogl ſadobit v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' bukuvzah nositi, v andohti derſhati, vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na J. M. J. klizati, ſjutrej, inu na vezher pred

skušnjavah
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri
ſkuſhnjavah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): naj lepſhi dar je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef

skušnjave

skushnave

Ta male katechismus (1768):	pomagej ti uſſellei skushnave mojstriti, brumnu ſhiveti v' gnadi bolhji. Bodi ti moja luzh
Ta male katechismus (1768):	mogl ſadobit v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov
Ta male katechismus (1768):	biti, kakershni so grehi, katiri nam boſhje Kraylestvu ſarinejo; potler skushnave, katire nas, zhe naborno skus boſhjo pomuzh obvarvani, skus svoje

skušnjave
Valenštajn (1866): Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje

skuſhnave

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta ſourashnik naſhih duſh dela. Kader nas tiſti skus ſvoje skuſhnave h' grehu vabi, mu napelava. ta greh maihen naprei poſtavi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	in interitum, & perditionem. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v'katiri ſe je Chriſtus poſtiu, kader je biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh je nasai perneſsu te
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	odpusty Is' svoje milosti. 6. No svet'ga olía mozh Ta skuſhnave premaga, Kader Bounik to luzh Dershy, de obnemaga.

ſkuſhnave

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prozh od tvojga kraleſtva (namrezh od nas) vſe pohujſheine, inu ſkuſhnave! Venit enim avaritia, & vendicat in me ſihi ſedem; jactanina cupit
Branja, inu evangeliumi (1777):	nimajo korenine : sakaj en zhaſs ony virjejo , ob zhaſſu te ſkuſhnave pak ony odſtopijo. Katiru je pak med ternje padlu , ſo

ſkuſhnjave

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji

skušnjavi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vojšaški mladeneč Jožef vam daje tukaj prav lep zgled. Ob skušnjavi misli v Boga. Se varuje drušine hudobnih ljudi. Nedolžnost mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	mine. Nevarno je! Pa vem nevarnost večo še, Če u skušnjavi človek je: Mu zmagati je nemogoče Si misli, raj' v
Valenštajn (1866):	delo, ker mi Je v mislih bilo, ker uhó nastavljal Skušnjavi sem, pojil srcé v teh sanjah, Ker se za delo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pogovore? Ali si bil udan praznoveri? Nevoljen in nepotrpežljiv v skušnjavi in nesreči? Ali si dvomil nad Božjo previdnostjo? Zaničevanje dobrih

ſkuſhnjavi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu

skušnjavo

skushnavo

Ta male katechismus (1768):	hudizham obvarvani bli, de be na nobeno viſho v' eno skushnavo napershli, inu v' greh nadavollili. Kaj v ti ſadni: Temuzh
Ta male katechismus (1768):	koker mi odpushamo nashem dolſhnikam. 6. Inu nas naupelli v' skushnavo. 7. Temuzh nas reshi od ſlega. Amen. Kaj pomenejo te
Ta male katechismus (1768):	Kaj pak v' ti predſadni proshni: Inu nas naupelli v' skushnavo? Mi ſhellemo, de be per toku veliki slabusti tega ſhivlenja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Nasputè se is njim v'nobenu pogovarjanje, kader zhes viro skushnavo imash, ampak derſhè se beſſede boſhje, debosh ohrajnen. En sam
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi mi odpuſhamo naſhim dolshnikam. 6. Inu naſs navpeli v' skushnavo. 7. Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku

skušnjavo
Oče naš (1854): VI. Ne pêlji nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je
ſkushniavo
Praemium sa male otrozhizhke (1810): dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na

ſkuſhnjavo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tovarſhtva; ne podajte ſe nikoli radovolnu, inu bres potrębe v' ſkuſhnjavo: molite is zęliga vaſhiga ſerzá, molite ſtanovitnu , inu s' eno
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu s' eno goręzho shelo, de bóte mózh dobili to ſkuſhnjavo premagati. Premiſlite vaſhe shivlenje, inu vy bóte vidili, de vſelej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	le na voljo ſvojiga Ozheta; toraj ſpet ne pervoli v' ſkuſhnjavo, ino rezhe: „Piſano je: Ne ſkuſhaj Goſpoda ſvojiga Boga. “ Bres
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe terdno ne dershí boshjih sapoved; pa rádo pride sa ſkuſhnjavo pervoljenje, sa njim pa greh, kteri je nar vezhi slég
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſtreshejo Jesuſu. Ne pervolímo tudi mí nikoli v' nobeno ſkuſhnjavo. Jesuſ nam bo pomagal, zhe ſe v' njej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi mi odpuſhamo ſvojim dolshnikam; ino ne vpelji naſ v' ſkuſhnjavo, temuzh reſhi naſ od slega“. „Zhe ljudém njih ſpodtike odpuſtitè

▶ skušnjavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skušnjavec

Stric Tomaž (1853):	veliko zadergah ste, in bati se je, da bi vaji skušnjavec ne premagal. Zatorej bi bilo zares bolji, da bi jo
Čas je zlato (1864):	O gospod! milost! milost! « javka Juri »število je bilo preveliko! Skušnjavec me je premagal! Gospod! milost! nikdar več se ne bom

ſkuſhnjaviz
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove

▶ skutnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

posvojenec; Pleteršnik

skutnik

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zlo v navadi v Semiču, po Černomeljski in Metliški okolici. „Skutnik” pravijo takimu dečku (fantu), ki ga kaki zakonski (ljudje) starši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	kar koli hoče. (Konec sedí. ) Se nekaj zastran „skutnika”. Beseda „skutnik” je zlo v navadi v Semiču, po Černomeljski in Metliški

▶ skvariti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skvaril

Lohengrin (1898):	Kdo moč je meni vzel? Naj on mi up bi skvaril, Vse nade v nič mi del? O slávi, pesem zmage
Lohengrin (1898):	udaril, Bog mi je zmago vzel! Vse nade sem si skvaril, Ugled moj je ovél! Ah, kdo ga je udáril? Kdo

▶ skvasiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skvasi
- ſkvaſi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni
skvasijo
- ſkvaſijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she
skvasilo
- ſkvaſsilu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je ſkrila med try polovnike móke, dokler ſe je vſe ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah
- ſqvaſilu
  Branja, inu evangeliumi (1777): omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu
- ſqvaſsilu
  Biblia (1584): oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu

▶ skvašen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skvašena
- ſkvaſena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer
skvašeno
- ſkvaſeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna

▶ skvo samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skvo
Gozdovnik (1898): zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk

▶ sl. okrajšava ↘ goo300k, IMP

sl.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz
Rudninoslovje (1867):	vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše
Rudninoslovje (1867):	zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl.
Rudninoslovje (1867):	ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46.
Rudninoslovje (1867):	sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46.
Rudninoslovje (1867):	ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s
Rudninoslovje (1867):	vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i
Rudninoslovje (1867):	s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46.
Rudninoslovje (1867):	osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne

▶ sla neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

sla
- ſla
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla-

▶ slab pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslabšapridevnik, splošni, presežnik

nar ſlabiſhi(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hiſh, dershín, inu shlaht, kęr en vęzhni nepokoj, inu ta nar ſlabiſhi glihenga goſpodari! Vy vejſte vſe leto ſhe bol, kakor
Slate jabelka (1844):	je bil, kadar je bil vzhaſi ſlabo poſtreshen, in je nar ſlabiſhi rezhi sa-ſe isvolil, kadar je le mogel. Od brumniga

najslabšepridevnik, splošni, presežnik
- najslabše
  Zoologija (1875): in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado
- nar slabši(združena oblika)
  Stric Tomaž (1853): Halaj, ter ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož

najslabšipridevnik, splošni, presežnik

najslabeji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se

nar ſlabejſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na mahu kupiti, de bi kmetijſka drushba kasala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de naj ta kraj, ktéri je bil po zelim mahu nar ſlabejſhi, kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo

nar ſlabji(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): zhiſla, in rad ſprejema, kir ſi miſli: Gotovo tiſti ſad nar ſlabji ni, Kamur ſerſhen vſeſkosi rad letí! Tiſtimu pa, kdor

najslabšimipridevnik, splošni, presežnik
- najslabšimi
  Revček Andrejček (1891): v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem

slabpridevnik, splošni, nedoločeno

slab

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako
Robinson mlajši (1849):	je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj naglo k njemu stopila, in
Valenštajn (1866):	smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za slab namen, a ti za dober Namen si ga prevaril! Prosim
Ferdinand (1884):	jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega ne vrjamem

ſlab

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu

slabapridevnik, splošni, nedoločeno

slaba

Sacrum promptuarium (1695):	letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi
Fizika (1869):	bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem
Gozdovnik (1898):	mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali v vodo, potem

şlaba

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terpí, in ſe prodá kadar je kup bolj po volji. Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morde ſhe smiraj miſlite pri ſtarih krajnſkih oſtati? Nikdar nikar! Şlaba goſpodinja, ktera ſe ſtariga kolovrata dershi, a k o je

ſlaba

Genovefa (1841):	re tvoja ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza
Genovefa (1841):	je bila ſizer preſtâla, pa vunder je bila ſhe tako ſlaba in bres vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli

slabepridevnik, splošni, nedoločeno

slabe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koliko živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mogoče opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje in ko bi mu bil Korvin prej pred oči
Zoologija (1875):	mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba
Občno vzgojeslovje (1887):	volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem

ſlabe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh

slabegapridevnik, splošni, nedoločeno

slabega

Zlata Vas (1850):	starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabega skerbenja krivi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo
Oče naš (1854):	bolje. “ „Bog daj! “ je zdihnil Nace. „Toda jez se čutim slabega za umreti. Oh, kako sim slab! “
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	postava. Kneza nihče ne sme razžaliti; nihče ne sme kaj slabega zoper njega govoriti ali zoper njega šuntati; kdor razžali osebo
Sveti večer (1866):	večnost. Beži ne le pred slabim, temuč tudi pred priložnostjo slabega dela. Posebno se pa umikaj ljudem, ki se radi norčujejo
Sveti večer (1866):	brezbožnost pa ni še nobenega dobrega sadú obrodila, mnogo pa slabega. Molite z nami, kakor se spodobi pametnemu človeku, — ali pa
Sveti večer (1866):	gleda povsod. Imej se vedno za predobrega, da bi kaj slabega storiti zamogel. Bogastvo, slast tega življenja je preslaba, da bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	slabega. Bral sem nekoč, da mečejo Skitje vsak večer v pripert
Oče naš (1885):	bolje. “ „Bog daj! “ je zdihnil Nace. „Toda jaz se čutim slabega za umreti. Oh, kako sem slab! “
Občno vzgojeslovje (1887):	kakor je želeti, ter se naučijo od njih večkrat kaj slabega, kakor kaj dobrega“. (Slomšek. ) Upliv domačih razmer na duha in

slabiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kaj je tedaj tega krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji
Zlata Vas (1848):	starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj kot na Angleškim. Iz tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni, de sim

ſlabiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri

slabempridevnik, splošni, nedoločeno

slabem

Stric Tomaž (1853):	noči je že bilo. Tomaž se kremži neznanih bolečin na slabem ležišču in na celem životu kervavi. Zeló ga žeja in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v začetku manj očevidne, pridejo in zginejo, in se pri slabem vremenu nar hujše kažejo. Od tod pride, da vertoglavna ovca
Valenštajn (1866):	ura ne mine, ko bodo ga obešáli? Stražnji glavár. Po slabem déli nej dobrega plačila. Prvi samostrélnik (druzemu) To sama brezupnost
Sveti večer (1866):	pepel. V njem prebiva neumerjoč duh; on je angelj v slabem mesu in kervi. Kedar ta slaba obleka odpade — je angelj
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	tudi vedno rastoče nerodnosti, slabi zgledi, priložnost in zapeljevanje k slabem; to so posledice posedanja v gostilnah in žganjarnah. Proti tem

ſlabimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Şejanje v lepimu vreménu manj ſemena vsame, kakor ſétev v ſlabimu vremenu. 5. Na njivo, ki je sa ſétev perpravljena, in

slabemupridevnik, splošni, nedoločeno
- ſlabimu
  Genovefa (1841): gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi ubósimu, ſlabimu otrôku reſ terda, dolga in nevarna. Pa Bog ti bo

slabipridevnik, splošni, nedoločeno

slabe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku

slabi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste
Robinson mlajši (1849):	odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri
Roza Jelodvorska (1855):	in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila je pri vratarici, in je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da
Gozdovnik (1898):	ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o

ſlabi
Branja, inu evangeliumi (1777): po nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt

slabihpridevnik, splošni, nedoločeno

slabih

Zlata Vas (1850):	dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko je poprej le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kteriga celo življenje je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. «
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico
Izidor, pobožni kmet (1887):	njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive

ſlabih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino

slabimpridevnik, splošni, nedoločeno

slabim
Sveti večer (1866): Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno

ſlabim

Genovefa (1841):	nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne
Genovefa (1841):	je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert

slabimapridevnik, splošni, nedoločeno
- ſlabima
  Genovefa (1841): menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi

slabimipridevnik, splošni, nedoločeno

ſlabimi

Genovefa (1841):	mu je ſtala s velikimi zherkami na obrasu sapiſana. S ſlabimi, trepezhimi ſtopnjamije ſhel pred ſvôjim goſpódam po ſtopnjizab, in njegova
Genovefa (1841):	in lahko mirno umerjêva! ” Po tem ſo jo mati s ſlabimi rokami objéli, in od joka in ihtênja ſo komaj té

slabopridevnik, splošni, nedoločeno

slabo

Divica Orleanska (1848):	Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter ne le meščani, ampak tudi kmetje tako govoré in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako
Izidor, pobožni kmet (1887):	ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je

slabu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): Chriſtuſu ta duh volen, ali tu meſſu je bilu ſlabu. Slabu je bilu tu meſſu, kyr v' premishluvainu tiga je on

ſlabo

Kuharske Bukve (1799):	mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5.

slabšapridevnik, splošni, primernik

slabejša

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba prasico štiri tedne kermiti, potem se ji sme slabejša kerma dajati. Ako svinja mladih prascev sesati ne pusti, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	v mnogih zadevah velike posebne težave. Njih zemljišča so veliko slabejša in ob težjem delu pridelajo malo, tako , da si celó

slabša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša in zališa. Nekdaj je bila
ſlabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa ſe sa nogovize
ſlabſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe

slabšepridevnik, splošni, primernik

slabej

Najdenček (1860):	skledico z juho pred vrata in je potem urno zbežal. Slabej in slabej sim prihajal. Komej sim se mogel še do
Najdenček (1860):	juho pred vrata in je potem urno zbežal. Slabej in slabej sim prihajal. Komej sim se mogel še do vrat privléči

slabeje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in da nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica

slabejše

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako ravno zmiraj rado jé; rebra in kosti kaže, vedno slabejše postaja, in pogine za popolnem obnemaganjem. Prej ko ne tiči
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zmes sama, velja enačbe; t. j.: Množina boljše in množina slabejše tvarine se imata kakor diferenca med srednjo in slabejšo vrednostjo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	največ 195.5 žganje najmanj 495.0, največ 770.0 Imamo sicer tudi slabejše pivo, ki ima le 20% in takozvano »Guttemplersko pivo«, ki

slabše

Aritmetika za učiteljišča (1885):	načelo: ako zmešamo vselej po jedno boljše in po jedno slabše blago takó, da dobimo zmes zahtevane srednje vrste, ondaj dadé
Aritmetika za učiteljišča (1885):	hl boljšega vina 10 hl slabšega, t. j. boljše in slabše vino treba zmešati v razmerji 4 : 10 ali 2 : 5.

ſlabiſhi
Kuharske Bukve (1799): ſkup savręti, je dobro. 144. Nadevana ſhuka. Druge majnshi inu ſlabiſhi ribe otrębi od koſtí inu od koshe, rasſękaj jeh, inu

slabšepridevnik, splošni, nedoločeno
- slabše
  Rudninoslovje (1867): zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i sive, imenujejo se korund sploh, a

slabšegapridevnik, splošni, primernik

slabejiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za

slabšega

Aritmetika za učiteljišča (1885):	uporabili, prav toliko izgube, kolikor bode pri vsacih 10 hl slabšega vina dobička, namreč 4 x 10 = 40 gl. Da se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bode treba na vsake 4 hl boljšega vina 10 hl slabšega, t. j. boljše in slabše vino treba zmešati v razmerji

slabšipridevnik, splošni, primernik

slabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila

slabejši

Svetinova Metka (1868):	je, ,nehal bom tudi živeti. ‘ Nazadnje, ko je bil vedno slabejši in se ni mogel več držati pokonci, moral je vendar
Žalost in veselje (1870):	niti pijače v ustih, ni čuda, da so prihajali vedno slabejši, in marsikteri je že videl neogibni grob pred seboj v
Cyclamen (1883):	ako se ne motim oboje v dobrem stanu; posodite mi slabejši par k jutrajšnji besedi. Moje hlače skoro niso za rabo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so pohajali Ljubljančanje veselice, leta 1746. meseca februvarja in marcija; slabejši je bil zaslužek spomladi in po leti, meseca julija na
Postillion d'amour (1887):	katere je lahko spoznati po bornejših hišah in kočah, po slabejši in umazani opravi ljudij. Razven pridnosti razvija okolica pujanška še
Iz življenja mlade umetnice (1890):	sábo dvanajst let. Oče je bil od dné do dné slabejši, mati od dné do dné bolj pobita. Sklenilo se je
Pogreb na morju (1894):	dasi se mu klanjajo vse vede in sleparski ljudje? Nič, slabejši je od neumne živine! Ni li veliki mornar in ribič
Prve hiše (1896):	a sta se le — na škodo Francètu; pa slabejši je slabejši! »Zakaj me tako privijaš? « očita Prvinov Žličarju, »saj ti ni
Prve hiše (1896):	težko sporazumela, a sta se le — na škodo Francètu; pa slabejši je slabejši! »Zakaj me tako privijaš? « očita Prvinov Žličarju, »saj

slabejšo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razmeri potrebuje; sicer si bo le boljšo kermo izbral in slabejšo pa pustil. Leta razvada se pozneje težko odpravi. Tudi se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	množina slabejše tvarine se imata kakor diferenca med srednjo in slabejšo vrednostjo in diferenca med boljšo in srednjo vrednostjo. Račun stoji

slabši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga. In če bi se nam tudi v početku
Blagomir puščavnik (1853):	omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se

ſlabejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): na tanjko povedati, to ſe vezhidel le po boljſhi ali ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho
ſlabiſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſpovę, inu v' ſvoje pèrve gręhe vſelej nasaj pade; je ſlabiſhi, inu bôl y'nevarnim ſtani, kakor ta nar vękſhi gręſhnik. Sakaj
ſlabji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v naſhi semlji kmalo svershejo in od leta do leta ſlabji prihajajo; tega nam kashe ptuja pſheniza, ki ſe is otoka

slabšopridevnik, splošni, primernik

slabejo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tukaj gori v nebesih — ali se more taka sužnja za slabejo šteti, kakor kaka druga, ki je z vsem preobložena, pa
Botanika (1875):	omenimo le toliko, da se pri mikroskopičnih opazovanjih začne se slabejo, Po priliki 30- do 50kratno povečavo, in da je 250-

ſlabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſená, ne detelje; s ſlamo in pa ſhe s drugo ſlabeji kermo morate po simi shelodez uboge shivine polniti; ſi poſhkodovate
ſlabji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vedno dobriga serna oſtalo, zhe bi ravno vtegnilo, prihodnizh v ſlabji semljo priti. S tem ravnanjam ſo ſi umetni Anglijani veliko
ſlabſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako

▶ slabiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slabi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nič v sebi za tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo

▶ slabo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslabšeprislov, splošni, presežnik
- najslabeje
  Fizika (1869): skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav
- najslabše
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje
- nar slabeji(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): če so takó napravljene, kakor sim vam ravno popred povédal. Nar slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto

slaboprislov, splošni, nedoločeno

slabo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za
Zlata Vas (1848):	ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja
Tine in Jerica (1852):	terpela, de bi le ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav nič ni bilo
Sveti večer (1866):	bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli
Fizika (1869):	delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti
Ferdinand (1884):	kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga
Ferdinand (1884):	vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik

slabu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	klizhesh ti mene eno Mater te gnade, al ſatu se slabu pomujash, de be se te gnade k' dobremu ſanuzal. Ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhjem oblizhjam, zhe je le v gnadi boſhji, koker je slabu oblezhen pred njim une, katire v'shkarlatu oblezhen pred njim

ſlabo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo bil ravno umni rokodelz napravil

ſlabu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v'

slabšeprislov, splošni, primernik

ſlab'ſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne tezhe, Hitro nekol'ko sdravnik ti odsame, Zhe ti le ſlab'ſhi, le ſlab'ſhi bit' jame. Prizhata druga dva sloga od kraja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Hitro nekol'ko sdravnik ti odsame, Zhe ti le ſlab'ſhi, le ſlab'ſhi bit' jame. Prizhata druga dva sloga od kraja Ştraſhniga, daljezh

ſlabeje
Genovefa (1841): njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo
ſlabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prediz je poſkuſhalo préſti; pa bolji prediza, ko je bila, ſlabeji ji je ſhlo od rok. Po navadi ſo kolo hitro
ſlabejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vmétnih kovazhov, ktéri bi snali konja podkovati, kakor gré; ſhe ſlabejſhi ſe nam pa takrat pôje, kader nam konj, govédje, ovza

▶ slabost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slabost

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj
Valenštajn (1866):	Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo
Ferdinand (1884):	Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje

slabuſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem

slabuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	doſtikrat kreh inu ſmotnave naredę? kolkukrat so ludji ſhe tvoje slabuſte ſamirkali, inu ti se to dobro misl od tebe ozhitnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je namarnoſt, koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje fallerje. Puſti se skus njeh zhaſtitluvo plèsho
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na dnu padlu

ſlaboſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bati, de bi taku naſrezhnu na padli, kyr posnamo naſho ſlaboſt, de Je tiſta ſiunu h'padeinu nagnena, inu posnamo to
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne bó moje shivlenje drusiga, kakor enu oſnuvanje od sgol ſlaboſt, inu pezhenja tę vęjſty; od ſpovèd, inu od ponovlenîh gręhov

slabosti

Valenštajn (1866):	Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram
Zoologija (1875):	se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah

slabusti

Ta male katechismus (1768):	naupelli v' skushnavo? Mi ſhellemo, de be per toku veliki slabusti tega ſhivlenja skus bo-
Ta male katechismus (1768):	dushneh teſhavah iskat' pomuzh? Kje b' mogl ſadobit v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de

ſlaboſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku
Genovefa (1841):	ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila

ſlabuſti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bila h'oprauleinu, inu h' dokonzhainu napreiuseta, ampak od te ſlabuſti tiga duha, inu mozhy. Namrezh ta beſeda tædere, stoshiti, ozhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ga nabiu na ſebe vseu. On ſe tudi napreſtraſhi te ſlabuſti te na ſebe vsete zhloveſhke nature, sakai tiſta je od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturila? ali bo en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit illi
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'ſlabuſti dapolnena. Torej ſe ozhem jeſt rad savol ſvoje ſlabuſti pohvalit:, de bi Chriſtuſova muzh v' meni prebivala. Evangelium S.
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv: sadoſti je tebi moja gnada: sakaj muzh bo v'ſlabuſti dapolnena. Torej ſe ozhem jeſt rad savol ſvoje ſlabuſti pohvalit

slabostih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj

▶ slaboten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslabotnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najslabeji
  Maria Stuart (1861): reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer

slabotenpridevnik, splošni, nedoločeno

slaboten

Turški Pavliha (1864):	Nemški Pavliha pa je že od mladih nog bolehen in slaboten, in podaja mu se še nemška obleka kaj malo, v
Antonio Gleđević (1873):	in drugi, kje so? Ostal pa je rod ošaben in slaboten! V žametovih haljah rožljajo z malimi rapirji po korzu, pod
Bolna ljubezen (1874):	kri! za Ali ne morem več, predragi! Oj bolan sem, slaboten, hudo bolan! Pač bi se rad k vam povrnil — ondi
Bolna ljubezen (1874):	je pač zašla tu sem? ), jaz pa sem bil neizrečeno slaboten, s krvjo je bila oblita obleka in roke, s krvjo
Holekova Nežika (1876):	pri svoji mizi. Kaj so hoteli? Bil je drobiž, mladoleten, slaboten, takšno, ko ravno začne malo frčati, šibko in boječe. Stiskali
Cvet in sad (1877):	ob svoj ne ravno presnažni prt. »Uže slišim! « čuje se slaboten ženski glas in takoj za glasom pride z gredice ženska
Moj sin! (1880):	sedaj! « »Kaj snedel? Kdo pravi snedel? « In ves bolan in slaboten se je raztogotil ter nam dajal slabe priimke. Ali končno
Mačeha (1883):	samo vsled prve obljube, ampak tudi vsled Elzine lastne želje. — Slaboten vzdihljej uide bledim Eufemijinim ustnam, in ona se prime za
Senanus (1892):	domóv, in končno ona je kriva, da je danes toli slaboten in nadležen, da je prav zató odšel iz pisárne in

slabotnapridevnik, splošni, nedoločeno
- slabotna
  Maria Stuart (1861): strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj

slabotnepridevnik, splošni, nedoločeno

slabotne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega
Fizika (1869):	pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo
Izidor, pobožni kmet (1887):	starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega

slabotnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- slabotnemu
  Oče naš (1885): se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú

slabotnipridevnik, splošni, nedoločeno

slabotni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	viditi in prejeti. Z vso svojo slabo močjo se spné slabotni starček po koncu, vzame bukve v roke, jih oveseljen pogleda
Valenštajn (1866):	samo v rako k drazemu. Najbrunka. I medve sami, dve slabotni ženski? Tekla. Orožije vzemevi; moja roka Te bode varovala. Najbrunka

ſlabotni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko

▶ slaboumen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slaboumni
Valenštajn (1866): nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske

▶ slačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slači

iſlazhi

Življenja srečen pot (1837):	v' poſtelji pod odejoj tebe per miru ne puſtijo. Ne iſlazhi ſe v' prizho drugih do goliga, ne naj ſtoriti, zheſar
Življenja srečen pot (1837):	je pamet ko shamet. — Kdor ſe neſpodobno oblazhi, ſveto ſramoshlivoſt iſlazhi, ino je ſlushavnik peklenſkiga sapelivza. Gisdazhi (ſhtimanzi) ino pa prishani

sleče

iſlezhe

Življenja srečen pot (1837):	tudi ſvoje domazho poſlopje v' ſveto prebivaliſhe boshjih ſlushavnikov premeni; iſlezhe slato oblazhila, ter sazhne tiho ino ſveto shivéti. — Vidiſh mladenzh
Življenja srečen pot (1837):	ſtoril, ker ga poſvetno blago ni veſelilo. Tudi ſvoje oblazhilo iſlezhe, in ſkopimu ozhetu poda, rekozh: „Doſehmalo ſim vaſ ozheta imenoval

▶ slad samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slad

Kemija (1869):	Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad, 495. Malzeiweiss, sladovni beljak, 495. Mangan, 426. Manganit, 427.
Botanika (1875):	kalečega semena nakupičenega, kakor je to pri delanji sladja (Malz). Slad se mnogokrat tako ogreje, da jo je treba večkrat premetati

▶ sladčica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladčico
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge

▶ sladek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslajšepridevnik, splošni, presežnik

naj sladkeji(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in

nar ſladkejſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej

najslajšipridevnik, splošni, presežnik

narslajši
Arov in Zman (1850): ne pa na minljivo vunajnost vtemeljena ljubezen, je brez dvombe nar slajši nebeški dar, pa vselej je tej neskončni sladkosti tudi

nar slajši(združena oblika)

Razne dela (1870):	Moj prihod vas ne razjezi, Vaše igre čislam zlo. So nar slajši djanje zame, Bi se skusil z vami rad, Pa
Razne dela (1870):	Imaš nadjati se, divjiših zlosti! Siloma loči jih koj Tudi nar slajši vezila uboj. Naglo na žalostni vert Treši ti smert
Razne dela (1870):	čversti mlad pajdaš. Sivor mladenču reče: Pripravi se mi, sin! Nar slajši glas izrazi iz čuta globočín, Zedini vse kreposti, veselje

najslajšopridevnik, splošni, presežnik
- najslajšo
  Oče naš (1885): ne pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno

sladakpridevnik, splošni, nedoločeno

sladak

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	to lubeſn tega svejta, inu tedej bosh ti vidl, koku sladak, inu lubeſnive je G. Buh, katire mene, inu uſſe Svetnike
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu boſte pokoj neſhli vaſhim duſham. Sakaj moj jarm je sladak , inu moja butara je lohka. Na dan S. Joshefa Shenina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	mislim si, striček oj zviti, Si čuden možiček, preveč si sladák; Obetaš po druzih še le zdaj storiti, Kar sam nisi
Valenštajn (1866):	jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. (Kozarce zopet nalijó; trknovši pijó. ) Stražnji glavár. Vesél mu padel
Valenštajn (1866):	jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še
Deborah (1883):	drago, sladka moja smrt! Pogled tvoj, stisk z roko, poljub sladak! (Poljubi ga. ) Kde je kraljica, s ktero bi menjala? Jožef
Revček Andrejček (1891):	moj hlapec. (Odide zadaj. ) Andrejček (smehljaje zase). Jeklen je danes sladak in mehák, kakor sveže surovo planinsko maslo. (Smeje se. ) Prav

ſladak
Svetu pismu noviga testamenta (1784): bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim

sladekpridevnik, splošni, nedoločeno

sladek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca
Kemija (1869):	klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61°

ſladek

Pozhétki gramatike (1811):	bonteuse; jaloux, ſerden, jalouse, i. t. d. Al doux, ſladek, ſturi douce; roux, rudezh, rousse. Kako ſe mnoshno ſhtevilo obrasi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponishen; po tem boſte pokoj ſvojim duſham naſhli, ker je ſladek moj jarm, ino lahka moja butara. “ Nekdo je priſhel k'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po verhu ráſtja opikne , in mu ſhkodje. Tak ſok je ſladek, in je zhebelam dobra paſha, sató ga medeno rôſo (Honigthau

sladkapridevnik, splošni, nedoločeno

sladka

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	starše vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi
Blagomir puščavnik (1853):	zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O

sladkepridevnik, splošni, nedoločeno

sladke

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin
Blagomir puščavnik (1853):	kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni
Oče naš (1854):	pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava
Zoologija (1875):	in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih
Oče naš (1885):	in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale

slatke
Sacrum promptuarium (1695): de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu

ſladke

Kuharske Bukve (1799):	popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga
Kuharske Bukve (1799):	inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu
Kuharske Bukve (1799):	sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji

ſlatke
Sacrum promptuarium (1695): de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila

sladkegapridevnik, splošni, nedoločeno

sladkega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is uſſemi darmy ozirani naturi sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kruh bil, sem jeſt taiſtega tudi na posledno uro mojega sladkega ſaspanja ſa eno dobru ſdano popotenzo uſhila. Taiſti so meni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	samega ovsa da. Kedar seno rad je, se mu mora sladkega, ki je na visoko ležečih travnikih rastlo, dajati. Ako konj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	grenkota iz mleka odpravi. Ako mleko ali sirovo maslo ni sladkega okusa, se težko v dnar spravi; slabo sirovo maslo se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	začetku zime nar poprej na versto pride. Ako je malo sladkega sena, se mora vse za žrebeta prihraniti. Kdor ima sena
Kemija (1869):	sokom. Ta prah je vlažen, neprijetnega duha ter ima poleg sladkega tudi neki drug neugoden okus. Da mu se vse to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bi tam izdeloval košarice brez kake zapreke. Prinesejo mu tudi sladkega sadja ter mu obljubijo, da ga hočejo z vsem potrebnim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na kruh, mleko, sadje in na vse, kar je bilo sladkega in dobrega, sta popolnoma pozabila.
Oče naš (1885):	jo vprašaje gledajoč. Kar prime mlinarica naglo, kakor od veselega, sladkega upanja razsvitljena, fantove roke in reče: „O ljubi moj Nacek

sladkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice

ſladkiga

Kuharske Bukve (1799):	na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt
Kuharske Bukve (1799):	lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do

sladkejšipridevnik, splošni, primernik
- sladkeji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki
sladkempridevnik, splošni, nedoločeno
- sladkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): slišim vaš odgovor, Bitja ljubezniva: »Tiho! tiho! blaga mati V sladkim snu počiva ! K' je za hrano sledne stvari Toljkajn se
- slatkem
  Sacrum promptuarium (1695): je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo
- ſladkim
  Genovefa (1841): taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo

sladkipridevnik, splošni, nedoločeno

sladki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmet na svojim polj'. Žarko solnce v berda sije, Zóri sladki up plačila. Trud zastonj ne bo kmetije , Rod obeta zemlja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	take pomočke svetval in povédal, ki se lahko dobijo. Kumna, sladki janež, domača sol, žvepljo se prav lahko povsod dobíjo ; kolmež
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga noč k počitku ne primora. — Primeril te bom dalej sladki čbelici, ktera v zeliših in cvetlicah le med iše, strup
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skozi brizgalo pretlači in na putru ali dobrim maslu ocri. Sladki (cimetov) kruh. Pol funta drobno stolčeniga cukra pa šest rumenjakov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	pratiki Začrkanih 700 košev imam; Zaupam besedi nikdar pa ne sladki, Odkar svet hinavski na drobno poznám. Kako le nek hoče
Kemija (1869):	Indiji rastoči sladorni trst se zmečka in zdrozga, potem iztiska; sladki sok, v kterem je po priliki 10 odstotkov sladora, ima

ſladki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rezhy mi je pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal

ſlatki

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s'savitjam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezhmo: Affectus. O Jagne nar nadoshniſhi! o vſmileni Odreſhenik! o ſlatki JESUS! kai ſi ti per nas tvoje dobrote, inu lubesni

sladkihpridevnik, splošni, nedoločeno
- sladkih
  Blagomir puščavnik (1853): pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti

sladkimpridevnik, splošni, nedoločeno

sladkim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tak' kot Jezusa objéla, Bo tud' mene zemlja iméla V sladkim míru in pokoj'. O! de b' mogel tak živéti, Kakor
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na zelenej trati sredi najlepših cvetlic z mlekom, sterdjó in sladkim sadjem postrežejo. „Oj, kako neumen je bil najin strah! “ djala
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je veselil že dneva, ko ga bo detice pervikrat klicalo sladkim imenom „oče”, a preden se je to zgoditi moglo, moral
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Prokleta bodi ura, ki sem poslušal zapeljivca in verjel njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu

sladkimipridevnik, splošni, nedoločeno
- sladkimi
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se

sladkopridevnik, splošni, nedoločeno

sladko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sladko îmé! ktero v nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni).
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema
Viljem Tell (1862):	vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko upanje — in vendar je res, kmalo se bo vresničilo,” reče

sladku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu molitve ſa njim oppravejo. Zhaſlitu usake zkas bodi tu sladku imę JESUS, MARIA, inu S. JOSHEF. AMEN.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gruntanje. XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa ſobmy derſhati je tega myru

slatku

Sacrum promptuarium (1695):	N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi
Sacrum promptuarium (1695):	Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh
Sacrum promptuarium (1695):	zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros

ſladko

Genovefa (1841):	fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de

ſladku

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shaloſti lę prevezh po goſti med nami snajdejo. Skusi tvoje ſladku imę, o Jesus! katęriga God my danas obhajamo, te proſsim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ali letó per tebi ſtojí, o luba Mati — sakaj letó ſladku imę zhes naſs ſi ti pod krisham s'tvojo nesmaſno

slajšapridevnik, splošni, primernik

slajši

Razne dela (1870):	veje, lepši vade Nas prejmejo, tam je domovje petja, Tam slajši sta življenje in ljubezen. Sorelka. O, de dočakam žalosti ta
Razne dela (1870):	Ponuja krog se sladoled. Nasiten prostor je dišave, Potem še slajši petja sled, Pohvale zmag, ljubezni, slave. Pesem tatarska. l. Nebó

slajšepridevnik, splošni, primernik

slajshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje

slajši

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vinu pridevajo močnega žganja, kislemu pa sladkorja. Pa kdor hoče slajši vino iz kislega ne dogojenega grojzdja v slabih merzlih letih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	na sladko vleče. Če je manj vodeno, prijetniši je in slajši, ker se je prej ob zoritvi v gorkem vremenu sok

slajšegapridevnik, splošni, primernik

slajshega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler so ony sa nama hodili, toku so ſvelizhani. Nezh slajshega nabosh ti neshl, koker poterpeſhlivoſt, aku se bosh ti
Kratkozhasne uganke (1788):	Kaj je slajshega ked med? Kaj je mozhnejshega, ked en lev? katirega je

slajšempridevnik, splošni, primernik
- svadzhomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader

slajšipridevnik, splošni, primernik

slajši

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zato , da se vodena reč iz njega izhlapí, da je slajši in boljši. Iz treh mere ostane na zadnje le ena
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bil, ampak zato, ker je na vlani gnojem njivi krepkejši, slajši, manj voden in manj bolán. Tiste rastline pa, kterih korenin
Razne dela (1870):	Se potem na lov napravi, Bliža morju se v nižavi, Slajši de bi bil obed, Divji raci, ribi v sled. Pride
Razne dela (1870):	čelu dva ima ovinka, Zmagljivo sveti tvoj pogled, Nočí černejši, slajši dneva, Obličja sneg z rameni vred Ko padel sneg široko
Razne dela (1870):	po kmetih davke, Ki v plačilu terdi so. Ki pa slajši misli vda se, Globokejši seže v stvar, Najde tud vesele
Razne dela (1870):	de boljši prebudé, Nanesle ki vam bodo več veselja, Ker slajši dih iz jedrine puhté; Pozabi koj nej jih potomstva delja
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	drugo leto prelepe mladice in so rodile več grozdja in slajši sad kakor je vzrastel prejšnja leta. Noe namečka zopet vina
Iz življenja mlade umetnice (1890):	misel, najprijetnejši moj čut. « »A jaz poznam za Vas še slajši, še mikavnejši čut. « »In ta bi bil? « »No, jaz samó

svadzhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moje grieshe pokont odpvſtije mene satvoje miloſti volo? oh ti svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an pot jas N: grem vboshjam jemeni venka inv te svadzhi Jesvs Kriſtvs poi-

▶ sladiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladil
Zlata Vas (1848): kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle
sladiš
- oſladujeſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh

▶ sladje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

slad; Pleteršnik

sladja

Botanika (1875):	do 200 C., ktera toplina je ravno pravšna za delanje sladja. Iz vsega tega sleduje, da je kislec za življenje rastline
Botanika (1875):	je mnogo kalečega semena nakupičenega, kakor je to pri delanji sladja (Malz). Slad se mnogokrat tako ogreje, da jo je treba

▶ sladkanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkanjem
- ſladkanjem
  Genovefa (1841): dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe

▶ sladkarija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkarij
- sladkorij
  Stric Tomaž (1853): spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene

sladkarije

ſladkarye

Abecedika ali Plateltof (1789):	njih, deſlih njima nizh doliſhlu, ſta ſi satu merſki ene ſladkarye kupila, ſta ſi ſhęlodizh prebaſala, ter ni ſta nikol nizh
Abecedika ali Plateltof (1789):	enaku dobru obernili, Va dva, katęre ſta ſvoje dnarje sa ſladkarye vondala, kaj imata sdej! Vaji veſsęle je s' temiſtim kipkam

▶ sladkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki

▶ sladko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslajšeprislov, splošni, presežnik
- nar slajši(združena oblika)
  Razne dela (1870): milim nebam govoriti, Ker na obok višav gledé Beseda nam nar slajši gré. Povedši zgodbe in primere Razjasni jim skrivnosti vere

sladkoprislov, splošni, nedoločeno

sladko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni
Oče naš (1854):	žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče
Mlinar in njegova hči (1867):	obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in

sladku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe bo tebi sladku gratalu, aku ti tu is lubeſne boſhje, katirega imash lubiti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu moj Jeſus je njemu njegove ozhy ſatisnel, ter je sladku v' smerti ſaspal. Sdej je on per naj dveh v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	Matere, katire ſvete perſi ſi super ta ſtrup naſhih grehov sladku ſeſal, podejli nam tvoje gnade pomuzh, de bomo mi (inu

slatku
Sacrum promptuarium (1695): autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati

ſladko

Genovefa (1841):	pa umréti! ” Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni
Genovefa (1841):	pri ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de bi rad

ſladku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nimate. Samęrkajte letó dobru vy na vaſhih tolikukrat ponovlenih gręhih ſladku ſpiózhi gręſhniki! Vaſs letó am grę, vam ſe povę, de

slajšeprislov, splošni, primernik
- slajši
  Marjetica (1877): Marjetice in kolovrata. In to šumenje doni po njegovih ušesih slajši kot najlepša godba, kakoršne vže ni čul, -- kar so mu

▶ sladkoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkob
Lohengrin (1898): Ha! Ta napuh me imá učiti, Kak jo oropam teh sladkôb!
Lohengrin (1898): moj idi dom! Daj se poučiti, Kak polna vera je sladkôb! Daj k veri se spreobrniti: Je sreče čut, kjer ni

▶ sladkor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkor

sladkor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker), ki je v njem, popolnoma predela v vinski cvet

slador

Kemija (1869):	ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s
Fizika (1869):	142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine
Kemija (1869):	430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina
Kemija (1869):	najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako
Kemija (1869):	šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478.
Botanika (1875):	spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno
Zoologija (1875):	dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo
Botanika (1875):	zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni

sladkorja

sladkora

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Šlezka) pésa sploh za tisto veljá, ki ima nar več sladkora v sebi; rudeča pésa ima menj sladkora v sebi, se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ima nar več sladkora v sebi; rudeča pésa ima menj sladkora v sebi, se je pa več pridela. Zató rabijo bélo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	obliki, pa tudi po tem , de imajo več ali menj sladkora v sebi. Béla (Šlezka) pésa sploh za tisto veljá, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Jim nataka zvesti sluga Lazo, Jim nasul je med žganjè sladkora, Jim prinesel vina začernelca. Kedar so pa vina se napili
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	otemnela, so mora v oko dvakrat na dan štupa belega sladkora (cukra) pihati tako dolgo, dokler se mrena ne zgubi, in

sladkorja
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): bodite tudi varčniše. Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave

sladorja

Botanika (1875):	liste, je kuhinjsko zelišče. Več kakor polovina pri nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in
Botanika (1875):	razpuščenih več ali manj razpustnih rastlinskih snovi, kakor n. pr. sladorja, gumija, beljaka, sluza, kislin, soli itd., ktere smo v kemiji

sladkorjem
- sladkoram
  Zlata Vas (1848): boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav

▶ sladkoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkorne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	sebi, se je pa več pridela. Zató rabijo bélo péso sladkorne fabrike, rudeča pésa pa služi za rejo živine. Kakor rudeča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debélo za sladkorne fabrike obdelovati, jo zamoremo vunder vsacimu kmetovavcu , če ima le
Zoologija (1875):	pred njimi nij nič varno. Na Jamaiki ugonobé velik del sladkorne trstike. Posebno v velicih mestih, kakor je London in Pariz

sladkorni

sladorni

Kemija (1869):	sploh govori. Ime trstni slador je dobil od nekega trsta (sladorni ali cukreni trst), v kterem se najobilnejše nahaja, in poprej
Kemija (1869):	in dinjah i dr. Po vzhodnej in zapadnej Indiji rastoči sladorni trst se zmečka in zdrozga, potem iztiska; sladki sok, v

▶ sladkorjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkorjeva
- sladorjeva
  Botanika (1875): namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja

sladkorjevo

sladorjevo

Botanika (1875):	enako gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem
Botanika (1875):	mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod

▶ sladkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkost

sladkuſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	navadl urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil, inu bosh na dan te sodbe enu veliku upanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	3. Aku ti njegovo smert premislesh , bosh ti to narvezhe sladkuſt, inu trosht obzhutil. Moj Syn, inu jeſt sma per njemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu ſapelluvanje tvoje dushe neshl, aku męnesh v'posvejtneh pravo sladkuſt okusiti. Uſſe je nezhemernu, inu reſjidezhe, inu ſatorej nabo

ſladkoſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon

sladkosti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V narave skrivne stráni, Nje moči se čudne učili, Nje sladkosti s Tabo pili V njenim krili skupej zbrani; Tù smo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktera Vila Te v détinstvu je učila, De besede vse sladkosti Se v goréči iskrenosti 'Z gorkih pers izlivajo ? Ktera sréčna
Oče naš (1854):	da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško jéd vživali, ktere sladkosti nobeden ne more popisati! Jezus, daj nam svojo milost za
Oče naš (1885):	da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško jed uživali, ktere sladkosti nobeden ne more popisati! Jezus, daj nam svojo milost za

sladkuste
Ta male katechismus (1768): inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni

sladkuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Be bil ti moj Syn! le enkrat te samotne sladkuſte okusel, be ti ſdruſhbe teh ludy tolkajn naſhellel; inu aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be v' tebi ena perserzhna lubeſn boſhja bila. 3. Uſſe sladkuſte tega svejta bodo tebi ſhovzh, inu grenkoba, zhe Boga prov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sladnoſte imel, podaja njemu tudi zhes Boſhjo poſtavo uſſe sorte sladkuſte, inu zèrklarie. Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje

slatkusti
Sacrum promptuarium (1695): pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatku s ti je bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila

▶ sladkovoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkovodnih
Zoologija (1875): se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez

▶ Sladkovski samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Sladkovskemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	čakal, da skoči kviŠko in z napitnico nazdravlja mladočehu dr. Sladkovskemu in sicer — nemški! To je znamenito. Ali gré dr. Zarniku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	še zabili svojega Palackega in Riegerja, da bi demonstrativno napivali Sladkovskemu, kakor mladoslovenci dr. Vošnjaku? Da je dr. Zarnik v svojem

▶ sladnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naslada, čutnost; [sskj]

sladnost

ſladnoſt

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſhliſhali, inu bodo od ſkerby, inu velikiga blaga, inu ſladnoſt tega ſhivlenja, po katirih sahajajo, saduſheni, inu ſadú nadoperneſſo, katiri
Abecedika ali Plateltof (1789):	O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi nesbriſhi Tebe nigdar is oblizhja prezh. Proſhna eniga otroka

▶ slador samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

sladkor; Pleteršnik

sladora

Kemija (1869):	§. 170 in 173.) Rum se dela iz sirupa trstnega sladora, arak iz zevrelega rajža, a narodi, stanujoči po azijskih stepah
Kemija (1869):	iztiska; sladki sok, v kterem je po priliki 10 odstotkov sladora, ima nekoliko beljakovine in rastlinskih kislin v sebi, zato mu
Fizika (1869):	pr. pri odsrednjem ravnaru parnih mašin in za čistenje trsténega sladora. Poslednji je sostavljen iz malih belih kristalov, ki so rujavo
Kemija (1869):	Slador je jako razprostranjen, zlasti v rastlinstvu. Razlikujemo več vrst sladora, ki se po vodenosti, kristalizovnosti in po obnašanji proti polarizovanej
Kemija (1869):	stanujoči po azijskih stepah in višavah, si celó iz mlečnega sladora izgotavljajo neko opojno pijačo, tako zvani kumis. Znano je, da
Kemija (1869):	se je namakal razrezan telečji želodec (siriščnik). Vodena, od mlednega sladora sladka tekočina, sladka sirotka (Molke) zvana, se odtoči in odcedi
Zoologija (1875):	v krvi dovodnic. Tudi ima prva več vlaknine, vode, izlečkov, sladora in solij, manj pa krvnih kolesec in scanine. Ono utripanje

▶ sladornat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sladkoren; kontekst

sladornatih
Kemija (1869): amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov

▶ slahke neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

slahke
- ſlahke
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu

▶ slaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladkoba, sladkost; [sskj]

slaja
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki

▶ slajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slajene

oslajene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v hišo priti; — tudi je rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana dekla Krois je pa

slajeno
- oslajeno
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da se ji je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela. 3

▶ slama samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slama

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	reče eniga dne: „Kar tebe čez mene „povzdiguje, je le slama; sad moj pak je, boljši „kakor tvoj; če meni ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo
Stelja in gnoj (1875):	naši deželi se navadno te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in
Stelja in gnoj (1875):	in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani

şlama

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſnashno, in sdravo leshiſhe, in de ſe vezh gnoja napravi. Şlama je nar bolji ſtelja. Vrednoſt ſlame ſe rasſhteva po njeni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hitreji raſtla, in do deſétih dni od druge pred dosorela. Şlama in klaſ bo vezhi in serno bolj moknato, nekteri tudi

ſlama
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s

slame

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za pijačo pa

ſlame
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe
ſlamme
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu

slami

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za klajo pa tudi za steljo, — ako bi se ti slami pridevala tudi tista hoja, ki se v dobro gleštanih gojzdih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	več moke ali otrobov daje, da namestuje redivno moč, ktere slami manjka. Sledeče rastline so za teleta dobra hlevna piča: Sladka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mleček, poljski ženof itd. Po divjem česnu, laneni preši, plesnjivi slami in po nekterih drugih zeliših mleko večkrat tudi smerdi. Nar
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	donašali, bil je daleč od jame. Spali so roparji na slami, a ta je bila pregernjena dragocenimi perti.

ſlami

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé, pomoriti. De ſe tako veliko goſenz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih derveſih na vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne bo na golih tléh leshala, ampak ſaj na ſuhi ſlami, in de tudi sdrav shivesh dobí, ne kako gnilo ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	proſtora na vosu ne pervoſhijo, de bi ſvojo glavo na ſlami ali na ſenu naſlonjeno imeli; ampak jih savolj poshreſhne shelje

slamo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že velik
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti
Kemija (1869):	lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi

ſiamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri

ſlamo

Sacrum promptuarium (1695):	jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim, morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in

▶ slamnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slamnat

ſlamnat

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	liſtnim gnojem debeleji pognojen biti; tudi dalje dershi liſtnat, ko ſlamnat gnoj. 2. Bizhje, lozhje in terſtje je dobra ſtelja, tode
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne vmedí, kakor ſlamnat; satorej pa mora proſtor sa enako mero perdelanja s liſtnim

slamnate

slamnate
Zlata Vas (1848): skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna

ſlamnate

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sa konja 4 do 6 funtov, sa ovzo pol funta ſlamnate ſtelje. Dober kmetijſki perjatel ſvetva, ſlamnato ſteljo ali na dvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje je nar bolji gnoj. Kadar ſená sa klajo permankuje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. na ſé vlezhe, in

slamnatim
- ſlamnatim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſe le to s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo
slamnato
Kmetijske in rokodelske novice (1846): basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen

▶ slamnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slamnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nam je pa „pratikar” letos napravil? Da je postavil sneg, slamnik, rokovico, zvezdo in sapo na ravno tiste dneve , kjer so
Gozdovnik (1898):	konju sedeči je bil don Avguštin Pena. Nosil je gvajakilski slamnik, srajco iz finega belega batista brez oprsnika, in baržunaste hlače
Gozdovnik (1898):	v Mehiki gamusa imenovano, ter nosil lehak a mnogotero pretrti slamnik na glavi, za pasom pa je imel celo orožarno vseh

ſlamnik
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj

slamnike

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lesene sodarske pipe, nimamo nič posébniga povedati. — Z veseljem smo slamnike, ki nam jih je F. Dolenc, učiteij iz Menguša poslal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Krajnja, za plahte. 19. Gosp. And. Jelene iz Ihana, za slamnike. 20. Papirnica v Vevčah pod Ljubljano, za mnogoverstne olja. 21.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	k svojej ubogej materi ter neutrudljivo delata jerbase in najlepše slamnike, in vso to blagó oddajeta tergovcu. Nekega dne stopi tergovec
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tergovec dá enega sina učiti se plesti košarice, a drugega slamnike. Čez tri leta se sinova poverneta zopet nazaj k svojej

▶ slan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slane

slane
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je ni več rúdice, ne žemljice

ſlane

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Meſzi snaſh puſhat, laxira, pa ſuhe Ribe, Arenke, inu, vſse ſlâne Ribe ne jeſti. VELIKEGA TRAVNA OPRAVILA. Na Poli Prahe gnoijo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu velka ſuſha, aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe kashe enu malu lępu
Kuharske Bukve (1799):	ogna, inu jih odzędi; deni v' ſtaklęnze ali flaſhe, inu ſlane vode notri nalì. Slana voda ſe ſturí tako; deni ſolí

slani

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi se prilije 3krat toliko olja, in vse skup se

ſlani

Kuharske Bukve (1799):	s' peterſhilam, perdeni drobno sręsane rakove vratove, enmalo v' ſlani vodi kuhane od koſti sbranc ribe, oſoli, naſtergaj enmalo
Kuharske Bukve (1799):	ſpargelne potrębujeſh, vsami ven, kar je tręba, druge pa v' ſlani vodi puſti samaſhene. Kader ſi eno ſtaklęnzo nazhęl, jo povshi
Kuharske Bukve (1799):	poſoda s' pokrovam potrębna, pokrov more nateſnim gori iti, de ſlani lęd notri nepada, ali ſlana voda nevlęse, kar bi dober

slanih

Mineralogija in geognozija (1871):	najnoveji morski peščenec ali apnenec, ki se je naredil iz slanih delov hlapečega morja in iz ostankov razdrobljenih školjk in se
Zoologija (1875):	dolgi in prebivajo časih v velikih množicah po sladkih in slanih vodah, kakor na pr.: Škrgonožec (Branchipus), dvoklopnik (Cypris), samook (Cyclops

slano
- slano
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne
- ſlano
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam
- ſlanu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de

▶ slana samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popke, ki bi gotovo bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali

ſlana
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine

slane

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pridelka obéta. — Hvala bodi Bogu, de nas je tako milostljivo slane in toče obvaroval in letašniga leta ni k 1544, 1644
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni, kolikorkrat Malitraven vreme spremeni. — Če zdaj germi, se kmet slane več ne boji. — Kolikor pred st. Markam žaba reglja, toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zgodej pomladi ne. Trave, na ktero je obilno rôse ali slane padlo, se že sama živina po svojim notrajnim občutku ogiba
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na pašo goni, de ona slabe jesenske in od mraza, slane ali snega prevzete in zmerznjene ostanjke iše in jé, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Marjeti zagledali, kakó mu je jelo spodnje perje, kakor od slane percverknjeno, gnjiti in se sušiti, in ta gnjiloba gré do

ſlane

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	na Travnikih. Polétje. Tudi v' temu Męſzi Roshenzvet ni bres ſlane, inu je velka ſuſha; velki Serpan je od sazhetka nepokojen
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shelóda. Hmel. Na rata slu, je nevarnoſti v' Spomlad savolo ſlane, po Lęti pa savolo tozhe, kar pa ga oſtane, je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	travnikih ſe nimajo dolgu paſti, sizer bode malu sraſlu, velike ſlane, inu nelushtni luft noter do S. Primasha, katere To mozhnu

slano

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z

ſlano
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih

▶ slanina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slanina

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez kože
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po 17

▶ slankamen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kamena sol; kontekst, nem-slo slovar

slankamen

Kemija (1869):	Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas
Kemija (1869):	Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta

▶ slap samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slap

Sveti večer (1866):	djal, „da je ta list zercalo, v kterem se ogleduje slap in skala z drevjem vred. Kakor čisto srebro dere voda
Gozdovnik (1898):	zdajci obstoji Fabij, kazaje z roko v drago. »Slišite, vidite-li slap? « Solnce, njim nasproti stoječe, je metalo svojo žarovito luč v

slapove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube

▶ Slap samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Slapu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	se vpelje v počitnicah na sadje in vinorejski šoli na Slapu kmetijski tečaj za ljudske učitelje, kar je gotovo hvalevredno. Želeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole na Slapu. Tudi za Dolenjsko snuje se sadjerejsko društvo v Novomestu. Gorenjci

▶ slast samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slast

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zibki nadahnila. De, ko vdari Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtópljena? Slavski govor — ktera Vila Te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	žlahten lov, pozdravim, vaj! Ga ni veselja lepšiga, — Kaj druga slast, nebesa kaj? « To reče grof, na stegno bije, Klobuk visoko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugo stanje iše; Če ognja rop je blago lih, Tolažbe slast mu serce greje, On drage glave svojih šteje. In glej
Sveti večer (1866):	vedno za predobrega, da bi kaj slabega storiti zamogel. Bogastvo, slast tega življenja je preslaba, da bi zavoljo nje svojo vest
Zlatorog (1886):	ko pred menój »Pádel bo v prah, »Tákrat mi v slast bo, »Njêga strah, »Tákrat pa bodem – – »Se njemu privíla, »Z

slasti
- ſlaſti
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake

slastjo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ali celò pomorili, in dostikrat vzajemno eden druziga z živinsko slastjo sneli, in čepinje ubitih za posode imeli in iz njih
Revček Andrejček (1891):	vender dobri! (Prijazno. ) Bog povrni, Bog poplačaj. (Jé z veliko slastjo. Od daleč se čuje žvenket kraguljčkov in prihaja vedno bliže

▶ slasten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slastnega
- slastniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno
slastno
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo

▶ slastno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slastno
Zlatorog (1886): jo do dná, Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš

▶ slaščica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slaščica
Zoologija (1875): neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium).
slaščico
Zlatorog (1886): vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v

▶ slatina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slatina
Kemija (1869): Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel

slatine

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ogenj sgubé in ſe ſpet proti voſku vsdignejo. (Konez ſledi. ) Slátine ali rimske toplice v Gleihenbergu na Štajarskim. Čast, komur čast
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	daljnih krajev veliko ljudí perhruje, bolnih in zdravih. Vsak tù slátine veselo vživa, in ako ga poletna vročina slabí, ga kopva

▶ slav. okrajšava ↘ goo300k, IMP

slav.

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	si, je, so itd. (ki ne stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov

▶ slava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slava

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na

slave

Ta male katechismus (1768):	ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, ) — in slave* ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja
Divica Orleanska (1848):	veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona
Divica Orleanska (1848):	želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	serce pika, Naj le slabo govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska

slavi

Ta male katechismus (1768):	mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth.
Divica Orleanska (1848):	ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le
Divica Orleanska (1848):	Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se
Divica Orleanska (1848):	svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente

ſlavi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo

slavo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga
Divica Orleanska (1848):	Kakor sim, Tak hočem, de me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si! Izabó.
Divica Orleanska (1848):	tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki

ſlavo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe

▶ slavček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slavček
- ſlavzhik
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender

▶ slave neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

slave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. „Delle colonie slave* nel regno di Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je ne znebili radi. Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od

▶ slavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slavca
Zeleni listi (1896): naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec
slavci
Zeleni listi (1896): Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in

slavec

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre prebirati znal
Zoologija (1875):	poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila
Zeleni listi (1896):	slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči

▶ Slavelj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Slavelj

Ivan Slavelj (1876):	in rosne kaplje so mu padale z zardelega lica. Ivan Slavelj je jemal slovo. Molče stisne Marjanico k sebi; sramežljivo se
Ivan Slavelj (1876):	Pripoveduje se, kako srečo je Ivan Slavelj doživel krstnega dné Ko je bila Meta malega Slavlja povila
Ivan Slavelj (1876):	zdrav. Ti si imel dosti jesti«, pristavi zamolklo. In Ivan Slavelj se žalostno zasmeje. »Dosti jesti, dosti jesti! « mrmra bolnik; »a
Ivan Slavelj (1876):	V življenje! Ivan Slavelj odide počasi proti sosedovi Zolnovi koči. Glasno so škripale stare
Ivan Slavelj (1876):	zdaj in zdaj izpuščal iz grla svoje mrtvaške glasove. Ivan Slavelj vstane; bolečina mu stiska srce in solze mu lijo po
Ivan Slavelj (1876):	da je mati Slaveljka jokala noč in dan; in oče Slavelj je noč in dan godrnjal, naposled sina vrgel iz srca
Ivan Slavelj (1876):	veselemu dnevu Bilo je proti večeru, ko je šel Ivan Slavelj iz rojstvene hiše in zaprl duri za sabo. Stopal je
Ivan Slavelj (1876):	molitve! « »Ta je prava, Meta, prav govoriš, Meta! « odgovori oče Slavelj, ali kaj pravimo »odgovori«? – zavpije oče Slavelj; zakaj prišlo mu
Ivan Slavelj (1876):	čudno trudno je zrl predse z velikimi, temnimi očmi — Ivan Slavelj! Tako je sedel. Vse tiho v hiši. Čez nekaj časa

▶ slaven pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslavnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najslavniši
  Sveti večer (1866): razumejo, vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo
slavenpridevnik, splošni, nedoločeno
- slaven
  Valenštajn (1866): končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej

slavnapridevnik, splošni, nedoločeno

slavna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog Jima daj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je Bogú v čast
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno
Roza Jelodvorska (1855):	in se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé

slavnegapridevnik, splošni, nedoločeno

slavnega
Ta male katechismus (1768): je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega

slavniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	iz imenovaniga zgodopisa take sostavke, kteri, čeravno le odlom iz slavniga rokopisa, so vunder tudi sami po sebi celotina. Po ti
Roza Jelodvorska (1855):	Eno nedeljo so združeni južnali, in rešitev slavniga Častimira je bil njih navadni poglavitni razgovor. Mala južina je

ſlavniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in

slavnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- slavnemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po

slavnipridevnik, splošni, nedoločeno

slavne
Ta male katechismus (1768): ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe

slavni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Dragi moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi iz grobov vstali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov
Fizika (1869):	da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti

ſlavni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam

slavnihpridevnik, splošni, nedoločeno

slavnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	je tedaj pregovor: „v španovii pès cerka”. (Dalje sledi. ) Življenje slavnih Slovanov. IL Miklavž Kopernik. (Konec. ) Leta 1510 ga izvoli ujic
Valenštajn (1866):	mojega Imena, moje sreče dedič bil, Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Slovenci! povsod toliko čislano „Fabiolo. ” Vi radi prebirate življenje naših slavnih rojakov, pazljivo poslušate, če se vam pripoveduje od daljnih slavnih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	slavnih rojakov, pazljivo poslušate, če se vam pripoveduje od daljnih slavnih mest, od vojske itd. — tukaj imate vse ob enem: slavne

slavnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- slavnim
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): mi, kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se

slavnopridevnik, splošni, nedoločeno

slavno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to lahko
Sveti večer (1866):	hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno draždansko podobo.
Sveti večer (1866):	in sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval

slavnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę je meni ſlo slavnu bilu. Jeſt be nabla Mate Syna Boſhjega poſtalla, aku be

▶ slavenec neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

slavence
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence”, kakor se je na priliko nek drug narod v naši

▶ Slavenija samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

Slovenija; kontekst

Slaveniji
- Slavenii
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga

▶ slavilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slavilni
- slavivni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zastavami in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je

▶ slaviti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slaviti

Lohengrin (1898):	Da mogla bi slavíti Primerno slavni čin, Oj, vedno te hvalíti Iz srca globočin
Lohengrin (1898):	kdo ti je enak, Nikdar ne doživimo! Da mogle bi slaviti Vredno slavni čin! Ga vredno hvaliti iz srca globočin! Prišel

▶ slavjanski neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

slavjanski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	zmage na Hrvaškem in v Čehiji, je okončal dopis tako-le: „Slavjanski prazdnik toržestvovali i v Ljubljane, v Raguze, v Zemljine, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Moskvi je bilo takrat društvo, ki se je skromno imenovalo „Slavjanski komitet”, komaj par sto členov je imelo s še manjšim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	sledečimi besedami: „Vmeste s Rosijej prazdnujet v padenii Plevni ves Slavjanski mir (svet) svoj den radosti i slavi. Nastupajet važnaja, rešiteljnuja

▶ slavno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slavno

Divica Orleanska (1848):	Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga

slavnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): roke k'woju, inu tvoje perſte k'vojski, de bosh slavnu premagal, inu koker en premaguvauz is wojvalisha naſaj se podal

▶ slavnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slavnosti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	dopisnika. Kajti to je enkrat gotovo, da imajo osnovatelji Preširnove slavnosti vzrokov dovolj, če ne vsega, kar se bo nocoj „pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	pevcev iz vse naše dežele je bilo 120. Težišče vse slavnosti 30. dec. u. l. nahajam jaz v tem, da zamorejo

▶ slavnoznan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

razvpit; [sskj]

slavnoznanega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu

▶ slavo' neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

slavo'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo

▶ slavolok samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slavolok

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me navdaja misel, da se bo kedaj tudi še drugi slavolok vzdignil v spominek, da je pokončan tudi drugi hudi nasprotnik
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stali Boštjanovi vojaki, pravi mladi tribun svojemu prijatelju, kazaje na slavolok pred palačo: „Kedar pogledam to Titovo zidanje, mislim si, prav

▶ Slavomil samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Slavomil
Roza Jelodvorska (1855): ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse

▶ Slavomir samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Slavomir

Slovenski svetec in učitelj (1886):	bil tudi ves drugi, nego je ta njega starejši brat, Slavomir, ves mu nepodoben, mehak in nevoj. In ti pripoveduješ, da
Slovenski svetec in učitelj (1886):	opozoril nas je vaš sveti učitelj na to. « »Metod! « vsklikneta Slavomir in Naum ob jednem. »Da, on je Svetopolku razjasnil, kje
Slovenski svetec in učitelj (1886):	poboj, govoré starci, kateri se držé stare vére slovenske, a Slavomir kliče svoje kristjane, naj molijo k svojemu Bogu za pobedo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	po nekoliko hipih vprašuje dalje: »Kako je to, da je Slavomir vaš poveljnik, on ni vojnik? « »Ni vojnik, svečenik je, kristan
Slovenski svetec in učitelj (1886):	knezi in glavárji dneva trudni in izmed njih se oglási Slavomir ter reče: »Poslušajte me, možjé, in storite po besedah mojih
Slovenski svetec in učitelj (1886):	videlo, da bi bil bolj krščansko odpuščal svojim sovražnikom, kakor Slavomir. »Krivo dolžiš ti rodnega si brata in družino mu. Svetopolk
Slovenski svetec in učitelj (1886):	med nami, rekli so mi in obljubili. Le, ako jih Slavomir drugam dene, bilo bi teže z naskokom na moravski tabor
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Svetopolkdm sva tako ukrenila. »A sta sv. možu povedala? « vpraša Slavomir. »Povedala,« odgovori Zemižizen. »In ako poznate necega moža, kateri ga
Slovenski svetec in učitelj (1886):	so poginili na poti, po katerem so Slovenom nosili pogin. « Slavomir in vsi drugi so bili po teh besedah Zemižiznovih tako

▶ Slavonec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Slavoncem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Mitrovcah prav lahko in za dober dobiček poprodajo svojo robo Slavoncem in Turkom; kdor pa še več dobička želi, gré v

▶ Slavonija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Slavoniji

Slavonii

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	premoštrajo, da vse žive dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gadiški, Brodu in Mitrovcah prav lahko in

Slavonijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa samo tisti gredo, kteri mislijo svojo robo dalje v Slavonijo peljati; kdor pa ni tje namenjen, gleda, da berž ko

▶ slavonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

slavonskega
Botanika (1875): Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović
slavonski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s kako terto

▶ Slavonsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Slavonskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj

▶ slavski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

slovanski; [sskj]

slavski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sercé vzdigujejo ? Dolgo struna ljubezniva Poje v tihim sramežljiva, Modropojki slavski streže, Ki beršlánov venec véže, Gosli ž njim ovénčati. „Čas
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtópljena? Slavski govor — ktera Vila Te v détinstvu je učila, De besede

▶ sleče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sleč; SSKJ

sleče
Zlatorog (1886): mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét

▶ sleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sleče
- slezhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve

slečejo

slečejo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Križani Jezus, Smili Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali

ſlezhejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ krishan na kalvárii. Sdaj ſo vojaki Jesuſa prijeli, mu ſlézhejo ſhkerlataſti plajſh, ino ga v' njegovo laſtno oblazhilo oblézhejo. Ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v shido sapredejo, ſe petkrat ſpreminjajo, saſpé, in ſtaro kosho ſlezhejo ali ſe leve, in takó pet ſtaroſt narede. Is ſkuſhnje

sleči

isſlezhi

Življenja srečen pot (1837):	alj tvoja ſmert bo pozhaſna. “ Vkashe ſerzhniga mladenzha do goliga isſlezhi ino nevſmileno rasmeſariti; ker pa ſv. Lavrenz le ſtanovitno ſveto
Življenja srečen pot (1837):	ino mertev. Amen. Kedar ſe isſlazhiſh, isdihni: O Goſpód! daj isſlezhi ſtariga zhloveka: pregreſhno poshelenje ino hude navade; naj vſe hudobno

sleči

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	današnjiga dné na svetu najdejo; takim je zlo teško zverinsko sleči in kaj človeškiga obleči. De taki narodi, ki se sami
Ultra! (1867):	bi vam vendar ustregel, hočem to vam tako zoperno oblačilo sléči nekaj časa, in gospodu Ostermanu se v primerniši obleki pokloniti

slekel

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Evrota ni dalje popraševal. Med tem pogovorom je bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v popotno preoblekel; vse je

slekla

ſlekla

Genovefa (1841):	Ali ſhe véſh, ljubi ſin, kako ſim ſvôjo ſtaro obléko ſlékla in prozh vergla, ki ni bila dalje sa rabo in
Genovefa (1841):	zherno oblézhena; in vojvodnja zhernih oblek od tiſtihmal ni bila ſlékla. V vojvodſkim gradu je bilo tako tiho, kakor de bi
Genovefa (1841):	Bóg drugo dál? Gléj, tako bom tudi sdaj to telô ſlékla in prozh djala. Strohnélo bo kakor ſtara obléka. Jes ſama

slekli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred njega

▶ sled samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sled
Kmetijske in rokodelske novice (1845): svoje gledavce nekako zapana, de mu tedaj ni lahko v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer
sledi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila

▶ sled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sled

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po tleh vse na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je
Deborah (1883):	krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve
Gozdovnik (1898):	da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo jahal, kar najde
Gozdovnik (1898):	Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se
Gozdovnik (1898):	stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske
Gozdovnik (1898):	moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti

ſled

Genovefa (1841):	naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li

sledov
Gozdovnik (1898): minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov toliko zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po

sledove

Gozdovnik (1898):	bosta čakala, da se prikaže jutro, ki bo posvetilo vse sledove. « »Naš prijatelj Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še
Gozdovnik (1898):	in polnočjo ter zadeneta, ko je večer nastal, na široke sledove, na one, kterih sta iskala, kakor sta sodila po številu
Gozdovnik (1898):	Drživa se kar severnozapadno, pa jih dobiva, ali vsaj njih sledove,« govori mlajši. Apači so smrtni sovražniki Komančem in prav zdaj
Gozdovnik (1898):	se je uresničila. Kratkemu mraku je sledil hitro večer. Izgubljajoča sledove, opazita v daljini majhino svetlo točko, povečavajočo se v gorečo

sledovi

Občno vzgojeslovje (1887):	dneh otrokovega življenja niti govoriti ne more. Kažejo se le sledovi duševnih nadarjenosti in posebnosti, ki se silno razvijó sosebno v
Gozdovnik (1898):	je bil rez storjen šele v pretekli noči. »Pa so sledovi samo štirih nog,« meni Pepo. »Velikega sledovnika sta nosila,« odgovarja

sledu

Stric Tomaž (1853):	pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor obupali ga najti — kar ga
Viljem Tell (1862):	brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega
Mineralogija in geognozija (1871):	orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta
Zoologija (1875):	takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v
Zlatorog (1886):	Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več.
Gozdovnik (1898):	potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za
Gozdovnik (1898):	je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako odpravil
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa

▶ sledeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sledeč

Fizika (1869):	se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima
Fizika (1869):	Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po

sledeča

Kemija (1869):	sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine
Fizika (1869):	so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve.
Botanika (1875):	nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča:
Botanika (1875):	kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino

sledeče

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo

sledeče

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da so lovci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate
Zoologija (1875):	in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno
Zoologija (1875):	trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej
Botanika (1875):	Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride tako vedno dalje. Kmali bi se pa na
Zoologija (1875):	leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve
Občno vzgojeslovje (1887):	vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. Kar otroci že od prvih dni in neprestano vidijo

sledečega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota
Zoologija (1875):	splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda.
Botanika (1875):	dalje razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim

sledečem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po
Fizika (1869):	méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na široko pretresovali: za zdaj naj
Mineralogija in geognozija (1871):	geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega
Botanika (1875):	in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste

sledečemu
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30

sledeči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica
Kemija (1869):	Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih
Fizika (1869):	pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje
Fizika (1869):	raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode
Gozdovnik (1898):	don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim

sledečih

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	množiti. Kako pa vse to prav storiti, bodemo učili v sledečih pomenkih: I. Čmu potrebuje kmet gnojnišča? Zato, da shrani na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne želi. Da je ovca zdrava ali bolehna, se po sledečih znamnjeh spozna:
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja, in se po sledečih znamnjeh spozna. Živinče noče žreti, z zadnjimi nogami berca in
Astronomija (1869):	da je ne moremo videti. V 19. stoletji pričakujemo še sledečih solnčnih mrkov, ki bode v naših krajih vidni. Letos 22.
Kemija (1869):	sostavljeni po splošnoj formuli: RO.SO3 + R'2O3.3SO3 + 24HO, kar vidimo iz sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3
Mineralogija in geognozija (1871):	mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir, melafir, mandljevec. Porfire najdemo v sledečih gorah in goratih krajih: V Sudetih, Kerkonoših jako razširjene v
Zoologija (1875):	v kožo. Vsi ti dosle imenovani imajo različne noge, pri sledečih so pa vse noge enake. Mokrica (Asellus aquaticus), 12 mm.

ſledezhih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini

sledečim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bil prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih

sledečimi

Botanika (1875):	njegova zunanja in notranja podoba; njeni razločki se zaznamovajo se sledečimi besedami dovolj točno in razumljivo. Deblo je gledé snovi ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Plevensko zmago. Dunajski dopisnik „Moskovskih Vedomosti” začenja svoj dopis s sledečimi besedami: „Vmeste s Rosijej prazdnujet v padenii Plevni ves Slavjanski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	dvorec. Depeša opisuje molečega pred podobo Matere Božje vladarja s sledečimi besedami: „Na čelu vladarja so se risale globoke, težke misli
Občno vzgojeslovje (1887):	to stališče ljudske šole, določujoč v 1. svrho taiste s sledečimi besedami: „Ljudski šoli je naloga, vzgojevati otroke nravstveno — nabožno (versko

sledečo
Spisi Krištofa Šmida (1883): z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi

▶ sledeč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sledeč
Gozdovnik (1898): »Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko

▶ sleden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sledni

ſledni

Branja, inu evangeliumi (1777):	na ta ſvejt perſhuv, de imam od reſnize prizhuvati: En ſledni, katiri je is reſnize, ta moj glaſs poſhluſha. Pravi Pilatush
Kuharske Bukve (1799):	nadbederne ali ledjiſke koſtí ſkup pridejo. 9) Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno ledjiſko koſt, tedaj saſadi vilze na ſred ſhkofíe

▶ sledenec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

slednik; kontekst, špansko-slovenski slovar

sledenci
Gozdovnik (1898): sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja

▶ slediti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slede

Fizika (1869):	zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri
Astronomija (1869):	najgostejši del, skozi tako imenovano jedro. Gotovo je pa, da sledé repatice privlačnosti solnca, v čegar bližici se hitrejše premikajo in
Botanika (1875):	pazljivosti, ker so je pri razdelitvi rastlin mnogotérnato uporabila. Če sledé pravilno vsi listni krogi v cvetu ne soraščeni drug za
Gozdovnik (1898):	možu. « Vojak visoke rasti je prvi, Črnotič je. Drugi mu. sledé, a s toliko oglednostjo, da njihova kretanja v vodi ne

sledi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se jočejo, kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se mu
Fizika (1869):	ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno

ſledi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah 10. maliga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. )
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. )
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda

sledijo

Divica Orleanska (1848):	kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi
Divica Orleanska (1848):	sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo

sledil

Gozdovnik (1898):	na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih
Gozdovnik (1898):	privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci

sledila

Mineralogija in geognozija (1871):	ter tje zakopale v grez, kjer je okamnelo. Tako je sledila prekucija za prekucijo zaporedoma, se vé da čez dolgo časa
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je Bil in se zmuznil na prosto. Mati mu je sledila. Srce ji je glasno bilo; skoro bi bila zavpita, vrata
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	besede so provzročile največjo razburjenost. Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato

sledili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto
sledilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de se je blizo
sledim
Divica Orleanska (1848): množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta
sledimo
Kemija (1869): zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam je
sledita
Divica Orleanska (1848): nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo

slediti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda, in
Fizika (1869):	tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se

ſlediti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo

▶ sledivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

sledivši
- ſledivſhi
  Genovefa (1841): Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda

▶ slednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slednik

sledovnik

Gozdovnik (1898):	Sledovnik jame praviti. Kučilo se ni mogel vzdržati izgovorivši ime pristavnikovo
Gozdovnik (1898):	nabito puško skozi ogradbo. »Sedem! « dé Pepo vzraščen. »Osem! « klikne sledovnik. »Santa Laureta, zdaj je proč! Ta lepa luč ni mogla

slednika
- sledovnika
  Gozdovnik (1898): njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika.

▶ slednji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slednja

sledne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): serce me boli, ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik križ imeli. Srota mati! kdo nek jim ga
slednja
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se

ſledna

Pozhétki gramatike (1811):	ſe, quelqu'un, nékdo, quelqu'une, néka, quiconque, kdorkol, chacun, ſledni, chacune, ſledna, autrui, drugi, druga, presonne, nihzhe, nikdor, noben, nobena, rien, nizh
Pozhétki gramatike (1811):	ktire shè dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj povéjo per vſaki je li

slednje
- sledne
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Sledne besede je Mina bolj rahlo izrekla, ino v tem se
- slednje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se
- ſledno
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800 bokalov perdelajo. Vino je
- ſlednje
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling
slednjega
- slednjiga
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen

slednjem

Blagomir puščavnik (1853):	budi. Otrok je milo ginjen, in poln čudenja povzdiguje pri slednjem poduku svoje nedolžne ročice proti nebu, in stariši ga blagoslovijo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	votlino. "Da, jaz sem," odverne Tone ravno tako tiho. V slednjem trenutku vstopi Peharček iz germovja z očernjenim obrazom. "Dolgo sem

slednjemu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu pravopis, kakor so

slednji

sledni
Branja, inu evangeliumi (1777): Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader

slednji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo svoje žive
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred seboj, in da le dva

ſledni

Pozhétki gramatike (1811):	konzu. Les enfans rebelles, púntarski otrozi. Vprava. IV. Kratek je ſlédni moshki slog, sa ktirim en drugi tudi moshki slog hodi
Pozhétki gramatike (1811):	kakor on, ſe, quelqu'un, nékdo, quelqu'une, néka, quiconque, kdorkol, chacun, ſledni, chacune, ſledna, autrui, drugi, druga, presonne, nihzhe, nikdor, noben, nobena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih med ſto in petnajſt uzhenzov rasdelim in jiin velim, ſledni krajzer, ki ga priſlushijo ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah ſe to

ſlejdni
Biblia (1584): Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati

slednjo

sledno

Branja, inu evangeliumi (1777):	mladiko , katira v' meni sadu naperneſe, bo on odreſov: inu sledno, katira ſad perneſe , bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	ta prava vinska terta, moj Ozha pak je vinski grajnik. Sledno mladiko , katira v' meni sadu naperneſe, bo on odreſov: inu

▶ slednji neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

slednji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga

▶ slednjič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slednjič

slednič
Spisi Krištofa Šmida (1883): pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja

slednjič

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem presrečen mož, imaje toliko in tako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla
Ferdinand (1884):	znal, bi se li jezil ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič. »Lepa hvala za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite
Ferdinand (1884):	molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in
Pripovedke za mladino (1887):	in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter
Zeleni listi (1896):	solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je

▶ sledoma veznik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

torej; kontekst

sledoma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek

▶ sledonajdec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

slednik; kontekst

sledonajdec

Gozdovnik (1898):	izpodtika. « »Našel ga pa vendar boš, Tiburcio! Ti si najboljši sledonajdec na dolgo in široko, in če ga hočeš imeti, ti
Gozdovnik (1898):	kajti kakor je še mlad, vendar že slovi ko rastreador (sledonajdec), ki nikdar poti ne izgreši, in pa konjokrotivec ki ga

▶ sledonajdnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

slednik; kontekst, špansko-slovenski slovar

sledonajdnik

Gozdovnik (1898):	nevarnosti. « Ko so bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih. Rozalita je poslušala
Gozdovnik (1898):	odriva z osemdeset možmi, da jo izkoristi. Vi ste zlatolovec, sledonajdnik, vse v eni osebi, toraj prav dobro porabiti. Ni dvomiti
Gozdovnik (1898):	stisne nož Diazu v roko. »Sennor Tiburcio, vi ste rastreador (sledonajdnik), ki poseduje vse moje spoštovanje, in vi se nimate kesati
Gozdovnik (1898):	videti desnega lica, ki ga je Pepo tolikanj bistro motril. Sledonajdnik mu obrne desno lice, čudeč se temu pozivu. Rdoles opazi
Gozdovnik (1898):	»Pridem! « zagotavlja sledonajdnik, svoji prijateljici v sedlo pomagaje. »Ali tudi skoraj? « upraša don
Gozdovnik (1898):	prašam vas, če ničesar ne pamtite iz svoje mladosti? « Mladi sledonajdnik je bil po takem izpraševanju nekoliko vznemirjen, in po tem

sledonajdnika

Gozdovnik (1898):	Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo
Gozdovnik (1898):	Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega

▶ slehern pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slehern
- ˛slehern
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam

▶ sleherni pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sleherna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj 2 uri
Izidor, pobožni kmet (1887):	polji, ki nas vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje

sleherne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti, in iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri
Zlatorog (1886):	pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata

slehernega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri
slehernem
- slehernemu
  Ta male katechismus (1768): pervu se odpeva. Tu kar pride, poye ves folk po slehernemu shtikelzu. O bodi zheshenu svetu Reshne Telú, * kir' s' k'

slehernemu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tireme jeſt ſupet to resnizo , (kar pishem) poterdeno ſnajdem. 2. Slehernemu be jeſt othla svjetuvati, de be s' posebno andohtjo tega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svejtu ſadoſtiſturiti, ali tamkej v' vizah ſadoſti terpeti. I. Uſſakemu slehernemu na taiſte dan , kader se v' to Bratovshno ſapishe, aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa uſſe je njemu skerb, inu on sam vę, kar slehernemu nuza, de bo ſvelizhan, inu kar ſna pridti k'pridu
Kratkozhasne uganke (1788):	Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se bo slehernemu ſa tabo permirelu? smert, ali umręti, pishe S. Pavl Hebr.
Kratkozhasne uganke (1788):	vavpetam? Kuharza je ſhenskega, vavpet moshkega spola. Kaj se je slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se bo slehernemu ſa tabo permirelu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	spisanih knjig, i 3. shodi učiteljev. Kar prvo zadeva, je slehernemu znano, kako lastna skušnja človeka zmodri. Naj se pridno vsaka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	posmehujejo, ako se grozí, kakor da bi bilo sadje krasti slehernemu pripuščeno. Sosedje dostikrat k temu ne čerhnejo ne bele ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	slavni kardinal. Tako se je knjiga za nekoliko zmanjšala pa slehernemu razumljiva postala, naj jo le počasi in premišljeno bere. Izročamo

ſlehernimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne

sleherni

slehern
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave

sleherni

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel en sostavek kmetijske šole, pa vse bolj ob
Zlata Vas (1848):	je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekoliko po svojim zavija. Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	si Ti vsakdanje veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno

ſleherni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem

slehernim

ſlehernim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	plaſhna ſe ſkrijeta v' germovje na vertu. Ljubi otrozi! ſ' ſlehernim greham je taka. Sapeljivi hudobneshi naſ motijo, ali pa naſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvari. Bog ſhe sdaj tudi naſ po naſhi veſti pred ſlehernim greham ſvari. Dajte ſe ſvaritij Bojte ſe Boga, ino beshite

sleherno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124
Divica Orleanska (1848):	Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej

ſleherno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu

▶ sleherni zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sleherni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zu entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za

▶ slej prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slej

Potovanje krog Triglava (1860):	smo med tem mnogo nizkih zelišč in mičnih cvetlic, do slej meni neznanih. Šest pa pravi: Počakajte, na Kredarci bomo pa
Kupčija in obrtnija (1872):	bombažne obrtnije poprijeli, in pričakovati je, da bodo prej ko slej angleške bombažne tkanine na naših sejmih drugim mesto odstopiti morale
Ljubljanske slike (1879):	živi mestni postopač do smrti, ktera ga najde prej ali slej, večidel v dozdaj popisanem stanu; vendar pa se tudi primeri
Roka in srce (1883):	v resnici ni nobena žrtva; kajti enako bi prej ali slej, če ne ravno marquis, pa kdo drug prišel te snubit
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	malo novega o političnem položaji. Nejasno je bilo prej kakor slej, bode li turška vlada pomagala nam pri okupaciji, ali vsaj
Na krivih potih (1893):	skupaj sta rastla in živela od mladih nog. Prej ali slej bi bila gotovo mož in žena. No, zdaj se je
Abadon (1893):	toliko svatov, ko bi ga bila lahko umorila prej ali slej neočito in nesumnjivo? Kaj mi je bilo do tega umora
Pogreb na morju (1894):	na ladiji izpod rok. Zarés, nisem je našel nikjer, ne slej, ne prej, take posadke, kakoršno je takrat imela »Adrija«. Saj
Gojko Knafeljc (1899):	padlo na rodovito zemljo, ter da bode pognalo prej ali slej stoteren sad … Mirno in srečno sem tedaj živel, dokler – dokler

▶ sleme samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sleme
Zlatorog (1886): poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence
slemena
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v

slemenom

slemenam

Zlata Vas (1848):	postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu, ino tabor si

▶ slep pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slep

slep
Blagomir puščavnik (1853): sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal kako je

ſlejp

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je osdravil, takú, de je

ſlep
Biblia (1584): pèrpelan, kateri je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je

slepa

Sacrum promptuarium (1695):	krajl je dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam
Sacrum promptuarium (1695):	pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi
Stric Tomaž (1853):	tudi ne, ako mi jo zastonj dajo. Vsaj je skor slepa, šantava in še celo kakor se mi zdi norčava. “ „Tega

slepe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti, in le malo
Zoologija (1875):	kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet
Ferdinand (1884):	svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako

ſlejpe

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva

slepega
- slepiga
  Sacrum promptuarium (1695): s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje
- ſlejpiga
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je
slepem
- ſlejpim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti

slepi

slepi
Zoologija (1875): življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v

ſlejpi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá.

ſlejpy

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lakomnoſt, letá te grise, letá je tvoj trynog, letá te ſlejpy, letá te ſerdama. Kaj je pak taiſla sa ena goręzha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu njim ſkasati, de nizh ne vęjdó, inu de ſo ſlęjpy: Ony ſo mogli tę ſtare navade okuli vręzhi, katęre ſo

ſlepi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njega. Vſi bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi, mutaſti, obſédeni, méſizhni, mertudi. Ino vſe je osdravil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ſte jo v' tolovajſko luknjo ſpremenili! “ Tedaj perſtopijo bolniki, ſlepi ino hromi, k' njemu v' tempelj, ino vſe je osdravil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hoja ſkos to shivlenje. Tudi v' tem naſ mnogotero poshelenje ſlepi, kakor tebe una sapeljiva shival, ino naſ is pota zhednoſti
Genovefa (1841):	no” rêzhe Genovefa, „kako ſo lepó majhni in lépi! — Gléj, ſlépi ſo ſhe in nizh pérjizha ſhe nimajo. Letéti ſhe ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rekózh: „Ako reſnize ne govorim, naj bojo vſi môji vnuki ſlepi;” sato je on , in ſhe troje njegovih bratov in ſeſter
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mu miſli rójijo po glávi, Shivlênje miſli vsét' ſi v ſlépi véri ; Al nékaj mu prèdersno rôko vſtávi, — Bla Bogomila, je

slepim
Deborah (1883): dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški
slepimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo

slepo

Maria Stuart (1861):	brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti
Deborah (1883):	meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti

▶ slepar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slepar
Deborah (1883): tudi pri nas sem ter tja še kak oderuh in slepar najde Ana. Ne slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete
sleparjev
Deborah (1883): In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem

sleparji

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	nji iti ne mislim. Tvoji bogati strici so stiskači in sleparji! Ko sem v svoji revščini iskal pri njih tolažbe in
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	ga celo hipnotizuje. Samo ob sebi je umljivo, da priporočajo sleparji obupajočim žrtvam razna tajna sredstva. Veliko je žganjarjev, katerim ni

▶ sleparica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sleparica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): še več imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa

▶ sleparija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sleparije
Ferdinand (1884): Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti
sleparijo
Maria Stuart (1861): Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne

▶ sleparstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sleparstvo
Divica Orleanska (1848): dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga
sleparstvu
Divica Orleanska (1848): osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda

▶ slepec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slepca
- slepza
  Biblia (1584): ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril

slepce

Biblia (1584):	saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'
Biblia (1584):	je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred

slepcem

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mislim, de bo 12 gold, skorej zajedenih”. To je bilo slepcem prav in vedno so eden druzega prašali, kdo de je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdravnika samega, ki s samo svojo besedo vse ponovi, ki slepcem odpira oči in gluhim uho, ki očiščuje gobove in ozdravlja

ſlepzam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po

slepci

Biblia (1584):	vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje
Biblia (1584):	tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi
Biblia (1584):	Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku

slepec
- slepec
  Deborah (1883): zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde
- slepez
  Biblia (1584): je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus
- slepiz
  Biblia (1584): mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu
- slepz
  Branja, inu evangeliumi (1777): pak , kader ſe je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je

▶ slepišnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ustanova za slepe; kontekst

slepišnici
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani

▶ slepiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slepi
Maria Stuart (1861): oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi
slepil
Revček Andrejček (1891): srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni
slepiti
Gozdovnik (1898): mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca

▶ slepo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slepo
- slepu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega

▶ slepota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slepota

ſlepota

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ta mu je bila vezh ko boshji dar, gròsna taka ſlepòta! — Pa tudi od Jakopa ni bilo lepo, de je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tlá kerváva réka, Şlovénez shé morí Şlovenza, bráta — Kakó ſtraſhnà ſlepôta je zhlovéka! Ki niſo mèzh, ſekíra in lopáta Jih môgle

slepoto

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	da. Tvoj nauk nam tamôto Duš naših razsvetli, In pameti slepôto Z resnico razjasni. Slep človek sam od sebe Ne ve
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	z unim očesom in vidili bodete oba”. Ker je kuharici slepoto očital, jo je bilo sram in velika jéza jo je

▶ slezena samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vranica; [sskj]

slezena

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čerm, ker če ravno velikrat vendar ne vselej, je vranica (slezéna) bolna, je tista bolezin, pri kteri kri postane černa in
Zoologija (1875):	v prostorniši trebušnji otlini pa leži želodec s črevi, jetra, slezena ali vranica, obisti in mehur. Razredba organov. Organi se razlikujejo

slezeno
Zoologija (1875): kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga tekoj

▶ Slezijsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k

Slezijskega
- Slezkiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga dobívam. Ne vém ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej

▶ slezov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slezovega
Botanika (1875): pod. 122., ki nam kaže povezek soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz

▶ sličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slično

Razne dela (1870):	niso za trume le naše, Vam je enaki izíd, vam slično izhajanje dano! — Pomnite! Promahos kak pohlevno počiva, premagan Hrabro po
Razne dela (1870):	užaliti hotel; Ti pa velevaš mi spet, motati se v slično napako! Odgovorí mu na to ponosno gledavna Junona: Morfej, zakaj
Milko Vogrin (1883):	ona, da goji do nje če ne enake, pa le slično nagnenost, tedaj dobi ona isto nepremagljivo moč, ktero potrebuje njeno
Abadon (1893):	naj se kanejo med lek, in takoj zadobi prvotno vonjavo, slično pruski kislini, in prejšnji grenkasti ukus. List in parfem podajam

▶ slično prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slično

Razne dela (1870):	jo, Ker mu je zlajšal jo sin Kronida, nevidniga boga. Slično kot urni ovčar pešičico volne zagrabi, Nese igraje jo proč
Razne dela (1870):	mesto de srečno. Krikata tako ta dva, sogrejeta duše Ahajcam. Slično snežinkam iz viš, o vetru ko mete po zimi, Ker
Razne dela (1870):	Ter jih poditi natrag, potem ko so v bližo dospeli. Slično ko kmeta se dva prepirata polja za mejo, Batina krepka
Razne dela (1870):	modro Hefestes, Vsaki potrebi v okom s prebrisanim duham iznajdbe, Slično podá se Kronid, gromovnik, do posteče svoje, Kjer ga objema
Razne dela (1870):	vihroma do jedra duše pride, Ko se nakrat s priličnim slično snide, Volitva tu in bramba prazne ste, Kar sklene Bog
Razne dela (1870):	Majskih Sili de naših bi rok se vstavljale tako zmagavno! Slično seršenu, ki je života le male kreposti, Sedeža svojiga on
Razne dela (1870):	potrebnim. Spenjajo že se na zid, na persobran, urni Likejci, Slično ko vihra oblak napoljen i bliska i treska; Hrupno začenja
Razne dela (1870):	Sveti zvezd se trikrat pet. Veličanska nje postava Bistri serni slično plava, Sladke simfonije kras Je besede njene glas. Tog jo
Razne dela (1870):	In nje lahkote lek. „0 perstan moj ti zlati, Govori slično le, Bi hotel razpoznati Obstoj zvestobe nje? " Ko reče te

▶ slijo neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

slijo
- ſlijo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſlijo ſi: „Kaj, zhes naſ ſe povsdiguje? Tako reven, ko je

▶ slika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slik

Razne dela (1870):	Do obeda Čem zatreti vžitja mik, Je pustiti v krasu slik. " Komaj to izreči jame, Zopet že je v roko vzame
Razne dela (1870):	Ter pijeta v pogovorih izredno. Besede tehtne raznih mer in slik Da slišati ta sivi mož pregnani, Zbudile bi v nečutnim
Cvet in sad (1877):	hišah tako imenovanih višjih stanov. Po stenah je viselo nekaj slik, večidel reči iz svetih zgodb predočujočih, katerim bi pač tudi
Ljubljanske slike (1879):	opazki pridal drastične ilustracije iz svojega življenja, tudi pisatelj teh slik, če bi resnico svojih opazek hotel dokazovati po pozameznih drobnih
Ljubljanske slike (1879):	marsikak sold iz mošnjice staršem. Je pač še nekoliko drobnejših slik, ki dajó Ljubljani sedanje lice, vendar niso tako karakteristične, da
Ljubljanske slike (1879):	spodobno, da tudi jaz te stvari stavim v vrsti ljubljanskih slik na prvo mesto. Po rodu je vsak hišni gospodar, toraj
Ljubljanske slike (1879):	še kaj prida našlo zá-nje kje, to vé pisatelj teh slik iz lastne skušnje. V besedi „gospodična“ si misli svet splošno
Zvezdana (1883):	prepričamo se, ko je navadno prepozno, da je risanje prijetnih slik sladko delo, — pozabljevanje pa grenko ali naše moči celó presegajoče
Zunaj (1896):	carujejo tukaj ... Od teh tihih vrst temnih klopi, od teh slik in kipov, od teh resnih pilastrov, od teh kropilnikov in

slika

Sveti večer (1866):	list, ter nehote izusti: „O kako zale! Dá-te, to je slika! ” Zdaj pohlevno poprosi, da bi smel lepo podobo bolj na
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ozirom na lastnosti poganjkov podlage. Na tab. III in IV, slika 3 in 4, napravili smo različne prereze požlahtnitve v stran

slikah
Sveti večer (1866): znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let. Tudi jaz

slike

Občno vzgojeslovje (1887):	pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša
Gozdovnik (1898):	pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane

sliki
Rudninoslovje (1867): kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo

sliko

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je iz bele kosti lepo narejena. Ta kinč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	iz nekoliko ločenih časov in krajev in sklenjeni v mojstersko sliko tedanjega kerščanskega, pa tudi ajdovskega sveta. Pač pa si je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	Oži odbor je pripravil ploščo nagrobno, ploščo za rojstni dom, sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta
Gozdovnik (1898):	izglasu. »To je Sokoljeoko, Komanč! « Razjezdi, odpne sedlo, pa pritrdi sliko med njim in med šabrako, da se ni mogla pokvariti

▶ slikar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slikar

Sveti večer (1866):	bi smel lepo podobo bolj na tanko ogledati, kar mu slikar tudi rad dovoli. „Zdi se mi”, je djal, „da je
Sveti večer (1866):	do sedaj sem vedno mislil, da nisem mal, temuč velik slikar. Sedaj vidim, da se ne smem slikarjem prištevati”. — Podobar spregovori
Sveti večer (1866):	Smehljaje se spregovori: „Ti si torej, kakor vidim, tudi mal slikar (podobar)? ” — „Joj”, odgovori Tone, „do sedaj sem vedno mislil, da

slikarji
Zlatorog (1886): tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota

▶ slikarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slikarstvo; [sskj]

slikariji
Rudninoslovje (1867): Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na

▶ slikati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slikal

Žalost in veselje (1870):	mu ni mogel dovelj razodeti vsega. V mislih si je slikal Aleš neznano morje. Mislil si ga je tako širocega, kot
Cvet in sad (1877):	je vse vendar le tako, kakor si je v mladosti slikal. Pa so zopet misli povrnile se mu na prizor, ki
Hudi časi (1894):	in staviti ga v nasprotje z rimskim papežem. Živo je slikal, kako so ujeli Francozje pred desetimi leti rajnega papeža Pija
Strte peruti (1894):	še iz prejšnjih časov. Bil je sloveč glasbenik in tudi slikal je dobro; meni vsaj se je zdelo, da je tudi
Roman starega samca (1895):	naslanjači, umeje se, da v temi, in si v duhu slikal neznano umetnico. Zakaj, da je petje žensko, sodil sem po
Slike in sličice iz življenja (1896):	Če pa bo njen mož kak sanjar, ki si je slikal in domišljeval divno življenje na strani lepe žene, če je
Moja hoja na Triglav (1897):	je spretno uporabljal nocoj, ko nam je živo, da, otipno slikal: polzke snežene ledine, na katerih zelo drsi, strme prodove, ki
Zadnji gospod Kamenski (1898):	da je znal bolj misliti kakor sekati. Že si je slikal v duhu, kako pride domov kot zmagovit vitez, obdan s
Kotanjska elita (1898):	v takih razmerah — navzlic vsi lepi bodočnosti, katero ji je slikal Traven, ni mogla udušiti vesti, ki ji je vedno, posebno

▶ slikovina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

poslikava; kontekst

slikovine
Gozdovnik (1898): je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir

▶ slina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slinami

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sicer, ako so z govejo kugo navdane, oskrunile pašnike s slinami, z govno, ki zamorejo zdravo živino okužiti. Govna je zlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pa mnogosortno. Nekteri ovčarji žvečijo tobak, da se tobak s slinami zmeša in izpljunejo ta sok na garje, potem ga v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tega, ker ga je kak stekel človek vgriznil ali s slinami in penami omazal; ali ker se ga je bil sicer

sline
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma

▶ slinar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slinarja

Zoologija (1875):	sladkovodnih polžev, ki so pri nas navadni, omenjamo črnega gozdnega slinarja (Limax empericorum), pod. 206, in pa poljskega slinarja (L. agrestis
Zoologija (1875):	črnega gozdnega slinarja (Limax empericorum), pod. 206, in pa poljskega slinarja (L. agrestis), ki objeda salato in drugo zelenjavo po vrtih

▶ sliniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slini
Divica Orleanska (1848): bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In

▶ slinjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

slinavka; Pleteršnik

slinjaki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne

▶ slinjavka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda)

apnena zemlja; kontekst

slinjavka

slinjevka

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	20 oralov polja in 12—15 oralov travniščne, zemlja huda slinjevka, sta dva močna konja in 2 para volov zadosti. Če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pesku apnica premagovala, bi se ji reklo apnéna zemlja ali slinjevka; bi bila posebno za vinograde kaj dobra, nar bolj če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne raste, samo v mokrem in v preveč suhem ne. Slinjevka in glina se ji nar bolj priležete. Sejati gré seme
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bolj merzla ilovca gré že v 2. versto. — Mazliva, prazna slinjevka, mokra in merzla ilovca gré v 3. versto. Druge baže
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	živinsko scavnico oblivati. Tudi sam kravjek in ilovca ali pa slinjevka, vsacega pol, je za manjši rane dobro mazilo. 5. Od
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	da je blizo dva dela ilovce, se imenuje se zmirej slinjevka, in je za vse rastline dobra. Ilovca, če je je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mora vsaj vsako drugo leto gnojiti, to je puhla zemlja. — Slinjevka, če apnica premaguje, se tretje leto gnojí, če se za
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je nekoliko peska in nekoliko sparstenine, ali pa gnojne nanesine. — Slinjevka, kjer je več ilovce, pa malo apnice, pa dovelj peska
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	še v 1. versto, posebno če ima še nekoliko apnice. — Slinjevka, bolj merzla ilovca gré že v 2. versto. — Mazliva, prazna

▶ slišan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slišana
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana,

▶ slišati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slišal

shlishal

Sacrum promptuarium (1695):	oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati
Sacrum promptuarium (1695):	velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo

shlishou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	antvart dobiti kai se tabe bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet tota

shlishov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves

shliſhal
Sacrum promptuarium (1695): pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de

slisal

Stric Tomaž (1853):	očmi mogel gledati! Zadnje, kar sim Se od preljube matere slisal, je bil njih jok in stok. Oh, kako rad bi
Najdenček (1860):	sim pobožno in z velikim zaupanjem. V molitev zakopan nisim slisal, da so se vrata odperle. Moj zvesti Sultan je poskočil

slishal
Sacrum promptuarium (1695): imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores

slišal

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de se bo v tem zboru govorilo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “
Deborah (1883):	te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov
Gozdovnik (1898):	o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Govoril je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki

uslišal
Robinson mlajši (1849): Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji
ſhliſhal
Branja, inu evangeliumi (1777): ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni
ſhliſhov
Branja, inu evangeliumi (1777): peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak

ſliſhal

Biblia (1584):	v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó
Genovefa (1841):	je pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe
Genovefa (1841):	vojſki, doma sgodilo. Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam
Genovefa (1841):	raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga, in kôj je hôtel
Genovefa (1841):	ljudí na ſvétu in kakſhni ſo ti ljudjé, kér ſi ſliſhal in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli

ſliſhou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judesh, to nadoshno kry Synu Boshjiga isdali. Kader je Judesh ſliſhou, de ſo viſhi Farji tedei, ko je biu te ſrebernike
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sdrauje tega trupla, namrezh, katiri taku moli, kokerje od Chriſtuſa ſliſhou, tiſtiga molitu Bogu dopade, inu na duſhi, inu na truplu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou. Pole Peter je ſliſhou petelina peiti, inu ſe vunder ni poprei h' pokuri sbudiu

slišala

shlishala
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej

slišala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so pač té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite
Zlata Vas (1848):	vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Gospá Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Azijo; to sem že tudi od drugih straní nekaj slišala, zató bi mu rada pismo poslala*) in ga prašala, kako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in

ſliſhala

Genovefa (1841):	domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla
Genovefa (1841):	Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od
Genovefa (1841):	zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize
Genovefa (1841):	ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé
Genovefa (1841):	najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó. Sama ſim ſliſhala, ko ſe je Golo s njimi pogovarjal. In oh — tudi
Genovefa (1841):	med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar

slišale
- slišale
  Robinson mlajši (1849): je tude smel s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj smel
- ſliſhale
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu

slišali

shlishali

Sacrum promptuarium (1695):	vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj
Sacrum promptuarium (1695):	poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je

slišali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rêkli, ko bi iz grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci
Stric Tomaž (1853):	Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega veste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bila, da človeka vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili
Zeleni listi (1896):	otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši
Gozdovnik (1898):	smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta pa

ſhliſhali

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God
Branja, inu evangeliumi (1777):	njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi zhes tu, kar ſo nym paſtirji

ſliſhali

Biblia (1584):	Vejſhli, de ſo ſe Fariseerji pohujſhali, kadar ſo to beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru
Biblia (1584):	Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba
Biblia (1584):	ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vernili, ino hvalijo Boga sa vſe, kar ſo vidili ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is ſvetiga piſma. “ Ino jim je to na dolgo ſkasal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga

slišalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga slišalo. Bog ga na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil

ſliſhalo
Genovefa (1841): gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo

ſliſhalu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Drugih devęjt ſtó — kar bova vkup perdęlala , bo pak obęma ſliſhalu — kaj nè Mizka ? Miz. To ſe vęj, de — Glash. Anshe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe od kręgov inu vojſkâ med mosham inu sheno ne ſliſhalu, aku bi ena taka lubęsen od ene ſtrany, inu enu

slišati

shlishat

Sacrum promptuarium (1695):	Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio
Sacrum promptuarium (1695):	prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò
Sacrum promptuarium (1695):	de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi
Sacrum promptuarium (1695):	cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia
Sacrum promptuarium (1695):	resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil

shlishati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nekol is njimi pajdashiti, inu ſglihati. Katire otshe uſſe vidit, shlishati, pokushati, tipati , shlatati, inu vohati, kar meſſu dapade, bo tolkajn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nimajo tudi nobene serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega namęnil shlishati , per katiri se ima na uſſe ſhive , inu mertve brate
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	S. Masho najeti, ſna na to manengo dve SS. Mashe shlishati, inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel perloſhnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nove zhasenze, ſa katire be naimellu tebi nezh mar biti, shlishati ſhellish, tok je s'tvojem myram ſhe per kraju. Myr
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno S.Masho shlishati, katira ſna rajmno taiſta biti, katiro se je kedu bres

slišati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas kdo naključil; slišati pa ni clo clo nobeniga glasa od gnjilobe; se je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi
Zlata Vas (1848):	tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne ves žalosten domú. 4.
Zlata Vas (1848):	zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati, kaj se godí.
Zlata Vas (1848):	kerčmah ne kegljanja na kegliših, ne kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče
Zlata Vas (1850):	je danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za to, kar zlo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in
Mlinar in njegova hči (1867):	Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta. Naj bode, kjer hoče, da ga le

ſhliſhati
Branja, inu evangeliumi (1777): 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane
ſliſhat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli.

ſliſhati

Biblia (1584):	tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino njegovih dél; pa reſ naj bi vſe

ſliſhet

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezhniga isvelizheina, inu vunder, kader to reſsnizo govory, ga nozhjo ſliſhet. Sakai ti hudobni beſhijo pred luzhjo, inu na perpuſtijo, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebeſhkiga Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet nozhjo. Govori pa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet nozhjo. Govori pa nam, inu prou h' erzu nam govori
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Pilate, inu na hodi prozh! tebi nar vezh am grede ſliſhet, inu vedet: Quid eſt veritas? Kai je ta praviza? ti

sliši

shlishe

Ta male katechismus (1768):	se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu S. Masho shlishe; dellati pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu pred
Ta male katechismus (1768):	shpendiji nashega ſhivlenja toku dobru na ſhivotu, koker na dushi shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila, beſſeda boſhja, inu uſhitek teh SS. ſakramentov
Ta male katechismus (1768):	prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje svoje veste. II. Grevenga
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler uſſake
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sabo imel, ter se nad njim uſſe narajma, kar Svetnikam shlishe. Poniſhnoſt, zhiſtoſt, inu krotkuſt so njega meni bliſu enakega inu

shlishi
Sacrum promptuarium (1695): hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni

sliši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sim ležal, zdaj pa žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire
Divica Orleanska (1848):	med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	se po vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini

sliſhi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	1. Pred tvojim thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki tudi sliſhi De bo per Saky hyſhi, Petek, Sabotni dan Od meſen'ga

ſhliſhi
Branja, inu evangeliumi (1777): vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili

ſliſhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odvajen, de ga je she ſit, zhe le od njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje

slišijo

shlishejo

Ta male katechismus (1768):	ali k' pomuzhi te telesne, ali duhovne potrebe nashega bliſhnega shlishejo. Kolkajn je telesneh del te miloste? Sedem. I. Lakotne nasitit
Ta male katechismus (1768):	ti pervi tabli stojèe tri ſapovde, katire k' lubeſni boſhji shlishejo: na ti drugi njeh sedem stojy, katire nas k' lubeſni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Masho shlishejo. ali per eni drugi sluſhbi boſhji , koker per vezhirenzah, pridegah

slišijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival, ktéra v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv
Zlata Vas (1848):	Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kože in tako lepe rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na svitlem živeti, in le malo jih je, da kaj slišijo. Le od dveh ne morem reči, da bi isto pičo
Gozdovnik (1898):	vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi
Gozdovnik (1898):	eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena, Fabij

ſliſhijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne ſliſhijo: „Tí ſi, tí! “ Juda vídi sdaj, de vſa hinávſhina nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim

ſliſhio

Biblia (1584):	blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu
Biblia (1584):	Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima
Biblia (1584):	ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje

slišim

shlishim
Sacrum promptuarium (1695): Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza

slišim

Divica Orleanska (1848):	te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je krasno
Divica Orleanska (1848):	razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža
Gozdovnik (1898):	ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me
Gozdovnik (1898):	vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi

ſliſhim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti, vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom

slišimo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov pomorila, bi bilo dobro , ko bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem

ſliſhimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	povei, tudi ſami veliku dobriga beremo, ali mi le taku ſliſhimo, inu beremo, de v' ſerze nezh na spuſtimo. To ſeme
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni ſmo veliku bolſhi, koker je biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi ſami veliku dobriga
Abecedika ali Plateltof (1789):	vęzhni ſrezhi. Tok pak ni sadoſti, de mi to dobru ſliſhimo : mi moremo tudi daiſtu ohraniti, inu v'djanju ſkasati; daj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo terdi Galilejzhani, ino vſak po ſvojim laſtnim jesiku jih ſlíſhimo boshje velikòte hvaliti! ” Sdaj ſe Peter smed apoſteljnov vsdigne, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meri bi ſe nar loshej obzhinſke paſhe rasdelile. Şhe druge ſliſhimo rézhi: „Zhe bomo obzhinſke paſhnje rasdelili, bomo mogli manj shivine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta bolesen tudi mnogoverſtne imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih

ſliſhmo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	objokeina vredne beſede, katire mi v' ti molitvi naſhiga Odreſhenika ſliſhmo! Pater mi, ſi poſſibile eſt, tranſeat a me calix iſte
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. O kai zhudniga ſliſhmo mi, kai je tu sa enu grosnu padeine! padu ie

slišiš

Tine in Jerica (1852):	kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so
Revček Andrejček (1891):	zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš — Anže je! Že zopet uka. Saj sem ti pravil, da
Revček Andrejček (1891):	naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. )

ſliſhiſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hudizhi ! Matizh. (jo pęle pruti utizi, inu pravi tihu. ) Ga ſliſhiſh, kok kone? (glaſnu. ) Tukej mi ne bo tręba ſkusi okno
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe tę andle męſhaſh, inu povſod vtikaſh, kamer ti ne ſliſhiſh, kęr is ene hiſhe v' tó drugo nóſsiſh, kar ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de je sa tebe vshę sadoſti, de lę S. Maſho ſliſhiſh, de lę zhes dan gręha ne dęlaſh, de nimaſh na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vtretjizh sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh klizali, rezi: Goſpod! govòri, tvoj ſlushabnik poſluſha. “ ˛Samuel gré, ino
Genovefa (1841):	v ſvôji jési. Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtím. Ali ſliſhiſh? Proſim te! Nikakorſhniga ſovráshtva nêzhem s ſebój v vézhnoſt nêſti
Genovefa (1841):	k selênimu germu peljala. „Sdaj poſluſhaj” je rêkla, „Ali kaj ſliſhiſh? ” — ſantizhek je sdaj pervizh v ſvôjim shivljênju ſtoglaſno pétje ptizhev
Genovefa (1841):	pride v zhlóvéſhke uſhéſa. Pa Ti vidiſh môje ſolsé — Tí ſliſhiſh môje sdihljeje! Sej ſi vſigaprizhujozh, tudi tù ſi, v tém
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gorí. ”— Kadar po nozhi glaſ kakiga zhloveka na pomozh klizati ſliſhiſh , nikar vun ne hôdi, — sakaj kaki duh ali pa ſtraſhilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od lozhitve bolezhíne. She Zhertomir je tréba ſe lozhíti, Ne ſliſhiſh kak gláſno trobénta pôje! Perpódil s ſábo je Valjhún ſerdíti

slišita

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	poženeta konja. Komaj imata derhal spehanih služabnikov za seboj, ko slišita močni tresk in šterbunk! Voz se je bil zadel ob
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je voziček zaletaval kakor luščina sem ter tje. Ko slišita jezdeca zadej to silno ropotanje in peketanje in vpitje služabnikov
Gozdovnik (1898):	naglo kakor piš. Nista bila še na pol pota, ko slišita drugi krik. »Hitrejše, nagliše! « priganja Kanadčan. »Sila mu je. "
Gozdovnik (1898):	počakal, da se vrneta ter jima povedal besede, ktere naj slišita. Moj veliki rdeči brat pa se vrača v tabor Apačev

ſliſhita

Biblia (1584):	Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo

slišite

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred molzenjem z mlačno vodo vmijejo; nekaj zavoljo snažnosti (ali slišite, ljubi moji kmetje, ki tolikokrat nesnažne in z blatam pokrite
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Janez! Naj se tudi Jez, kér radi od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici
Roza Jelodvorska (1855):	veseli in hvalite Boga za to prijazno stanovanje, kjer ne slišite posvetniga hrupa, in vojaških tromb; ampak milo petje ljubih ptičic
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	morem govoriti — gotovo pa je zadnja, ki jo od mene slišite: vam naj bi dala to premoženje? Rada bi ga dala
Revček Andrejček (1891):	Grešnik, prosim te! Anže. (grozi se od daleč Grešniku). Vi slišite vi — Andrejčku se ne sme nič žalega zgoditi — pravim vam
Gozdovnik (1898):	tudi, in zdajci obstoji Fabij, kazaje z roko v drago. »Slišite, vidite-li slap? « Solnce, njim nasproti stoječe, je metalo svojo žarovito
Gozdovnik (1898):	se čez njo skloni, da ji poljubi ovelo roko. »Mati! Slišite mati! « »Kaj želiš še, moj Tiburcio? « »Zahvaliti se vam hočem

ſliſhite

Biblia (1584):	vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar
Biblia (1584):	tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po nji vosili. Od shelésne zéſte in od shelésne zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna

▶ sliva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sliv

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo vodo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na Slovenskem

ſliv

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da poſuſhiti in da poleti hladno in sdravo jéd ; is ſliv ſe dela dobro shganje, — ſlivoviza — i. t. d. Nikoli ni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo mogozhe ſpezhati, ſe pa môſht in jéſih is jabelk, ſliv in zhréſhenj naredí ; vſako ſadje ſe da poſuſhiti in da

sliva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Sem ter tje je stala še kaka jablana ali kaka sliva, da ni bilo tega, človek bi nikakor ne mislil, da

slive

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Če se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je potegnul za svoje slíve 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 gold. Pač lepi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah so

slivo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo vodo vred tako dolgo

▶ slivov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slivove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač prinesel. Mogel

▶ slog samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slog

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slog. ” „U vsih se lěpe, dobre reči povejo — pa tudi slog je tak, da mora vsaki zastopiti; — da, ako bi kdo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krive, ampak on sam, da se ni naučil, kakor valja. ” „Slog (Styl) je lěp, gladak, lehko razumliv, s jedno besedo: narodno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lěpo napisati. Tudi s večimi pismeni tiskani sostavci imajo lěp slog. ” „U vsih se lěpe, dobre reči povejo — pa tudi slog
Razne dela (1870):	donele, De so serca vse prevzele, Ljudstvo, v temu slika slog, Dvora gnjeti se okrog. Knez Gvidon se čudi jako, Ter

▶ sloga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sloga

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	še enega pogrešamo. Imé zaželenemu listu bi moralo biti „Naša sloga”, Kakor se kaže, utegne po novem letu res nekaj tacega
Občno vzgojeslovje (1887):	v resnici take, kakeršne imajo biti. Semkaj spada pred vsem sloga med roditelji, harmonično delovanje očetovega ugleda in materine ljubezni, skrbno

zloga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s

sloge

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je vsakimu pisavcu odperto, samo naj ne piše zoper duha sloge, in zdraviga napredovanja. ” Nemški poslani spisi se v domači jezik
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem

slogi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker
Roza Jelodvorska (1855):	jako veselim, dva tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so
Pripovedke za mladino (1887):	so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive.

zlogi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v

slogo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	nekaj tacega beli dan zagledati; priprave se že delajo za — slogo! „Slov. Narod” je prinesel v listu od 28. t. m.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	ponosen Vaše slavne zmage, je zahvali svoji za izvrstno lepo slogo, s katero ste izvršili volitev, dodal prošnjo, da, ako se

▶ sloka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sloka

sljuka

Zoologija (1875):	kljun, na čegar korenu se odpirajo ozke, razpokami podobne nosnice. Sljuka se kakor ptica selivka pri nas prikaže vsacega leta dvakrat
Zoologija (1875):	tega plemena so: zelenonogi martinec (Totanus glottis). Imenitniši je pa sljuka (Scolopax rusticola), podoba 137., močna, precej zatrepana ptica, dolga 13

▶ Slomšek samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Slomšek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zastonj. Kakó je v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan
Občno vzgojeslovje (1887):	S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. Kar

Slomška

Slomšeka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so bili vladika Lincinski (škof

▶ slomškov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

slomškov

slomšekov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	je sedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor za Slomšekov spominek je tedaj na 11. januarija ob 2. uri popoldne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	isterski in Tržaški Italijani nemirne krvi. Iz Maribora 29. dec. (Slomšekov spominek) Pred 10 leti začeto delo stavljenja Slomšekovega spominka se

▶ slon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slon

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V
Mineralogija in geognozija (1871):	njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni

slone
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki

▶ sloneč prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

sloneč

Marjetica (1877):	brez življenja, ona pa si nasloni glavo na belo steno. Sloneč tako povzdigne nevedoma oko na sveto razbičano v rudeči plašč
Pomladanski vetrovi (1881):	gospica Nina, ki se je s svojo sestrico pri oknu slonéč, sanjarsko premišljujoč ozirala po ulici ter pričakovala svojega ženina: „Lop
Roka in srce (1883):	svatovni odhod. Leonora ni imela več veselja gledati za njim. Sloneč v naslonjači, kjer se je Melita razjokala, si je brisala
Zvezdana (1883):	drevje je svetila luna v spalnico Vratislavovo. On pa je slonéč na oknu zrl v vas, in misel mu je drvila
Gostačeva hči (1891):	čez opustošeno ravan ter hladi vročo glavo Korenovega očeta, ki sloneč ob oknu svoje stanice premišljuje današnjo nesrečo. Jeza, nevolja, žalost
V krvi (1896):	si moje — vse in edino le moje! « si je mislil, sloneč ob postelji. »Ti me napraviš za najsrečnejšega človeka; zato sem
V krvi (1896):	misli in polna nežnih, čistih čutov mladenca: Minka in Vid. Sloneč drug ob drugem, sta zrla z blaženim nasmehom tja pred
Moja hoja na Triglav (1897):	nazaj v mladost, nazaj v planinski raj! V senenem kupu sloneč sem pesmaril. Luna me je bodrila in ropot kladiva iz
Gojko Knafeljc (1899):	ter poskušala napraviti nekoliko redu. Bratič jo je molče opazoval, sloneč ob postelji. Hkratu je uvidel, da je bila vedno bolj

▶ sloneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slonel

Jela (1859):	prebudi, ravno se ji je sanjalo od ljubega, da je slonel na njeni rami, in pletel ternjevo lilijo v njene lase
Domen (1864):	sem pa se je slišala strašna kletev, posamezen človek je slonel na skladavnici, pobiral polena in metal. „Lovite, deržite, vežite, hudiči
Marjetica (1877):	globoko v snegu stal, v perišče sapo pihal, na saneh slonel in zaklical potem: "Marjetica, le urno, če greš! Čakal pa
Povestnik v sili (1883):	počasi pušil dragoceno smodko. Drugi je jahal na stolu ali slonel na naslonjalu, navidezno zamaknen v časopis. Oni se je zopet
Zvezdana (1883):	okolico, ki je bila toliko kakor moja. Zmagovalec sem tu slonel, in moj tekmec je begal po tujini. Dvajset let, kratek
Testament (1887):	Storila je, kakor je velel. Ko se je vrnila, je slonel Tomaž ob mizi in podpiral glavo z obema rokama. »Ti
Materino srce (1896):	II. V eni najelegantnejših dunajskih kavaren v notranjem mestu je slonel pozno po noči dragonski častnik ob kameniti mizici, prešerno molel
V krvi (1896):	dirjali še nagleje. Zeblo ga je. V kočiji pa je slonel lep par: Tončka in pl. Dandiny. »Gospa, jaz vas ljubim
Gojko Knafeljc (1899):	na njem utrujen in otopel. Okrogli laket njene desnice je slonel na deščici pri oknu, a dolgi, tenki, skoro prozorni prsti

slonela

Svetinova Metka (1868):	je bil umolknil zadnji glas te pesmi, in že je slonela Metka na prsih ljubljenemu mladeniču; uživala je še enkrat eno
Na Žerinjah (1876):	z roko se je krčevito oprijela stola, v katerim je slonela. Rogulin je videl, da je zadel z neusmiljeno roko ob
In vendar —! (1878):	eno mér pred se. Kakor podoba od kamena je tu slonela – z bledim obrazom, in vsa podoba njena se je čisto
In vendar —! (1878):	videlo proti nji. Obstal sem skrit za drevesom. Še je slonela ondi ob deblu in zerla v eno mér pred se
Cyclamen (1883):	pa čula ga je dobro. Zgenila se je malo, pa slonela v jedno mer v oknu. Ženska je čudna stvar. Ne
Lisjakova hči (1892):	je še zmiraj posedala po stolih in zofah aH zamišljena slonela na oknu, čmerna in tožna ni bila več. Nje čelo
Kvišku (1899):	zmagan kavalir, plemenitaš od nepremagljive kreposti dekliške. Tilka je pa slonela v postelji, podpirala trudno, plavolaso glavico z levico in čutila
Vinjete (1899):	spreletel po udih. »Kam si se napravila? « Ob zidu je slonela Julija, zavita v temen plašč; kakor črna luža se je
Vinjete (1899):	z dušami davno umrlih oseb. Midva z Matildo pa sva slonela ob oknu in najina lica so se skoro dotikala. Zastor

sloni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prestvariti. Kdor se pa lení in le na starih navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu

slonijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé
slonim
Valenštajn (1866): píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v

▶ slonokoščen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slonokoščeni
- slonokosteni
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica

▶ slonov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slonove

Fizika (1869):	je namazana sè sajami od lampe, polahko položi krogla iz slonove kosti, dobi krogla le črno pičico na mestu, s kterim
Fizika (1869):	pri udaru, dá se prav lepo dokazati s kroglami iz slonove kosti, ki so na vrvcah obešene in ki dajo sledeči

slonovih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim

▶ slop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slop
Fizika (1869): dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v

▶ slov. okrajšava ↘ goo300k, IMP

slov.

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu poleg Slov. gradca, gosp. Plevnik, gosp. Sdovšek, gosp. Novak, gosp. Perko, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1.

▶ Slovak samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Slovak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več

▶ Slovan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Slovan

Şlavjan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzov od njega odſtopiti samogli. Miſlim, de bo vſak rasumnomiſlezhi Şlavjan to pravilo sa dobro ſposnal, ki eniga ali drusiga pravopiſa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na bolje gremo”, kar bo gotovo vſak moder in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim

Slovan

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	vzlasti le Nemce zadeva, ker njim so potje povsod poravnani; Slovan si pa le težko, le po velicih ovinkih pomaga. Vaja
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	vseh slovanskih deželah, povsod lehko uraduje, vse gosposke ga umejo; Slovan pa s svojim jezikom še v svojej domačji ne more
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	podučuje slovenščina, in zakaj bi le Slovan moral biti mnogojezičnik? Tudi se po pravici vpraša: zakaj so
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	vzlasti samo Nemcem koristna, Slovanom pa ne, kajti posebno južni Slovan malo hodi po svetu, ker se najbolj peča s poljščino

Sloven

Slovenski svetec in učitelj (1886):	oči iz žive glave iztaknil, smiljenja ne dajal, ne zaslužil! « Sloven je bil taisti dan odložil ovčjo milo in potrpljivo naturo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Mati je bila druge krvi, dasi je bil otec Grimislavin Slovén. Že oče njen ni bil med rojaki spoštovan, ker je
Slovenski svetec in učitelj (1886):	na hrbet in reče: »Povesi kopje, brate, ne meri náme, Sloven sem in ne sovražnik tvoj. « Mrkún sicer kopje povesi, ali
Slovenski svetec in učitelj (1886):	stara in zarad tega obširna ter močna, tam si je Sloven ohranil dolgo svobodo. Kjer je bil razkropljen, tam ga je
Slovenski svetec in učitelj (1886):	bil razkropljen, tam ga je tujec pokóril si lehko. Stari Sloven je živel v zadrugah, prav med svojimi svoj, samó prosto
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Svetopolka do Engiskalka. « »Tako se drzne govoriti z vrhovnim vojskovodjo Sloven suženj! « Od jeze se vspéni Engiskalk, izpodbode konja, jaha kopjemet
Slovenski svetec in učitelj (1886):	doseže, in kar gódi njega očesu ali goltu, a dober Sloven ne skruni zemlje sosednje, ki ga je gostila s kruhom
Slovenski svetec in učitelj (1886):	bili sta dve veliki imeni, katerih veljavo je priznal vsak Sloven brezuvétno, Svetopolk, junak meča in bojnega kopja, a Metod, mož
Slovenski svetec in učitelj (1886):	zdaj pripravljen, ker, védi, o Rastič, da ni sam on Sloven z malo družino v nemški vojski, nego je še Slovenov

Slovane

Slavene

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	svečanosti. Zdravice znaju najlepše Horvati i Serblji. Najlepše poklikovanje za Slavene, kterogakoli plemena, je klic: Slava ! Napise napravljajmo slovenske, na primer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Metod! nebesa jim odpirala. Slavenski ves rod ljubila, za vse Slavene molita; Oj sveti Ciril i Metod! za vse Slavene molita
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	vse Slavene molita; Oj sveti Ciril i Metod! za vse Slavene molita: „Da Bog razum nam razsvetli, s Ijubavjoj serce razjiskri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod! nebesa

Slovane

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blažena in sveta vredba je bila od Metoda upeljana med Slovane, de bi jim prijazno božja beséda od oltarja in is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiste, kteri so se je stanovitno deržali. Morala je sapustiti Slovane: Krajnce, Korošce, Štajerce, Hrovate in Slovake, in se je k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naučila od Slovanov, ki so blizo njih stanovali. Ko med Slovane v Panonijo prideta, precej začneta prestavljati sveto pismo iz gerškiga

Slovani

Slavjani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa je ta, de tako v kolo edinoſti s drugimi Slavjani ſtopimo. Naſhim pribriſanim Şlovenzam je pazh mala rezh, to majhinoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi se gor imenovani pravopis, kteriga so skoraj vſi drugi Slavjani gor vzeli, tudi med včenim Slovencam če dalej bolj razširjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v temu pravopisu natiskati saj polovico , de bodo tudi drugi Slavjani vaše novice brati zamogli. Grof Orsat Počić r./s.” Dobrovnican
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	folgerecht), posebno pa zato, ker je naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi

Şlavjani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne poterdil pravizhne in hvale vredne shelje, de bi vſi Şlavjani ali k manjſhim vezhidel od njih, v enim ſamim pravopiſu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piſali, ktériga nektéri tudi obzhno-ſlavjánſkiga imenovati sazhenjajo; ker ſe med Şlavjani, ki s latinſkimi zherkami piſhejo, oddne do dne bolj rasſhirja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti in v obzhno rabo povsdigniti, mnogoverſtno dokasujejo, in njih

Slovani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	besedi takó ročno, kakor de bi bila med njimi zrejena. Slovani, ko so božjo besedo v svojim jeziku oznanovati slišali, so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	stolétja. Skoraj ravno v tem času so dali se kerstiti Slovani v Panonii in Moravii. Ko je Svatoplukovo kraljestvo nar lepši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Potokar, Okorn, Levičnik i.t.d. Vedilo bi se, de smo bili Slovani, če bi se ravno tudi ne vedilo, ali smo bili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pregnal ali končal, bi vender še čez tavžent let drugi Slovani vedili, de je tod nekdaj slovansko bilo, če bi le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	nam je spoznati, de so bili tamkaj nekdaj naši rojaki Slovani, akoravno ž njimi ne moremo govoriti, de bi jih po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	v prid kmetijstva cele domovíne začeti. Od kod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje. Preden se je slovanski zarod po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	narodi zaostati; hotéli so in so tudi djansko pokazali, kako Slovani svoje slavne sinove častijo. Dali so mu napraviti in v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	3, 5, 10 ali 15 soldov ali novih krajcarjev. — Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko dvorano in občeslovansko čitavnico; pevska družba
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	njihova zvezana moč. Gospôda moja! nikar ne mislite, da morajo Slovani vse še le sami iznajti; kakor bučelice bodo zbirali slovstvene

Sloveni

Slovenski svetec in učitelj (1886):	mogli pregnati, ker so bili že v mnozih krajih med Sloveni naseljeni in ondi utrjeni. Vsa nemška dežela pa je zajokala
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ljudi svojega rodú in svoje krvi, drugič smo zopet s Sloveni vred vzdignili se zoper Nemce, ki so nas pa potlej
Slovenski svetec in učitelj (1886):	malo družino unesel peté. Zdaj so Nemci imeli strah pred Sloveni. Ni jim več na misel hodilo vpadati v slovensko zemljo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Nemce povsod dobro nabil in potolkel, kjer so se njega Sloveni ž njimi srečali, to ni kar tako, vrhu tega, da
Slovenski svetec in učitelj (1886):	in gorjé Svetopolku in njegovemu rôdu. Na to groženje sklenejo Sloveni Svetopolkovi samó jednega in sicer najslabšega nemškega možá — kronika pravi
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Nemci naj o tem še ničesa ne čujejo. Radi so Sloveni slišali tako govorjenje. Vsak je čutil, da mu ni prijatelj
Slovenski svetec in učitelj (1886):	so se, čuvši velike vspehe svojih bratov na severni tudi Sloveni ob Muri, Dravi in Savi ter zapodili iz različnih krajev
Slovenski svetec in učitelj (1886):	množil onkraj nemškega tabora na gričih. »To so prijatelji naši, Sloveni iz Velegcada, bitva se začenja, mi nismo sami! « kliče Svetopolk
Slovenski svetec in učitelj (1886):	čaka cerkvene sodbe škofov. Ako samó za te poslane tale Sloveni ne izročé vseh ujetih nemških vojakov, svobodnjakov in hlapcev, žugal

Slovanih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in

Slovanom

Slavanam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili

Slavenom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	bratsko se milujemo“. — Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom; Oj sveti Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom. Matija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	apostolovanja leta 860. Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom: Oj sveti Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom! Sta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	nam Slavenom: Oj sveti Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom! Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	nam Slavenom; Oj sveti Ciril i Metod! na nebu nam Slavenom. Matija Majar. Zakaj hirajo kmetije in kako jim pomagati? Ce

Slovanam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sta povsod doma, sta jela tudi Slovanam in njih učenikam to nedolžno radost ogreniti. Nemški škoije so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jezik, sveto mašo v slavijanskimu jeziku sta brala in pela, Slovanam sveti evangelji oznanovala v domači besedi takó ročno, kakor de

Slovanom

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da mi Slovenci imámo gledé na
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	svoj govor povzdignili za uraden jezik. In ker so južnim Slovanom okolnosti po priméri mnogo ugodnejše, zato si lehko mislimo, kako
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	Vaja v nemškem jezici je torej vzlasti samo Nemcem koristna, Slovanom pa ne, kajti posebno južni Slovan malo hodi po svetu
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ne svojstvo nemškega naroda in tudi nemška pridnost ne, da Slovanom ostajajo povsod le niža opravila in tudi manjša imetnost, njim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	dopuščajo ministerstvu Taaffeovemu brezobzirnega postopanja zato, da, če bi bilo Slovanom avstrijskim preprijazno, bi razdražilo Magjare, ki se zdaj držé bolj

Slovanov

Slavjanov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oné delajo. Nadjam se pa tudi enake pomoči od druzih Slavjanov, ktéri tudi, kakor naše bratinstvo ih rojaki, imajo del v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki je že v nadslovu zapopaden, posebno na tanjko napredovanje Slavjanov obseguje. G. Rakovac v predgovoru I. zvezka 1842 pravi: „Naše

Şlavjanov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tem je pa tudi perva ſtena, ki naſ od drugih Şlavjanov lozhi, odmaknjena. Vunder moramo, kakor je rezheno, v Novizah v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kar mene vtizhe, jeſt ta pravopiſ ſadajni dôbi in potrébam Şlavjanov sa nar bolj permérniga, nar bolj perpravniga in nar bolj

Slovanov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Verh vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bil na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je

Slovenov

Cyclamen (1883):	pikrim posmehom. »Res je, da vsi, kar nas je izobraženih Slovenov, z malimi izjemami menda, poznamo tuja slovstva bolj, nego svoje
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Boga, ali nič bolj kakor tudi še v stare bogove Slovenov: Peruna, Dažboga, Svaroga, Svetovita, Striboga, Morano, Vesno in v druge
Slovenski svetec in učitelj (1886):	gradiščem omagale in se upehane morale umekniti, pojêne od ohrabrenih Slovenov. Gradišče je zavzemalo neizmeren prostor, kateri je bil po vzgledu
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Sešli so se Nemci v Forehheimu in slišali vest od Slovenov v Moravi. Vojnici in knezi bi bili radi dali Metoda
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Ljubljani in Tvrjani, Ečegoj s Črmnjani in druga vojna družina Slovenov, idočih iz posiljenosti ali nevednosti z Nemci v boj. Noč
Slovenski svetec in učitelj (1886):	potem v sreči in nesreči drug druzemu pomagati, kar je Slovenov v taboru, da pa Nemci naj o tem še ničesa
Slovenski svetec in učitelj (1886):	jel se je Zemižizen po tiho in previdno bližati vodjam Slovenov, kar jih je bilo v nemški vojski. Začel jim je
Slovenski svetec in učitelj (1886):	in v zapadu Evrope ustanovili najmogočnejšo državo, bali so se Slovenov potomci Karla Vélicega. Kar čez noč iz tal je bila
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Sloven z malo družino v nemški vojski, nego je še Slovenov s Posavja in Podravja in od Mure in od Murice

Slovanu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Tako časti celo priprosti narod slavne sinove svoje kervi. Kteremu Slovanu, ki te verstice bere, se ne širijo persa! Slava, komur
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	da to davkov nič ne zmanjšuje. Davki res ne bodo Slovanu manjši, naj govori slovanski ali nemški; toda pridobival si bode

▶ slovanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovanska

slavenska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	i Metod! na nebu nam Slavenom! Sta svetu veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	veru širila slavenska dva apostola; Oj sveti Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril

slovanska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	desetíc še za 4 milijone in 160670 gld. med ljudmí. — „Slovanska beseda” (čitavnica) na Dunaji ravno razpošilja pozive za pristop. — Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	korvikar Pirc v Gorici, g. Simonič pri sv. Lovrencu in „Slovanska beseda” na Dunaji. Oži odbor je pripravil ploščo nagrobno, ploščo

slovanske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od

slovanske

slavjanske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kolo” se jemljejo vsake sorte domorodni spisi z vsih krajev slavjanske zemlje. Zaderžaj, ki je že v nadslovu zapopaden, posebno na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se móglo več jezerov (tavžent) zvezkov natisniti in v vse slavjanske fare, kjer se v tim jeziku božja beseda oznanuje, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v

slovanske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v

slovanskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše

slovanskiga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se

slovanskem

slavijanskimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pismo, noviga in stariga zakona dobro prestavljeno in iztomačeno, v slavijanskimu jeziku brati, zakaj kteri je naredil tri poglavitne jezike, namreč
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sveto pismo iz gerškiga v slavijanski jezik, sveto mašo v slavijanskimu jeziku sta brala in pela, Slovanam sveti evangelji oznanovala v

slovanskem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala

slovanskemu
- slavenskemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati

slovanski

slavenski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod! nebesa jim odpirala. Slavenski ves rod ljubila, za vse Slavene molita; Oj sveti Ciril
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	na dan junake, s kterimi bi se danes vès narod slavenski ne ponašal, ako bi jih ne bilo Andrejevo pero poslavilo

slavijanski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Panonijo prideta, precej začneta prestavljati sveto pismo iz gerškiga v slavijanski jezik, sveto mašo v slavijanskimu jeziku sta brala in pela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se v Carigrád (Constantinopel), prosit kristjanskih učenikov, tacih, ktéri bi slavijanski jezik razumeli. Cesar Mihajl jim da v letu 862 dva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav, če sta bila rojena Slovana, ali sta se jezik slavijanski naučila od Slovanov, ki so blizo njih stanovali. Ko med
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bila, Konstantina in Metoda iz Tesalonike, gerške dežele, ki sta slavijanski jezik gladko govorila. Ne vé se prav, če sta bila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo gori rečeno, je vredil božjo službo, in tako je slavijanski jezik postal jezik, pismeni in cerkveni. — Ta blažena in sveta

slovanski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši slovanski bratje, in kér so bili in gredó v boj za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	2000 , na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di Napoli, — lettere del
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani

slovanskih

slavenskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	nabira gradivo in zapisuje dogodke slavenskih kraljev in izpeva slavo slavenskih junakov. Živel je 70 let, in bil je ponižna, blaga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	po samostanih; iz ust naroda nabira gradivo in zapisuje dogodke slavenskih kraljev in izpeva slavo slavenskih junakov. Živel je 70 let

slavjanskih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je očitno pokazala na Českim, Moravskim, gornjim Ogerskim, v južnih slavjanskih krajih, na Pozenskim in Šlezskim i. d. t. (kjer so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih plemenih in v vsih narečjih nar bolj potrebno. Se vé
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge

slovanskih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Novičar iz slovanskih krajev. Iz Zagreba se 30. p. m. v „Triester Zeitung

slovanskim
- slavenskim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk
slovanskimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de

slovansko

slavijansko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Rim pripravljal, tamkaj po želji s. Očeta Papeža stolnico za slavijansko pismenstvo osnovati. 13. dan sedajniga mesca so ga pokopali in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v damači besédi oznanujejo, in de se sveta maša po slavijansko poje. — Ali zavid in nevošljivost, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	némški in talianski duhovniki in misionarji na noge vstali, preganjali slavijansko božjo službo in vſe tiste, kteri so se je stanovitno

slavjansko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ne motimo si sami jezika knjižnega! Cigale. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	po 60 kr., po pošti 65 kr. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Prvo

slovansko

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke

▶ slovanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

slovanstva
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po
slovanstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo

▶ slovanščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovanščine

slavenščine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno

slovanščine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede

▶ slovar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovar

slovar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst

ſlovar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koriſtniſhi delo, ki ſi ga je naloshil, je bilo: „Némſhko-ſlovenſko-latinſki ſlovár, kakorſhniga ſo s nami vred domazhi Şlavijani she sdavnej pogreſhovali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih je okoli 30 tavshent v ſlovenſkim jesiku sa imenovan ſlovár ſkupej ſpravil, ktérga je miſlil v léti 1813 natiſniti in

slovarja

slovnika

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na

slovarjem
- slovnikom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred, se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v

slovarju

slovniku

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to je: po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo

▶ slovaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovaške
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): v Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v podporo slovaške armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil bi

▶ sloveč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sloveč
- ſlovezh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi
sloveče
Divica Orleanska (1848): kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi

slovečega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	gospod prof. Terstenjak od visokoučenega in po vsem omikanem svetu slovečega gosp. Jakoba Grima iz Berolina prejel in ga nam poslal
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	goljufal? Kmali potem pride Pavliha v meklenburško deželo, kjer konje slovečega plamena rede in si kupi lepega konja. Ko na svojem

sloveči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ministra, vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi sloveči dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa

ſlovezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred

slovečim
Gozdovnik (1898): stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam.

▶ slovečnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sloves; Pleteršnik

slovečnosti
- ſlovezhnoſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To ni

▶ slovenbistriški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

slovenbistriški

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski

▶ Slovenec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Slovenca

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sladko îmé! ktero v nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva
Vetrogončič (1860):	li zavoljo tega kaj hitreje derdrali? O vi ste malo Slovenca, gospod Vetrogončič! Škoda, da imate slovensko ime, kako ga bote
Ljubljanske slike (1879):	zapodi ali rubi brez ozira na narodnost in vero, denar Slovenca mu je toliko, kakor denar nemčurja ali pravega Nemca. Robatega
Vanda (1888):	kaj hoče ubog Kranjec, ki se najprej mora prekrstiti v Slovenca, da bi baje kàj več veljal v svetu. Kranjska je
Vanda (1888):	nemških šol, in v petdesetih letih ga ne bo več Slovenca med njimi, in hvaležni Vam bodo za to. « »Prav od
Iz arhiva (1890):	briga, ako se je materi Vaši zljubilo, da Vas vzgoji Slovenca? Takrat ste bili otròk in slepó ste se ravnali po
Od pluga do krone (1891):	že iz nevarnosti. «Kako je, sinko moj,» vpraša grof Daun Slovenca, stopivši k njegovi postelji. «Ekscelenca, dobro za Vas! » odgovori ta
Lisjakova hči (1892):	se po drevoredu, ki veže trdnjavo z gorenjim gradom. Dva Slovenca sta se pomenkovala sdsebno živahno in sta nekoliko zaostala. Prišedši
Stari dolg (1897):	in poravnavah: slovenske so le tirjatve. « »Samo denar je od Slovenca dober«, pristavil je Prašnik, potem so zopet vsi molčali. Tega

Slovence

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le nič več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	in druzih stvarí, kar nam je znanih. Ako bi nas Slovence kdo pregnal ali končal, bi vender še čez tavžent let
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	med seboj v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razumimo. Ako se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	majnika bo spet ena taka velika dnarna loterija, ktere nas Slovence posebno zadeva. Od dohodkov te loterije je namreč po najvišjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Pozor” v Zagrebu nam je obetal, da če tudi nas Slovence v svojo obranbo vzeti, pa dosedaj je celó malo govora

Slovene

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mnogmi kos imeti. Mé vošmo, de obvarje Bog Goreče vse Slovene, De smertna kosa toljko jih, Ko lani, ne zadene. Mé
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga

˛slovenze
Kmetijske in rokodelske novice (1843): novize ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne

Slovencem

Slovencam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zgrešil pot Perljudnosti, resnice. Mé vošmo, de se naš namen Slovencam prav perljudi, De posihmal naš pravopis Nikomur se ne studi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prostor to veselje krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še ti

Slovencem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na

Slovencom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	da bi ju častili drugi narodi? Moram povedati besedu nam Slovencom grenku; povem ju odkritoserčno, pa ne da bi nekoga žalil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	i meni drago: tebi tvoj jezik, pa meni moj). Nam Slovencom ne škodi, ako v družbi govoré Nemci po nemečko: tudi

Slovenzam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih
˛slovenzam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo

Slovencev

Slovencev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako veči del Slovencev zdaj govori, na str. 97, da, čeravno on terdi, da

Slovencov

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika
Blagomir puščavnik (1853):	zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo

Şlovenzov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke

Slovenci

Slovencam
Kmetijske in rokodelske novice (1844): so skoraj vſi drugi Slavjani gor vzeli, tudi med včenim Slovencam če dalej bolj razširjev, in de bi, če ravno ni

Slovenci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kaj pa naj storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo to ob kratkem povém , da nam ni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	smo se že večkrat prepričali, de ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Takrat bo pa več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rod ene matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci imenujejo. Slovenci smo na Krajnskim , na Koroškim, na Štajarskim, na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h

Slovenzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino

˛slovenzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v pomankanji. (Dalje ſledi. ) Noviza is ſhol na kmetih. Ljubi ˛Slovenzi ! vam bo gotovo veſelje, nekoliko svediti , kako ſe vaſhim otrokam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj pripomogli. ktérim to veſelje déla, de bi mi krajnſki ˛Slovenzi sopet kaj pokasati imeli, s zhemur bi ſe prizha vſaziga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali Grætz : nam je Grætz tako ljubo, kakor Gratz! Mi ˛Slovenzi pa v edinoſti shivimo, ker vſi piſhemo in govorimo Gradez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	eno gode. On pravi: „Zhe ravno ni dokonzhano, de ſo ˛Slovenzi Gradzu od beſede grad imé Gradez dali, jim vunder nezhe

Slovencih

Slovencih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se s tem prepričali, da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske

Slovenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše

Slovencu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno

Slovenec

Slovenc
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je

Slovenec

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne znam. On
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pred durmi ne vém, de sim pa jez v jispi Slovenec , to vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni
Robinson mlajši (1849):	jas imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kteri na léta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gré drugam pod orožje , kakor le samo za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski jezik. ” Žalostno je, de to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je domá; težko ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne ume tega

▶ Slovenija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Slovenija

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se govoré
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gornji del Ilirije je obsegal dežele, kterim dandanašnji ob kratkim Slovenija pravimo. Zgornja Ilirija ali Slovensko bo dom večiga dela mojih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	imenovana mesta do 10. ure dopoldne na ogled pripelje. — (Banka „Slovenija”. ) K sporočilu o seji upravilnega svetovalstva banke „Slovenije” dne 21.

Slovenije

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. GOSPODU KOSESKITU pesniku „Slovenije. “ Zpevsko slastjo — ktera Vila Te je v zibki nadahnila. De
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko je k ti svečanosti prišlo tudi dvanajst duhovnikov iz Slovenije — to je razveselilo tudi kardinala, kér so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	kakor so volitve deželnih poslancev, sila potreben. — Zato tudi odbor „Slovenije” ni imel časa se v razgovor spustiti z volivci in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pripelje. — (Banka „Slovenija”. ) K sporočilu o seji upravilnega svetovalstva banke „Slovenije” dne 21. decembra 1873 še dostavljamo, da se bode plačeval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	gosp. Ivana Vilharja, o katerem naj se po željah odbora „Slovenije” zedinijo vsi domoljubni volivci našega programa, da se ne razcepijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	nesrečni razpor, ki je bil le na korist protivnikom matere Slovenije po izneverjenih sinovih njenih. O potrebi prestrojenja politične uprave in

Slovenje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je

Sloveniji

Slovenii

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	V poslednjih treh letih, kar Novice imamo, se je v Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod Poženčan skoraj celò hoče, de bi

Slovenijo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas ni veliko, večidel jih je, ki po

▶ slovenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovenska

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi vedili naši gospodje, gospé in gospodične, kakó se jim slovenska beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave
Robinson mlajši (1849):	bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	težko ga je spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v
Blagomir puščavnik (1853):	pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega

slovenske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče to potrebno reč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	oglasil. ) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske* navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bo zastonj. Ta pregled pa velja samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne reči. 1. Polje. Ne le veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima

şlovenſke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Naprej! Vſako jutro ſolnze vs-haja In pernêſe drugi dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Oče na smertni postelji. (Poleg nemškiga). Kmet zlo bolan

ſlovenſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla

slovenskega

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skaže, da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega. R. Kaj pa naj storim gledé tega? J. Ali se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit

slovenskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mnogo učimo, kar je od drugih narodov, kar je pa slovenskiga, to nam le merzí. S težkim sercam rečem, pa je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pratiki tako stojí. — Bodimo pametni! — ne obrekujmo mi sami svojiga slovenskiga národa! Slovenci so terdni kristjanje in pobožni ljudje, ako ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo, ker njegove lastnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci

slovenskoga

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje. V svojej domačej deželi ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kazinah, čitavnicah, glediših, v besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Nemci: ima biti govor tudi pomešan iz dveh jezikov iz slovenskoga i nemečkoga, to je: v takoj družbi govori s Slovenci

slovenskem

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Novícah za to veselje, ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po

slovenskim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	treh jezikih bukvice na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku „kosčik”. Pervo imé porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj

ſlovenſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa

slovenskemu

slovenskemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj

slovenskimu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta

slovenski

slovensk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo na

slovenski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se govoré na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le slovenski jezik, kakor ga Štajarci, Korošci, Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč

slovenskoj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ne letajo). Zastonj bi čakali kakega ukaza, da Slovenci v slovenskoj družbi se moramo pogovarjati med seboj po slovensko, — to je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vedil i da „Gonowitz” su Konjice, sem gredé zbaral. V Slovenskoj Bistrici poprašam za vinograd i mi poveju, pa sopet po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se mora pa to opomenuti. Nedavno sem vidil v jednoj slovenskoj krasno ponovljenoj cerkvi v Koruškoj i jeden cirilski nadpis, namreč

ſlovenski
Kmetijske in rokodelske novice (1843): perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga

ſlovenſki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi domazhe Şlovenze, umne prevoditelje, ki ſo ſ. piſmo v ſlovenſki jesik preſtavljali, s ſvetam in v djanji podpiral, in vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kako ſerzhiio ſo „novize” po vſih deshelah ſprejete, kjer ſe ſlovenſki jesik govori. Niſmo pa hotli dosdaj nobeniga téh hvalnih piſm
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nagovorjam. Poprimite ſe zheſkiga kolovrata, de bo v nekih letih ſlovenſki kolovrat poſtal. Z. k. kmetijſka drushba je pri umetnimu mojſtru
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S veſeljem bodo tudi sanaprej namen kmetijſke drushbe podpirali in ſlovenſki zhaſopiſ bode vſaki dan vezh prijatlov dobil. Poſluſhajte, prijatli! tadaj

slovenskih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	drugim pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da
Blagomir puščavnik (1853):	PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli

ſlovenſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	letu ſhe vezh noviga povedali. Ker bodemo rasun poveſt is ſlovenſkih deshel tudi poſebne unajne prigodbe sa prihodno na snanje dajali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in rokodélſtvo tizhejo in nar vezh ſi je prisadjal po ſlovenſkih deshelah vſe na tanko svediti in ſe poduzhiti. Na ſvojih

slovenskim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči: ta mož

slovenskimi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Logu za zeliša, ki nam jih je uni dan z slovenskimi imeni v roke podal, prav lepo zahvalimo: posébno zato, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	narodnam, lepši je. 7. Mnogo sim zbiral in prebiral med slovenskimi pesmi in to med svetimi in med posvetnimi; pa več
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura

slovensko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi bila
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo in na vse
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod

▶ slovensko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovensko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veš, kakó bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po slovensko govoriti. Ako bi vedili naši gospodje, gospé in gospodične, kakó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovenska beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šolarje, kakó se more kako pismo, ali kaj druziga po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva

ſlovenſko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih

▶ Slovensko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Slovenskega
- Slovenskiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je

Slovenskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na Slovenskem, na Štajerskem in na Koroškem pa še več kakor pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje z vinom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita od poprejšnih časov, ampak tudi
Mineralogija in geognozija (1871):	in zdaj se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski

Slovenskim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Novice povedale, de je ta ali una beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de imamo nebeški mir. 2. Lepo je

▶ slovensko-hrvaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

slovensko-hrvaško

slovensko-hrovaško

Kmetijske in rokodelske novice (1847):

omišljujejo v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in

▶ slovensko-naroden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

slovenski narodni; kontekst

slovensko-narodni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal

▶ slovensko-organički pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vseslovenski; kontekst

slovensko-organički
Kmetijske in rokodelske novice (1846): po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi

▶ slovenščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovenščina

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	tem pred talianščina kakor nemščina zadevala, brez da bi bila slovenščina zategavoljo posebne zgube terpela. Solo je pa za Oglejsko okrajno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	slovenščina važna. Ti plačaš, on mora gledati, da ti prijazno postreže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nikada gladko i dobro govoriti. V pogovarjanji se nam bude slovenščina ugladila, samo radi se po slovensko pogovarjajmo. Brez skerbi povlečeš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	jeziku, kakor mi, i odtuda izvira ona škodljiva misel, da slovenščina nije imenitna, nije koristna, nije potrebna. Ako je mi sami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ti zaderžki odpravijo, je treba v djanji pokazati , da je slovenščina imenitna, koristna i potrebna; dokažimo to tako, da budu ljudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi željami se slovenščina ne upelje za družbeni jezik. Jeden lot marljivoga dela je
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ni nobenega slovenskega zapisnika, ni nobenega slovenskega odloka (bescheid), in slovenščina stoji še vedno, kakor beračica, pred vrati. Ta naredba ravnopravnosti
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	le samo težko, ali nemogoče ne, da bi se vpeljala slovenščina v pisalnice; da se težava zamenjava z nemogočostjo, in da
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	podučuje slovenščina, in zakaj bi le Slovan moral biti mnogojezičnik? Tudi se

slovenšina

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se v teh imenih, ki nam jih je oznanil, prava slovenšina najde. — De bi nam pač od več straní takih naberkov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami kaj zučili, jim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti reči ravnati, so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer v pervim po 3 ure
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva

slovenščine

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja

slovenšine

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leta naučiti more , ako prej celo nič ne zna zvunaj slovenšine. Tisti, ki so dobro nemško znali, so terdili, da se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prave Li smemo domorodce šteti, Ak nočemo si perzadeti, Učit' slovenšine se prave? Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo

ſlovenſhine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v zélim zeſarſtvu Mi pa priporozhimo „Soroda Imatinſko'' vſim prijatlam ſlovenſhine in ſerzhno jo bodemo ſprejéli ljubo ſeſtro, ki s naſhimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljanſke ſtolize novi prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine ſo ga nagovarjali, de bi ſvoje peſmi, ki jih je

slovenščini

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si, je, so itd. (ki ne
Ultra! (1867):	prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o

slovenšini

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga

ſlovenſhini
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de

slovenščino

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zdaj je že blizo vsakimu, kteremu je le količkaj za slovenščino, tako ljub, in še veliko ljubši kakor stari; vse to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten

slovenščinu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	govorilo: Glej, to su slovenski gospodi, slovenske gospe i gospodične. Slovenščinu povzdignuti na čast družbenoga jezika, to moramo mi Slovenci sami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	i overe našemu napredku i izobraževanju našega jezika i naroda. Slovenščinu med seboj upeljati za družbeni jezik, toga nismo do sada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ugladila, samo radi se po slovensko pogovarjajmo. Brez skerbi povlečeš slovenščinu po krajnsko, ali po štajersko ali po koruško ali po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	praznih želj. Čto nam je storiti, da povzdignemo na Slovenskem slovenščinu na čast družbenoga jezika? Sledeča: 1. Govorimo med seboj vsigda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna nemščina, kamo li priprosto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	spoznati. Kako? Povzdignimo, kakor drugi narodi svoj jezik, tudi mi slovenščinu za družbeni jezik med nami. S tem izrujemo tisti glavni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	mala, pa v vsem prijateljska vojskica med nami, vojskica za slovenščinu vsa nedolžna i nekervava. 2. Ako si v družbi ti

slovenšino
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž

▶ slovenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sloves; Pleteršnik

slovenje
- ſlovenje
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá je

▶ slovesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovesen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v

slovesni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da ne bi
slovesnim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa

slovesno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo pred ta večer
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno sv. mašo, ktero so g. knezoškof péli, praznovan. — Poprejšni minister
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	loggie) za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi

▶ slovesno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovesno

Valenštajn (1866):	kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki
Lohengrin (1898):	Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši
Lohengrin (1898):	Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo
Lohengrin (1898):	Kralj (zelo slovesno stopaje naprej v sredo). Gospod moj Bog! rotim te zdaj

▶ slovesnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovesnost

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	krajev. V Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega

slovesnosti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta

▶ sloveti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slove
Rudninoslovje (1867): Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem
slovel
- ſlovel
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga

slovela

Moč ljubezni (1865):	Anici v tihi, mirni dolinici, kajti dalječ na okrog je slovela njena lepota. Iskal je priložnosti, dokler je ni videl in
Razne dela (1870):	blišečih lic, Cvetna krona vsih divic. Tud po umu je slovela, Modrijanke glas imela, Bivši tak ta ženska res Kip na
Razne dela (1870):	neskončno mladé. Je rodovino novo začela, Ktera enako bo soncu slovela, Dajala času begočim imé. Roger. Vlade grozivne, Volki poginejo, Tamno
Anton Janežič (1870):	Na nebesu zora ni lepša bila; Široko okrog je najbolj slovela Bi rekel, ne manj od srebra in zlata. — Pa pisan
Razne dela (1870):	ukazala. Ne boj se vonder pada svoje hiše! Blešeča bo slovela po divici, Vladarje žezlonosne in pastirje Narodov bo redila v
Razne dela (1870):	cvet, Vse jo čisla, vsak je vnet; Po lepoti je slovela, Po razumu glas imela, Bivši serca rahla vsa, Pa prevdarka
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	od posojila jemati navado imela. Da je na ta način slovela za premožno sila bogato žensko, kdo se bo temu čudil
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Cvetkova Vida povsod priljubljena. Po célej okolici in fari je slovela za lepo, pridno in pošteno ženo. Od vseh krajev so
Postillion d'amour (1887):	je tedaj nekdaj tako slavni kitajski Pariz, katerega dekleta so slovela za najlepša v cesarstvu. Res so ženske tukaj večje, glava

slovele

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Dasiravno so moje mošnje jako slovele, češ, da nikomur novca ne zmanjka, kdor si omisli mošnjo
Ferdinand (1884):	na visoke šole, ki so za onega časa naj bolj slovele. Ni se mu bilo več bati zavidljivcev, ker so na

slovi

slove
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je

slovi

Divica Orleanska (1848):	žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi
Oče naš (1885):	Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je mož tako bogat

slovijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih

▶ slovico neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

slovico
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vnet povém, da mi Slovenci imámo gledé na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden

▶ slovnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovnic
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle

slovnica

Napake slovenskega pisanja (1858):	prav narejena iz domače ko-renike. Slovenec nima še književnosti; naša slovnica tudi ni še prav za terdno ugotovljena; od skladovanja se
Napake slovenskega pisanja (1858):	ni opravljeno samo s tim, da se dobra zná domača slovnica; treba je, da se vé vsaj tudi stara slovenščina. Vsaka
Anton Janežič (1870):	ne bilo po všeči«. Leta 1863 pride na svitlo omenjena slovnica, vsa predelana in popravljena namenjena sosebno milej slovenskej mladini za
Anton Janežič (1870):	hoteli učiti slovenskega jezika, 7 natisov je doživela Janežičeva slovenska slovnica za pervence. Že v 10. št. slovenskega Glasnika leta 1864
Anton Janežič (1870):	jedernato; če bi druzega ničesa ne imeli od Janežiča, že slovnica bila bi mu častna spomenica. Sestava slovenske slovnice nam pričuje
Ljubljanske slike (1879):	jezikov zna navadno po več, pa za-nj ni pisana nobena slovnica, posebno klasiki nobenih narodov niso zá-nj pisali. Zato mu je
Cyclamen (1883):	katero je nosil ves dan v lovski torbi. »To je slovnica, katero sem Vam obljubil po Boletu. « »Ah, kako ste prijazni
Cyclamen (1883):	nazaj, ter mehanično prebiral liste. Gledal je, da li nima slovnica kaj nerodnih obstranskih opazk in proizvodov gimnazijalčeve fantazije; kajti knjiga
Moja hoja na Triglav (1897):	rabo lepote, in to tako natanko, kakor se piše dobra slovnica ali kakor se sončni mrk preračuna za sto let naprej

slovnice
Kmetijske in rokodelske novice (1846): milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega

slovnici

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mojim trudom; — ne zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici naj bolje razločni in da me je tude ona zlo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s svojimi udi, to je: po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji

slovnico

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da nam ni treba niti za slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila

▶ slovničar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovničarji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le

▶ slovničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovničnih
- slovničkih
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si

▶ slovnik samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovar; Pleteršnik

slovnik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to ob kratkem povém , da nam ni treba niti za slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tukaj ves vnet povém, da mi Slovenci imámo gledé na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo

▶ slovnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovar; Pleteršnik

slovnika
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pa 260 milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri

▶ slovo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne bude naučil nikada gladko i dobro govoriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se ti zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna nemščina, kamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	govorimo samo rezno i serčno; jedno perišče ali dve tujih slov več ali manje, to celo nič ne zaverne; nikto ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pismu se mora pisati pravilno i se imamo varovati tujih slov: v govoru nije tako važno; govorimo samo rezno i serčno

slova

Razne dela (1870):	očesi pohota leskeče, Vida zavzeta ji koj izusti te krilate slova: K čemu ti mamiš me spet, nevsmiljena boginja mika? Imam
Razne dela (1870):	ojstriga lica prevdarja. Naglo ji on govori izrekši te krilate slova: Kaj si mi, Kronida hči, drobivnika skitja, prinesla? Mar Agamenmovo
Razne dela (1870):	mu vdati. Tako cvetje pičle nade Ženinu nakrat propade; Ona slova ne izreče, Obernivši družbi pleče Jezo vsim spoznati dade.
Razne dela (1870):	tak Jakucka krog je v tmini, Junak je te grozivne slova pel, Obsodbe jek v oserčja globočini. Učen gospod, ki v
Razne dela (1870):	boljim je slonela upu duša — Kjer bolji usta, bolj verjetne slova, So mi od te dekline razodele: De serci bo mi
Razne dela (1870):	on urnima speši, Ko do junaka prispe, izusti te krilate slova: Ajasa hrabra obá, voditelja slavnih Ahajcov! Kliče vaj Peteja sin
Razne dela (1870):	ki so, z imenam Titani vesolnim. Kakor izveršila je, uterdila slova s prisego, Hitro zapustita kraj v oblake debele zavita, Mimo
Razne dela (1870):	kričanje to ljuto zapazi, Sinu Asklepejevim on reče te krilate slova: Sodi, Maháon mi blag, kak čudno se suče ta borba
Razne dela (1870):	je Fojbos Apolon Ta dobrovoljno sedaj z edinjenim reče te slova: Ti zapoveš, o Polid, mi hrabri, de vam razodevam, Kteriga

slovesa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prašala, kako in kaj, da mi na zadnje brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki

ſloveſa

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſakim, kteriga je nagovoril, perklanjal. Ko je poſleden rasdelek tega „ſloveſa”: Travnik', njive sdrav' bodite! V roke ſnopke ljub' uzhénz'! — Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s njó Ijubésen zhiſta drúshi. Kak téshka, brítka ura je ſlovéſa! Ştojé po lizah jima káplje vrózhe, Objéta ſta, ko ki

slovesu
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): pot šel, se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti

slovo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je, de si se v beg podala? kaj, de meni slovo dala”?
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje slovo vzeti, sej le vender ne vém, če se bova še
Valenštajn (1866):	pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te
Valenštajn (1866):	Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči

ſlovo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	koku je to saſtopit ? Tonzhek. (shaloſtno. ) Nęshka, Baron mi je ſlovo dal. Nęshka. Se ſhe niſo vakanze vún; kaj ſi pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhek. Inu koku rad ! Matizh. Oſtal boſh, nizh nemarej. Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſerzu; s' beſedami, ki ſo polne ljubesni, sazhne od njih ſlovó jemati. „Ljubi otrozhizhi! ,“ jim pravi, „le malo zhaſa ſim ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpuſtite obé. Orſa ſe sadnjizh da pogovoriti, vsame od taſhe ſlovo, jo kuſhne, ino ſe verne. Ruta pa oſtane. Noema ji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	in tak zelo do popolnama ptujzov? Po jedi, ko ſo ſlovo jemali, rezhe nar imenitniſhi smed njih Abrahamu: „K' letu oſorej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtoril po boshjim povelji. Vsame od Jetra ſlovo, prime palizo v' roko, ino gre v' Egipt. V' puſhavi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	boljiga ſerza, ko ſe jim vidi. Vi ſte mi sa ſlovo, de ſi ravno nala niſim, roko poljubili. Vam ne morem
Genovefa (1841):	popiſala in piſmo s gorézho prôſhnjo ſklenila, tému nevarnimu zhlovéku ſlovó dati.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres vratne rute, terd kmet, v pertnénih hlazhah, in je „ſlovo od ſholſkiga leta” *) ktero je popred ſpiſano v. zh. g.

▶ Slovožok samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Slovožok

Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	čašico pred usti. »Čara! « se vznepokoji kratki in debeli Abdul Slovožok v svojem temnomodrem kaftanu. »Čira, prijatelj, čira! « je zmajal Kara
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	slovničarjev! Od nekdaj sta si bila velika prijatelja, namreč Abdul Slovožok in pa Kara Besedavelj. Že na gimnaziji sta vzajemno goljufkala
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	Od ondod, ti štorklja ti štorkljasta! « je pihal razkačeni Abdul Slovožok. »Dobro, le zabavljaj! — Pes laja, karavana potuje dalje! « »Sto šejtanov
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	udari s svojo jezo! « Zdaj sta skočila oba pokoncu! Abdul Slovožok je vihtel svojo knjigo in čibuk, Kara Besedavelj pa čibuk
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	porogljivo: »Ali ne znaš brati? « »Tukaj čitaj 'čara'! « zaškriplje Abdul Slovožok z zobmi. »Ni res! Ampak: 'čira'! « viče Kara in si
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	se torej veselila svojih dijaških, svojih najlepših let »softi« Abdul Slovožok pa Kara Besedavelj. Kar se je zazdelo profesorjem, da je
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	fatalni kizmet. Kaj pa sta nato ugenila presenečena vdovca Abdul Slovožok pa Kara Besedavelj, kaj mislite? »Smrt je črn dromedar, ki
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	Brez mraka se je naredila iz dneva hladna noč … Abdul Slovožok in Kara Besedavelj sta se pa še vedno vroče in
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	se bila ravnokar spoprijela veleučena gospoda doktorja in profesorja Abdul Slovožok pa Kara Besedavelj.

▶ slovstven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovstvene

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	Slovani vse še le sami iznajti; kakor bučelice bodo zbirali slovstvene zaklade, ki se nahajajo pri druzih narodih, svojili, v sebi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	68 stranéh vélike osmerke po „Učit. Tovarišu” priobčene razprave iz slovstvene zgodovine dveh jako znamenitih stoletij, znamenitih posebno zato, ker se

slovstvenem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se

slovstvenemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	misel je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delovanju, ne pa spekulaciji in da je tudi proti pravilom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali

slovstveno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na slovstveno delovanje le v rokah akcijskega društva, v rokah Matičnih pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	svetu pokaže, da brez „narodne tiskarnice” ni spasa za „vspešno slovstveno delovanje”. — Pri luči ogledano in po domače rečeno je nameravana

▶ slovstveno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovstveno
Kmetijske in rokodelske novice (1847): so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne

▶ slovstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slovstva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki

slovstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ti po domače povem: Meni se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi

slovstvu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po cesti, kakor bi igral. Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pokazalo, kaj bi bilo dobro, da bi se v našim slovstvu še poravnalo. V poslednjih treh letih, kar Novice imamo, se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da se tajiti ne

▶ složen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

složna

sloshna

Pozhétki gramatike (1811):	ENAJSTA STAVA. Slósha méra. Sloshna mera je snadnoſt dajati vſsakimu slógu tiiſt vdár, ktir ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	enih ſtopinjah katekisem in molitevne bukve. — Beſéda je v njih sloshna in vſakimu umna; tudi zéna ne draga. Veljajo namrezh terdó

zložna
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal

složne
Kmetijske in rokodelske novice (1847): s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževanji storili

složni

složni
Viljem Tell (1862): krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli

zložni

Viljem Tell (1862):	grmade po planinah, Da se krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v roci
Viljem Tell (1862):	Zažigajte grmade po planinah, Da se krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v
Viljem Tell (1862):	po planinah, Da se krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v roci Valter
Viljem Tell (1862):	Rudenc. Zablód Mladosti ne spominjajte se moje! Staufaher (Melhtalu). Bodite zložni, bila je poslednja Očetova beseda. Tega se Spominjajte! Melhtal. Tu

▶ složno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

složno
Kmetijske in rokodelske novice (1847): začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode moči

▶ složnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

složnost

Oče naš (1885):	v družbe. Vse to jo je malo veselilo. Pokoj in složnost je ljubila. Nič jej ni bolj dopadlo, kakor brati kake
Gozdovnik (1898):	posebni razlogi, da sta lovca rajši si gozd izvolila nego složnost v pristavi.

složnosti
Blagomir puščavnik (1853): slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k njim

▶ slučaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slučaj

Zoologija (1875):	tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem, kjer
Zoologija (1875):	ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja

slučaja

Trtna uš (1881):	kar v dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča, kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno uš: 1.
Občno vzgojeslovje (1887):	A tá ko delovanje ni zanesljivo, zavisno je preveč od slučaja in postane lehko nevarno. Človek se nikoli ne sme takemu

slučaje
Fizika (1869): tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na široko pretresovali: za zdaj naj bo samo to
slučajev
Fizika (1869): Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér in v
slučaji
Fizika (1869): učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil dela na telo ali v vsporednej méri

slučajih

Fizika (1869):	se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri
Botanika (1875):	odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. 1 mesec, zato morajo dobiti vsi trije v obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi

slučaju

slučaji

Fizika (1869):	sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	trije v obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega, kar je dolžan
Aritmetika za učiteljišča (1885):	povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se

slučaju

Botanika (1875):	njeni dve sostavini, kislec in vodenec. Vodenec se v tem slučaju porabi, kislec se pa odpravi ven skoz listje. Razun tega
Gozdovnik (1898):	Estevan pogleduje, misleč na svojo osebne obrambo zakaj v takem slučaju se mora vodja tleči kakor prostak po vsi ogradbi. Pa

▶ slučajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slučajne

Mineralogija in geognozija (1871):	apnencu. Barve je po večem zelene do črne, tudi temno-rujave; slučajne vmesnine so: železni kiz prav navaden, pa tudi kvarc, tinjec
Mineralogija in geognozija (1871):	kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit, roženčev škrilnik in
Mineralogija in geognozija (1871):	dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne dele pokrije. Slučajne vmesnine: Roženec, augit, magnetovec, titanit, leucit, tinjec, v geodah in
Mineralogija in geognozija (1871):	je v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec

slučajnih
Zoologija (1875): in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje
slučajnim
Občno vzgojeslovje (1887): celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok

▶ slučajno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slučajno

Kemija (1869):	premogovih rudnikih, kjer se z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi
Mineralogija in geognozija (1871):	zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe je vredno, da je kvarc
Mineralogija in geognozija (1871):	veče s kristali prepredene votline v kamenji. Še moramo omeniti slučajno kamenju primešanih delov; včasi se namreč nahajajo v kamenji posamni
Mineralogija in geognozija (1871):	metamorfno kamenje; le-sem se šteje škrilasto kamenje. Včasi. zadrži kamenje slučajno primešane (akcesorične) kristale, ki so pri nekterem tako navadni, da

▶ sluga samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sluga

Ultra! (1867):	to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen
Ferdinand (1884):	Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu vže
Ferdinand (1884):	let. Bal se je, da gospod ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem pa mu
Revček Andrejček (1891):	bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol v

slugam
- ſlugam
  Genovefa (1841): kar ſi je na poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek
sluge
Šola v boju proti pijančevanju (1898): najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000

slugi

Žalost in veselje (1870):	povesta, celó sorodnike, pišita jim, in jaz bom poslal dva slugi tje, eden prinese denar, drugi pa ostane tam za stavo
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	postaje, v katerih zahtevam brž dva ali tri može sem. Slugi obljubim izdatne plače, ako mi vsaj v dveh urah pripelje
Na Žerinjah (1876):	okna proč in zbral na mizi ležeče lističe. Potem pozvoni slugi. „Po polu dne naj bode voz za me pripravljen! " naroči
Rokovnjači (1881):	Ko se ustavi v Kamniku pred mestno hišo, in uradnemu slugi, ki je stopil čez vrata, vrže vajeti v roke, ne
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	pr. na čutárčico. Pogrešal sem jo ves čas okupacije in slugi svojemu sem moral dati dôkaj nagrade, da mi je prilično
Slučaji usode (1897):	se junaški izkaže. Grajščakinja se za-nj tako vname, da ukaže slugi, ki je stregel z jedili in pijačami, tudi njemu postreči
Slučaji usode (1897):	zamuditi, a iz kuhinje je prihajal razdraženi kuharičin glas. Po slugi, katerega sreča, izve, da je Otmar ravnokar prišel. Gospa grajščakinja
Nirvana! (1897):	sem sedel v voz. »Na sprehod proti Dunaju! « sem velel slugi. Bil je lep jesenski dan, jasen, nekoliko hladan. V svežem
Slučaji usode (1897):	niti se ganil iz svojega položaja, temveč, z roko mignil slugi, da bi odšel, potem pa odurno poprašal: Kaj vas je

slugo

Ferdinand (1884):	rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je
Tiun - Lin (1891):	zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je pri
Revček Andrejček (1891):	je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti

▶ sluh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sluh
Zoologija (1875): predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je
sluha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha od nje. Mislite si, da bi dan današnji detelje ne

▶ sluinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

sluinskemu
- sluinskimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na

▶ slušati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslušati; [sskj]

sluša

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	naj ker je že pozno bilo, kako pokrepčevanje vžije. Hirlanda sluša, in se poda skoz neke stranske vrata v grad! Arto
Blagomir puščavnik (1853):	njene korake. Večkrat ko so se hotli počiti, jih ne sluša, rekoč: ”Nisim ne trudna, ljubi moji! naka, nisim ne. No
Valenštajn (1866):	Spustila se v div'jaštvu grozovitem? Tegoti gluhej, ka nobenega Ne sluša vodije, naj prepustí Razsodek se? Tu nej prostora boju, Le
Gozdovnik (1898):	srditost ponosnega moža Vzdigne nož, »Pepo, odvzemite mu vezi! « Pepo sluša povelje, Fabij pa stisne nož Diazu v roko. »Sennor Tiburcio

ſluſha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako

slušaj

Viljem Tell (1862):	In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Maks, slušaj me! Maks. Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist

slušajo
- ſluſhajo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal
slušajta
Viljem Tell (1862): Valter Firšt. Ni varno tako javno delati. Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko

slušajte

Valenštajn (1866):	Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu
Deborah (1883):	ter tja še kak oderuh in slepar najde Ana. Ne slušajte ga, ljubi oče Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva
Ferdinand (1884):	Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega

slušal

Tine in Jerica (1852):	sam kriv, de te bojo ljudje zopet sodili. Tine je slušal fajmoštrov svet, in je šel domu, pa skoraj ravno tako
Stric Tomaž (1853):	Vilson! tudi jes sim tako mislil in ravnal in zvesto slušal, kar so mi koli ukazali. Ali zdaj je drugači, zdaj
Valenštajn (1866):	vojvode! Česá je vreden častnik, ki prelomil Prisego je, ker slušal nej ukaza? Ilo. Smrti! Valenštajn (glasnejše, ker drugi zamišljeni molče

slušala

Sosedov sin (1868):	te, če hočeš ali nečeš. Jaz bom videl, če boš slušala ali ne! Pokažem ti, kaj je pokorščina! " Mati Smrekarica se
Sosedov sin (1868):	ukazal ničesa, kar bi ne bilo prav. Vselej si rada slušala, slušaj me še denes. Glej, midva z materjo te rada
Holekova Nežika (1876):	tu ne boš sedela! « Ali kaj mislite, da ga je slušala? Gospod Erazem pa je rekel: »Zakaj pa ne? « »Nežika, pravim
Zmota in povrat (1892):	preselila v večnost. « Ciliko je osupnilo to povabilo, vendar je slušala. »Glej, prav v tej sobici sem bivala nekdaj«, tako je
Lisjakova hči (1892):	in se skrivaj nasmehnila. Klotilda jo je takoj razumela in slušala dobro premišljeni nje svet, če nista bili sami, sosebno če
Najmlajši mojster (1896):	jo zlije tje na tilnik. « »In Špelica — ali vas je slušala? « povpraša smejoči se mojster. »Slušala? Mene? Ako jo le pogledam
Najmlajši mojster (1896):	In Špelica — ali vas je slušala? « povpraša smejoči se mojster. »Slušala? Mene? Ako jo le pogledam na tešče, že jo zazebe
Kvišku (1899):	levico in čutila, kako so ji v sencih kovale žile, slušala, kako je srce burilo v prsih, in vsa zmučena gledala
Kvišku (1899):	jo vabijo, da jo omamijo, zbegajo, zmagajo, uničijo. Ker ni slušala barona, pomagal mu je Adolf. Ta ni bil Tilki nikdar

slušali
Tine in Jerica (1852): to ni prav, to ni lepo. Če niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je

slušalo

Fizika (1869):	jih meče posebno močno na eno stran. Podobno orodje je slušalo, čegar široka odprtina nabira zvočne valove in jih v uho
Fizika (1869):	razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo z ročico. Hornhaut, rožnica. Hörrohr, slušalo. Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola

slušam
Lohengrin (1898): jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz
slušati
Ferdinand (1884): da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje

▶ slutiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sluti

Žalost in veselje (1870):	vedno slabo vest in v vsakej najmanjši stvarci kaj nevarnega sluti, zatoraj je tudi Jurij Strugar, kakor se je zval ptujec
Milko Vogrin (1883):	se jej roti, da nora reči, ali je res, kar sluti njeno srce. Konečno se vendar deklica ohrabri ter reče tiho
Arabela (1885):	Oprostite, tisočkrat oprostite, gospod doktor Waldek,« izgovarja se Karpeles, ko sluti, da ni dobro došel, in dela globoke poklone. »Kakor vidim
Domačija nad vse! (1889):	jaz Vas ne umejem«, zakliče doktor ves preplašen, ki že sluti, kaj misli storiti mož. »Jasneje naj bi govoril? « odvrne Jeličin
Dušne borbe (1896):	ona tajnosti, ki se vrše v globini srca, o katerem sluti, da je njej naklonjeno. Takšne so bile razmere v prijazni
Slučaji usode (1897):	bilo izvršeno? — Od koga, ni jej treba mnogo pomišljati; saj sluti, ne, saj ve za gotovo, da od nikogar drugega nego
Trojka (1897):	zapazil, da je tudi Irma nejevoljna, in preverjal seje, da sluti laskavi povod, dobro znamenje srečnega uspeha. Pogovor pa je zastajal
Slučaji usode (1897):	zmočen. Polotil se je tudi njega nenavadni nemir. Ničesar ne sluti, a tajen glas mu pravi, da to kar ima Radoslav
Gojko Knafeljc (1899):	jo je misel, da gotovo njen mož o tem kaj sluti, a da to nalašč dopušča, samo da bi jo ponižal

slutil

Ferdinand (1884):	tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali
Tiun - Lin (1891):	so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok

slutila

Mahmud (1870):	ga opazuje in vpira zvedavo oči va-nj, ko da bi slutila, kaj mu kali zadovoljnost in veselje. S prosečim očesom ga
Ljubljanske slike (1879):	bi bila najbrže ona opekla se; to je skoro gotovo slutila, zato se je lotila ženske – Eve, ker se jej je
Pomladanski vetrovi (1881):	naloge v našem kraji! " pristavi po časi žena, ki je slutila pretečo nevarnost, a v svojem strahu se ni upala izreči
Rokovnjači (1881):	in v hiši. Vsega tega ni umela, samo to je slutila zdaj nehoté, da se vse vender suče okrog Nandeta, okrog
Žrtva ljubosumnosti (1884):	svoje snehe in tudi za nesrečnega — Branka. Saj je nehoté slutila v svojem srci, da jo ta zločin storil — njen sin
Gostačeva hči (1891):	kako nerade so mu šle te trde besede iz ust, slutila pa je tudi, kaj Jurij namerava s temi besedami. Vest
Na krivih potih (1893):	z mano kake posebne namene. Od začetka pač nisem ničesar slutíla, a zadnji čas, ko je postajal moj gospodar od dne
Obljuba (1894):	ravno povija dete, stojí od osuplosti in strahú kakor okamenela. Slutila je, da je bil možev pot zastonj. Kdor nepričakovano dobí
Slučaji usode (1897):	ta sočutno, a kar nič iznenadjena. Saj je že davno slutila, da pomilovanja vredno mlado žensko, poleg zapuščenosti in sramote, katero

slutili
Tiun - Lin (1891): vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti

slutiti

Tiun - Lin (1891):	dá nobenega odgovora, le vedno urneje so veslali. Začel sem slutiti, da so me prekanili in ujeli. »Nikar se ne šalite
Gozdovnik (1898):	Napada nisem mogel slutiti, ker na tem potu smo bili prav velikokrat, pa še

▶ slutnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slutnja

Pomladanski vetrovi (1881):	se tudi v Vašem kraji vse pomiri in uredi. Neka slutnja mi vedno nareka, da bodete Vi svojega moža kmalu živega
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Kakor skoči lahnih korakov štirinogata živalica preko majhnih potokov in slutnja in bol nesrečnega Branka v snegu. On ni slišal tuliti
Žrtva ljubosumnosti (1884):	zvunaj pri vratih? " — Še enkrat potrka. — Vido pa popade strašna slutnja in strah, in mrzla zona obleti njen život. „Kdo je
Iz arhiva (1890):	vlakom je odhitel v domačo vasico k umirajočemu roditelju. In slutnja ga ni varala! Oče se je sprijaznil s sinom, zapisal
Očetov greh (1894):	si odrezuje košček kruha. V Kačonovi glavi se porodi vesela slutnja. »I, pa že kaj ima skritega tam gori! « reče nat
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	povoda je moralo biti! " Tako je razmišljeval Smrekar, in neprijetna slutnja mu je težila srce. Iskali so Pavleta po vseh kotih
Usoda ka-li (1895):	da je to ona, ker mi je to povedala neka slutnja, povedal duh moj, ki se je pečal z njo prav
Roman starega samca (1895):	nocoj in opazoval v jutru, se mi naposled vzbudi strašna slutnja. Srce pa, še pred nekojimi trenotki vroče, da je v
Gojko Knafeljc (1899):	naslov Gojkov. Ko Knafeljc zagleda ta list, vzklikne: »Ah, ta slutnja! Vedel sem takoj, da pride nekaj! « In jezno vtakne list

slutnje

Rokovnjači (1881):	Pa vendar ne Blaž, Mozolov Blaž? « reče oskrbnik, kateri svoje slutnje ni mogel več prikrivati, ter plaho gleda Gavriča. »Da, da
Viženčar (1881):	čez rob prepada, da bi se prepričal o resnici strašne slutnje, a bilo je zastonj. Trnjevo grmovje je zaviralo izgled v
Žrtva ljubosumnosti (1884):	vino je razvezalo Vidi jezik in mahoma pregnalo vse hude slutnje iz njene duše. Radostno se pomenkuje sedaj s svojim prijateljem
Žrtva ljubosumnosti (1884):	delavcih in poslih. A delo prežene človeku hude misli in slutnje ter mu zopet povrne veselje do življenja. Dokler človek dela
Dóra (1885):	neprevidnosti, in dogodba je bila kmalu pozabljena. Jaz nisem svoje slutnje, katera se je vedno bolj v meni oglašala, nikomur razodela
Cigani (1890):	praznoveren in strahopeten, ravno tako veruje tudi v znamenja in slutnje. On veruje na pr., da mu sraka pomeni prepir; če
Od pluga do krone (1891):	se je tudi res zgodilo; vender pa ne verujem v slutnje. » Naša dva znanca bi se bila morda še dolgo prepirala
Slučaji usode (1897):	reči takoj vzeti seboj. Jaz od nekdaj rada poslušam svoje slutnje in nagibe, odvrne Malvina hlastno in z odločnim glasom, ki
Gojko Knafeljc (1899):	umira ob svojem zverinskem možu! « Grahorica se je stresla. Grozne slutnje so ji napolnile dušo, a izpregovoriti si ni upala ničesar

▶ sluz samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sluz

Kemija (1869):	Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel
Botanika (1875):	plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi

▶ sluzav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sluzava
Zoologija (1875): telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v

▶ služabnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

služabnica

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Take odkritoserčne želje je njena narljubši hišna služabnica večkrat slišala; tode namesto jo tolažiti, je nesramnica iz pohlepa
Maria Stuart (1861):	Druga služabnica. O, Bog, usmili se kraljice naše! Melvil. Bodite serčni! Sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mogla. In s kom bi se jaz ponašala, jaz uboga služabnica, ki ima samo voljo svojega gospodarja spolnovati? ” „Povabi ga tedaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še lastnega življenja nima! ” „Pač res je to! ” mirno odgovorí služabnica, ”moje življenje in vse, kar z življenjem mine, vse to

služabnice
- ſlushabnize
  Genovefa (1841): po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo

▶ služabnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

služabnik

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano
Maria Stuart (1861):	Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je
Čas je zlato (1864):	Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil

sluſhabnek

Ta male katechismus (1768):	Buh milostve podejli! Toku voshe s' zelega serza Vash poniſhne sluſhabnek, inu KRAYNEK P. M.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is Walperga ta Perve Premonſtratenſarske Prosht v'Marthalu moj dobr sluſhabnek je imel po svoji smerti v' grobu svitle perste, is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire be is serza pruti njemu andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti enkrat kaj dobrega pozhel, othsesh ti enkrat en boſhje sluſhabnek biti? gledaj, skerbi le ſatu narbel, de svojo misl naprebernesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	to prelubo ſaſtavo: Jeſusa, inu MArio perporozhim jeſt tvoj nauredne sluſhabnek susebnu zhiſtoſt moje dushe, inu mojega telesa; ter prosem Tebe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od golfivoſte, al naimenuj se nobeden, de je en MArianske sluſhabnek, katire se pruti uſſem serzovidne naskaſhe. Bulshe je ſavle perproshne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokonzhanje. MOLITVA Predn se ſazhne brati. Govorè Gospa! fakaj tvoj sluſhabnek ſhe poshlusha. Is velikem ſaupanjam pridem jeſt k'tebi o

ſlushabnik

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v'
Sveta grofinja Genofefa (1857):	jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba

ſlushavnik

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſta prav blaga ino poſhtena mosha. Blashe je bil kraljev ſlushavnik ino ſvetvavez, Marko pa vojſhák ino oſizir. Obedva ſo sa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa ſhe ozhe niſo povédali, ſe mora tukaj povédati. Kraljev ſlushavnik Poſhtenovizh je ſvojimu kralju vſelej sveſto ſlushil, ſe ni nikòlj

˛slushabnik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi

služabnika

Blagomir puščavnik (1853):	njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vsigamogočni večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja
Čas je zlato (1864):	shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal, dobí
Čas je zlato (1864):	imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z

ſlushabnika

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje ozhi vidile tvoje svelízhanje

služabnike

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast
Valenštajn (1866):	stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč
Oče naš (1885):	ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne

ſlushabnike

Branja, inu evangeliumi (1777):	pak on pravi: katiri ſtary ſvoje Angele duhove, inu ſvoje ſlushabnike ogneni plemęn. K'Synu pak: Bog tvoj tron oſtane od
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. Bratje! Sa take naſs uſſakatiri dershi, koker sa Chriſtuſove ſlushabnike, inu resdelivze Boshjeh ſkrivnuſt. Tukej pak ſe yſhe med resdejIivzami
Branja, inu evangeliumi (1777):	Matere , lube Divize Marie s' vſimi tvojimi Svetnikami, naſs tvoje ſlushabnike, naſhe dobrutnike. inu naſhe pohiſhtvu v' vſi ſvetuſti ohrani, tudi

služabniki

služabnici

Valenštajn (1866):	Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov.
Valenštajn (1866):	vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov.

služabniki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pustim, ako že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji
Roza Jelodvorska (1855):	Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v Smrečniku
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skazal. Liktorji), razvežite svoje butarice! ” ) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni
Ferdinand (1884):	Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko
Oče naš (1885):	pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard

sluſhabnekami
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe

ſlushabniki

Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh
Genovefa (1841):	glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa, môja shêna, in to je moj
Genovefa (1841):	Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in
Genovefa (1841):	s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v
Genovefa (1841):	ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli
Genovefa (1841):	Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo

služabnikih
- ſlushabnikih
  Genovefa (1841): je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je mósh

služabnikom

služabnikam
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in
služabnikom
Tiun - Lin (1891): hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo) svojim služabnikom znamenje, da bi me vrgli iz hiše in res so
sluſhabnekam
Ta male katechismus (1768): pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil

ſlushabnikam

Branja, inu evangeliumi (1777):	oblazhila? On pak je obmovknuv. Tedej je Krayl k'ſvojem ſlushabnikam rekuv: ſveshite njemu roke inu noge, ter vershite njega v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvete shele, dobre dijanje, inu pravizhne dela pridejo , dej tvojim ſlushabnikam en tak myr, katiriga ta ſvejt namore dati, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bodite do njega taki nezhloveſhki! “ Ali duhóvſhini ino njé ſlushabnikam ſe ni ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſheſt verzhev je dershal dvé ali tri mérize. Jesuſ rezhe ſlushabnikam: „Nalijte te verzhe s' vodo. “ Nalili ſo jih do verha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zhutila je, de Jesuſ le perloshniga zhaſa perzhakuje. Potlej rezhe ſlushabnikam: „Vſe ſtoríte, kar vam porezhe. “ — V' hiſhi je bilo ſheſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil bleso naj neuſmiljenſhi proti njemu, vprízho njih svesati. ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſh ſin imenovan biti! “ Ali ozhega ni puſtil isgovoriti; ſvojim ſlushabnikam rezhe: „Urno perneſite naj lepſhi oblazhilo, ino preblezite ga; perſtan

služabnikov

služabnikov
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče

sluſhabnekov

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poshlushati, inu biti od mojeh sluſhabnekov edn. Jeſt bodem tebi pomagalla v' taiſti toku groſni navarnoſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dapaſti, dokler jeſt otshem imeti, de se is useh mojeh sluſhabnekov poniſhnoſt svejty. Nigdar se nima tebi doſdevati, de be kaj

ſlushabnikov

Branja, inu evangeliumi (1777):	Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena
Genovefa (1841):	je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti
Genovefa (1841):	ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni

služabniku

Oče naš (1854):	vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši

ſlushabniku

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne

▶ služb neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

služb
- ſlushb
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov

▶ služba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

služb

služb
Divica Orleanska (1848): ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev

služeb

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	c. k. deželno vlado za deželnim razmeram primerno vredbo zdravstvenih služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor ne sprejme

služba

shlushba

Sacrum promptuarium (1695):	noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt
Sacrum promptuarium (1695):	ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu

služba

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi
Valenštajn (1866):	vsakej uri Smem k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem

sluſhba

Ta male katechismus (1768):	v' drugeh pomnoſhenu bilu tu spoſnanje, strah, zhast, lubeſn, inu sluſhba boſhje svitluste, inu velizhastva: koker tudi uſſe taistu, kar k'
Ta male katechismus (1768):	te poniſhnoste, inu Kristianske pokorshene; potler bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja, tu lepu ſaderſhanje, inu poshtenje, koker tudi

ſlushba
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja

službah
- službah
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci
- ſlushbah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena
službami
Revček Andrejček (1891): koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela

službe

shlushbe
Sacrum promptuarium (1695): nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en

službe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jim pri ti priliki, ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo
Divica Orleanska (1848):	smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je
Blagomir puščavnik (1853):	obnašal. „Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred
Ultra! (1867):	nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil, ko bi vas videl
Oče naš (1885):	se pomirili, in to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas

sluſhbe

Ta male katechismus (1768):	inu drugem sluſhabnekam Zirkve boſhje oblast da, de be svoje sluſhbe , inu duhovske oppravila prov, inu spodohnu oppravlalli. I. Tim 4.
Ta male katechismus (1768):	pobaranje skrivneh rezhy, bajanje, ali loſſanje, uraſhe, babjevire, inu uſſe sluſhbe, inu zhasty ſuper Boga; nasproti pak otshe ta ſapovd, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je enu pametnu previdenje. XLII. Poſt. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dokonzhanje. MOLITVA Predn se ſazhne brati. Govorè
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	eno porodnizo enega hudodelnega zhloveka. Jeſt pak nisem jejnala te sluſhbe mojemu Synu skaſati, inu sem uſſe moshku, inu poterpeſhlivu ſanezhuvalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be se pruti S. Joſhefu ſavle njega pruti obema skaſane sluſhbe hvalleſhn naskaſal. Katire namore enega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	al Hodi ſa mano. XLII. POSTAVA. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dakonzhanje. 1 Joſhefa sem jeſt lubila, katirega

ſlushbe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Dvę poroke na enkrat, juhe! Smeſhn. Koker vidim, tok moje ſlushbe ne bo vezh tręba. Pravda je doblena!
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	miſlil , de bo on meni doto dal sa volo tvoje ſlushbe ? Matizh. Sakaj ne ? Meni ſe sdy, de ſim vunder — Nęshka
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſmęhval, tęiſte fershmaguval, inu opravlal, on te bó od Boshje ſlushbe, inu beſsęde prozh dèrshal. Zhe bó samęrkal, de imaſh ſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tak, katęri, de ſi lih nima shenę, otrók, drushine, ali ſlushbę, inu od ſvojga blaga shivy, ali v' męſti, ali na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	per ygri dopernęſsel; on te bó vſaj od popoldanje boshje ſlushbe, morebiti tudi od jutrajne prozh dershal, inu tvoj konèz bó
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bres Altarja, bres óffra, bres Sakrameutov, bres molitve, bres boshje ſlushbe, bres Boga viditi? Hózheſh ti tvoje vuſhęſsa pred mojim govorjenjam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vojſhák ino oſizir. Obedva ſo sa njune saſtopnoſti ino sveſte ſlushbe del vſi ſpoſhtovali. Bila ſta veſelje ſvojga ozheta, paliza v'
Genovefa (1841):	bilo mogózhe, drushb ogibala. Sdaj je bil shé ſkorej zhaſ ſlushbe Bôshje, in prizhakovala ſta, de bi ſhkôf priſhel, ktériga ſta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nakopavajo! Savolj paſhe jih veliko is ſhole in od ozhitne ſlushbe boshje oſtaja , in tako pride, de ſe marſikteri paſtirzhek, marſiktera

službi

slushbi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odlozheni molio; de ſe le tiſte duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Naſhu truplu, no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi h'slushbi stoy. Shegnei nam naſu pole , No vſe, kar raſe tam
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta druga ta naloshi, Nikar biti vtragliu Priti h'te slushbi Boshji Al Maſho vun spustiu,

službi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k Božji službi pridejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do
Valenštajn (1866):	naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda
Zoologija (1875):	pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec

sluſhbi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Masho shlishejo. ali per eni drugi sluſhbi boſhji , koker per vezhirenzah, pridegah, ali litaniah, inu take sorte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poſhellenje te viſſokuſte, katiru otshe biti v'eni zhaſti, ali sluſhbi, katira od Boga napride, ampak katira je le leſtnu iskanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	smerte obstati je tu narvezhe poſhellenje. XL. Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu groſnu gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſmirej podverſheni. Nagledej na nezh, kar be ſnalu tebe v'sluſhbi boſhji motiti, inu od Boga odverniti.

ſlushbi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih

službo

shlushbo

Sacrum promptuarium (1695):	rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha
Sacrum promptuarium (1695):	nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je
Sacrum promptuarium (1695):	inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel, ali ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu

službo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi
Tine in Jerica (1852):	sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tudi, de gré v mesto, de bi tam kako pisarsko službo dobil, ker si je tudi pred že tako včas denarjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je posebno dober kočjaž in bi rad pri njem v službo prišel. Baron ga k sebi pokliče in ker se je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti
Ferdinand (1884):	bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand

sluſhbo

Ta male katechismus (1768):	danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu

ſlushbo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tá: Zhes tri dni te bo kralj ſpet v' poprejſhnjo ſlushbo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je bila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	koljko mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je

▶ služben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

službene
- službne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli

službeni

službni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti

▶ služeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

služečih
Botanika (1875): se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled

▶ služiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

služi

shlushi

Sacrum promptuarium (1695):	ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga
Sacrum promptuarium (1695):	en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek
Sacrum promptuarium (1695):	shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera

služi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po noči ali zjutraj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. — Pri nekim kmetovavci v Mödlingu
Divica Orleanska (1848):	v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v mlačno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji
Fizika (1869):	V to služi poprava (korrekcija, Pod. 85.). Spirala, ki jo držé kleščice C
Botanika (1875):	visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina
Aritmetika za učiteljišča (1885):	si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se je res vse prav vknjižilo

sluſhe

Ta male katechismus (1768):	na unemu svejtu (koku delezh nam k' ſvelizhanju nashe dushe sluſhe) odreshil. K' poslednemu se ſraven postave: Amen, tu je: nej
Ta male katechismus (1768):	njega molili, inu enkrat ſvelizhani bli. Koku se pak Bogu sluſhe? Ke se boſhje, inu Zirkovne ſapovde ſvestú derſhèe, inu ſatu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ena majhena zhednoſt, ali zhes shtivilu teh tugent; ſakaj leta sluſhe tebi susebnu k' temu, de se koker en brumne zhlovek
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Nezh naposhlushaj, kar poshtenoſti shkoduva, kar k'nezhemernoſte sluſhe, kar zbaſt, inu reſglas svojega bliſhnega preterga. Na okusi nezh

ſlushi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik

služijo

služi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične

služijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki
Zoologija (1875):	Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska
Zoologija (1875):	truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami

sluſhejo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ke se med sabo v'hudemu pogube. Katiri Bogu ſveſtu sluſhejo, inu ſa pravo brumnoſt ſe mujajo, ti so, katiri se
Kratkozhasne uganke (1788):	si krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni, ali drugi ręzhi poduzhę: njemu
Kratkozhasne uganke (1788):	kratkè zhas: temuzh she tudi k' pridu, inu k' nuzu sluſhejo, ter so is dvojnega zila, inu konza zhloveku dobre: toku

ſlushijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer

ſlushio
Biblia (1584): nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr

služil

shlushil

Sacrum promptuarium (1695):	gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen noſsil, moko pak
Sacrum promptuarium (1695):	Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj

slushil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De

služil

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj pri
Gozdovnik (1898):	tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne

sushou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel

ſlushil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	v' ſtarim teſtamenti, katęri je ſędem lęjt sa ſvojo nevęjſto ſlushil — Baron. (mo v' bejsędo pade. ) Prędem dalej gremó — (k. Matizhku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na ſebi, tok ne bo vręden, de bi on meni ſlushil. Tihu ! — eden pride — (grę na ſtran. ) ZHETERTI NASTOP. Matizhek , Goſpa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	saſtopim, ſakaj mene toku vſoku povſdignit ozhejo. Jeſt bi njim ſlushil , oní pak moji shęni; jeſt bi njih glavo kriſhpal, oní
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pred tremi lejti doli pod novim Męſtam na gobovim gradi ſlushil. Je ręſs, al ne ? Matizh. Ręſs. Smeſhnava. Tok posnaſh kluzharizo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tem, ko ſim ſvoje ſhole dogotovil. Sato, ko ſim poſhteno ſlushil, ſo me radi imeli, me v' shlahen ſtan poſtavili, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Vranko, sveſt ino ſerzhen vojſhak, je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko bojov poſkuſil, ter ſe sa ſvojo domazho
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tukaj povédati. Kraljev ſlushavnik Poſhtenovizh je ſvojimu kralju vſelej sveſto ſlushil, ſe ni nikòlj podkupiti dal, je vſikdar reſnizo govoril, terdil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhirni ilovnati semlji potreſeſh, ji bo s prizho ſuhotne laſtnoſti ſlushil. Dober gnoj s ſuſhkam narediſh, zhe ga s shivinſkim blatam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kamnito semljo tergati bo dvojno drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno

služila

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa v poroti rekla, da je bila rajnca le
Blagomir puščavnik (1853):	prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi
Roza Jelodvorska (1855):	deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala, kjer

ſlushila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno

služile

Stric Tomaž (1853):	ste dozdaj pri bogati in pobožni gospej v Novem Orleanu služile, kjer se jima je prav dobro godilo in ste se
Trtna uš (1881):	izleže, kako dalje raste in živi. V pojasnilo nam bodo služile pridjane dobro barvane podobice. Iz zgoraj omenjenih jajčic ali gnjid

služili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo
Izidor, pobožni kmet (1887):	dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti

ſlushili

Branja, inu evangeliumi (1777):	offrov) bo pozhiſtela naſho vęſt od mertveh del, de bi ſlushili temu shivęzhimu Bogu? inu satu je on tudi en Srednik
Branja, inu evangeliumi (1777):	tvojiga S. Duha, de mi s' zhiſtim teleſam bodemo tebi ſlushili, inu s' ozhiſtenim ſerzam tebi dapadli. O Bog! Stvarnik, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bómo ſpolnili, dar tę brumnoſti, de bómo Bogú po dolshnóſti ſlushili, inu timu blishnimu v' potrębi pa-

služilo

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	veliko gerši bolezen kakor koze. Per njem je Izraelsko dekle služilo. Ta reče eniga dne Namanovi ženi: „Oh, naj bi bili
Sveti večer (1866):	sem, da nam bo božično drevo pri odreji otrok dobro služilo; večkrat saj nam bo šibo nadomestilo. Otroci, ki so enkrat

služim
Blagomir puščavnik (1853): mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam
služit
Zlatorog (1886): poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem videl Barbe. »Pa
služite
- shlushite
  Sacrum promptuarium (1695): leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij

služiti

shlushit
Sacrum promptuarium (1695): vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi

služiti

Stric Tomaž (1853):	svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem
Oče naš (1854):	Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če
Izidor, pobožni kmet (1887):	služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in pa
Izidor, pobožni kmet (1887):	ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti?
Gozdovnik (1898):	pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu
Gozdovnik (1898):	vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo

sluſhiti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nauſemi k'sebi ſa poduhati, kar be ſnallu k'sladnoſti sluſhiti, temuzh le tugente imajo tvoje kadilu biti, skus katiru se
Kratkozhasne uganke (1788):	inu vonder praſne roke. Sajne. Starsham, inu otrokam morem jeſt sluſhiti: ponozhi ſa glavo: podnevi ſa tit. Vajkshneza. Kar sem dans

ſhlushit
Sacrum promptuarium (1695): bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem

ſlushiti

Branja, inu evangeliumi (1777):	piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 107 →

← ↑ →

Lohengrin (1898):	Ha! Ta napuh me imá učiti, Kak jo oropam teh sladkôb!
Lohengrin (1898):	moj idi dom! Daj se poučiti, Kak polna vera je sladkôb! Daj k veri se spreobrniti: Je sreče čut, kjer ni

Blagodejna zvezdica (1881):	Hugo Oskarja obiskal. Bertholdovi so ravno pri obedu sedeli, ko služkinja naznani, da želi gospodična Ada govoriti z milostljivo gospó. Zdaj
Blagodejna zvezdica (1881):	gospodični in jej naroči, da naj pride čez eno uro. — Služkinja odide, a kmalu se zopet vrne, češ da pravi gospodična
Povestnik v sili (1883):	le malo govorila, samo kar je bilo neobhodno potreba. Njena služkinja, stara kakih petinštirideset let, živela je z dušo in telesom
Povestnik v sili (1883):	kakor bi se bala, da bi Liza temu ne pritrdila. Služkinja pa jo je znala vselej z meni nerazumljivo srčnostjo in
Povestnik v sili (1883):	na moj račun. — Pride pa komtessa sama. Le ena priletna služkinja jo bode spremljala. Ali grofica, rečem zdajci jaz nekoliko nevoljen
Cyclamen (1883):	ni imela prilike izpregovoriti z jednim ali drugim; le ohola služkinja, katera je ob jednem opravljala kuhinjska opravila, kupovala je jajca
Domačija nad vse! (1889):	Po kom? « pozvedaval je on iznenadjen. »Po kom? « odvrnila je služkinja čudeč se; »najbrž po očetu. Saj ko ste Vi domá
Roman starega samca (1895):	nje hiša; a prevpila se je do hripavosti, ako je služkinja strla kozarec, ki je bil nekaj novcev vreden. Histeriška, trmoglava
Roman starega samca (1895):	služkinjo, katera je bila zvrnila in ubila sredi sobe posodo. Služkinja je pobirala črepinje, a ko se je hotela podvizati, padale

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 107 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —