sirup sis Sisak sisalca Sisek sistem sistematičen sistematično sit sitce siten siti sitno sitnost sito siv sivam sivček sive sivec sivkast sivoglav sivolas sivor six sk. Skader skakač skakaje skakanje skakati skakljaje skakljati skala skalen Skalica skalina Skališki skalnat Skalodvor Skalodvorčan Skalodvorski skalovje Skaver skaza Skaza skazati skaziti skazljiv skazovati skažen skedenj skeleč skeleti skenile Skenovski skeptičen skerbi'. skesan skesati skidati skipek skisan skisati skitati sklad sklada skladanje skladast skladasto skladati skladba skladišče skladnost skladoslovje sklanjanje sklanjati sklave skleda skledica sklejen sklenina skleniti sklenivski sklenivši sklenjen sklep sklepanje sklepati sklepen sklican sklicati sklicevati sključen skloniti sklonost sklonjen sklopiti sko skobelj skočen skočiti skočivši skodelica skok skokoma skonca skončati skončava skončaven skonto skontroven skontrovnik skop skopan skopati skopljenec skopneti skopost skoprneti skopuh skoraj skorajda skorja skorjuš skoro skovan skovati skovir Skovir skozi skozme skoznje skoznjo skrajen skrajnik skrajnost skrb skrben skrbenje skrbeti skrbljiv skrbljivost skrbnik skrbno skrbnost skrčen skrčiti skremžen skrilast Skrinar skrinja skrinjica skrit skriti skrivaj skrivaje skrivališče skrivati skriven skriven_pisarija skriviti skrivno skrivnost skrivnosten skrivnostno skrivši skrjanček skrnina skrojen skromen skromno skrušiti skubiti skuhan skuhati skup skupaj skupek skupen skupina skupiti skupno skupnost skupoma skupovati skupščina skupživljenje skus skusiti skušajoč skušan skušati skušen
| Kemija (1869): | 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. |
| Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni; potlej |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. |
| Robinson mlajši (1849): | prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tukej skorej bolj po ceni kupiti, ko v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žive dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gadiški, Brodu in Mitrovcah prav lahko in za dober dobiček |
| Zoologija (1875): | popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naprava telegrafa iz Reke v Karlovec in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših |
| Zoologija (1875): | notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov |
| Zoologija (1875): | Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo |
| Zoologija (1875): | se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja |
| Zoologija (1875): | daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako |
| Zoologija (1875): | pletež k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi |
| Zoologija (1875): | ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem |
| Zoologija (1875): | noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se |
| Zoologija (1875): | tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 |
| Zoologija (1875): | 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Sedaj radi rabijo sledeči Naumannov sistem. *) Pregled kristalnih sistemov. A. Sistemi s horizontalno zakladno ploskvijo (gl. §. 8). a. Tri osi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je veči ali manjši od prvih. 4. Heksagonalni sistem. B. Sistemi z nagnjeno zakladno ploskvijo. Vse osi so različne; ena ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | o odborovih skupščinah), kupi vse že zglodane in po stari sistemi napravljene črke, vrže se okoli 25.000 gold. v blato”. — Akcijonarji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih štejejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P |
| Zoologija (1875): | opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tak govor bi bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred |
| Maria Stuart (1861): | Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she ſit, zhe le od njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako |
| Fizika (1869): | ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | unim ſvetu pa ga boſte do konza ſposnali, veſelja do ſitiga boſte naſhli, svelizhanje boſte vshivali, ki ga ni ſenza vſe |
| Genovefa (1841): | O koliko ubósih bi bila lahkó s majhnimi tróſhki do ſítiga pokrepzhala! ” Ko ſe je bila s mlékam prav dobro pokrepzhala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak |
| Biblia (1584): | nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem |
| Biblia (1584): | dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio |
| Kratkozhasne uganke (1788): | perverſhesh, majnshe poſtanem. Ena jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby |
| Sacrum promptuarium (1695): | triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel |
| Sacrum promptuarium (1695): | Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is |
| Sacrum promptuarium (1695): | ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto |
| Robinson mlajši (1849): | suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žbic, naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle jeh ven vsdigni s' pęnenzo na eno ruto al ſítize, de ſe ſok odlozhi. Deni jeh na ſklędo; ſok puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti dobro vręti; pręden na miso daſh, prezedi polivko ſkusi ſítize, poſnami maſt prozh; deni meſo v' ſklędo, ga polì s' |
| Kuharske Bukve (1799): | graha, inu s' njo prezedę inu preshenejo to ſtolzhenje ſkusi ſitze, inu sadnizh na grah v' kosi. Artizhoke obario poſębej na |
| Kuharske Bukve (1799): | ti smęſi inu perdeni drobno ſękaniga peterſhila; pretlazhi vſe ſkusi ſitze, inu tanko ruto, ozukraj de bo enmalo ſladko; tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti vſe ſkup eno zhetert ure vręti, pretlazhi vſe ſkusi ſitze v' ſklędizo , inu puſti ohladiti. Al pa smęſhaj vina inu |
| Kuharske Bukve (1799): | eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko, presheni ſkusi ſitze, sraven deni goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrovim maſlam, męſhaj nad sherjavzo; kader ſe raſtopí, prepuſti ſkusi ſitze v' eno drugo koso, sraven deni ſok od lemone, ſtolzheni |
| Kuharske Bukve (1799): | goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi ſitze pretlazhit puſtę; na eno |
| Domen (1864): | pripeljal — Bog mu grehe odpusti! " In če si mu bil siten in dalje popraševal: „Vi, oče Oralkov, kedaj pa je bilo |
| Nemški valpet (1867): | da bi bila o meni govorila z valptom. "Strašno si siten! " rekla mi je tudi zdaj in to me je zbodlo |
| Nemški valpet (1867): | se mi je včasi prezgovorna, včasi pretiha. Tačas sem bil siten, očital sem ji vse, znesel vse male reči na dan |
| Sosedov sin (1868): | rogreznikov Peter, mlad človek, ki se jej grozno pust in siten zdi. Rajša je govorila s pastirjem domá, nego ž njim |
| Razne dela (1870): | Dokler pri nas je bil, ga nisi ljubil. Dünoa Prevzetno siten termoglavec bil je, Ni znal končati nikdar — zdaj pa zna |
| Holekova Nežika (1876): | Bil pa je tistih ljudi, da je vina nalit bil siten. Ni pustil druzih pri miru in le bodel in dregal |
| Nevera (1878): | ga na dobro srečo. Židane volje so — kar jim pride siten brencelj druščino kalit — sitni, brezverni Blaže je kar naenkrat med |
| Ljubljanske slike (1879): | der Natur! “ V drugem življenji je penzijonist drugim ljudem večidel siten, neprenesljiv, ker misli, da je še zmiraj to, kar je |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | potem, ko sva midvé došli. Hud je bil in jako siten, a to me ni takó bolelo, kakor da je mater |
| Ivan Slavelj (1876): | Prokleto si siten, Žolna! « »Poslušaj, malarija na les ...« »Prokleta Žolna sitna! « »Malarija na les mora taka ...« »Pa si res sitna žival |
| Ljubljanske slike (1879): | dragocenosti ne marajo tje nositi s procesijo. Tudi za druga sitna pota ga ljudje radi najemajo, kterih ne marajo opravljati sami |
| Arabela (1885): | pristavi starec vesel. »Bal sem se, da ti bode selitev sitna zavoljo svoje noge. « »Da bi me le hujšega nikdar nič |
| Vaška pravda (1892): | gledali prišlece. Gospoda v sodiščih je še dandanes čmerikava in sitna in taka je bila tudi takrat. Tudi je bila v |
| Lisjakova hči (1892): | najlepših letih, polna želja, in hrepenenja, ali tudi brezmejno nepotrpežljiva, sitna in nejevoljna, če se ji ni takoj izpolnilo, kar je |
| V krvi (1896): | potili nalik ženjicam o sv. Jakobu; Tončka pa je bila sitna kot najbolj razvajena dama. Končno pa je bilo zvršeno tudi |
| Prve hiše (1896): | zavrnila jo je Mica nekam osorno, ker prijela jo je sitna zaradi bolnega zobú. »Kje neki? Ukradli so ga. « »To se |
| Kvišku (1899): | stol in pokusila opojno čašo. Mislila je, s tem zadovolji sitna, pozna gosta. Ali varala se je. Lotar je bil čim |
| Gojko Knafeljc (1899): | hotel zopet zamižali; toda to se mu ni sponeslo, ona sitna misel ga ni hotela nikakor popustiti; moral je vstati. In |
| Tiun - Lin (1891): | do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje |
| Stric Tomaž (1853): | joka in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim bila, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čudna zdela, nekaj pa zató, de bi bil že enkrat sitno babo od sebe odpravil, in kupi te troje bukve za |
| Botanika (1875): | Posebna. prikazen so cevi sè síti (Siebröhren) (pod. 29.), ki so se naredile s tem, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | biti: ni táko za nič, kakor marsikdo med kmeti misli. Sitno mi je reči, pa še sitneji se prebivavcam tacih hiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dober želodez mora imeti, ki se taki nesnažnosti bliža. Kakó sitno je pa tudi to za domače ljudi, sosébno za táke |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se je Henrik posovetoval z druzimi vodji armade, in kakor sitno in težavno je bilo sovražnika v oterjenem ležišču napasti, vender |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Gotovo je, da je sitno in težavno, kar je o kužnih časih kmetovavcam storiti treba |
| Fizika (1869): | V sedanjem času se že malo rabijo, ker jih je sitno postavljati in ker so za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | žrejo ujete nič kaj rade. Pri tem je pa ta sitnost, da ne smejo biti predolgo v vodi, zato ker se |
| Nemški valpet (1867): | potuhnil in nisem rekel nobene. Mislil sem si pa: starost, sitnost! Stari sedi nekaj časa, dene roke po mizi na križ |
| Nemški valpet (1867): | sem in tja Ali rekel sem sam pri sebi: starost, sitnost, in ostal sem trmoglav. Pustim je ne, če mi stari |
| Razne dela (1870): | glavo krajši. Pervi kor. (Kajetan. ) Na vsih platéh me tvoja sitnost moti. Drugi kor. (Bohemund. ) Kjer se mi zdi, tam planem |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | nič izdatnega na dan. K temu je prišla še druga sitnost. Dasiravno je bila preiskava strogo tajna, se je med tem |
| Vesela vožnja (1889): | izpraznila vsak svoj kozarec. »Čemu ti je bilo treba konja? Sitnost imaš ž njim in pa izgubo boš imel«. »»Ne bodi |
| Žgánjar (1890): | Kaj bota pisala na duri tiste križe. Drugega ni kakor sitnost in obresti! " Vodopivec se zamisli. Črez nekaj čaša reče: „Čakaj |
| Gospa s pristave (1894): | so bili pravni pomisleki odpravljeni, a bila je še druga sitnost, kako bi jo prisilili, ko bi se le branila, in |
| Prve hiše (1896): | odškodnine, temveč zopet tožil. Okroglani niso posebno ljubili Grebena, toda sitnost in škodoželjnost Žličarjeva jim je bila pa vendar-le odveč. Marsikako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka |
| Rokovnjači (1881): | temu okraju, ko bi se jim kaj zlega zgodilo. Dovolj sitnostij smo že imeli. Tu pa pač moram nekaj storiti, da |
| Prvi sneg (1886): | in morali smo bresti mokri sneg. Mati je imela dosti sitnostij s čmernimi dečki, stara znanca sta vedno zaostajala, jaz pa |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | gotovo slabejše in ne boljše. Da se odkrižajo vseh teh sitnostij, jeli so tuji trgovri iz Ljubljane izostajati in se je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | niso marali vstopiti, ker je bilo z vstopom zvezanih obilo sitnostij. Take so nazivali "nepoštene" in "mojstre-skaze", ("Sterzer, Fretter, Stöörer, Pfuscher |
| Senanus (1892): | mu do tega? Pozabil je bil celó knjigovodje in vseh sitnostij njegovih. Ni pozneje, ko je pospešil korake, da bi zamuda |
| Jarem pregrehe (1895): | vse trikrat oklicali, če ne bo drugače. Nekaj več bo sitnostij in pa stroškov. « »E, kaj za tiste krajcarje«, odvrne Čadnik |
| Dve svatbi (1895): | pri nas. Če bo manjši zaslužek, imel boš tudi manj sitnostij in težav. Tine, ostani! Ti jedini si mi še poštena |
| Kvišku (1899): | zaradi njega, da ne bo imel še on neprijetnostij in sitnostij; oh, oziri, služba, odvisnost — oni so baroni, imajo vpliv — on |
| Kvišku (1899): | prosil, naj vpliva na Anteta, da gre, da ne bo sitnostij, da naj o dogodku molči, baron bo tudi molčal. — Ha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pleško, sitar v Ljubljani, za mesengaste in železne mreže in síta. 15. Gosp. V. Polak, usnjar v Teržicu, za mnogoverstno usnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. Gosp. Fr. Charl, rudninorisar v Ljubljani, za risarske izdélke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | A. Jelenc iz Ihana v razstavo poslal. — A. Globočnikove žimnate sita in drugi žimnati izdelki iz njegove fabrike v Stražišu so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Benedig v Stražišu in K. Preuc v Krajnju lepe sita izdelujeta, kakor so njih izdelki, ki sta jih v razstavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so mu tudi sreberno svetinjo privabili. — Že davnej tudi Lokerjeve sita iz Krajnja po ptujih deželah krog in krog slovijo, posébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ploš v razstavo. — Posébno lepiga izdelka so bile mnogoverstne mreže, sita in rešeta iz železniga in mesingastiga dratú, ki jih J. |
| Robinson mlajši (1849): | kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na |
| Botanika (1875): | pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pari (dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet v od njega odstavljeni cuker in perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | od njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | naſatopy, ampak, koker spred notri, tok ſad vonkej shine. Enu situ. Tvoje seſtre ime se Neſha, inu tvojega brata Anſhe pishe |
| Kuharske Bukve (1799): | savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj |
| Kuharske Bukve (1799): | ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita |
| Robinson mlajši (1849): | ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Rudninoslovje (1867): | lomi se nepopolnoma školjkasto ali neravno, sije kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren |
| Rudninoslovje (1867): | steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost. Tinjec je bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot roža ali kot bréskov cvet |
| Kemija (1869): | apnenci so po primešanih barvajočih okisih barvani, zato se dobi siv, rumen, črn, rjav, rdeč in celó pisan ali pester apnenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv, črnkasto siv. Ko prhni, dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mehurčast. Loma je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv, črnkasto siv. Ko prhni, dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druzih hemiedričnih likih teseralnega sistema, pod. 72, 73 in 74; siv je kakor steklo, kovinskega leska; t. = 3 do 4; g. |
| Gozdovnik (1898): | se videli dolgi ježni čevlji, s svetlozvenkečimi ostrogami prevideni. Velik siv klobuk, ki mu je precej smelo po strani stal, dajal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj |
| Rudninoslovje (1867): | P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v |
| Kemija (1869): | zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder |
| Zlatorog (1886): | me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 30 kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se |
| Zlatorog (1886): | vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ganil. »Ti si iz našega kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega moža. »Kako si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj |
| Zlata Vas (1848): | kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi |
| Sveti večer (1866): | peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | veſsélje ſturila, ke bi Anshęta vsęla — Pole, moji laſsje vshę ſivi ratujejo! Kdu vęj, koku dolgu bom ſhe shivel. Jeſt bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mizka — vsemi ga! Mizka, vsèmi ga, pole, moji laſsje vshę ſivi ratujejo — — Dones, lubesnivi Ozha, ſhe dones, inu ke bi moglu |
| Divica Orleanska (1848): | In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak |
| Zoologija (1875): | leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | tvojim gospodíčkam pod svojo streho iméti“. Tirolka, prijazna ženíca s sivimi lási in rudéčima licama, je pred durmi stala. Bila je |
| Zlatorog (1886): | preží na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi skalámi, On nosi v desni oster nož, On nósi puško |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel |
| Zlatorog (1886): | si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji, |
| Genovefa (1841): | kaj ſte ſtorili? Vaſha goſpa je gotovo nedolshna; ſvôjo ſtaro, ſivo glavo saſtavim. Tako poboshna duſha, tako dôbro srejêna hzhí ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k' ob ſolnzi ſlána, De dál kerſtít' je ôzha glávo ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Bôhinj, v Biſterſhko dolíno, V terdnjávo sídano na ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vesel zvijače take se tiho smeja v pest. Pripravljen urno sivček — sumlivosti je čist — Pozdravi: Hvaljen bodi med nami Jezu Krist |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto |
| Blagomir puščavnik (1853): | ura Pretekle, že vsi po celi dolinici zvedo, daje pobožni sivček Blagomir sopet v dolini, in da hoče s svojimi na |
| Blagomir puščavnik (1853): | skalnati grob, ki je tukaj poleg kapelice pripravljen. ” — Zdaj umolkne sivček. Oči mu v solzah plavajo. Nikolaj mu ginjen roko poljubi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Komaj izreče Jovana, že hiti Zalika, proti hiši revnega Martina. Sivček se ji nasmehlja, in jo jokaje zahvali. ”Kadar bom tam |
| Blagomir puščavnik (1853): | je vaša vera in lepa, blagi vitez! ” mu reče pobožni sivček, in sladko vaše upanje. Kako pa, če bi še na |
| Oče naš (1854): | Robespier! “ „Strela jih ubij! “ reče na to serčni in razkačeni sivček in verže svojo kupico v steno, da so dalječ okrog |
| Oče naš (1885): | „Strela jih ubij! “ reče na to srčni in razkačeni sivček in vrže svojo kupico v steno, da so dalječ okrog |
| Oče naš (1885): | je zdel. Poslušaje je obstal. „Ali je mogoče? “ je rekel sivček in je hitel k lopi, v kteri je duhovnik z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej |
| Blagomir puščavnik (1853): | zjoka. Pa še bolj joka Anka. Poslovi se prijazno od sivčeka, mu roko poda in ga zagotovi, da hoče v prihodnjič |
| Blagomir puščavnik (1853): | že dopeljati. ” Vitez čeravno nerad vender v to prošnjo pobožnega sivčeka dovoli in se skrije za množico ljudi, ki na kraju |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi |
| Rudninoslovje (1867): | sijajnost. Največ so neprozórne; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta ali belkasta, redko zelena, nikdar ne modra. Ruda se imenuje |
| Rudninoslovje (1867): | kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali skoro neprozóren je; krhák, trd (tr |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | tedaj po svoji dobi več ne otrok ne mladeneč, ampak sivolas možíček. Pa tudi otroku ne gré dovoliti vsake porednosti, kakor |
| Moč ljubezni (1865): | v globočino. Po rebru pa pase vsaki dan čedo ovac sivolas pastir, ki pripoveduje vsakemu, kdor ga popraša, kaj pomenja ona |
| Marjetica (1877): | druščini ni bila tako nezanimiva in vsakdanja. Srakar je bil sivolas. Mnogo je skusil, mnogo doživel in mnogo je vedel povedati |
| Marjetica (1877): | izmed vrišča hripav nekako otožen glas. Tamkaj ob strani stoji sivolas na grjačo oprt prosjak in ozirajoč se v obile kresove |
| Viženčar (1881): | da je tu zadnji čas rešitve, kajti lovec, že prileten, sivolas gospod, krvavel je raz rok in obraza, in ko bi |
| Zvezdana (1883): | žarkih, čujejo se konjska kopita in skozi škripajoče duri stopi sivolas junak rekoč: »Gospod doktor, zdaj le jih peljejo ujetnike, lepo |
| Luteranci (1883): | z mestnim stražnikom. A ta razpor je bil le fingiran. Sivolas čuvaj je dobro vedel, da mora videzno braniti svoje pravice |
| Zvezdana (1883): | moram, da mi niste nič novega razkrili. Jaz sem sicer sivolas, a videl sem dobro, kaj vas pogostoma k nam vabi |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | hotela trgati srce iz njih. „Idi spat, Jera," prigovarja jej sivolas mož, njen sosed Matevž. „Dve noči že nisi zatisnola očesa |
| Razne dela (1870): | eden star in siv že, rudeč je drug i mlad; Sivor pod pazho harpo na krasnim konju jaš, Tik njega čil |
| Razne dela (1870): | se zdaj, ki bolji sovet mi naznani, Bodi mladenč al sivor, prijetno bo mojimu sercu! Reče mu hitro na to boritve |
| Razne dela (1870): | nemoč, Ko zdih zgubí zločina se zadni v večno noč. " Sivor je to razklical, uslišal ga je Bog, Dvorane so zasute |
| Razne dela (1870): | Tje do Ahajskih divic, do konje redivnih okrajev. Zreče; zavzéti sivor tovaršam ukaže napreči, Spešijo vbogati ti, naprežejo berzna celaka, Priam |
| Razne dela (1870): | da! žalibog, bil je, mi bil je! Zreče. Se čudi sivor, izusti te glasne besede: Atreič, blagora cvet, ti sreče in |
| Razne dela (1870): | vsi, ukaže in terja vse množtvo, Nej se ne žali sivor, nej uzme izkup se za divo. Le Agamemnonu to, Atridu |
| Razne dela (1870): | dala; ta padši v prah zamrè. Iz tlake se poverne sivor taísti čas, Zagleda hčerko mertvo, iztuli bola glas: „Moj sin |
| Razne dela (1870): | znati gré! Izabela. Samotno na višavah Etne biva Pušavnik blag, sivor od nekdaj gorski Imenovan, ki bližej nebu jasnim Ko drugiga |
| Razne dela (1870): | polnočni merkli zor, In ona miloserčna je lune slika skor. Sivor na strune vdari, prebira lično jih, Soglasno zmir glasnejši doní |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 16 in 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15, 36, b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 6 in 15, b) 12 in 18 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | dobil bi človek skozi štirioglato luknjo, kakoršne luknje so v Skadru okna, — dobil bi bil skozi njo pozdrav iz puške. Prošinila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | del sem bil tako drzovit. Bival sem dosta mirno v Skadru, v vélikem mestu Turškega pašalika. V vsaki hiši bilo je |
| Valenštajn (1866): | njé. Zbor. Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakač bi ne skočil do njé (Zagrinjalo pade, predno zbor izpoje |
| Valenštajn (1866): | krepko stojite! Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakáč bi ne skočil do njé. Zbor. Nikdér tak visoko nej |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | misli, da je to kak drug kozel, pa mu se skakaje začne groziti z rogovi. Kozel v zerkalu se vé tudi |
| Pripovedke za mladino (1887): | jej iz roke je, se veseli ter se krog nje skakaje igra. Ko je sestrica zvečer trudna ter odmoli, položi svojo |
| Zoologija (1875): | podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni |
| Čas je zlato (1864): | svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Odmév. Jurče ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti |
| Zoologija (1875): | rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod |
| Zlata Vas (1848): | med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal in vpil, de je bilo joj. „Kako se ti je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko napravljen v |
| Genovefa (1841): | Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk |
| Divica Orleanska (1848): | de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli |
| Genovefa (1841): | priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom |
| Stric Tomaž (1853): | drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj |
| Stric Tomaž (1853): | kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre |
| Zoologija (1875): | goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od |
| Stric Tomaž (1853): | bilo na palubi (Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je vse prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To |
| Gozdovnik (1898): | nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred |
| Maria Stuart (1861): | je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače |
| Mlinar in njegova hči (1867): | me ni pomoči več. Tako mi je, kakor bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni |
| Gozdovnik (1898): | Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj |
| Zoologija (1875): | mladostnih oblikah. Tako preobrazbo imenujemo nazadujočo. Nahajajo se prilepljeni na skalah, kolih, ladijah, školjkah, rakovicah in halugah. Najbolj znani so: Račji |
| Zlatorog (1886): | pógled, Da mladénič lovec je po stanu. Glej, kakó po skalah in po grušči Smelo stopa, smelo in pa krepko! Pač |
| Zlatorog (1886): | Od Zlatoróga trôhice zlatá »In vender vzpenja vedno se po skalah! « Na kar velí jej lovčeva nevésta V besedah njenih ne |
| Zlatorog (1886): | Sred jelóvja, koder mah zeleni Bujno raste ob skalàh razsutih, Kjer vijó se koreníne črne In lepéna sočnato grmíčje |
| Gozdovnik (1898): | gradba, napravljena iz rezanega kamena, s katere se pride po skalah na cesto, vodečo v Elančovsko vas. Na najvišjem vrhunci skalovnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive |
| Najdenček (1860): | vertoglavne prepade peljejo vozke bervi; med visocimi, s snegom pokritimi skalami se nabera sneg, ki se, če se le kolikaj pretrese |
| Zlatorog (1886): | na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi skalámi, On nosi v desni oster nož, On nósi puško na |
| Genovefa (1841): | po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred |
| Viljem Tell (1862): | tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi |
| Gozdovnik (1898): | To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da |
| Gozdovnik (1898): | kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha |
| Gozdovnik (1898): | je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je |
| Gozdovnik (1898): | nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in |
| Blagomir puščavnik (1853): | kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po |
| Genovefa (1841): | rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno |
| Biblia (1584): | jeſt tudi tebi povem: Ti ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo |
| Blagomir puščavnik (1853): | mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda |
| Blagomir puščavnik (1853): | gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se je do nje. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | lepo višnjevo pobarval? Kdo je vlil toliko vode v ono skalo, da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti |
| Gozdovnik (1898): | doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt tebi povęm, de ſi ti Pętèr, inu na letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne |
| Genovefa (1841): | shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino |
| Viljem Tell (1862): | me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo |
| Gozdovnik (1898): | zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. |
| Zlatorog (1886): | smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se |
| Blagomir puščavnik (1853): | kdej očeta Blagomira spoštovali, in položite moje velo truplo v skalnati grob, ki je tukaj poleg kapelice pripravljen. ” — Zdaj umolkne sivček |
| Blagomir puščavnik (1853): | že ni mogel več biti in gre ž njimi na skalnati hrib. — Še ni bila dobra ura Pretekle, že vsi po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | da sta kviško pogledala. Komaj, da sta se še vmaknila skalnati plošči, ki je doli z više med ju priletela in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega |
| Blagomir puščavnik (1853): | razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni |
| Blagomir puščavnik (1853): | VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred |
| Blagomir puščavnik (1853): | pobere. ” Zima mine. Pomlad nastane. Hitro sklene se v grad Skalodvorski podati. Vedno praša memogredé, kje je prava pot do grada |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bric Vitez Skalodvorski, divji, osoren mož, je že dolgo časa hrepenel, si nekaj |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo |
| Oče naš (1854): | je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je kviško pogledal. Groza ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v |
| Ferdinand (1884): | Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti |
| Ferdinand (1884): | temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po |
| Genovefa (1841): | divjazhine. Na kônju jo sa njo udari. Svér zhes ſtermo ſkalovje in po germovju in ternju beshí in ſe poſlédnjizh — v |
| Genovefa (1841): | ſe mu je prijasno naſmejala in na selêno tratizo med ſkalovje ga pélje, kamor je ſolnze prav toplo ſijalo, kjér je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gradi, ki je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce |
| Ferdinand (1884): | se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza |
| Viljem Tell (1862): | na dan Pohajati po gori v mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej skakati Nevarnosti i plezati po gladkih Pečinah, kjer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorje sestavljajo; spomnili se jih bomo zopet pri kamenji in skalovji. V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično |
| Zoologija (1875): | Akoravno so njihove ličinke skrite po razpokah v zemlji in skalovji, ali se poganjajo po vodi ali na skrivnem glodajo v |
| Zlatorog (1886): | polno, In okrêpčan po požírku čvrstem Pleza smelo dalje po skalóvji. Strme skale so in vedno strmlje, Ozka steza je in |
| Blagomir puščavnik (1853): | veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva |
| Genovefa (1841): | v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povejte vi nam, ali je to mogoče, kar je pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpuſheno nar ſvetejſhiga imena isrezhi! Ali niſo vſi ti mojſtri ˛Skase ? Od kod pa pride, de ſo rokodelzi po desheli takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poplazhal. Mojſter ˛Skása. (Na dalje. ) Ako ſe po meſtih mojſtri ˛Skáse najdejo in ſe ſh-njimi táka godi, — o rákova maſt! — kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sreči bila. Potem ko sim jim cerkev, in več drugiga skazal, smo tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' |
| Sveti večer (1866): | hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega še povedati ne znam. On pač pri vsaki priložnosti skaže, da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | polno pri Petranu in Burjovcu, večidel Teržačanov, Krajnec sam ne skaže temu prelepimu kraju dostojne časti! Nove toplice so že toliko |
| Ferdinand (1884): | poda list. Ferdinand prečita list, pogleda čudé grofa in mu skaže dolžno čast; tudi redovnika prijazno pozdravi. Alfonz, kateremu ste se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti si začel to delo, daj ga tudi ti končati. Skazi svojo moč in dodeli jo za enkrat najslabšemu in najnevrednišemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na meni svojo moč tistim, ki ne verujejo v té; skazi zdaj še tvojo milost meni, ki v té verujem! ” „Pardal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velike kupe ne nasuje, de se ne spari in ne skazi; vsaki dan ga je treba prebirati in po navadi k |
| Tine in Jerica (1852): | ali drugim koristila. Tako n. p. Kaj? če se žito skazi. Vlažno požetiga žita nikar ne melji in ne peci, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on te bó to hudu navuzhil, on bó tvoje ſerzę ſkasil, on te povlejzhe ſabo v' loterſke hiſhe, inu nezhiſte kóte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti tręsèl, inu lęjpiga sadershanja, kakor hozheſh, on te bó ſkasil, on te bó od tvojih opravil prozh odvèrnil, ti boſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer jim gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po |
| Robinson mlajši (1849): | se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno |
| Oče naš (1854): | ljubezni zgubili, ktero nam je Mêljard v začetku tako obilo skazoval. Prošnje, mi denarjev posoditi, kterih sim takrat silno potreboval, je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | te takrat zgrabili,” nadaljuje Boštjan, „ko si svojim terpečim bratom skazoval dela usmiljenja; kosem te videl vklenjenega kot navadnega razbojnika in |
| Stric Tomaž (1853): | te lepo redili, dobro oblačili in ti sploh vso ljubezen skazovali. Tedaj si jim laglje pokorna. — Mene pa so bili z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se vam hočem zahvaliti za dobroto in ljubezen, ktero ste skazovali nji, ki mi je sedaj ljubša, ko vse; in za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | večkrat s kovarnimi solzami poterditi, in tako priserčno usmiljenje hinavsko skazovati umela. |
| Stelja in gnoj (1875): | Vsled tega se na travnikih le prav počasi gnojilna prične skazovati. Taka gozdna stelja je toraj le bolj za podoravanje primerna |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | naj se le vedno prav prijazno in ljubeznivo proti Artu skazuje, de bo s tem njegovo majhno nezadovoljnost lahko premagala, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih, javno veri zaničevanje skazuje; 3. kdor kristjana k odpadu od kristjanstva zapeljati, ali 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ceci ne vaut rien, déIo je dobro, al to je ſkasheno. Odgovarjama na kakſhino beſedo, porézheſh nameſt; béſeda je reſnizhna, tudi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino dalſhi, kakor: faim, lákota, pain, kruh besoin, potréba baragouin, ſkashéno govorjenje, ſhklendranje. Isjemi. 1. Vſi konzi s' ant, ſo dolge |
| Biblia (1584): | de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je |
| Tine in Jerica (1852): | za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa |
| Genovefa (1841): | ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo poveshite, de ſe ſoshge; pſhenizo pa mi ſprávite v' ſkedenj. “ Tudi to príliko je Jesuſ ſam rasloshil. „˛Sejáviz dóbriga ſémena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ognjem, ſ' ſvetim Duham kerſtil. Vélnizo ima v' rokah, ino ſkedenj bo pozhedil. Pſhenizo bo v' shitnizo ſpravil, pléve pa s' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poshkropi s' to ſeleno vodo use ſtęne, inu tla svojega skedna, kjer ſhitu hranesh: tok nabodo moli v' skedn, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi ſdy, polno vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči |
| Sveti večer (1866): | mašnika in pripravljali so se na smert. Zvečer pride kmetica, skednja gospodinja, in prinese v lončeni skledici malo juhe ter reče |
| Revček Andrejček (1891): | na ljubo! Pač. Deseti prizor. Neža. Prejšnji. Neža (počasi iz skednja na desni). Ali me je kdo klical? Ali se mi |
| Genovefa (1841): | pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte |
| Roza Jelodvorska (1855): | in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera ni poznala zdravila. Zguba ljube matere je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ju povem s žalostnim sercom i samo zato, da se skeleča rana odkrije, pregleda, o veže i onda zaceli. — Nemci govoré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim |
| Milko Vogrin (1883): | rodbino. Zaveže se, da vzame Olgo za ženo, ako mu Skenovski toliko in toliko dote kar na roko odšteje; češ deklica |
| Milko Vogrin (1883): | ljubezni — do njega, ubogega domačega učitelja. Tako bi bil gospod Skenovski vse svoje pote proti njemu storil le iz skrbi do |
| Milko Vogrin (1883): | V Vogrinovej duši jela se je sedaj celó porajati misel: Skenovski so le s tem namenom odpotovali, da odpravijo Olgo iz |
| Milko Vogrin (1883): | doma. Bil je ravno teden pretekel, odkar so se poslovili Skenovski od Vrbskega jezera in lepe zemlje koroške. Ves ta čas |
| Milko Vogrin (1883): | o Olgi dejanstveno dokazati! Po omenjenem dogovoru brzojavi tedaj gospod Skenovski svojej soprogi še pozno zvečer. In ona je, kakor že |
| Milko Vogrin (1883): | dan sporočil je dr. Sirnik svojemu prijatelju Vogrinu, da so Skenovski odpotovali na Dunaj. Vsi, vzlasti pa Olga pozdravljajo ga presrčno |
| Milko Vogrin (1883): | duha o njih. Nikdo v Porečah ni vedel, zakaj so Skenovski tako nenadoma zapustili svojo villo, vrt in gozdič. Tudi dr. |
| Milko Vogrin (1883): | da je bil pred kratkim pri ministerstvn tudi gospod vitez Skenovski, pri kterem je Milko nekdaj podučeval. Ta ga je očrnil |
| Milko Vogrin (1883): | videz strinjale s poročilom njegove soproge. Ves obupan divjal je Skenovski po sobi, zvedevši to strašno novico. Izpoditi je hotel od |
| Milko Vogrin (1883): | na njem že od onega dne, ko je bil pri Skenovskih na plesnej zabavi, neko notranjo otožnost, ni mn moči dalje |
| Milko Vogrin (1883): | in čuvaj, si star ali mlad. Utis večerne zabave pri Skenovskih bil je Milku Vogrinu neizbrisljiv. Globoko v srce so mu |
| Milko Vogrin (1883): | izjava gospé grofinje, da že najdemo tam — v Porečah — pri Skenovskih nadporočnika Bendo, ta rek, ta misel, to je bilo strup |
| Milko Vogrin (1883): | nehoté vpraša svojega tovariša: „Ali še ne véš nič o Skenovskih? To mi je nerazumno, zakaj ni sluha ne duha o |
| Milko Vogrin (1883): | brez dobrodejnega vpliva pa vendar ni bila ona veselica pri Skenovskih za Milka Vogrina. On je začel takoj o istinitosti vsega |
| Milko Vogrin (1883): | tedaj tudi ni Olgi in njenej materi ugajala. Razgovor pri Skenovskih bil je torej prvi večer jako enoličen. Največ je govoril |
| Milko Vogrin (1883): | letos za nekaj časa podati, kakor smo že zadnjič pri Skenovskih govorili. Izbijte si torej tugovanje in vso nevoljo o zmagovitem |
| Milko Vogrin (1883): | postajati ter samega sebe popraševati, kaj to pomeni, da ni Skenovskih po njega, ko vidi hipoma proti kolodvoru krenoti gosposko kočijo |
| Milko Vogrin (1883): | izprositi dopusta. Tedaj pa je ostal do skrajnega časa pri Skenovskih na Dunaji, radnjéč se svoje zmage Glas Robertove slave pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so |
| Sveti večer (1866): | rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar s knezom govorili', reče mi svetovavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | kaj da si mislim, se mu je že zdelo, Zatoraj skesan vès prijazno začne: „Ti vidiš, jez moram se v večnost |
| Deborah (1883): | sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je, Si zopet prišla? Deborah. Kaj? povrnol se je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dvakrat sapoje, me boſh trikrat satajil. “ Ino je ſhel veſ ſkeſán is dvoriſha, ino ſe je v' plajſh savil, ter milo |
| Genovefa (1841): | is têshkiga ſpanja isbudil. „Réſ je, ti ſi! ” pravi in ſkeſán prednjo na koléna pade. Njegove ozhí ſo bíle dol- |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če bi jih imel še toliko, odpusté, če se jih skesanega serca spové; zatô je tudi cerkev zmeraj ljubila podobo dobrega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ustna so mu trepetala, kakor bi se hotel spoznati za skesanega grešnika, ali le en trenutek — in spet se je pokazal |
| Roza Jelodvorska (1855): | zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | med dvema gorama so šotore razpeli. Zdaj se je kralj skesal, de je ljudstvo izpustil. „Na noge,“ pravi kralj, „ino hitimo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bom grehe, ktere sim storil, prav spoznal, in se jih skesal; Tvoj sveti Duh me mora poterditi, de se bom poboljšal |
| Viljem Tell (1862): | spromenil. Rudenc (zelo žalosten se ozre na mrliča). Mili Bogi Skesal Sem se prepozno! O, da mogel ni Nekoliko trenutij še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali |
| Zlata Vas (1848): | je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je |
| Zlata Vas (1848): | in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina so le malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne oſtane tebi noben glagol, ktirga bi ne snal vprégati. Sklad Glagolov. s' ſvojim imenvanim ali s' podſebo. Podſeba ali Imenvavni |
| Pozhétki gramatike (1811): | govorimo, potle ſami ſebe; vous et moi, ti ino jes:) Sklad djavnih glagolov. Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo perſtáviti en |
| Pozhétki gramatike (1811): | conjugal, sakonſki, paſtoral. paſtirſki, boreal, ſéveren, auſtral, podſonzhen, final, kònzhen. Sklad perdevkov s' imenmi. Pravilo. Vſak perlog mòre biti ravno tiſtiga |
| Rudninoslovje (1867): | te zloženine v rudi med sebó vezane, imenujemo zlog ali sklad (Struktur). Ako so zloženine skoro enako dolge, široke i debele |
| Rudninoslovje (1867): | II. Notranji zlog ali sklad zloženih rudnin. Posamni nepopolni kristali, iz kterih je zložena rudnina |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kadar uvidi, da se je taisto po apercepciji dovedlo v sklad s predstavo o samem sebi, ako v posamnem delovanji volje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | težnje čistiti in urejati, ako hočemo, da jih dovedemo v sklad med seboj in s konečno svrho človeškega življenja. Na tej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame |
| Kemija (1869): | pri vseh galunih njihovi najmanjši delci glede velikosti in notranjega sklada tako strinjajo, da se pri kristalizovanji prav nič ne motijo |
| Kemija (1869): | No poslopje se ne ruši samo zarad onega umetnega notranjega sklada, mnogo pomaga pri tem tudi voda v zraku in vsa |
| Kemija (1869): | se med sebo lahko zamenjujejo. To enakost gledé oblike in sklada pri raznih tvareh in spojinah, imenujemo ravnoličnost (Isomorphismus) in o |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne: ti ſkladi imajo vſelej pred ſeboj zhlene à, de, poſtavim, enseigner la |
| Pozhétki gramatike (1811): | nevarnoſt beféde ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ker se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski |
| Pozhétki gramatike (1811): | deleshje ſe vpravla al s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim |
| Pozhétki gramatike (1811): | avani s' auperavant pred. popréd: avant pred, je predlòg s' ſkladam sa ſeboj, avant l' áge, pred létmi; avant le tems |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med njimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemlji enaki, tako da je v raznih deželah najti raznih skladov, ki imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé eden vrh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | povedali bomo, v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko |
| Pozhétki gramatike (1811): | pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu s' glágolima jé in maje in ſtojita sad sa njima |
| Pozhétki gramatike (1811): | kaj lubim? odgovor: Dieu, Boga, ktir je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | oſébo al eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje deléshjov. Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant, rendant, le nikol ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju |
| Pozhétki gramatike (1811): | koshél, ècroule, podertje, foule, drenj, tiſka, mnóshiza. Sloſhna méra lépſha ſkladanje in branje; tedaj od nerodne smeſe dolgih in kritkih slogov |
| Pozhétki gramatike (1811): | med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 38. Kamenje, Gestein. ,, masino, Massengestein, 83. ,, škriljasto, Schiefergestein, 83. Kamenje, skladasto, Schichtungsgestein, 83. ,, rudohodno, Ganggestein, 83. Kammer, predalce, 105. Kammerz gl. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto na dno, rastlinstvo in živalstvo so zasule, sem ter tje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki so ali vseskozi pregnjeteni z antracitom ali ga pa skladasto in gnjezdasto objemajo. Akoravno se rastlinski otiski še precej vjemajo |
| Fizika (1869): | in potem spet izžela. Ravno v tem redu se steber sklada dalje, dokler ni zloženih 20 do 40 parov, in na |
| Gozdovnik (1898): | to prašate? « »Zato, ker tristo takih, no, Pepo, kaj misliš? Sklada se s prasko, z angleško ladijo in starost je tudi |
| Pozhétki gramatike (1811): | bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie pervo lize; potlej s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim glagolam être ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to |
| Pozhétki gramatike (1811): | nobenkrat ſpola in ſhtevila. Druga vprava. Preteklo deleshje ſe vſelej ſklada s' padesham, ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh |
| Pozhétki gramatike (1811): | me lubi, nameſt il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire |
| Pozhétki gramatike (1811): | od kar. Que je toshiven, ktirga, ktiro, kar. Se vſelej ſklada v' ſpolu ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dieu, lubim Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad ſposnaſh s' praſhanjam. kaj? koga? poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjém edini. V' sloshènih zhaſih povrativnih glagolov ſe deleshje ne ſklada s' imenvavnim. Tako rezhemo od kakſhine elle s'est mis |
| Pozhétki gramatike (1811): | preteklo deléshje sdrusheno s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim imenvavnim, poſtavim: Mon père a écrit une lettre |
| Pozhétki gramatike (1811): | dobil. To tudi ne ſmemo rezhi, ker attaſiwa ſe ne ſklada s' de la ville, temozh je en neſklad. Skuſhnnja in |
| Kemija (1869): | lik (Krystallform), v kterih se delki skoro vseh trdnih tvari skladajo. Kakor raznovrstni so likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar |
| Kemija (1869): | tej zvezi ostati, začnó tedaj razpadati in njihovi atomi se skladajo v enostavniše spojine, tako imenovane razkoline (Zersetzungsprodukte). No poslopje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | jih še zmirom nahajamo na vrtih, žalibog, da se ne skladajo s tem, kar pogrešamo ravno v Božičnem času o političnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | narodi že od najstarejših časov. Cerkveni in državni zakoni se skladajo v tem, da je roditeljem dolžnost, svoje otroke primerno vzgojati |
| Gozdovnik (1898): | ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da se je čuditi |
| Pozhétki gramatike (1811): | pervsame s, zhe mu naſleduje mnoshno imé, s' ktirim ſe ſkladam, in takrat pomeni: njih. Un père aime ses enfans, mais |
| Pozhétki gramatike (1811): | je shenſko mnoshno, ker fleurs je shenſko mnoshno. Kadar perlog ſkladamo s' dvema edinjima iménama, démo perlog v' mnoshno ſhtevilo, ker |
| Pozhétki gramatike (1811): | tukaj ni deleshje, ktiro vpravla, ampak, perlòg, ktirga ſklanjamo ino ſkládamo s' iménam: al kader rezhemo cette femme est d'un bon |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha beſſede skladati, inu brati ſe vuzhiti. V'te mu. i mę nu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha beſſede skladati, inu brati ſe vuzhiti. V'te mu. i mę nu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha beſede skladati, inu brati ſe navuzhiti. v' i mę ni Bo ga |
| Pozhétki gramatike (1811): | al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' ſktevilu ino lizu |
| Pozhétki gramatike (1811): | écolier; tedaj taka je perlog. P. V' zhim ſe imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | deleshje tombe, boſh ſam vedel, de je treba to deleshje ſkladati s' imenam al s' nameſtiménam v' ſhtevilu ino ſpolu; sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe, kakor pri pod. 84, kjer je del A B C |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali ne |
| Botanika (1875): | ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima |
| Kemija (1869): | očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vrstilo: 1. Nauk o kamenji. (kamnoslovje), posebno, 2. Oblikoslovje, 3. Skladoslovje, 4. Nauk o okamninah. To vse vkup nam dá elemente |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nekteri izrazi kakor Keuperov peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo v skladoslovje. Grauwacke, drob, je zrnasti peščenec kremenato-glinatega lepila, tedaj jako trd |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se rada posuši. En čas vedó, kakó se der Engel sklanja, in kaj se pravi po nemško: jez sim, ti si |
| Robinson mlajši (1849): | teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putra, potem zopet nekaj pražol in tako dalje do konca. Skleda mora pa dobro ogreta biti in ta jed se precej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi v slan krop, de se dobro skuha. Tudi se skleda, ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim |
| Roza Jelodvorska (1855): | navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih gób je bila še na mizici, ktere je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je |
| Robinson mlajši (1849): | kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je to pri njih večidel |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo dęvati, vlij rumeno shupo na opezhen kruh; v' ſredo ſklęde poſiavi ſlanzot Nr. 4, ali pa s' ſhpeham navlęzhene pezhene |
| Kuharske Bukve (1799): | preden shupo perliejo; kader na ſklędo dęvajo, verſtę v' ſrędo ſklęde zvetni ohravt teſno ſkup, kakor bi ſe vſi koſzi vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr. 6, inu daj na miso. 10. Pemſka |
| Kuharske Bukve (1799): | perlì shupe, inu poſtavi na trinog nad sharjavko. Ob kraj ſklęde snaſh kuhane rake obloshiti, al pa rakovo polivko zhęſ naredíti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtaro vraſheno ſovraſhtvo. Jih niſo posdravljali, ino niſo is ene ſklede s' njimi jedli. Tega ſovraſhtva Jesuſ ni poterdil, deſiravno ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | leſu mnogotere sa domazhijo potrebne rezhi ſami narediti. Kolovrati, leſene ſklede, pipe ino take ropotije ſo bile zhedalje boljſhi kup; satorej |
| Biblia (1584): | Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi |
| Biblia (1584): | taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Potem smo še le zvedli, kaki je bil dar v skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvoje matere podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v' eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo |
| Kuharske Bukve (1799): | tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod! kdo pa je? “ Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri in na mizo daj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili. |
| Kuharske Bukve (1799): | rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en ma- |
| Kuharske Bukve (1799): | sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo |
| Kuharske Bukve (1799): | jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na |
| Kuharske Bukve (1799): | lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga |
| Kuharske Bukve (1799): | zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh |
| Kuharske Bukve (1799): | miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si |
| Zoologija (1875): | zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in juho, ki se v pečno ponev nateče, v posebni skledčici perdeni. Pečeni bažan. Bažana ali s tankim špeham natakni ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo pa ali na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet. Večidel se v cevi (roru) peče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in olje se večidel s popram začini in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo (šodo) ga poli, ali pa to župo v posebni skledčici na mizo daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni angleški cmok (puding). Eno unčo putra |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jih dobivali sicer obilno, dala jim je kraljica peska v skledici ter jim je rekla, naj si mislijo, da je kaj |
| Sveti večer (1866): | smert. Zvečer pride kmetica, skednja gospodinja, in prinese v lončeni skledici malo juhe ter reče moji materi : ‚Vi, ste jako bolni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | imaš na mizo dati, jo v krop vtakni in v skledčico ali na taljar zverni. Kofetova zmerzlina. Zavri en maselc dobre |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonovih lupkov in cukra in deni jih potem v pripravno skledčico. Zdej deni v sok en lot v pol maselcu vode |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh videl, koku bo glash vodo na se gori |
| Kratkozhasne uganke (1788): | de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | misliti, kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati |
| Kuharske Bukve (1799): | dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo. |
| Fizika (1869): | skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz volnenine ali iz klobučevine, ktera se je |
| Fizika (1869): | zažig vinskega cveta, zažig strelnega prahú, prebitje stekla in debelega sklejenega papirja, itd. Tudi se z drgnjenjem dobljena električna iskra z |
| Zoologija (1875): | manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje |
| Stric Tomaž (1853): | poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in |
| Čas je zlato (1864): | še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden biti, in se učiti, de mu |
| Pripovedke za mladino (1887): | denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida ter sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati pa jej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je |
| Gozdovnik (1898): | razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga |
| Divica Orleanska (1848): | krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza |
| Stric Tomaž (1853): | volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar za nas sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri je poprej ſturil, potle je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer |
| Viljem Tell (1862): | vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi vi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſojenja. Ako dve ſtvari med ſeboj mérimo, ino ſódimo ſklénemo, de je ena al viſhi, al nishi, al enaka proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshel tudi poſebne unajne prigodbe sa prihodno na snanje dajali, ſklénemo to osnanilo s tiſtimi beſedami, s kterimi je naſh ſlavni |
| Divica Orleanska (1848): | prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se z menoj. — Če boš Ti pri meni, bom gotovo |
| Roza Jelodvorska (1855): | jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te |
| Ferdinand (1884): | ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga |
| Ferdinand (1884): | se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da |
| Oče naš (1885): | pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na |
| Tiun - Lin (1891): | naj je bil vzrok ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se |
| Gozdovnik (1898): | črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil |
| Robinson mlajši (1849): | bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred |
| Robinson mlajši (1849): | stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil |
| Divica Orleanska (1848): | dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti |
| Divica Orleanska (1848): | biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tudi on preslepljen bil. Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu |
| Valenštajn (1866): | Bog večni zna, ozbiljno nejsem tega Nikoli hotel i nikoli sklenol! |
| Valenštajn (1866): | še enkrat Tekli približati. Valenštajn ubrani. Še omahuje, kaj bi sklenol, zelo potrt; mej tem pa se dvorana vedno bolj polni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov |
| Genovefa (1841): | pa ſhe poſébno ſklenile: de imajo védno selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni nikjèr, ni svésde míle, Kjér bi ljubjózhe ſèrza ſe ſkleníle. ” „Te míſli, ko odſhèl ſi v hude bôje, Mirú mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | náj vſak ſam bo ſkos shivlênja sméde; Deb' enkrat ſe ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' |
| Ta male katechismus (1768): | resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu |
| Roza Jelodvorska (1855): | oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz |
| Genovefa (1841): | v oblazhila ſvôjih mater ſkrivati; mladénzhi in devize ſo terdno ſklenili, ſerza pred takimi gréhi varvati, ki poſlédnjizh v tako révſhino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomersnjeno, ſléherui vé, kterimu je ta pot snana. Satorej ſo ſklenili, zhes Kokro moſt na ravnoſt is Krajnjſkiga méſta memo faravsha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bódo támkej bôshji ſklêpi mili Te, ki ſe tukaj ljúbijo, ſklenili. ” „Ko ſhlà domú ſim s drûshbo nájno v glavi, Me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſke drushbe, in fajmoſhter per ſ. Vidu nad Ipavo, ſo ſklenili, ſvoje vezh ko trideſetlétne ſkuſhnje od vinoréje v naſhih Novizah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al |
| Genovefa (1841): | lépſhi, miſlim, kakor sto höjo, ne morem ſvôjiga vojaſhkiga shivljenja ſkleniti. Kadar bo ſklénjeno, zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navadnih, ampak tudi v poſébnih ſvétih opravilih s ſvojo zerkevjo ſkleniti. Sraven navadnih molitev sa sjutrej in svezhér, k ſ. maſhi |
| Genovefa (1841): | hovi poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Hema ― môli, môli, de bi Bog naklèp hudobnikov overnil! “ Hema sklenivši roké moli z zalitimi očmí: „Ljubi Bog! pomagaj jim, kakor |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pride, ki me ponesó — vso v srebru — in svili — (Roke sklenivši. ) Kakor Bog hoče! (Odide počasi vsa slaba iz hiše. ) Sprememba |
| Gozdovnik (1898): | pravi, besede! je-li ste jih pozabili? « priganja Rdoles kanadski. »Ne. Sklenivši mi roke, pravi: »Moli, sinko moj, smrt je blizu! « Na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in živeti, kot naj bolji otrok |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir |
| Ferdinand (1884): | je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje |
| Roza Jelodvorska (1855): | glavi. Nazadnje jo clo iz glave vzame, dene jo med sklenjene roke, in proti nebu svoje oči povzdigne. Goreče moli proti |
| Ferdinand (1884): | prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so jo pokrivale cveteče rože, vidile so se le tenki sklenjeni roki in poveličan obraz, na kterem je bilo vpisno znamenje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izverstni prizori tudi iz nekoliko ločenih časov in krajev in sklenjeni v mojstersko sliko tedanjega kerščanskega, pa tudi ajdovskega sveta. Pač |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali |
| Sveti večer (1866): | se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo |
| Ferdinand (1884): | ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale, de bi vaše |
| Oče naš (1885): | srečo in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zavezna deržava je imela svojo zastopnico. V posvetovanji je bilo sklenjeno: da hočejo nositi moško obleko, da možem nočejo več biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gold. in dohodke z 76,049 gold. presegali za 5790 gold. Sklenjeno je bilo v tem zboru med drugim tudi to, da |
| Maria Stuart (1861): | sem razžaljen, z mano moj vladar, Moj kralj razterga zvezo sklenjeno. |
| Maria Stuart (1861): | pravite? To noč! To ni mogoče? Mortimer. Slušajte, kaj je sklenjeno. Tovarišev Sem zbral v kapeli skrivni, spovednik Je nas spovedal |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi bili Pavlihu še življenje pustili, pa kar je bilo sklenjeno, se ni dalo več prenarediti. Mnogi bi bili tedaj radi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da ne, izdavanje tacih del celó skoraj z materijalnimi žrtvami sklenjeno, moramo toraj toliko bolj s pohvalo omeniti in pozdraviti najnovejše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Pešta se telegrafuje „Novi Pressi”, da je v bistvu bilo sklenjeno bilo to-le: „Mobilizacija Avstrijske vojske pripravljena je skozi in skozi |
| Genovefa (1841): | sto höjo, ne morem ſvôjiga vojaſhkiga shivljenja ſkleniti. Kadar bo ſklénjeno, zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe zhem po tém |
| Genovefa (1841): | te ſprémi! Oh, jes ne vém, kaj je nad teboj ſklénjeno in marſiktére kalne miſli mi ſerzé obtéshvajo! Pa vedno ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor v Ameriki. Pri temu sboru je bilo na dalje ſklenjeno, de ſe bo vſako léto meſza Kimovza v Ljubljani ozhitna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s |
| Divica Orleanska (1848): | visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se mu je smejal in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem |
| Fizika (1869): | o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega |
| Zoologija (1875): | se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice. |
| Genovefa (1841): | ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju |
| Zoologija (1875): | ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo |
| Čas je zlato (1864): | upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden biti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je bal, de bi mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kaj vezh potrebniga, kakor le sunanje dela ali le dobri ſklepi. 34. Mnoge poduzhne sgodbe. Jesuſ je bil ſ' ſvojimi uzhenzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teléſa Şe ſrézhnim ispolníla vólja vſaka, De bódo támkej bôshji ſklêpi mili Te, ki ſe tukaj ljúbijo, ſklenili. ” „Ko ſhlà domú |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tako je bilo tudi pri nemarnih sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre |
| Zoologija (1875): | koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali |
| Zoologija (1875): | Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih tistih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov |
| Zoologija (1875): | Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo |
| Zoologija (1875): | anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji |
| Kuharske Bukve (1799): | ſame dvę, tudi ſe bedro inu noga na ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le |
| Kuharske Bukve (1799): | od obęh ſtani s' nosham pódręsal, jeh odkrehni per sgornim ſklepi. 2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo nogo ravno na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami |
| Občno vzgojeslovje (1887): | neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na |
| Gozdovnik (1898): | lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je |
| Pozhétki gramatike (1811): | la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani |
| Zoologija (1875): | prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti |
| Zoologija (1875): | ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec |
| Robinson mlajši (1849): | korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da ni nikogar druzega mislila kot vas. ” Fabij je namreč sklepal iz tistih Nežinih besed, ko je govorila o ženinu, kteri |
| Astronomija (1869): | našel neko motenje v teku Urana, in je iz tega sklepal, da mora kako telo blizo njega biti, in izračunil je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da bi o njih že danes (2. nov. 1871. l.) sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene |
| Potovanje po Béli reki (1850): | vžival, ki me je bolj in bolj serčno z Odrešenikam sklepala in sklep, se vsiga razširjevanju njegove svete vere posvečiti, vedno |
| Zvezdana (1883): | mustačarji gosposki in kdo vé kaki morajo biti! Tako je sklepala mlada vaška deputacija, ko je doktorja pričakovala ter zaradi tega |
| Roka in srce (1883): | same od sebe razvijejo, in potem je sodila, je-li prav sklepala in mislila ali ne. Tako ravnanje je bila skrivnost njene |
| Iz arhiva (1890): | začujeta ropotanje sablje. V temi sicer nista razločila osebe, ali sklepala sta pravilno, da prihaja nadporočnik. »Dober večer, gospoda! « nagovoril ju |
| Na krivih potih (1893): | slabo sodijo o njem. Ali ne bosta Malka in Matija sklepala iz tega, ker je pobegnil, da se čuti krivega? Ne |
| Gospa s pristave (1894): | zvedel. Toda mislim, da brez Viridinega privoljenja se ne bo sklepala nikaka zveza. In Virida — — —.« »Virida je mlado dekle; volja njena |
| Spletke (1894): | nam, in tedaj se mu že kako prikupim«, tako je sklepala in upala. Prišla je res dobovška nedelja. Pri Tiščinu so |
| Gospa s pristave (1894): | ni bilo poročila o boju. Iz tega je Virida modro sklepala, da je stvar težavna in nasprotnik močen in nevaren. Strah |
| Slučaji usode (1897): | grajščakinje; da med grajščakinjo in pastorkom ni pravega sporazumljenja, je sklepala iz tega, ker ga je ta le redko kedaj omenjala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji |
| Fizika (1869): | 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dela od 60 dnij, tedaj 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero smo razrešili v § |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega |
| Pozhétki gramatike (1811): | de peur que, de ne, de bi ne. 9. Sa ſklepati: Or, pa, pak, sdaj pak: donc, tórej, satórej, sa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhoſhtanjſkih uzhenzov. Shé po otroku, ki sazhne denar ſposnavati, vémo ſklepati, kakoſhni goſpodar bode odraſheni zhlovek. Neki otrok shé pri sgodnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje |
| Zoologija (1875): | z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oklical in tako toliko bolj preplašil kristijane. Meseca novembra je sklical Maksimijan velik zbor, da se zadnjič o tej zadevi pogovore |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je, kakor da bi za-nj zdaj šele prišli pravi časi. Sklical je druge grobarje v svoje stanovanje in jim veleval: tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Dopisnik „od Save” se najpred huduje, da predsednik Matičin ni sklical poleti občnega zbora. Predsednik pa ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | resnica, in naj bi dr. Razlag tudi danes vse volilce sklical in jih vprašal, ne bo druzega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | posestvo le v najemu (štantu). Zdaj je Francoski minister poljedelstva sklical komisijo, katera prevdarja, kako bi se mogla denarna posojila nakloniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | pot. Česki deželni kulturni svèt je uže pred 3 leti sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetijskem kreditu; le komisija |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in kaj dela. Pervi vstane in zadnji leč gré, in skliče družino moliti, potlej pa delati, kar je kterega delo. d |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | od njih. Da bi popravil to izgubo, loti se rudarije, skliče leta 1500 vse svoje rudarje in umne može, in se |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | tolar pokazal, češ, nisem več berač ne! Prec drugi dan skliče vse zidarje in tesarje iz treh far skupaj, in ti |
| Razne dela (1870): | gromade v okrogu. Žvižgajo soncov devet med verstami strele morivne, Skliče desetiga dne glavarje k posvetu Ahiles; Hera domislik mu ta |
| Razne dela (1870): | mu. On prehodi vse deržave, Čuje nižje, višje glave, Pred-se skliče tmo ljudi, Vse zastonj! carevne ni. V žalosti domú se |
| Razne dela (1870): | Jim pokaže se iz delje, Urno dalej, še v pristan, Skliče v gostje jih Saltan. Ne gledé povab, ne zvanja, Zmir |
| Luteranci (1883): | vislice bolj gotove kakor naš vsakdanji kruh? " "Sem naj pride, skliče naj shod, posvetuje naj se z nami, in če ni |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Nadvojvoda Ivan, poveljnik naš, ukaže brž, da se ustavimo in skliče potem vse částnike prédse, katerim čita brzojavko, od fcm. barona |
| Vaška pravda (1892): | Miha s tal in jo mahne po stezi v vas. Skliče vse mlade vrstnike, kar jih je bilo še pokoncu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' |
| Deborah (1883): | V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam |
| Gozdovnik (1898): | pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni |
| Gozdovnik (1898): | puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne gane. Bog toraj duſho va-nj dihne, ino zhlovek ſe ſklóne, in shiví. Tako je bil ſtvarjen pervi zhlovek. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Manaſeta, k' ſtarimu ozhetu perpelje. Jakop, malo pred ſmertjo, ſe ſklóne na poſtelji, vsame otrozhiza v' narozhje, ji kuſhuje ino blagoſlovi |
| Najdenček (1860): | Kar zaslišim za sabo krepko razgatanje. Velik konj se je sklonil čez mene in veselo svojo glavo na mojo ramo položil |
| Tiun - Lin (1891): | je opazoval to skupino. Videl je, kako se je Kitajec sklonil k svojemu sosedu ter mu nekaj pošeptal na uho, čemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je že bolj razjasnilo njeno zastavico. Glavo je kakor spoštovaje sklonila pred devico in jo prašala: „Odklej si že kristijana? ” „Že |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moja gospa, saj ga je res dal! ” Fabíola se je sklonila k nji in jej milo rekla: „Prosim te, nikar me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Boga, naj so vam porok za resnico! ” Fabíola je ponižno sklonila glavo in s spoštljivostjo pazno poslušala, ko jej je Miriam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so ga položili; in kakor ta, se je še enkrat sklonila in pogledala v skrinjico — zdaj je zapazila v njem košček |
| Gozdovnik (1898): | pa, da lepi obraz žene, ki se je nad mano sklonila. Ima velike temne oči, ter mi govori besede, iz kojih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | okrožene na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar |
| Robinson mlajši (1849): | kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se ni nič več vedel. Če je popravici |
| Kuharske Bukve (1799): | v' pozínenim kotli, kader vrè, perdeni tri lote ſtolzhene ſladke ſko- |
| Robinson mlajši (1849): | sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in čversto; skokni členi (Sprungelenke) ne smejo biti šibki. Od skoknega člena noter do kopita morate zadnji nogi takšni biti, kakoršni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne nadkosti na zadnji strani skoknega člena (Hasenhacke), ne pipe (Piphacke), ne lupine (Schale). Obedva jajca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | osnaži in zopet namaži. XXX. Poglavje. Nadkost na zadnji strani skoknega člena. Leta nadkost obstoji iz majhene, podolgaste kostne otekline, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa špičast alj potlačen. Ledje mora biti široko in čversto; skokni členi (Sprungelenke) ne smejo biti šibki. Od skoknega člena noter |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz majhene, podolgaste kostne otekline, in sedi na kiti, kjer skokni člen neha. Ona stori, da konj z nogo, na kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo |
| Roza Jelodvorska (1855): | za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa |
| Tiun - Lin (1891): | angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu |
| Zeleni listi (1896): | ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa |
| Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je |
| Gozdovnik (1898): | drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo. |
| Gozdovnik (1898): | je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je |
| Gozdovnik (1898): | O-hiii, o-hiii! « začuje se bojni krik Komančev. Štiri divje postave skočijo v kanove in v jedni minuti hité nazaj proti ogradbi |
| Gozdovnik (1898): | niso prej opazili, dokler niso slišali kopitanja njih konj. Hipoma skočijo na noge. Prvi pogled jim je vse povedal. Odhité k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli |
| Gozdovnik (1898): | rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo |
| Genovefa (1841): | kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden lé |
| Gozdovnik (1898): | moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka |
| Ultra! (1867): | na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel na |
| Tiun - Lin (1891): | svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom. |
| Stric Tomaž (1853): | potil, makar če tudi vpričo mene pogine! “ Kakor bi trenil, skočita ponj. Čeravno sta se med sabo zelo sovražila, sta bila |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na kamenitej cesti omane kopito in jame šépati. Kmalu potem skočita iz gozda dva tolovaja, da bi oropala popotnika. Na šepavem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in se je 5 ur deleč noter do Celja visijoč |
| Tine in Jerica (1852): | lepotičenjem ne razvadi, bi bilo toliko, kolikor ji v oči skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, pa ji tudi on |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi |
| Robinson mlajši (1849): | morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu |
| Kuharske Bukve (1799): | ni doſti ſladko, pertręſi zukra; potle deni v' piſkerze, al ſkudęlze, inu ohladeno na miso. 198. Kafétova ſmetana. Kuhaj s' zukram |
| Kuharske Bukve (1799): | sholzo ſkup, tudi ene kaple pomoranzhne vode. Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni. To ſerkanje je polęti dobro |
| Gozdovnik (1898): | skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem |
| Gozdovnik (1898): | gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za |
| Gozdovnik (1898): | le počasi upokončiti in v tem sta v v dolgih skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh |
| Gozdovnik (1898): | njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok |
| Gozdovnik (1898): | in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in molil. Še ganil se ni, ko so v divjem skoku krog njega se kolobarili medvedje in leopardi. Čudno! kaka nebeška |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zvernejo, smertno zadete, na tla, a druge vdero v divjem skoku čez germ in sterm. "Sedaj pa le urno na delo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na |
| Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4 % pri a) 2577 gl., b) 3538 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le: |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj rahlega, perhkega, slamnatega gnoja si pripraviti, tedaj ne sme skop biti z nasteljo in gnoja ne tako dolgo pušati na |
| Zlato pa sir (1860): | starega, pa umerl je o svetem Jakopu, ni ga škoda, skop, hud mož je bil, in kar zarenčal je nad meno |
| Zlato pa sir (1860): | je bila pa štacuna nekega zlatarja; zlatar je bil star, skop, čmeren dedec, njegov edini sin pa mlad, poln čednosti in |
| Domen (1864): | bi bil prenapečen mož, ko ne bi bil tako neznano skop, in tako malo z ljudmi. Pečal se namreč ni z |
| Razne dela (1870): | stop, Mogoče ni se njemu skriti, Tiší za njim nadležin skop, Evnuh neslan, prežon serditi. Povsod njegov je gled in sluh |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | več. Tonček je bil velik bahač, ob jednem pa precej skop. Hotel je biti lepše opravljen od drugih znancev, ali svilnat |
| Dóra (1885): | nič nima. Mlinarjevi so pa skopi. Kdo praviš, da je skop? prašam jo ter delam velike oči. — Nisem razumela, kaj imajo |
| Dva adjunkta (1888): | obedu že vsak lehko sam ugenil. Sodni adjunkt je bil skop, tovariš njegov pa nič menj, kakor to. O prvem so |
| Najmlajši mojster (1896): | Mihajlo kaj bolj prikupil, ako ne bi bil tako vsestransko skop in grabežljiv. Uvidevala je, da ji je vse slano zaračunil |
| Cvet in sad (1877): | komtesa, kar se dóma tiče, včasi ne dosti manj nego skopa. |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | materialnega dobička od tolikih častnih opravil, kajti plača je bila skopa, troški veliki in tako je moral nazadnje še od svojega |
| Povestnik v sili (1883): | reče: „Vsak človek ima svoje slabosti. Rajnka grofica je bila skopa, to je res, a imela je tudi dobrih lastnostij. " „Dovolj |
| Zmota in povrat (1892): | kaj«, jezikala je njegova ne sicer hudobna, vendar včasih malo skopa žena. Pa duri so zaškripale, nekdo je odmolil za rajnico |
| Spletke (1894): | je povedala, kaj je skuhala koscem onegava, pa da je skopa, da se vsi posli pritožujejo, potem se je togotila nad |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | do ſtu lęſt, ja od lęjta, do Ięjta naſtópio? Ena ſkopa lakomna semla, katęra ne da ſadù, kakor ſhe lę po |
| Kuharske Bukve (1799): | dima, de jed neperſmodí; ſuhe dreva, zhiſta sharjávza, varna inu ſkopa roka per polenih, vender darovítna po potrebi, de ſe jęd |
| Kuharske Bukve (1799): | rajſhi mokra poſtane ob mehkim vremeni. Per ſoli je potrebna ſkôpa roka, nesmôtena glava. Morſka zherna ſol je narbol ſlana, bela |
| Valenštajn (1866): | Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jesen saditi, sim kmalo po košnji otave za nje jame skopal. Če sim jih hotel pa spomladi saditi, sim jame že |
| Najdenček (1860): | se zopet zbrihtal iz svoje žalosti. Z nožem sim jamo skopal in zvestega konja zakopal, da bi ga divje zverine ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne bilo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali brez škode ne smé, z matiko ali lopato zemlja skopa in zdrobi. V vinogradih in v majhnih vertih, kjer orati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | požgè, nar raji v bregih, ter se po tem svet skopá in kaj vseje. Storí v takem krompir in koruza, drugo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se jim dušek dá. Ali pa v zemljo se jama skopa in streha naredí, da mokrote brani, in se tako sadje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj ohranijo, kar se tako naj storí: Jama naj se skopá, kake tri čevlje globoka, na dnu široka na verhu oska |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prostoru in ima več lepih mladik, se pri taki terti skopa globoka in prostorna jama, se pognoji, to je, dobra sparstenina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sneg, ki na s. Andreja dan pade, sto dni ne skopni, in žita mori. — Ob tem času hlapovi in megle iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | led razbija — če ga ni, ga naredi. — Ak prezgodaj sneg skopni,— ojster mràz na to sledi. — Ce ptiči so vjeti zlo |
| Revček Andrejček (1891): | Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima prazne skednje in stergano streho. Ali varvaj se tudi skoposti, zakaj miloſtljivi Bog večno živí, in skerbí za svoje pridne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čbéla v panj priléze, Se koj med sestrice spravi Brez skoposti, serdi, jéze U ljubezni serčni, pravi : Mislim: Tam je sreča |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Strah ino grosa bo vſe ljudſtva na semlji opadla, le ſkoperneti jim bo. “ „Takrat ſe bo snamnje ſinú zhlovekoviga na nebu |
| Genovefa (1841): | v reſnizi nepoſhténa biti. Raj zhem najsdolej v tém ſtolpu ſkopernéti, kakor ſe s hudobijo na kraljevi ſédesh povsdigniti. ” V tém |
| Genovefa (1841): | dôbre svéri! Sdaj ni ſila, ne mêni ne mójimu otroku ſkopernéti. Sdaj ſmém mersle, puſte sime s terdnim saupanjem v Té |
| Valenštajn (1866): | svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej Ferdinand, Ne zavezujete skopuhu se. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas |
| Divica Orleanska (1848): | nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se |
| Stric Tomaž (1853): | ne, tudi ne, ako mi jo zastonj dajo. Vsaj je skor slepa, šantava in še celo kakor se mi zdi norčava |
| Stric Tomaž (1853): | Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je zavolj nje že |
| Stric Tomaž (1853): | vam, da ste v veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta dež |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor obupali ga najti — kar ga najdejo. Stal je v snegu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez |
| Zlata Vas (1848): | jim je zopet kaj koristniga povedal. Vse se mu je skoraj po sreči izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro |
| Ferdinand (1884): | je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil. |
| Revček Andrejček (1891): | moramo biti, da imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker |
| Gozdovnik (1898): | že tri dni s potovanja, pa ker niste prišli, sem skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. in pol |
| Zlata Vas (1848): | Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel govoriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav nič ni bilo. Zato sem pa 30. dan majnika |
| Sveti večer (1866): | gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še |
| Fizika (1869): | sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj |
| Botanika (1875): | kar je blo rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske |
| Robinson mlajši (1849): | dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je |
| Robinson mlajši (1849): | ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo |
| Astronomija (1869): | je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da |
| Kemija (1869): | ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti |
| Zoologija (1875): | in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki |
| Revček Andrejček (1891): | srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen. Kako? |
| Zeleni listi (1896): | Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek |
| Gozdovnik (1898): | se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah |
| Biblia (1584): | padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet |
| Genovefa (1841): | posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi |
| Genovefa (1841): | vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi s vilizami v kak koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapopaſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je vunder sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per prasnih parnjah ſtati puſté, tako de od shaloſti glavo ſkori do tal obeſha. — Tem enaki, in ſhe huji ſo nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tedaj stopi na zemljo še le potem, ko je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. ) |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že |
| Botanika (1875): | sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to, ker se je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro |
| Kemija (1869): | Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin |
| Gozdovnik (1898): | naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki |
| Gozdovnik (1898): | znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več |
| Divica Orleanska (1848): | ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile |
| Kemija (1869): | prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa |
| Stelja in gnoj (1875): | in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Vſako leto drevje zhiſto otrebiti, in ſtaro ſkorjo oſtergati, de ne bodo metulji tako lahko salege va-njo naredili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | israſte in sdaj ſi na vertnih ograjah ali pa sa ſkorjo kakiga ſtariga derveſa kraj poiſhe, kjer bi ſe v méh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod |
| Kuharske Bukve (1799): | v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
| Kuharske Bukve (1799): | pęne po verhi naſtavi, inu potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio. XVIII. Smerslíne. 206. Nauk od smersnénja. Smersle mlęzhne inu od |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęzhno shupo, inu potręſi s' enmalo zukram, inu ſladko ſkorio. 55. Naraſene jajza v' maſli. V' en lonez, kir en |
| Kuharske Bukve (1799): | saparzi, inu daj na ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove |
| Kuharske Bukve (1799): | ga raskopaj v' ſklędo, inu potreſi s' zukram inu ſladko ſkorio. |
| Kuharske Bukve (1799): | ko ſkorio; potle naloshi ſpęt eno lęgo nudelnov, inu ſpęt potręſi, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | zhaſ na sherjavzi; ohladi, deni smersovati; popręd vsami ven ſladko ſkorio, inu lemonovi lupek. 210. Mandelnova smeslína. Poſtavi na sharjavzo en |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſtavi ſklędo na hlad, sadnizh potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio. Ako ozheſh majnſhi ſklędo naręditi, vsami vſake ſtvari en dęl |
| Kuharske Bukve (1799): | sazhnè napęnati. Odſtavi, vlì v' ſklędo, protręſi zukram inu ſladko ſkorio, daj merslo na miso. 203. Lomonovi ſok. Olnpi dvę lemone |
| Mineralogija in geognozija (1871): | že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena |
| Divica Orleanska (1848): | trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim |
| Robinson mlajši (1849): | zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil |
| Valenštajn (1866): | ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj |
| Robinson mlajši (1849): | z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne. Po velikosti in postavi noge se mora zdaj podkev izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo porezati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ima močno dilo. Podkev se mora na naklu popolnoma ravna izkovati, da ona, ako jo na ravno dilo položiš, jo na |
| Valenštajn (1866): | ali migne se vsáj? Kdo nas je mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je |
| Jela (1859): | z votlim ropotanjem. Čuk strahobno uka ob kraji steze, in skovir mu od dalječ odgovarja z glasom, ki reže skoz ušesa |
| Zvezdana (1883): | svojim nekako usiljenim spremljevalcem. Nekaj časa hodita molčé Zvezdana in Skovir. Naposled pravi spremljevalec: »Dolgočasna je za vas in utrudljiva taka |
| Zvezdana (1883): | besedica »da«, in skleneno je vse. « Tako je govoril gospod Skovir in v nepopisljivej strasti hotel je poobjeti nežno gospico, a |
| Zvezdana (1883): | stopati, kakor da bi se hotela rešiti daljših neprijetnih razgovorov. Skovir se od same jeze in sramote skrivši v ustnico ugrizne |
| Zvezdana (1883): | brat, torej tudi vaš prijatelj in pomočnik, kedar ga potrebujete. « Skovir molči, zre začudjen v svojega tovariša in pristavi: »Ko bi |
| Zvezdana (1883): | niti na zdravje ne napije. Strupenega pogleda se ozrè zdaj Skovir k nasprotnej mizi. Nekaj trenotkov molči, kakor da bi se |
| Zvezdana (1883): | v nočnej temini. »Kaj takega pa še ne,« pravi potem Skovir sam pri sebi. »Menil sem, da živim v dolgočasnem gorskem |
| Zvezdana (1883): | oropale nenadno srčni mir, da so dnevi, ko vasuje gospod Skovir na Radovji, kratki in prijetni, in da je kedar njega |
| Zvezdana (1883): | dokler mu more zapreke staviti sin imenitnega očeta. Tako ugiblje Skovir na samotnem gozdnem potu in ko pride na grajsko cesto |
| Zvezdana (1883): | pravi smejé in z nekakim ironičnim glasom prvi pivec, ko Skovir polno kupo med prsti vrti in koščenej postrežnej starki niti |
| Robinson mlajši (1849): | na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje |
| Robinson mlajši (1849): | rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed |
| Robinson mlajši (1849): | oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi |
| Robinson mlajši (1849): | posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njega teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera |
| Sacrum promptuarium (1695): | quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne |
| Sacrum promptuarium (1695): | myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shues muezh te besiede fiat k' je skues boga ta v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues niegovo gorei uſtajenje noi uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje svetiga Duha: skues teſte vse jas tabe prosim o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershov sodit te shive noi te mertve inu te sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je mesu pouſtava inu mad nami prabivava |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi shves pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sapiſhe, dolshnoſt, ſvoje pohiſhtvo sopet in pred ognjem varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le is knig ſe uzhil, bukvizam pa ni vſe verjeti. Şkosi laſtno ſkuſhnjo ſe zhlovek ſhe le prav sbrihta. Le sveſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vprašanje : ali sim volján noter iti? mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za roko in na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to |
| Valenštajn (1866): | Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote |
| Valenštajn (1866): | v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi |
| Fizika (1869): | cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti |
| Fizika (1869): | pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline |
| Fizika (1869): | njih znanost pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene |
| Botanika (1875): | od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | darovanje Nam dolžna čast Bogu. 2. Deržimo pomoč' božje Se skoz' in skoz' terdno, Le ta naj nam orožje Pred vso |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dolžna čast Bogu. 2. Deržimo pomoč' božje Se skoz' in skoz' terdno, Le ta naj nam orožje Pred vso bo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 |
| Zoologija (1875): | skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapoviem o Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues Boga ozhetha † noi Boga sina † inu Boga Svetiga Duha † Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozham vedeti N. inu N. to Vidiozho resnizo inu tu skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 barti noi rezi. Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ze: inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2. Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. |
| Ta male katechismus (1768): | susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be |
| Ta male katechismus (1768): | svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado |
| Ta male katechismus (1768): | smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede noi shpotlivo govorjenje, kariere siti is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues te 12 rodove Israel jas prosim tabe skves perporozhenje tvoje svete Mathare svetomi Johanasv pod tiem Krisham N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe prosim dabi ti otov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh moi petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. Jas N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves mesv inv kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej |
| Genovefa (1841): | in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham |
| Biblia (1584): | néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert |
| Biblia (1584): | Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu |
| Biblia (1584): | tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi |
| Biblia (1584): | pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi vaſs govóril. 21. Bóde pak isdajal k' ſmèrti brat brata |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po |
| Kuharske Bukve (1799): | eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkuſi Preróka, kir pravi: Jeſt |
| Kuharske Bukve (1799): | pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali |
| Fizika (1869): | Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján noter iti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med puſhavo in obljubljeno deshelo, ſe rasdelí, ino ſhli ſo ſkos-njo ſ' ſuho nogo. Jerihunſhkiga meſta sidovi ſe na glaſ trobent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovati ſliſhijo, poſebno pa od popotnih, kteri le po zeſti ſkos-njo grejo in lepiga polja in dobrih ſenoshetnih travnikov, ki ſo |
| Fizika (1869): | nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše |
| Fizika (1869): | da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v |
| Astronomija (1869): | drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage |
| Rudninoslovje (1867): | 41), vštrit rom- sl. 40. sl. 41 boedrovih ploskev i skrajnje ploskve je razkolen, lomi se školjkasto ali neravno, romboedrove ploskve |
| Rudninoslovje (1867): | se tudi v zrnih, neke zvrsti so popolnoma rázkolne vštrit skrajnje ploskve e; sveti se kot steklo, samo na skrajnjej ploskvi |
| Rudninoslovje (1867): | 5. Smaragd kristalizuje romboederski (sl. 42), vštrit skrajnje ploskve je rázkolen, toda nepopolnoma, sveti se kot steklo , ter |
| Valenštajn (1866): | kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram Al |
| Valenštajn (1866): | ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | še izpolnil cesarjevih besed: „naredite mi mir med mojimi narodi”. Skrajni čas je, da se to zgodí. Res je sicer, da |
| Gozdovnik (1898): | upijanijo, da se bodo potem tem treznejši vračali. « »Potem je skrajni čas početi, moj sin,« pripomni Rdoles. »Vidiš, odejo nalagajo že |
| Lohengrin (1898): | sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred |
| Fizika (1869): | absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. |
| Zoologija (1875): | glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de se ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | storiti, kakor to, da ga proda, ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če |
| Čas je zlato (1864): | psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine |
| Viljem Tell (1862): | molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da |
| Valenštajn (1866): | prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v vasi |
| Biblia (1584): | pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua |
| Genovefa (1841): | ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud |
| Stric Tomaž (1853): | pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju v skerbeh, kako govo- |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Na Višegradu pa so bili še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski |
| Rokovnjači (1881): | da mu je mlada žena tekla naproti, ter v neznanih skrbeh vprašala, kaj se je zgodilo. »Nič, nič,« reče oskrbnik, »domov |
| Izza mladih let (1882): | dopovedoval mlinar, ali za nas pa da so bili v skrbeh. Med kosilom je tudi Miksner prišel, Jo se nam je |
| Mačeha (1883): | oborožena s premagovalnimi čuti, temveč za Bodanskega je bila v skrbèh. Dasi je upala, da on Elzo ljubi, slutila je vendar |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | in ropot orožja. »Prenaglo, prenaglo! « reče Zemižizen in v velikih skrbéh gleda na vzhod. Tam se je počenjalo res že nekoliko |
| Dva adjunkta (1888): | se odpeljala; Oreh, sicer dobre volje, ali vendar malo v skrbeh zarad cestnih kamenov in kupov gramoza, Zgaga pa ves vtopljen |
| Brata (1888): | sicer ne briga za no benega človeka. Da je v skrbeh, o tem mu priča vse govorjenje; iz vsake be sede |
| Slučaji usode (1897): | zlato materino srcé, ki nikoli ne neha topiti se v skrbeh in željah za blagor svojega otroka, zamrmra Malvina ginjena. Materina |
| Slučaji usode (1897): | naloga je biti poročevalcem neprijetnih vestij. Za mater je v skrbeh, vé, da njo prežalostna novica, ako je resnična, doleti najbolj |
| Slučaji usode (1897): | uresničila, tako grozni prizori niso za vas, ugovarja Otmar v skrbeh. Pomislite, kako ste slaba. Kaj pa Avrelija? Kdo naj ostane |
| Genovefa (1841): | ktéro je komaj mersel vétrizhek popihljati ſmel; in vunder, v ſkerbéh in nadlogah s-hujſhana, me ſhe ljubiſh — ti svéſta, mila duſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | êno! Pred ko ſe lózh'va“, Bogomíla pravi, „De mi v ſkerbéh ne bó ſerzé vtopljêno, De lóshej ſe britkóſti v bran |
| Gozdovnik (1898): | mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so |
| Zlata Vas (1848): | zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor za svoje otroke; pa tudi krave, svinje in koze |
| Divica Orleanska (1848): | sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere |
| Robinson mlajši (1849): | našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kaj se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož |
| Stric Tomaž (1853): | zakliče. Potem ga dene Halaj, da bi bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim |
| Oče naš (1854): | sim zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na Minko. Nekteri dan se ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno |
| Ta male katechismus (1768): | pak kedu ſa te svoje, inu narvezh ſa te domazhe skerby nima, ta je viro ſatajil, inu je hujshe koker en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumnoſte , inu v' taiſte, katire so en dejl te edine skerby |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu sdrauje? ali ſrezho, inu shegen Boshji? kyr nimamo obene skerby na molitu, obene miſli na Boga, obene ponishnoſti v' molitvi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na tu narozhie ſvoje matere? kyr obena mati taku velike skerby sa ſvoje otroke nima, koker ima naſh Nebeſhki Ozhe zhes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu vſigamogozhniga Ozheta, aku mi takſhni bomo, ſmemo vſelei bres skerby, inu ſtraha savuplivu rezh: Abba Pater, non quod ego volo |
| Viljem Tell (1862): | oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj |
| Ferdinand (1884): | sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš in znaš; mene |
| Ferdinand (1884): | iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s |
| Oče naš (1885): | jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega |
| Oče naš (1885): | sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Gozdovnik (1898): | boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh |
| Genovefa (1841): | ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod streho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | dolenjemu jezeru, in kragulj je res zavil za njimi kakor skrben pastir. Toda komaj so bile zadnje trope v dolenji kraj |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | pije, a potem ponudi Sčetinu piti, druzemu pak nijednemu, temveč skrben za sebe oprta zanjko, na katero je bila vinska buča |
| Testament (1887): | bil prostor za svatovanje po poroki. Topolščak je bil jako skrben in je pazil, da ničesar ni manjkalo. Hodil je od |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | besedah stopi Miha v sobo. Hitro mu gostje povedó, kako skrben je samopašni Prekûc za svojo ženo. Miha na to ne |
| Domačija nad vse! (1889): | v noči izostaja, ni več proti njej tako prijazen in skrben kot nekdaj. Zdelo se ji je tudi, da postaja vselej |
| Gostačeva hči (1891): | da ga izročim tebi. Poznam te, da si pošten, marljiv, skrben mladenič, ter upam, da z božjo pomočjo tak tudi ostaneš |
| Gospa s pristave (1894): | a o grofu ne more reči, da ne bi bil skrben za Leopoldove dežele. Sporočila je torej drugi dan grofu, naj |
| Kvišku (1899): | sloga. Margita je sledila materinemu govoru, kateri je bil sicer skrben, prisrčen, toda nikakor prepričevalen. Mati je nehoté morala več verjeti |
| Gojko Knafeljc (1899): | ti Gojko, kateremu izročim ljubljeno svojo hčer, ti ji bodi skrben mož, ljubeč soprog, bodi ji podpora, a pred vsem odkritosrčen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga predela v polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnoſt na-ſe vseli. Koliko lét ſvojiga shivljenja bi ſi marſikter ſkerben goſpodar prihranil, ki ga tako vedno ſtrah ognja is ſladkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi |
| Roza Jelodvorska (1855): | to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj pri sercu biti |
| Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo |
| Zlatorog (1886): | Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabſhi paſhe in réje. Kjer je smirej potrebna gorkota in ſkerbna réja, ſe sapletó vezhidel, 30. ali pa she 29. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkerbna hiſhna je meſó kam drugám oberníla, in goſpodarju toshila: „Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | In goſta trava kviſhko gré, Je blago osnanilo. Po njivi ſkerbna vrana gré, Pobira najdene zhervé; In kader shito sraſte. She |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in |
| Divica Orleanska (1848): | nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v |
| Ferdinand (1884): | Ali sin se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s |
| Tine in Jerica (1852): | tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana |
| Kuharske Bukve (1799): | navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša |
| Moč ljubezni (1865): | Jankov obraz. Ali Janko je molčal, mesto odgovora je čul skrbni prijatel žalosten vzdihljej, ki mu je pa vendar povedal dovelj |
| Ljubljanske slike (1879): | človek gospodično. Najprej je ubogljivo dete, po starših, vzlasti po skrbni materi, pozneje po šoli dobro odgojeno bitje nježnih čutil, sramožljivo |
| Mešana gospôda (1881): | se dekla domov vsa razjarjena. — Kaj pa je tebi? vpraša skrbni gospod. — Kaj mi je? Počakajte, da se oddahnem! ihti dekla |
| Prvi sneg (1886): | prazen prostor za mizo. Ženske so živahno šepetale med seboj, skrbni možje pa so dozivali točaje ter jih priganjali, naj jim |
| Iz sodnih aktov (1891): | ko sem izpolnil osmo leto dôbe svoje, poslal me je skrbni oče moj v Polje pri Beljaku na Koroškem, da se |
| Od pluga do krone (1891): | pa le pojdita, jaz pa naprežem in tudi poženem domóv». Skrbni oče se je zbal, da bi Jurčetu ne pričelo prihajati |
| Od pluga do krone (1891): | vam jo povrni! » «Kaj si pustil domá, sam veš,» nadaljuje skrbni oče, «zató se pa le pridno úči, da bodeš kdaj |
| Vaška pravda (1892): | v vas vsa zbegana, s privzdignjenimi repi, mukajoč in tuleč. Skrbni in radovedni so povpraševali, kaj je. Ko pa zvedo od |
| Obljuba (1894): | mož, ki sedi ondu brezupen in togoten, dobri njen Tone, skrbni oče nje otrók? — Otroci se preplašeni spogledujejo, samó Cilke ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo |
| Gozdovnik (1898): | je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh drugega narajmal, koker de sem uſſellej sama na sebe skerbnu ahtengo dajalla. Jeſt nisem ne eno minuto ſa drugeh ſhivlenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in |
| Zlata Vas (1848): | spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne. ” „Ali ne? Čudno je zares, kako ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. She to mi sdej manka! Matizh.' Nizh naj ne ſkerbę , Goſpod shlahtni. Zhe ozhejo vędit, kaj to pomęni, jim bom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih potrębnih navukov sa njih isvelizhanje ne snajo, tudi ne ſkerbę, de bi tęiſte snali, inu sa tęga volo ſamy ſebi |
| Zlata Vas (1850): | obléko in sicer treba bilo, sami narediti. Nihče ni za-nje skerbel; sami za-se so mogli skerbeti in delati. Tukaj niso mehkobno |
| Stric Tomaž (1853): | živi in terdno upam da bo tudi vprihodnjič za nas skerbel. Bežite torej o pripravnem času; molil bom za vaju, da |
| Stric Tomaž (1853): | sicer dobremu in miloserčnemu gospodu, ki bo gotovo bolje zanj skerbel, kakor bi bila pa ti zamogla. “ Mulatinja umolkne in glavo |
| Blagomir puščavnik (1853): | In, Oče nebeški! kako lepo kako skerbno si za nas skerbel in vse v dobro obernil! Mojega sina mi spet po |
| Oče naš (1854): | slabo je skerbel oče za Tebe! kdo bo za Tebe skerbel! „Bog in Vaši prijatli,“ so ga tolažili gospod fajmošter; „zdaj |
| Najdenček (1860): | in cvetlice na polju oblači, tudi za mene, zapušeno siroto, skerbel. Serčno sim šel naprej in pridem do lepega terga. Pred |
| Najdenček (1860): | Martin je vidil s dopadajenjem, kako sim za njegovo živino skerbel. Pri njem sim se učil, kako konje rediti in opravljati |
| Čas je zlato (1864): | ampak vedno zmerno delal in za okrepčanje duha in telesa skerbel. Nedelja je bila v pokoj odločena. Ta dan je praznoval |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Valentina je kmalo vse spoštovalo. Oženil se je in pridno skerbel za svojo družino. Tudi Pavla se je omožila in je |
| Ferdinand (1884): | je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar se je |
| Oče naš (1885): | ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor |
| Genovefa (1841): | mati! ali ſte vunder sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn |
| Genovefa (1841): | pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim védil, de ſta ſe môje shêne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante |
| Stric Tomaž (1853): | jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih |
| Stric Tomaž (1853): | tudi neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma |
| Roza Jelodvorska (1855): | in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim živeti, dokler te kaki vitez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je njo Buh ſa ludy pisal, ter sem skerbella, de be nekol moje stopine is taiſte naſtopile. Pred premishïuvanjam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be njeh ſvędela, ampak ſatu sem jeſt uſſako uro skerbella, koku be jeſt mogla od ene zhednoſte da te druge |
| Oče naš (1885): | svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva |
| Genovefa (1841): | de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala , če bo treba”” — mi eden |
| Zlata Vas (1850): | léta na to paziti. Tako so tudi za zdravje živine skerbéli. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | okolici je bila poznana Kristova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da |
| Pripovedke za mladino (1887): | bodeš doma, mi drugi pa bodemo hodili v gojzd ter skrbeli za hrano. ” Tako hodijo po temnem gojzdu na lov, streljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in |
| Blagomir puščavnik (1853): | mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete. Naj bi se ta |
| Tiun - Lin (1891): | bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali gosp. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere |
| Tine in Jerica (1852): | reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za tvoj blagor. Videl sem, kako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema proti |
| Kemija (1869): | kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. |
| Oče naš (1885): | in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še s tako dobro voljo zamorete. Mož je |
| Oče naš (1885): | Ali hoče ta mož za sebe ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Genovefa (1841): | ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in |
| Genovefa (1841): | doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez |
| Genovefa (1841): | bi imela bolj veſéla biti, kakor oni vſi in ne ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje |
| Genovefa (1841): | ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali pa naglo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv |
| Divica Orleanska (1848): | vse beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe skerbi. Remon. Zapustiti! Alj jez? Sedaj! In kdo Vam družba bode |
| Divica Orleanska (1848): | slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu |
| Blagomir puščavnik (1853): | prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v svoji občini! Opominjam torej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko |
| Čas je zlato (1864): | vender privoli s to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v zvét ne pojde pohodi, endivijo de ſe srumeni povéshi. — Şkerbi de boſh pſhenizo, jezhmen in oveſ v ſuhim poshél in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i. t. d. Şkerbi, de boſh vſako ſéme v lepimu vremenu, kolikor je mogozhe |
| Valenštajn (1866): | Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med |
| Pripovedke za mladino (1887): | za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto |
| Genovefa (1841): | nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa |
| Genovefa (1841): | ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne bil bolj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhy, poberejo. Ali sraunu pota pade, katiru bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo. Sakai ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opravile, katiri bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza spraviu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhy? ali je nam naſhu odresheine naperjetniſhi, koker druge prasne ſkerby? ali Chriſtus naſh Odreſhenik per nas taku malu vela, debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | napokoja odlozhen, inu en takſhni zhaſs, katiri je od drugih ſkerby prasen. Procidit in faciem ſuam orans. Chriſtus naſh Odreſhenik ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ternje padlu , ſo taiſti, katiri ſo ſhliſhali, inu bodo od ſkerby, inu velikiga blaga, inu ſladnoſt tega ſhivlenja, po katirih sahajajo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Farmani? Sakaj ſmo my tèdaj takú nepokojni, inu imamo toliku ſkerby, katęre naſs glojejo, tolikajn britkóſt, katęre naſs vjędajo? sakaj ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa ohranenje naſhiga telęſsa, naſhiga zhaſniga shivlenja vędnu ſkerbimo, ne ſkerbímo maju sa ohranenje naſhe duſhe. Inu kakor ſe en pameten |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hiſhe. Zhe sa ohranenje naſhiga telęſsa, naſhiga zhaſniga shivlenja vędnu ſkerbimo, ne ſkerbímo maju sa ohranenje naſhe duſhe. Inu kakor ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pravizo hvallesh, skus tu pak ſa tvoj narvezhe nèz skerbish k' eni s' verham miri. Kader se tebi kaj permire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bil v'mojemu zelemu ſhivlenju pozhasten. Sakaj se ti tolkajn skerbish, de be se kaj na ſemli skuspravel, inu ni tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
| Pripovedke za mladino (1887): | in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha |
| Stric Tomaž (1853): | v tej reči zanemarjeni, kako v vseh rečeh za nas skerbite, unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. « |
| Kranjska nevesta (1864): | gospodu pripetila kaka nesreča? Govori, ljuba moja, govori. " „Nič ne skrbite, grofič pride jutri, sluga ga je prišel le napovedat. Ko |
| Šaljivi Slovenec (1884): | je doma že vse pripravila, le botra še nimava! « — »Ne skrbite, prijatelj, grem pa jaz za botra,« dé cesar ter gre |
| Dóra (1885): | čudno ogledujejo. Gotovo ne, gospod župnik; a preveč se zá-me skrbite; kedaj sem si to zaslužila? odgovorim s hvaležnostjo. Poslal ti |
| Beatin dnevnik (1887): | saj je davno uže več nego li diletant. « »Nikari ne skrbite, grofíca, časa mu ostane dovolj, posvečevati se tudi muzam. Stoprav |
| Grajski pisár (1889): | me,« je dejala grofica milostno, »da še sedaj, gospod pisar, skrbite za naše blagostanje! « »Priporočil vas bom prevzvišenemu gospodu in škofu |
| Gospa s pristave (1894): | pač ne bodo obsodili na beraško palico. Sicer pa ne skrbite: naj vam gospod vojvoda Albreht vzame tudi poslednji dolžni grižljaj |
| Gospa s pristave (1894): | svojim tovarišem: »Bratje, jaz vam napravim pot skozi viteške vrste. Skrbite le za mojo ženo in otroke! « Osupli so ga gledali |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | gospod na molčeče Rotijino vprašanje. »Pozabiš lože hudi udarec. « »Ne skrbite, velečastiti! Da bi le zopet jedenkrat mogla mirno moliti v |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | do večera, ako ne dohiti turških roparjev,« izpregovori Katarina. »Ne skrbite preveč, milostna! Angel varih ga bode varoval. Saj gospe sestre |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 19. Kadar vaſs bódo pak isdali, ne ſkèrbite, kakú, ali kaj imate govoriti: sakaj vam bó danu v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da |
| Genovefa (1841): | v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | preddvor je imel zeló prazničen, častitljiv obraz, ter dokazeval veliko skrbljivost za dostojno obhajanje tridnevnice. (Dalje prihodnjič. ) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca |
| Gozdovnik (1898): | so bila zdaj potrebna, očital je Kanadčan nenavadno ljubezen in skrbljivost za Tiburcija. »Sine moj,« dejal je Rdoles, »ne bom te |
| Genovefa (1841): | ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena |
| Genovefa (1841): | hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nikoli na svetu. Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pràv lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni |
| Zlata Vas (1848): | Vse to je Ožbè od vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj |
| Robinson mlajši (1849): | sme, če le k delu hot — voljo ima, ino si skerbno prizadeva. |
| Stric Tomaž (1853): | se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad sabo ozhitnu spoſnalla, de sem bila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naunzne rezhy vedet, inu ſnati? kar tebe amtizhe, tega se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge uredn spoſnan. V |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hode bres gnade. Daj ahtengo moj Syn! ter gledej uſſellej skerbnu okuli sebe, kje be se imella le ta sukenza boſhje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti ſhe srezhn is vojske naſajpershl, inu premagal. Glej ! koku skerbnu varje en murnar, de njemu skus eno shprajno se voda |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa to potrebſhnino Chriſtuſa, inu negovih Apoſtelnu odlozheni, tiſte je skerbnu varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſove, katire po nozhi okuli letajo, inu nikar s' Chriſtuſam. Skerbnu je sa res tiſto nozh bedeu Judas ta isdajauz, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei tvojo pomozh. Dei nam volnu v'shulo prit', Inu skerbnu se vuzhit', Ta vuk terdnu obdershati. Tebi zhast , no hvalo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No skerbnu vie sturiti, Kar ſi nam narozhiu. 3. Dei ta ſveit |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vêſho varijem jeſt tudi nozhindan; ſatorej pak tudi mene meſhnar skerbnu varije, de mene naſguby Kluzh. Jeſt sem gospodariu skorej use |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na |
| Botanika (1875): | rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te |
| Ferdinand (1884): | sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči mirú. Govoril je |
| Zlatorog (1886): | pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10. Qui Je exiſlimat ſtan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | roko h' ſvoji malariji perſtaviu, inu per tiſti kulker tulku ſkerbnu smalou, inu skus to ſkerb inu pridnoſt je on ſvoji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eniga Sguby, naushgeli ona eno luzh, inu pometa hiſho, ter ſkerbnu iſhe, dokler njega najde, tok poklizhe ſvoje perjatelze, inu ſoſede |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je Herodesh te Modre na ſkrivnem poklizov, inu jeh je ſkerbnu ſpraſhuval sa ta zhaſs te ſvesde, katira ſe bla njim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lete pomankanja, inu samude odpuſtil, katęre ſe ozhem jeſt poſehmal ſkerbnu varuvati. Resſvitli Goſpod! ſhe sanaprej moje ozhy, de hude ſmerte |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nizh v' ſvojimu arshatu imęla. Dva druga ſta vſe dnarje ſkerbnu hranila, inu njih edinu veſsęle je blu, de ſta teiſte |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mu ſvojih tovarſhov kak mali dar dal, Ozhe, katęre je ſkerbnu nato paſl, kajseno utrato bi njegovi otrozi s'timi dnarmi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtuſa. 2. Tó sapuſhenje inu sbęjshanje tih Jogrov. Zhe obdvóje ſkèrbnu premiſlimo, naſs móre letó premiſhluvanje k'eni shivi pokóri omezhiti |
| Oče naš (1854): | Njih in Bertramova ljubezin je bila moja podpora. Z nevtrudljivo skerbnostjo so mi moji otroci stregli in kmalo sim ozdravel v |
| Najdenček (1860): | vzéti. Gospa sama jih ji je z vso ljubeznijo in skerbnostjo, s prav ljubezni polnim tolaženjem in prigovarjanjem v usta rinila |
| Najdenček (1860): | mogel dobiti. Na pašo sim jo gonil in z vso skerbnostjo sim čul, da se ni kaj poškodovalo. Kastor me je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na |
| Fizika (1869): | manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó ohranilo; véja se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje |
| Zoologija (1875): | glasoviru je mogel svoj kazalec v pol minute 200 krat skrčiti in zopet stegniti; vrstica imajoča v sebi 45 črk izgovori |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbi zameniti z najdeno vrednostjo ter izraza na obeh stranéh skrčiti. Razrešil si jo prav, ako dobiš na obeh stranéh isti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a |
| Od pluga do krone (1891): | po ženi, ki je bila prava sestra mladeničeve matere. Sodnik Skrinar predstavi gosta zbrani družbi: Ferdinand Živkovič, kraljev hrvaški gozdarski komisar |
| Od pluga do krone (1891): | sodniku nasproti. Možá se merita srdito, zmaga pa venderle sodnik Skrinar. Nekako zasmehljivo meri svojega starega nasprotnika, rekoč: «Mladeniška navdušenost Vas |
| Od pluga do krone (1891): | prisedel k tej družbi, bil je mladi inžener Veha. Sodnik Skrinar je privedel s sabo nocoj gosta, došlega iz Hrvaške. Bil |
| Od pluga do krone (1891): | prerokom, da sta mu takó nenadoma zaprla sapo? » vpraša sodnik Skrinar svojega strijčnika Nandeta. «Samó nekaj zasebnega, stari dolg, ki še |
| Od pluga do krone (1891): | ne, jaz ji ugovarjam! » «Na podlagi katerega prava? » vpraša sodnik Skrinar zopet kolikor moči hladnokrvno. «Na podlagi resnice in pravice! » odgovorí |
| Od pluga do krone (1891): | godí? V cesarski službi si, kakor mi je pravil strijc Skrinar. » «Res, prav zadovoljen bi bil, ko bi me le ne |
| Od pluga do krone (1891): | razsodbo: vsak ga smé, kdor ga hoče! » Mestni sodnik Anton Skrinar prebledí, ali zavesti ne izgubí. Po bliskovo plane med biriče |
| Od pluga do krone (1891): | ta sta bila: sodnik Skrinar in inžener Veha, katerega je Skrinar takoj drugi dan poklical k sebi in ga poučil, kakó |
| Od pluga do krone (1891): | sta vedela, kje sta ubežnika, in ta sta bila: sodnik Skrinar in inžener Veha, katerega je Skrinar takoj drugi dan poklical |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa |
| Zlata Vas (1848): | hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas |
| Zlata Vas (1848): | nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne zlatá. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša |
| Zlatorog (1886): | dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hrib, lepáva, tako rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji, v ſuhi ſkrinji in v ſuhi kamri, ali pa kje drugej, de prah |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje |
| Divica Orleanska (1848): | vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O |
| Najdenček (1860): | je stalo to norčevanje. Pervi zdravnik je ukazal iz kočije skrinjico z zdravili prinesti. Iz več glažkov je pijačo naredil, ktero |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v ravno tisti namen. Neko jutro zgodaj je klečala pred skrinjico, se pripravljala z iskreno molitvijo, potlej pa pristopila odpreti jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor ta, se je še enkrat sklonila in pogledala v skrinjico — zdaj je zapazila v njem košček papirja, kterega prej v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an |
| Oče naš (1854): | in v véke! “ — „Tu v tem presvetim zakramentu prebiva Jezus skrit v kruh in vino med svojimi vérnimi, ktere s svojo |
| Najdenček (1860): | sim bil za germovjem in za gričem skrit me ni nobeden zadel. Vidil sim, da so večkrat ob |
| Zoologija (1875): | nje se pa zasadé suha drevesa z vejami. Lovec je skrit v kolibici, vdelani v zemljo in zakrito z vejami, trstjem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | preiskati, pa našli nijso ničesar. " "In vender mora tukaj biti skrit," zaterjuje logar termoglavo. "Kje je neki zamogel od tukaj proč |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tje prišel. — Toraj ti ga bodeš čakal v velikem smerečji skrit! Kakor hitro ga zaslišiš, daj se mu spoznati, ne kedo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | obličjem. "In še enkrat vam zaterdim, da je tukaj kje skrit," sliši Tone ves preplašen logarja mlinarju zaterjevati. "Vsaj smo ga |
| Zeleni listi (1896): | materino. Oj, to je lep prostorček! Tako miren in tako skrit! Položi ga v posteljo. Pokrije ga. Odejo zataknejo na levi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z |
| Viljem Tell (1862): | levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna |
| Zlatorog (1886): | spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita |
| Zeleni listi (1896): | v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda |
| Blagomir puščavnik (1853): | čez Rajno prepeljal. Nekaj tednov se je v nekem samostanu skritega deržal, kjer so ga mnihi prijazno sprejeli, kjer je pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Solno- graških. Morebiti pa kaj tacega leži v kterem arhivu skritega, morebiti celò v rimskem; saj je slavni kardinal Angelo Mai |
| Valenštajn (1866): | peklenska me Umetnost je prevarila! Poslal mi Je pekel najbolj skritega duha, Najbolj lažnjivega, i ga postavil Na stran mi, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | visi krog vrata in na njej nekaj skerbno v obleki skritega. Ravno veze, pa menda ne za svojo rabo; na dolgem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 26. Vy ſe jih tèdaj nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues |
| Gozdovnik (1898): | izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne |
| Divica Orleanska (1848): | Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora |
| Zlatorog (1886): | se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nam dau sa shpisho, Tvoju Meſu , no kry , Na eno skrito visho v'Podobi kruhovy. |
| Kuharske Bukve (1799): | 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | deni meſo v' ſklędo, ga polì s' poſnęto polivko. 110. Skrito meſo, ali mulpret. Goveje ſkrito meſo ozhędi, ga na ręsine |
| Kuharske Bukve (1799): | rępi v' polivki pezhen. Zemmer. 109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe ſkup na ſklędo; sraven ſe sna djati lemonlupka. 114. Skrito meſo drugazhi. Oſoli molprat ali ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na kalvarji Bogostu skritu blo ; Tukei pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta ofer svete Maſhe Ta je tega spomin |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog, Kadir' dergazhi verje , Nima Kristuſou vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je blo na krisku tam; Zhloveshtvu pa pokritu Je to |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Taku sprizha tvoi vuk. 2. Tvoju je na kalvarji Bogostu skritu blo ; Tukei pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal; skorej bi me bile |
| Divica Orleanska (1848): | (Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico |
| Gozdovnik (1898): | že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost |
| Gozdovnik (1898): | nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę duſhe ſkrie ſvojo hudobo pod obras tę priasnoſti, on ſkrie ta nabruſseni nosh pod róshe, inu vaſs prebode med tęm |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on shuga: ſe togoty, roty; ali en ſovrashnik tę duſhe ſkrie ſvojo hudobo pod obras tę priasnoſti, on ſkrie ta nabruſseni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nivi ſkritimu ſhazu: katiriga , ke en zhlovek najde, tok njega ſkrije, inu od veſſela nad nym gre, inu preda uſſe, kar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | visho boſh ſhe obnoril. Tonzkek. Joj! (saględa Barona , inu ſe ſkrije sa ſtolam. ) Nęshka. Kaj ti je ? SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog Abrahamov, Isakov ino Jakopov. “ Moseſ, poln ſvétiga ſtrahú, obras ſkrije. Bog pa daljej govorí: „Vidil ſim révo ſvoſiga ljudſtva v' |
| Genovefa (1841): | germovju in ternju beshí in ſe poſlédnjizh — v Genoveſino votlino ſkrije. Sakaj ravno tiſta sveſta |
| Genovefa (1841): | njegov poſlédnji sharek ne vgaſne — temuzh ſe Je naſhim ozhém ſkrije, de bi ſe sopet lépſhi v drugim ſvetu prikasal. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obdá oblízhje mílo ; Jok, ki v ozhí mu ſíli, kómej ſkrije, De ní nebó nad njim ſe odklenílo, De je na |
| Astronomija (1869): | pridejo s časom na solnčno središče, ali pa se nam skrijejo na drugej strani. — Iz vsega smemo soditi, da protuberance in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Mnogi so se odtegovali od človeških bivališč, da se bolje skrijejo pred vohuni in zatekali so v šume v samoto. V |
| Gozdovnik (1898): | utaknejo za laso okolu konjevega trupla privezani, svoje telo pa skrijejo za živaljo, in tako morejo prehajati celo večje daljave, ker |
| Zgubljen mož (1864): | svinec možu, ki bo k letu znabiti moj profesor. Hitro skrijem Schwabovo prestavo, ker sem vedel, da profesorji kaj tacega radi |
| Domen (1864): | tebi nič gre noter. Kaj ima? Le zlezem v vežo, skrijem se med loparje za vrata in poslušam. Kaj sem slišal |
| Žalost in veselje (1870): | smerčali po tleh. Jaz odženem dva najboljša konja ter ju skrijem v bližnjej goščavi, potem pa preskerbim žensko obleko, ker le |
| Razne dela (1870): | Ukradem se iz družb veselih plašno, De grešnih pers krivico skrijem strašno. Kdo? Jez? Podobo možko grem Nositi v čistim nédru |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | in močneje na uhó. Kam naj grem, kam se naj skrijem, da me ne bode več zasledovala njegova krvava podoba? ! ... Moj |
| Strte peruti (1894): | bi me ti videla! Kadar mi je srce takó bolno, skrijem obraz v blazino in kličem: »O Bog! Daj, da najdem |
| Pod streho (1897): | v gledališče, ali pa mora biti doma, ker ji jaz skrijem ključ od vhoda, da ne bode mogla noter. « »O, le |
| Pod streho (1897): | Zinka s prstom na ustnicah. »Pst, pst! Daj, da se skrijem! « »Sem notri ne sme nihče, ni se ti treba skrivati |
| Nirvana! (1897): | sem slutil — ga sprejme Ada. Ogledam si revolver in se skrijem za širokim, težkim zagrinjalom ob oknu. |
| Viljem Tell (1862): | misli tje po suhem iti? Tell. Da. Ribič. Tedaj se skrijte brez odloga! Dvakrat Vas Bog ne reši iz njegovih rok |
| Valenštajn (1866): | roke dajte, Ker vstréliti ne sme nobeden, zraven Obednice je skrijte, i ko mi K večerii za mizo sedemo, Planite v |
| Zlatorog (1886): | ožjem krogi? Oh divji ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti se plazi zvit, Prihúljen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nateſtam kraje bo te duh pershov katieri je te dnarje skrou: pa se she mora pergodihi dabi duhov vezh pershuo daso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhakei bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo |
| Biblia (1584): | Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil |
| Biblia (1584): | v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja, kateru je on zhes |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela zhes tó grę, inu predá vſe, kar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo |
| Genovefa (1841): | v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal |
| Oče naš (1854): | dolgo za njima gledala, dokler sta se njenim hrepenečim očém skrila. „Kadaj bo Nacek zopet prišel? “ se je tiho prašala. „Zdi |
| Zoologija (1875): | ki pa nemajo zavite hišice, kamor bi se žival lehko skrila v nevarnosti, temveč samo plitko skledico na hrbtu. Nekateri so |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | padla v penečo reko. Ko sta se roparja za ovinkom skrila, jel je Lenart teči, kar so ga noge nesle, da |
| Revček Andrejček (1891): | potem – potem — Grešnik. Če ga Franica med tem že ni skrila — mora še gori biti. In če je klobuk še gori |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med try polovnike móke, dokler ſe je vſe ſkvaſsilu. 34. |
| Oče naš (1854): | zdaj jamo enako drugi zemlji poravnali in z germovjem tako skrili, da je najbistreje oko ni moglo izslediti. Potem se je |
| Viljem Tell (1862): | Ribič. Kaj dém, če praša, Kam ste se skrili? Tell. Svaka mojega In druzih, ki prisegli so v Trebišču |
| Gozdovnik (1898): | teši Sokoljeoko. »Na Bivoljezeru čaka deset hrabrih Komančevih vojakov Sokoljeoko. Skrili se bodo pred psi Apačev, razbojnikoma puščave pa ne bodo |
| Gozdovnik (1898): | morali svoje koprnenje s smrtjo plačati. Zaklade bomo zakopali in skrili, da je nihče ne najde in pozneje pride morda enkrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | XIX. PTUJ ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v |
| Genovefa (1841): | ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne |
| Zlata Vas (1850): | čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel: ,,Ožbe |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 6. Vidijo vsako reč Božje oči, Kar se še tak' skrivaj zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj |
| Oče naš (1885): | postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida ter sklene, da bo tudi ona |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že! (Skrivaj Zvitorogu. ) Saj bi ne bila nič zahtevala, pa sem si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | to so imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duri sa ſeboj, ino ondi mòli ſvojiga Ozheta, ki je ſkrivèj prizhujozh, in on bo tvojo molitev uſliſhal. — Kedar molite; ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino sa herbtam jim ſhkódovati shelí; marſikdo ſe nedolshniga dela, ſkrivèj pa gerde ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Juda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej prizhi je bila sdrava. Menila je, de je to ſkrivèj ſtorila. Ino reſ, nobèn zhlovek ni tega vidil. Ali Jesuſ |
| Genovefa (1841): | imenoval. Ta je obljubil píſmo grôſinje po nékim svéſtim môshu ſkrivéj grofu poſlati. Pa svijazhaſtimu Gôlu to ni ſkrito oſtalo. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa |
| Divica Orleanska (1848): | naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí |
| Deborah (1883): | tega ne vem. Učitelj. A jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | možu počiti srce. Osem tednov ležal je Hofer v svojem skrivališči, sedaj je moral iti v dolino – smrti nasproti – to je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | postelj, a velika skrinja je bila poslednja v tem podzemskem skrivališči. Peharček zapre vrata za seboj in pravi: "Tukaj toraj je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti, in dejanje je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo moč |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ranil. — Na Španjskem še zmiraj vrè, in, čeravno se še skriva razpertje med ministroma Esparterom in O'Donellom, je vendar gotovo. Čudno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in da ga naša deželna gosposka zasleduje. Kdor tacega izdajavca skriva, ali pa kdor zvé, da jo tak človek izdajavec, pa |
| Deborah (1883): | Stopi v pregrajo, posluša ter se zopet vrne). Spi! (Solze skriva. ) Srcé, ne pokaj! Dragi! vzemi me! (Otide. Veter zabuči. ) Dvanajsti |
| Lohengrin (1898): | ga hočemo oteti; Nam čin dokaz njegove je častí. Kar skriva on, ne more ga oteti, Očitno to da tu spregovori |
| Gozdovnik (1898): | govoriti sami. « »Tedaj vam je neznano podrobnejše? « »On podrobnosti prav skriva, pa ne, dragi moj Diaz, da bi se bila zlata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu |
| Divica Orleanska (1848): | divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med vejami in rogovilami, kamur goſenze pred simo sa- rod ſkrivajo, in ga pokonzhaj; poiſhi na vertu tudi med plankami in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do rodú naprej, pod ktérim mojſtri Şkase ſvojo vrazhiteljſko neumnoſt ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo rasſoditi |
| Oče naš (1885): | gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko |
| Valenštajn (1866): | čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdaj še prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je imela. Zhes vſe ga je ljubila, ino v' ſtrahu ſkrivala zéle tri meſze. Pa sdaj ga nizh vezh ne móre |
| Genovefa (1841): | Ako ravno ſe je mrásu v obilni mah ſvôje poſtelje ſkrivala, ſe je vunder veſ máh od naneſbêniga ſnêga premôzhil in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svoja velika zelena peresa po jezeru, in ribe so se skrivale pod njegovo senco. V zatišni strani gozda, kjer se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čez nebo, da so se zvezde blizo nje kar skrivale in le dalnje so se lesketale na čistem temnem nebu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | V tej jami so stanovali roparji; tu so se skrivali pred zasledovalci, tú so imeli shranjene v težkih zabojih uplenjene |
| Deborah (1883): | Tržinar. Veste, kuma, tega je tudi potreba. Če tudi so skrivali, zadnje dni vendar ni bilo prav veselo v hiši. Jožef |
| Viljem Tell (1862): | tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Le to se ni dalo pred Hirlando dolgo skrivati, zakaj sleherni si je želel jo bolje spoznati, in tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | obdarila, in kterimu tudi Hirlanda svojiga posebniga spoštovanja in naklonosti skrivati ni mogla. To zapaziti se Arto zlo razveseli, in odslej |
| Gozdovnik (1898): | kakor v branik, za kterim je bilo moči se dobro skrivati. Pepo in Fabij porineta puške skozi kamenje in Kanadčan se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kave jima bom ponúdila. ” Vender je ſklenila tega ne ſtariſham ſkrivati. Sravno ni bila toljko dobre volje, ko drugikrat, tudi prijatelzi |
| Genovefa (1841): | glaſ jokati, vpiti in ſvôje oblizhje v oblazhila ſvôjih mater ſkrivati; mladénzhi in devize ſo terdno ſklenili, ſerza pred takimi gréhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Pred božičnimi prazniki vsako leto imajo sv. oče papež velik skriven zbor (konsistorij). Tudi letos so se že delale priprave za |
| Valenštajn (1866): | Za vratom jej zlata grivna visi — V njej stavim da skriven pomèn tiči. Trobár. Pazite dobro, to spét je vohonski pes |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svinca, in ko izroči vsakemu še veliko vrečo, odpre neka skrivna vrata, ki jih Tone še opazil nij, in vstopi v |
| Gozdovnik (1898): | in potem ona dva, Baraha, Oročej. Onima bodi naša nakana skrivna. Če odrinemo, preden nazori, smo drevi že v taborišču. « »Pred |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so iz Kaldeje; v tej deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v |
| Biblia (1584): | hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | reſ vſe tako med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so |
| Biblia (1584): | drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi |
| Biblia (1584): | Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam v' tàmmi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vunder ? — k' Jęrzi v'vaſs hodiſh : sa gnadlivo Goſpó na ſkrivim sdihujeſh; sa mano ſi tudi sazhęl nekej ſleparit — Tonzhek. Jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je nevumen. Nęshka. Poſluſhej tedej. Naſh Baron ozhe mene na ſkrivim sa ſe kupit , |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhes moj folk Israel. Tedej je Herodesh te Modre na ſkrivnem poklizov, inu jeh je ſkerbnu ſpraſhuval sa ta zhaſs te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravizhen mosh, katiri je tudi bil JEsuſov Joger, ali na ſkrivnem sa Judov ſtrahu volo, katiri je tudi na Boshje krayleſtvu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je |
| Biblia (1584): | h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tim uzrokom priliko dalo. Verste umora so: 1. Zavratni ali skrivni umor, ki se s strupom ali sicer zasedljivo (potuhnjeno) stori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | roke, iz kterih se je zvedilo, da se res francozki skrivni opravilniki prizadevajo, na Laškem prekucije podpihati. To je res; pa |
| Maria Stuart (1861): | Mortimer. Slušajte, kaj je sklenjeno. Tovarišev Sem zbral v kapeli skrivni, spovednik Je nas spovedal, nam odpustke dal Za grehe vse |
| Valenštajn (1866): | glavár. Nu, vidiš? Vére nejmajo v nas, Plaši jih vojvodin skrivni obràz; Prišel je do prevelike slave, Sklatili bi radi ga |
| Viljem Tell (1862): | lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fulvijevi duši, da bi tudi zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli — pa merzel in jasen je bil njegov obraz, zato |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se nezvé, de je še kaj višjiga na svetu. To skrivno prirojeno mikanje je hrepenjenje duha po nekim svetu, lepšim od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je |
| Gozdovnik (1898): | sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne poznam človeka, ki bi bil toli vreden, biti vam |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ni se mu ta po volji izšla; zato pa je skrivil herbet, pobesil vrat, glavo med noge vtaknil in z vsimi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | otroci? “ „Tvoja žena živi v moji koči; nihče ji ni skrivil lasu. Kaj pa je s tvojimi otroki, ne vem. “ — Te-Vaturu |
| Maria Stuart (1861): | tako). To jaz vas prašam, lord. Leicester. Želeli ste Na skrivnem z mano govoriti. Mortimer. Ako Vam smem zaupati. |
| Zoologija (1875): | zemlji in skalovji, ali se poganjajo po vodi ali na skrivnem glodajo v lesu, rojé pa krilate žuželke po zraku ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ni več zahajal v mesto, ali če je, je po skrivnem potu hodil osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | utrjeno in zavarovano od poganov. V mestu je podučeval na skrivnem, ker niso mnogo marali za njegov nauk. Največe polje za |
| Ferdinand (1884): | svoje nedolžnosti, — da ni druzega pripomočka nego hitri beg. Na skrivnem je zbežal v gori. Spremil ga je le jeden zvest |
| Oče naš (1885): | srca, je rada ubogim dajala in marsikaj dobrega je na skrivnem storila. Tudi ona je iméla zavoljo gostoljubnega očéta svoje prilizovalce |
| Zlatorog (1886): | Takó dé starec, in pozórno žene Poslušajo ga vzdihujóč na skrivnem. Kar le plavolasi Jérici, ki pridno V omaro spravlja kúpice |
| Tine in Jerica (1852): | Tine je obilno milošinj delil, tode s previdnostjo in na skrivnim; narrajši domačim ubogim, ki se v narveči potrebi niso upali |
| Roza Jelodvorska (1855): | sabo. Bili so vratarjevi otroci. Njih oče je vse na skrivnim vidil, kako de je ptuja deklica njegovim otrokam dobra; ker |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' |
| Ta male katechismus (1768): | dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse |
| Roza Jelodvorska (1855): | naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože |
| Valenštajn (1866): | bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem |
| Gozdovnik (1898): | je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl |
| Ta male katechismus (1768): | artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu |
| Ta male katechismus (1768): | sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturil? tamkej nisem jeſt nezh drugega othla vędet, koker to skrivnuſt tega meſſupoſtanja edinurojenega Boga bres ſgube mojega divishtva; |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skrivnuſt te vire nagruntaj ti veliku, temuzh virvej uſſe v'poniſhnoſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resnizo klor vedeti nash? pridi pridi dori Duh tegniel kateri skriunueſti boshje viesh: noi resodi mena to resnizo klor kar jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE ISABITARIZE? Te buque so povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoje pra sveto pokopalishzhe: jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei mena bojomi grieshenku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mahnva: o Matia jas taba prosim skues te nai svateishi skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de |
| Divica Orleanska (1848): | serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez Po |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta i.t.d. z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se je bila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse |
| Deborah (1883): | kar je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in raji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika |
| Ta male katechismus (1768): | se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' |
| Genovefa (1841): | kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite, de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami v sémljo sakopali, in de bi morde ſhe |
| Biblia (1584): | inu je djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru |
| Zlatorog (1886): | mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej je ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in |
| Astronomija (1869): | pa začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi |
| Svetinova Metka (1868): | za roko ter jo vede v stransko izbico. Iz njenega skrivnostnega vedenja bilo je lahko spoznati, da ima danes nekaj posebno |
| Nevera (1878): | mu na stran, kakor bi mu imel povedati nekaj jako skrivnostnega. »Janez — prične — ta Lazar te bo treščil v veliko škodo |
| Rokovnjači (1881): | najbrž brezvspešna, a radoveden je bil vender, videti domačijo onega skrivnostnega tujca, o katerem je vsled Blaževe pripovesti sodil, da mora |
| Zvezdana (1883): | prijatelja, zdaj mi je jasno, da sem se motil. Nekaj skrivnostnega je imel vedno v svojem govorjenji in povsod, in če |
| Cyclamen (1883): | so tam daleč v ozadji, in jezera tudi ni, takega skrivnostnega jezera s tolmuni, prozornimi morda par sežnjev globoko — potem pa |
| Jara gospoda (1893): | ni bilo najti, in šele ko so prišli potem nekovega skrivnostnega prirodnegu zakona na red dohodki in plače te ali one |
| Roman starega samca (1895): | znakov onega blaženega bleska, ki obseva obraz ljubečega človeka; onega skrivnostnega ognja, ki razodevno gori za zenicami zaljubljenčevimi. Morda, sklepal sem |
| Roman starega samca (1895): | obrazu, se danes v njem zrcali. Oko ji je žarelo skrivnostnega ognja, ustnice, smehljajoče se, so ovajale tajno hrepenenje. Poteze nje |
| Vinjete (1899): | šepetaje priklanjalo. Marko je govoril tišje, kakor da pripoveduje nekaj skrivnostnega in temnega. A hipoma se je vzdramil, pogladil si brke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer |
| Valenštajn (1866): | sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom |
| Valenštajn (1866): | se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venka nesi te dnar mouka noi deji van miernat krei: skriushi dabo naskriunam daneshzhier nabo satu vedou kaker ri sam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabelzo sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga ozheta v' jeneni boga sina |
| Valenštajn (1866): | morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega |
| Zlatorog (1886): | ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo |
| Roka in srce (1883): | kakor se meni sami ljubi, in kedar se v moje skromno stanovanje poniža vstopiti kakov čestit gospod župnik, ali sodnik, ali |
| Vanda (1888): | ga bilo, ki bi jima v mirni samoti mogel kaliti skromno njijino zadovoljstvo. Tako je minévalo leto za letom. V tem |
| Pegam in Lambergar (1891): | Ljubljano. Prišlo je poludne. Pri tolikih skrbeh ni dišalo Gregorju skromno kosilo, presedalo mu je laskanje igralk in pohvala načelnika, ki |
| Na krivih potih (1893): | in kos ovsenjaka. Ivan ga lepo zahvali in hvaležen použije skromno večerjo. V tem pa je oglar razstlal po tleh mahú |
| Pod streho (1897): | značilo, da je dvanajsta ura. Nekateri delavci so že jedli skromno svoje kosilo, drugi čakali nestrpno sina ali hčere, da jim |
| Kvišku (1899): | bi pa mirno žedel in čakal, kdaj bo prazno kako skromno mestece, za katero bi bil vsak drug plemenitaš preodličen in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | staro mater, ki mora s svojo majhno pensijo pičlo in skromno živeti. Rada je torej Binčetu privolila ter še pridejala, da |
| Gospod Janez (1884): | so vžigali svetilnice. Zdajci ugleda Peter pred seboj deklico, opravljeno skromno, a vendar okusno, lepe, vitke rasti in, kolikor je mogel |
| Gospod Janez (1884): | jel uživati življenja slast, kolikor sta mu dopuščala — čas in skromno imetje. Pa tudi to ga je minilo. V dveh letih |
| Vanda (1888): | ter jo resnično snubil za ženo. Toda Vanda je rajša skromno živela in se hudo trudila za male potrébščine svoje, nego |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | nazaj? Bi li ne mogel v Ljubljani počakati polka? In skromno odmerjeni čas, mi li dopušča vse potrebno preskrbeti za vojno |
| Zunaj (1896): | vabijo pestrokrile metulje k sebi; — vzdrhtavajo bisernobeli in bagreni klinčki, skromno lianti, velikocvetne zardele grandiflore; — vztrepetavajo mečaste juke in dracene ... Povsodi |
| Moja hoja na Triglav (1897): | ne bil bi ostavil priljubljenega mu Bohinja. Tako pa je skromno živel ob majhni plači in veliki pokorščini tiste dobe. Toda |
| Moja hoja na Triglav (1897): | sem tu gori videl in mislil ob sončnem vzhodu. Bolj skromno od mene se je potem javil tuji gospod in iz |
| Gojko Knafeljc (1899): | varčiti! Ne pravim, da bi obogatel, ali živel bi lahko skromno in mirno. Najžalostnejše je pa to, da zapravljajo najhuje taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni eniga v vrelo župo; ta se mora, kadar je skuhan, med persti zdrobljiv čutiti; ko bi pa gres malo preveč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to potrebo nič več ne veljal. Ko je cuker tako skuhan, kakor je bilo rečeno, devaj sok podolgama vanj, in, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim |
| Kuharske Bukve (1799): | naſhpikane biti, inu v' kosi pezhene, al pa na vodi ſkuhane. — Med maſlo inu moko eni devajo tri rumenake, preden shupo |
| Kuharske Bukve (1799): | oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham inu ojlam poliejo; al pa ſe ſkuhane po ſrędi venistrębio, inu poliejo s' vkup smęſhanim ję- |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bilo rečeno, devaj sok podolgama vanj, in, ko je vse skuhano in posneto, nadevaj vkuhanje v majhne steklenice, pokri ga z |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | milostivi gospéj rekoč: „Bog te sprimi, ljuba gospá. Kmal bo skúhano: pa moraš malo za ljúbo vzeti; per nas skorej druziga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene né |
| Kuharske Bukve (1799): | vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno |
| Kuharske Bukve (1799): | naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi |
| Kuharske Bukve (1799): | povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi |
| Kuharske Bukve (1799): | pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Tudi si nista mogla, misliti, kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo |
| Kuharske Bukve (1799): | maſli preshario, potle berſh perliejo meſne shupe, inu do, mehkiga ſkuhajo. Potle vsamejo polovízo graha s' nękaj ſrovim maſlam inu muſkat |
| Kuharske Bukve (1799): | glave, kader ſo namaſhene. Potlej jeh deni, de ſe mehko ſkuhajo. — Pomashi eno ſklędo s' ſrovim maſlam, v' njo vloshi te |
| Kuharske Bukve (1799): | polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham inu ojlam |
| Kuharske Bukve (1799): | notri tri uhzhe víſhin, puſti pozhaſi vręti, de ſe mehko ſkuhajo. Potle jeh ven vsdigni s' pęnenzo na eno ruto al |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo |
| Najdenček (1860): | je gospodinja boljšo odejo in blazino dala. Potem mi je skuhala juho tako dobro, kakoršne še nikolj nikolj nisim jédel. Pri |
| Pripovedke za mladino (1887): | je dobila v pest kacega otroka, hitro ga je umorila, skuhala in pojedla, in to je bil njeni največji praznik. Ko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njih tu in ravno tako tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo rade vſhive. Nar te bolſhi hrushke lupet, v' zukri ſkuhat, kader ſe ohladę, s' zukram poſtupati, inu v'pezhi |
| Kuharske Bukve (1799): | 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo, kader ſo kuhane, isręshi to |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena |
| Fizika (1869): | Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 |
| Zlata Vas (1848): | biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doli ni več mostov, celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri |
| Kemija (1869): | žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito je to |
| Botanika (1875): | cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup stisnjeni stojé. |
| Botanika (1875): | folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | otroke, Kardinale, Shkoſe, Prelate, inu viſsoke Goſpode. Zelu Lętu v'kupej vsetu. Je bel mokru, koker ſuhu, kir pa Saturnus, kateri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Na poli sęle, inu repo, aku ſo goſsenze, obirat, blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu take ludí, katęri globoku miſlijo, podſaboj. Zelu Letu v' kupej useti. Je merslu, inu mokru; aku lih je ob gvishnih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti ludję ſo meni inu moji nevęjſti na zhaſt v'kupej. Dones bomo ſklenili; sa jutri jih pak v' ſvate povabim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 mil. frankov ali vsako uro 512.000. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vino letošnjega leta 1857 vino leta 1811 in leta 1846 skupaj; ker 11 in 46 je 57. Številki saj kažete, da |
| Valenštajn (1866): | Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | reči je na svetu, ki gredo vkup, ki se pa skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 4 kr. velja 9krat 4 kr. = ..... 36 kr. vsega skupaj 5 gl. 76 kr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mora biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | udje kmetijske družbe pri tem zboru pričijoči bili. Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in daljnih |
| Zlata Vas (1848): | mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej |
| Stric Tomaž (1853): | spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare |
| Stric Tomaž (1853): | tudi neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zjutraj se smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat |
| Viljem Tell (1862): | si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ukupa skuhei noi naredi an taht venka is preje inu napravi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa se she mora pergodihi dabi duhov vezh pershuo daso ukupa meli teſt dnarje skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | blek dershi Navogle udimi navish? noi je srokami utam dime ukupa sue kaker se an dert ushtukelz ukupa isuje teſti sviti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smerti! perkashise na tam kraji taku shitro kaker bi isozhmi ukupà trenou. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srokami utam dime ukupa sue kaker se an dert ushtukelz ukupa isuje teſti sviti blek dai sad noi rezi da vsazham |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov |
| Zlata Vas (1848): | dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo |
| Sacrum promptuarium (1695): | perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra S. Kry |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli |
| Kuharske Bukve (1799): | kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram |
| Kuharske Bukve (1799): | enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh |
| Kuharske Bukve (1799): | ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi |
| Kuharske Bukve (1799): | naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Genovefa (1841): | ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje |
| Genovefa (1841): | mi v nebéſhko kraljeſtvo priti. Jélite — po téj póti hozhemo ſkupaj hoditi? ” je djala in vſim je ſhe roko podala in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | karte ſta vſak pot dva goldinarja doplázhati, ali sa zelo ſkupaj 8 goldinarjev. Snajdba vganjke Nr. 3. v poprejſhnim liſtu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pogorelzam in drugim neſrezhnim pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj , ki naſhe novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil pa v reſnizi ſlab. Le malo ljudi je ſkupaj priſhlo in ſhe med temi je bilo vezh ogledovavzov, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſe— ſame na ſebi — marſikterimu majhine rezhi sdéle, vſe ſkupaj pa tó ſtoré, kar umetnoſt vinoréje imenujemo. Vſe ſvoje dela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa tudi lanjſko leto veliko imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kake tvorbe zovejo se oddelki in več oddelkov skup dá skupek. Vendar pa ne smémo misliti, da se je bljevanje in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako rekoč lahko beremo, kako so si sledili akti stvorjenja. Skupek skladov, ki so se storili ob času med dvema tacima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen mnogokratnik števil 2, 4, 5, 10; 8abcd pa števil 2abc |
| Fizika (1869): | dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 je skupna mera števil 12 in 21; m je skupna mera števil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera števil b in r; ker pa je z m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in da je a : m |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3 je skupna mera števil 12 in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera |
| Zoologija (1875): | za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9 |
| Fizika (1869): | ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in n |
| Gozdovnik (1898): | vreden, biti vam prijatelj, kakor je on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se je |
| Fizika (1869): | Pa kakor različne so te prikazni, vender imajo vse nekaj vkupnega; to namreč, da se bitno ne spremeni nobena vseh teh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | gosp. župan te reči resnobno poprijel in tudi slavno izveršil. Skupni stroški so se narasli skoraj do 2000 fl. — Vse se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | tujih dežel. Iz Dunaja. — 28. decembra je bil tukaj veliki skupni ministerski svèt pod predsedstvom Nj. Veličanstva cesarja. Vladni listi še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prednice). Akcije, prioritete in javne zaklade (öffentliche Fonds) zovemo s skupnim imenom vrednostne papirje (Effecten, Wertpapiere). § 168. Vrednostni papirji imajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v ta namen pomnoži oba dva jednačbina dela z najmanjšim skupnim mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi |
| Divica Orleanska (1848): | svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko skupno podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 je skupna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | res z m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da |
| Botanika (1875): | oddaja. Pa naj bo temu tako ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči |
| Astronomija (1869): | v skupine, in živa domišljija je prisojala očrtom (obrisom) takih skupin, t. j. znamenj ali sozvezdij podobnost z mnogovrstnimi rečmi in |
| Zoologija (1875): | svojih opravilih in po teh jih razvrščamo v več glavnih skupin. V prvo skupino spadajo vsi oni organi, po katerih telo |
| Fizika (1869): | v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le |
| Botanika (1875): | ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice |
| Botanika (1875): | Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega |
| Kemija (1869): | Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta. |
| Astronomija (1869): | tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem |
| Fizika (1869): | oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako |
| Botanika (1875): | dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le |
| Zoologija (1875): | razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda. |
| Botanika (1875): | imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni in popolni krog (pod. |
| Astronomija (1869): | je Aldebaran. Na hrbtu bikovem vidimo pa plejade ali gostosevce, skupino majhnih blizo skup stoječih zvezd, ki jih imenujemo tudi sedmozvezdje |
| Kemija (1869): | železni ali manganov ali kromov okis. Na ta način dobimo skupino galunov, ki so vsi sostavljeni po splošnoj formuli: RO.SO3 + R'2O3.3SO3 |
| Fizika (1869): | prikazni in znanost o njih kemija. Zadnjič imamo še tretjo skupino posebnih prikazni, ki se imenujejo prikazni življenja, ker se godé |
| Zoologija (1875): | po teh jih razvrščamo v več glavnih skupin. V prvo skupino spadajo vsi oni organi, po katerih telo občuje z vnanjim |
| Tiun - Lin (1891): | kaj rad udeležil borbe z Lin-Fijem. Radovedno je opazoval to skupino. Videl je, kako se je Kitajec sklonil k svojemu sosedu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | prirejenih 156 funtov mešičkov čez 600 gold.; kmetijska družba je skupila tudi za svoj pridelek blizo 400 gold. itd. Kdor pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | a za 5. istega meseca datirano. Odstopojemnik in odstopnik sta skupila po 2 meseca zapora pri tej kupčiji; naš funkcijonar se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | cena za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši |
| Kemija (1869): | strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | resnici izvrševati. Vzgojstvo ali pedagogika je torej v prvo znanost. Vkupnost vseh istin, zlasti vseh pravil in zakonov, odnašajočih se na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar rabimo, da dosežemo namen svojega hotenja. Čin se imenuje vkupnost vseh onih premen, katere izvirajo iz dejanja in katere so |
| Kemija (1869): | rekoč vrinejo med nje, je razrinejo in redijo iz njihove skupnosti. In res raztopljena ali razproščena tvar ne izgubi svojih kemičnih |
| Kemija (1869): | kemičnih lastnosti, kajti razproščene tvari se pokažejo spet v prejšnjej skupnosti, kakor hitro vodo s toplino izparimo. |
| Kemija (1869): | voda vezati toplino (fizika §. 155), da more iz trdne skupnosti prestopiti v tekočino, na kar jo sili žveplena kislina. Solitarnokisli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | o sestavbi zemljine skorje, o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žito, kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar je skupščina v imenu serbskega naroda sklenila, in se bode tolikanj manj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | iz Belega grada domú prišel in priča bil dogodb belogradskih. Skupščina je vsled tiste oblasti, ktero je kot višji gospod dežele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | le en glas velike hvale je tudi temu delu. — Srbska skupščina se bode sklicala maja meseca. — Ves svet je prežil na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | od Blaznika, kakor se pravi (berite vendar poročila o odborovih skupščinah), kupi vse že zglodane in po stari sistemi napravljene črke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tiskarnici, bilo je očitno in oznanjeno v poročilih o odborovih skupščinah. Skrivaj se nič ni ravnalo. Dotična poročila se glasé tako-le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bo menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar je skupščina v imenu serbskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ki so se podali k odstavljenemu knezu, mu naznanit sklep skupščine, je blèzo kneza tako-le nagovoril: „Gospodar! Narod serbski je dostojno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine „Černega Jurja”) v skupščini 22. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine „Černega Jurja”) v skupščini 22. dec. I. I. enoglasno vladarstva spet odstavila, ob enem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kapljice kerví ob kratkem konec vojaške zoperstave. Armada je prisegla skupščini na ustav. 31. dec. so šli poslanci k staremu Milošu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini. (Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet ter v nasvetovani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi skupščini („Novice” str. 306). „Nam se dozdeva — pravi dopisnik „od Save |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pomislike, ki se jim na razpravo predložé v kteri prihodnji skupščini. (Glej „Novice” str. 388.) Sedaj naj sodi svet o dr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Dotična poročila se glasé tako-le: Bilo je pri XX. odborovi skupščini, da je predsednik dr. E. H. Costa nasvetoval to-le: „Naj |
| Ta male katechismus (1768): | ti virni Kristiani? Ke mashnek, koker en najete beſſednek te skupshine teh virneh Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te narbulshe noter dajanja kader bosh obteſhan. Popuſtè zli asi skupshine teh ludy, kjer se ne malukedej ſabrede, ter pejdi h' |
| Tiun - Lin (1891): | Ni se mi zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne škodje tudi ne |
| Divica Orleanska (1848): | koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile |
| Robinson mlajši (1849): | je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično, le da sol |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si |
| Gozdovnik (1898): | razdrobila. »Stopi sem, ti pes komanški! « penil se je Mešanik, skušajoč preriti se skozi goste. »Povej svoje ime, če imaš kterega |
| Gozdovnik (1898): | se vrže na tla. Trije gredó. Sprednji nese malega dečka, skušajoč ga pomiriti s tihimi žugljaji. Druga dva neseta ogromne zavoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stuerov kar ambart sadnapolei kader mou doidash bosh pa dergoltov skushan od isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE ISABITARIZE? Te buque so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta pruevi udrukan biu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludi skushani. TA 71. KAPITL. Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še |
| Blagomir puščavnik (1853): | skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo |
| Maria Stuart (1861): | Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi nastop. Burleigh |
| Valenštajn (1866): | brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler |
| Mineralogija in geognozija (1871): | namreč. V §. 86 fizike smo rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče |
| Botanika (1875): | s cvetnim prahom iz kake druge rastline. Na ta način skušajo vrtnarji narejati mešane vrsti, tako imenovane odrode, sprevržke ali sorte |
| Botanika (1875): | tem lesenino pokonča. Da se drvojedka ne širi dalje, to skušajo zabraniti s tem, da mažejo bolan les z razredčeno žepleno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil |
| Valenštajn (1866): | zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu je bil pot, da nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali |
| Revček Andrejček (1891): | se v cerkev vozili ž njim. Več ga pa nisem skušal. Gorjancu je bil žrebec tako všeč, da mi ga je |
| Genovefa (1841): | shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni |
| Genovefa (1841): | svéſti Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje, da ni izkušala, ker je ta stvar uže sama tekla; kajti §. 12. |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | stopi v učilnico. „Tudi,” pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | za Gerarda v ječo nesti, in kolikor je zamogla, je skušala njegovo terpljenje zlajšati. |
| Tine in Jerica (1852): | tacih prav pogostama zgodi. Kar ji ni natura podelila, je skušala z ošabno obleko in lepotičenjem namestiti. Za nobenim kmetiškim dekletam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v svete skrivnosti; vendar ali bi meni verjeli, če bi skušala vam nekoliko to pojasniti? ” „Miriam! ” je odgororila Fabíola „kdor je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njene mlajše sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z branjem. Vzela je v roko zvezek za zvezkom bukev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | odborniki. — Čitalnica je v preteklem letu storila svojo dolžnost in skušala jo bode storiti tudi v pričujočem letu — tudi vkljub takim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje premoshenje. Pa ſhe potlej je po boshji volji nadloga ſkuſhala tega poboshnigſa mosha. Enkrat je priſhel od pokopovanja veſ truden |
| Genovefa (1841): | sraven ovze pokleknila, ji nekoliko mléka v gobez vlíla, in ſkuſhala jo ſhe ovshiviti. Pa nizh vezh ni pomagalo. Pogled ubóge |
| Genovefa (1841): | shé obnóſhena in ſtergana. Pred votlino je jokaje ſedéla in ſkuſhala s gibkimi ſlamnatimi ſtèbli in ternjem kóſze obléke, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſko poſlopje poſtavljati, in druge naprave per kmetijah; ona bo ſkuſhala s podukam v perglihah kmete preprizhati, kako ſhkodlive ſo njim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi se bili v perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil |
| Kemija (1869): | da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne |
| Biblia (1584): | ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu ſo hotéli od njega iméti, de bi en zajhen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga proſsili de bi njim enu snaminje od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je |
| Sacrum promptuarium (1695): | je navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nemogoče, lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſhati. 17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in spoznal na vajeni roki, da ima pred seboj starega, skušenega igravca. „Vidim, da tudi ti nimaš boljše roke,” reče mu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Prijazni učenikov nagovor, ki je v obče veljal za poštenega, skušenega moža, je zbegano Katarino jako dobro došel, in sklenila je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu |