- smalta
Kemija (1869): Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405.
smalta smalte smaragd Smaragda smaragdast smatrati smeh smehec smehljaj smehljaje smehljajoč smehljanje smehljati smejati smejčkati smeje smejoč smel Smelednik smer smešen smešnica smešno smet smetana smetanov smeti smetje smetka smiliti smirek smirgel smisel smledniški smod smoditi smodka smodnik smokva smola smolen Smolensk smoletov smolika smolnat smolnik smolnikov smoter smotka smotriti smrad smraden smrček smrdelja smrdeti smrdljiv smrečica smrečje Smrečnik smreka Smrekar Smrekarica smrekarjev smreka_vedrenica smrekov smrkav smrt smrten smrtno smrtnomučilen smrtno_težaven smukalnica smukanje smukati smukniti sn snaga snaha snažen snaženje snažiti snažno snažnost sneden snedežev sneg snesti snesti_on snet sneti snetje snetljiv snetljivec snežen snežinka snežnat snežnica snežnik snidenje sniti snitje Snoj snop snopek snopič snopje snov snovalnica snovanje snovatelj snovati snovnost snubač snubec snubiti snubljenje so so2 so3.ho soba sobana soben sobica sobojevnik soborec sobota sobrij sobthc socvetek Soča sočen sočiva sočivje sočnat sočnik sočutje sočutno sočutnost sod soda sodba sodček sodec sodeč sodeče sodek sodelovati soden sodevski sodil sodilnica sodišče soditev soditi sodnica sodnija sodnijski sodnijsko sodnik sodniški Sodom Sodoma Sodomitar Sodomiter sodomiterski sodrga sodstvo soglas soglasen soglasje soglasnik soglasno soha sohlapec soi soit sojenje sojoč sok sokis sokislina sokladen soknat soknato sokol Sokol sokolar sokolarček sokolič Sokoljeoko Sokolovo sokolovski Sokrat sokrivec sokrvica sol solanum
Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. |
Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver |
Rudninoslovje (1867): | ima najlepše smaragde, manjši se dobivajo tudi v solnogradskem Heubachtlialu. Smaragd je dragocen kamen, karat prodajajo po 50 gold. srebra, manje |
Rudninoslovje (1867): | 5. Smaragd kristalizuje romboederski (sl. 42), vštrit skrajnje ploskve je rázkolen, toda |
Rudninoslovje (1867): | se kot demant, pa tudi kot steklo, zelen je kot smaragd, tudi raza je zelena, toda nekoliko bledejša, samo prosójen je |
Mineralogija in geognozija (1871): | barva. Beril, tudi akvamarin imenujejo modrasto-zelen ali kakor morje zelen smaragd. Po črevlji dolge, neprozorne kristale najdejo v severni Ameriki. 3. |
Mineralogija in geognozija (1871): | T. =8; g. = 3.5; barve je po večem rumene. 2. Smaragd, kremenokisla galunina in berilnina (BeAl)Si2; dela heksagonalne prisme, pod. |
Popotni spomini (1884): | gozdno, prijazno, kjer tudi čisto nebo odseva iz velicega, dragocenega smaragda, kateri je Bog sam pripel na obleko gorovite zemlje ... Lago |
Rudninoslovje (1867): | od vode. sl. 42. Navadno se samo izvrstno-zeleni kristali imenujejo smaragdi, a drugi berilji (Beryll), razen modro-zelenega, ki se zove akvamarin |
Rudninoslovje (1867): | imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno |
Vanda (1888): | se sestre ne bi mogla bolj veseliti, nego se je Smaragda veselila Vandinega prihoda. Vsaka beseda v pismu je pričala o |
Vanda (1888): | njem. « »Pri mêni pač ne boš ničesar zvédela,« zavrne ji Smaragda in nagubálo se ji je gladko čelo. »Saj véš, da |
Vanda (1888): | deležna hočem biti lepe vere Vaše. « V tem se je Smaragda vrnila iz druge sobe. Sedla je k njima in zopet |
Vanda (1888): | in kar ni se mogla ločiti od milega ji kraja. Smaragda jo je tolažila, kakor je najbolj védela in znala; kako |
Vanda (1888): | njegovim naklepom. « »A kako bi bil on Borovskega izpodkopaval? « vpraša Smaragda. »Kako? Tega jaz ne vém; to je njegova stvar, o |
Vanda (1888): | razsvetijo očí, kakor bi bila rešila uganko, potem pa vsklikne: »Smaragda, ne motim se, tudi to je Mačkovo delo! « »Mačkovo! « čudi |
Vanda (1888): | in jo pelje k vozu. Veselo smejé je zdaj tudi Smaragda hitro stopila za njima in vsi trijé so se odpeljali |
Vanda (1888): | naročajo zdravniki, ali jaz nimam upanja. « »Nikar tako,« graja jo Smaragda, »najprej mora človek vse poskusiti, a potem še ne sme |
Vanda (1888): | te »čudne ljudí« pripeljalo k nji. »Za zmeraj! « kratko zavrne Smaragda. »Za zmeraj? « čudi se domača gospá; vendar ni mogla skrivati |
Rudninoslovje (1867): | ima krasno zeleno barvo, ktera se baš po njem imenuje „smaragdasta”, a večkrat prehaja v modro, rumeno i belo; prozóren ali |
Mineralogija in geognozija (1871): | g. = 2.7; njegova barva je zelena kakor trava, tako zvana smaragdasta barva. Beril, tudi akvamarin imenujejo modrasto-zelen ali kakor morje zelen |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem |
Revček Andrejček (1891): | uči, svoj živ dan nič ne vé, In kamor pride, smatrajo za tepca ga ljudjé In vender je še dan na |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | j. produktov 16000 gl., 24000 gl. in 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 29. Število, izraženo s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj |
Zlatorog (1886): | Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
Revček Andrejček (1891): | je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran življenja pa ne briga |
Zeleni listi (1896): | perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje neki |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile *). (Konec sledí. ) |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od ſmeha — ha, ha — — Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe |
Zlatorog (1886): | zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se obrne urno In za čelo on se prime burno |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš |
Zlatorog (1886): | travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki |
Revček Andrejček (1891): | dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti |
Sacrum promptuarium (1695): | nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo |
Sacrum promptuarium (1695): | inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj |
Gozdovnik (1898): | gledalo v daljavo, ter uzrlo, kar jo je zanimalo. Legotni smehljaj ji preobrazi lice. A že v jedni minuti se ji |
Gozdovnik (1898): | in mnogo ljubezen, ki sem jo nahajal pri vas. « Srečni smehljaj drkne čez njeni ustni. »Obilo si jo nama platil. Bog |
Gozdovnik (1898): | oči pa so budile in nepremakljivo srpele v Tiburcija. Zadovoljni smehljaj je igral po lovčevem obrazu, kakor ga je opaziti pri |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | mi ne boš odpustila? « Objemši jo še z drugo vpraša smehljajem: »In mi ne boš odpustila? « »Ne! « pravi ona, a resno |
Antonio Gleđević (1873): | je prehitel Fernando Gozze, vzel bakreni kotlič in z lahnim smehljajem in globokim poklonom ga podal Baziliji. Dekle je zardelo ob |
Ivan Erazem Tatenbah (1873): | roko okolo njenega tilnika. Objemši jo še z drugo vpraša smehljajem: »In mi ne boš odpustila? « Objemši jo še z drugo |
Bolna ljubezen (1874): | prijatelj, — kaj pravim čuden — hudoben, prav zelo hudoben! Z najsladkejšim smehljajem nam vliva strup v srce, z rožami nam podaja gade |
Cyclamen (1883): | Vas ljubim bolj nego ...« »Stojte, doktor,« reče ona z lahkim smehljajem; »obljubila sem Vam odgovora, toda prej moram vedeti, ali Vam |
Gospod Janez (1884): | za — onega! « »Ti si vedno stari —« omeni župnik z lahkim smehljajem. »Grešnik — kajne? « konča Peter njegovo opomnjo. Župnikova sestra je vstopila |
Gojko Knafeljc (1899): | obrazu. Samo Weber se ni ganil nikamor, a s porednim smehljajem okoli ustnic je opazoval svoja tovariša, kakor bi hotel reči |
Vinjete (1899): | pred njimi s povešenimi rokami in s tiho poželjivim, neodločnim smehljajem. Ves obraz je bil nedolžen, skoro otroški, kot da še |
Gojko Knafeljc (1899): | se je bilo seveda pripraviti na trudapolno delo! Z zlobnim smehljajem je segla po Gojkovo kupico ter jo izpraznila v dušku |
Roza Jelodvorska (1855): | dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu in unemu dolžni? ” vpraša smehljaje starček. „O tega ne. ” „Ali ne? Čudno je zares, kako |
Revček Andrejček (1891): | imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet |
Revček Andrejček (1891): | praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen. Kako |
Genovefa (1841): | pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama takrat |
Revček Andrejček (1891): | Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se. ) Franica ima ves moj značaj. Kar si v glavo |
Gozdovnik (1898): | prav na tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši |
Genovefa (1841): | ſmehljal, ſe ji je sdélo, kakor de bi ji to ſmehljanje vſo puſhavo olépſhavalo in kakor de bi vſe okróg poslazhéno |
Genovefa (1841): | ne bojiſh ſtrahot téga kraja? Lé ſmehljaj ſr, lé! Tvôje ſmehljanje mi vezh pové, kakor jésero beſedi. Sdi ſe mi, kakor |
Oče naš (1854): | sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava, kakor sim zdaj, in |
Oče naš (1885): | sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava, kakor sem zdaj, in |
Viljem Tell (1862): | še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva |
Zlatorog (1886): | ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po |
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | sem hotel Boštjana uprašati, zakaj se je pri Šnakšnepskovskovih besedah smehljal, pa že ni bilo več časa, ker gospod je prišel |
Žalost in veselje (1870): | kako bi začel. In oče Tomaž, kako radostno se je smehljal in stiskal svojima otrokoma roki, saj so bili danes pervikrat |
Iz arhiva (1890): | njen pogled? Takó ošabno zaničljiv! « »In kakó se je on smehljal! « opomnil je Pavel. »Takó se menda smehlja zver ob svoji |
Luka Vrbec (1890): | polno radovednih ljudij okrog- prvega poslušalstva. Šoba se je zadovoljno smehljal, ko je videl, koliko poslušalcev so mu dovedli otroci. Malo |
Iz arhiva (1890): | ti hodim morda v neprav! « dejal je in se poredno smehljal. Šalil se je baš poprej pred gradom z Anico in |
Iz arhiva (1890): | ne sebično, kakršna je res bila. Dasi se je Lovro smehljal, čutil je vendar v svoji notranjosti, da ga je pripovedovanje |
Mara Rendića (1897): | Prav nič ni bil divjal, še le sladko se je smehljal; vinski duhovi torej pri njem niso imeli onega učinka, kakršnega |
Gojko Knafeljc (1899): | vam nikdar takih nepremišljenih šal! Komaj sem izgovoril in se smehljal, že je planil prijatelj Tone kvišku, pograbil posodo z žveplenkami |
Gojko Knafeljc (1899): | ter vnovič dobro premešal. Pri tem delu se je vedno smehljal ter pogledoval zdaj Gojka, zdaj Cilko, kateri je semtertja tudi |
Genovefa (1841): | tako narédil, in de ſe mu je ſmehljajozhimu tudi ſant ſmehljal. Tako ſo imeli vſi nad ſantkam ſtotéro veſelje, in ako |
Genovefa (1841): | je otrôk ſvôje rozhíze sa njo ſtégal in ſe ji ſmehljal, ſe ji je sdélo, kakor de bi ji to ſmehljanje |
Gozdovnik (1898): | naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don |
Ferdinand (1884): | njegovo ime. Sedaj se me pa ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti. |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | denarje in ob jagnje pripravil. Pavliha pa se mu je smejal in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | menda strahú sam ni vedel kaj; cesar se mu je smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito |
Cvet in sad (1877): | prihranil materijal, da se bom včasi sam na svoje stroške smijal. « »Odpustite mi, da sem se izpozabila in vam se takó |
Izza mladih let (1882): | tudi pevec, in za vsakim petjem se je brisal in smijal in posebna zadovoljnost se mu je razlegala po nosu in |
Cyclamen (1883): | stalo o istem dnevi v svetem pismu. « Hrast se je smijal. »Čemu se smejete! Tu ni treba nič smeha; Vi ne |
Cyclamen (1883): | čez most. Doktor je bil obstal vrhu klanca in se smijal na glas, spoznavši pogumnega jezdeca in njegovo rosinanto. Bil je |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | sosedne kraje po razne potrebščine in od ondot — se nam smijal. Ako ga je kakšen hlapec ovadil, izvohal je Omer-beg vselej |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | šaloigro ali bolje burko nad Tankim doigrati. Rad se je smijal, to je bilo njegovo veselje. Na Tankega se je bil |
Rošlin in Vrjanko (1889): | predstavila kot »moja sestrinja Ana« že poznata. »Z Dunaja — sevéda! « smijal se je Pavel, čegar oči so hitele po dvorišči in |
Vesela vožnja (1889): | marsikake šale in prijateljske zabavljice, katerim se je konečno najveseleje smijal dohtar Konec sam. * * * Ko se je drugo jutro dohtar Konec |
Na obáli (1891): | ter rekla, da Svetkova ne bodem nikdar. — ,Haha, ne bodeš! ' smijal se je hudobno; . videli bodemo; zdaj si ujeta, ptičica moja |
Pozhétki gramatike (1811): | bila zlo naſprotniga naravia: uni je védno jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe blishno ſtvar, cela manj blishno, poſtavim: je n' |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kralj. ;,Sdi ſe mi, de bi ſe rajſhi jokal, kakor ſmejal. Le povéj, kaj ti je! ” |
Genovefa (1841): | ki je ſtariſhi ko ti, neumniga imenoval in ſe ti ſmejál. Pa lé sa to, kér posâbi, de je ſam nékadaj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi te ne bil spoznal, če bi se ne bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali |
Sosedov sin (1868): | zasmeje od daleč sem in Štefan se tudi zasmeje. In smijala sta se ta dva, ne toliko zato, ker bi se |
In vendar —! (1878): | dva. Pred mano sta hodila, v enomer govoričila, ter se smijala. Meni pa je ta smeh tergal serce — in tega človeka |
Izza mladih let (1882): | je skušal mlinar potolažiti. S'Micel in Oettel sta se smijala, še jedno smo pa vender le zapeli in potem se |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | vodo nikdar brez kakega krščanskega znamenja; ona pa se je smijala in velela, da se povodnega moža ne boji. Neko nedeljo |
Beatin dnevnik (1887): | Potem bodeš ti gospá? « vprašala je naposled Vijola. »Beatica gospá! « smijala se je Roza, »ali si pa uže dovolj velika? « »In |
Beatin dnevnik (1887): | trdite, dohtar, ki ste se od nekdaj bali zakonskega jarma? « smijala se je grofíca. »Baš jaz, grofíca milostiva,« odgovoril je globôko |
Rošlin in Vrjanko (1889): | bilo za Ano tvojo! Držita ga! « Sestrinja se je tudi smijala, a bila je takó iznenadena, da ni mogla odgovoriti. V |
Lisjakova hči (1892): | Ahnenfelsom zabavala ves božji dan; sedaj sta se menila in smijala, sedaj dražila, vmes pa delala osnove za prihodnjost. Mlada in |
Senanus (1892): | poleg mladega gospoda in ga gledala takó ljubeznivo in se smijala ž njim takó veselo, da je gospodu Gregoriju njiju smeh |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse to le zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar |
Zlata Vas (1848): | je vnelo, de ste tako nališpani? “ Tako je prašal in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém |
Zlata Vas (1848): | dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali, kadar jo je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | samga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom |
Mahmud (1870): | hotel imeti za-nje 80.000 cekinov, ker so se mu pa smijali, vrgel je glavi proč. Veliki vezir se razsrdi in ga |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je župljane, kako naj obdelujejo gorice. Ljudje so se mu smijali, ker je bilo sploh znano, da je njegov pridelek skoraj |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | odnehal, celo z levico. Vsi mnogobrojni gledalci so se zaničljivo smijali taki slabotnosti. Šestnajstleten deček zgrabi Tončka od zadaj pa ga |
Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | da je ta divji mož umetnik, kateremu se ne bi smijali zaničljivo niti v gosposkih dvorih. Za romsko pesnijo prišla je |
Lisjakova hči (1892): | okenci nizkega podstrešja tičalo troje otrok in veselo so žvrgoleli, smijali se doli na ulice in mahali z drobnimi ročicami, dasi |
Kolésarjeva snubitev (1892): | bi bila kuga pri njih! « »No, ali se mu bodo smijali! « S tem je bila zarota za nocoj dovršena. |
Lisjakova hči (1892): | trije so gledali v podstrešje k onim otročičem in se smijali ž njimi. »Čemu se tako smejete? « vpraša trgovec kmeta. »Gospod |
Svatba na Selih (1894): | nič, kaj pa misliš? Veš, da bi se mi ljudje smijali, ako bi vzela ubogega graščinskega lovca! Midva z očetom tega |
Svatba na Selih (1894): | gresta v vežo, kjer stojé pripravljene rečí. Nakladali so balo, smijali se, ukazovali drug drugemu, pehali se semtertja, ker jih je |
Sacrum promptuarium (1695): | obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu |
Genovefa (1841): | vréla in umréti je mógel. Oni pa ſo ſe ſhe ſmejáli in saſmehovali ſo ga. Pa vunder ni ne êniga zhloveka |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delo, katiro tukaj vſim pred ozhi poſtavim, de ſe bodo ſmejali, inu s menoj poterplenje iméli. Zhe bom shivel, ozhem ſhe |
Ferdinand (1884): | znalo govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel |
Revček Andrejček (1891): | misli pa na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že |
Verske bajke na Dolenjskem (1881): | rumeni. Na vrhu smo se začeli gledati, in jeden drugemu smijati: bili smo tako otepeni, pikasti in marogasti, kakor da bi |
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | pisalni mizi iň ko nájde neko pisanje, začne se glasno smijáti, ter mi je pomoli. Razgrnem je in vidim, da je |
Prvi sneg (1886): | za učiteljem, ki je štel korake, da si se moral smijati. Zdaj je Poskočil plosknil ob dlan in slepec se je |
Prvi sneg (1886): | in neokretno se nekateri premikajo. Človek se mora večkrat nehoté smijati. Torej, če se Vam ljubi, prav veselilo me bo. « Male |
Beatin dnevnik (1887): | je posoda tvojega imena«, in česar je polno, tega prekipéva. « Smijati sem se morala na glas. A trpinčenja dohtarju vendar še |
Postillion d'amour (1887): | ki razumi jedino besedo »Čankiang« iz ragljanja. Deklè se počne smijati na vse grlo, tako lahko in prisrčno, kakor le mladost |
Vesela vožnja (1889): | v tem, ko se je sodnik jel na ves glas smijati in je še porogljivo pristavil: »No, se vsaj ne bode |
Vesela vožnja (1889): | v tej uri pristojala kàj slabo. Začel se je torej smijati tudi sam. »Molčite no, prismode! Vsak človek mora kdàj storiti |
Lisjakova hči (1892): | smehljajo in dobrikajo ter jim kaj pripovedujejo, da se morajo smijati. Ti gospodje nimajo drugih skrbij, nego kako bi kratkočasili ženska |
Sacrum promptuarium (1695): | shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza |
Genovefa (1841): | je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga |
Sacrum promptuarium (1695): | beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej |
Valenštajn (1866): | Grofinja (se smeje). Kakó pa, njemu se mudi. Ti čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj |
Zeleni listi (1896): | Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte! « »Pa |
Gozdovnik (1898): | meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd |
Revček Andrejček (1891): | opleta). (Hlapci in dekle od vseh strani pritisnejo in se smejejo. ) Jerica. Hi! Bistagor! Anže. I-a! i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje |
Revček Andrejček (1891): | Sedaj se je pa res vzdramila. (Smeje se. ) (Vsi se smejejo. ) Neža (delo ustavi in huda). Veste kaj, vi se pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k |
Divica Orleanska (1848): | je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi |
Maria Stuart (1861): | Elizabeta (se zaničljivo smeja. ) Zdaj ste razkrili pravi Obraz, do zdaj kazali ste predličje |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prešička v papir, plača svoj dolg in se v pest smeja, de je gospode tako splačal. 38. Povést. Kako Pavliha svinjo |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spodej ležal, drugi zgorej, eden vpije, drugi kolne, tretji se smeja; z eno besédo, prava prekucija je bila. Pavliha pa se |
Ultra! (1867): | Kotílek (se smeja). To so same šale — Vilko je to prinesel iz Ljubljane |
Zlatorog (1886): | bi jih bil natrgal »Drugod, kot gori na čarôbnem vrtu? « Smejí se Špela. »To noróst verjameš? »Premnogo lovci védo ti na |
Gozdovnik (1898): | »Aha, riba prijema! « smeji se Rdoles. »Črnotič sam je, ki bode gotovo obiskal bele |
Zlatorog (1886): | pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj davno |
Čas je zlato (1864): | Lenče se pa za to le malo zmeni. »Le se smejajte,« reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še ne odjenjam. Toda moj trud bi |
Robinson mlajši (1849): | Petek ne imel nikákega gospoda! Robinson ga je uprašal, se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni |
Mlinar in njegova hči (1867): | nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan |
Revček Andrejček (1891): | hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi |
Revček Andrejček (1891): | so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da, da, pa še prav zares! |
Tiun - Lin (1891): | ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo |
Zlata Vas (1848): | Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani vselej rekli se smejajoč, kadar jim je zopet kaj koristniga povedal. Vse se mu |
Divica Orleanska (1848): | Le nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več |
Zlatorog (1886): | Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine |
Zlatorog (1886): | Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó |
Zlatorog (1886): | A stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji, |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O |
Gozdovnik (1898): | vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala |
Zlatorog (1886): | divjad le Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu |
Astronomija (1869): | si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna |
Fizika (1869): | vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej |
Astronomija (1869): | se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo |
Fizika (1869): | razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je, kakor |
Botanika (1875): | gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto mer, prvo od A, drugo od B, katero mesto je za |
Občno vzgojeslovje (1887): | Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno savoljo tega takó dobra, kér se vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti |
Fizika (1869): | Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene |
Fizika (1869): | slučaji, kader več sil dela na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem |
Fizika (1869): | ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In res ako se kteri del kapljine prizdigne nad |
Gozdovnik (1898): | pomočjo svojih tovarišev je na obeh koncih otokovih, ležečih v smeri reke, odtrgal velike suhe veje in pa debla, šele v |
Gozdovnik (1898): | desni. « Pepo prime svojo puško, pa jo mahne v naznanjeni smeri okolu piramide. Pride in priplazi na vrh grobišča, a ne |
Gozdovnik (1898): | ubežnega izhoda pred svojimi gonjivci, ter jo udero v ravni smeri proti taboru. Divjaki se podé tudi semkaj za njimi. Ta |
Gozdovnik (1898): | le eno sredstvo uiti jim: to da je krenil od smeri, držeče h konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je |
Gozdovnik (1898): | nazaj, da ukreneva priprave. « Splezata zopet dolu ter izgineta v smeri, v kteri sta prišla. Dan je minul. Noč je nastopila |
Gozdovnik (1898): | takem tudi ne veste, v kteri smeri je odjahal? « »V smeri na taborišče. « Potem ima nove izdajske namere. Ker je šel |
Gozdovnik (1898): | konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je hitel v smeri proti konjem, a razbojnika od todi proč ter sta jo |
Gozdovnik (1898): | sililo čislati ga. »Po takem tudi ne veste, v kteri smeri je odjahal? « »V smeri na taborišče. « Potem ima nove izdajske |
Gozdovnik (1898): | ne uduši. Stopi med grmovje, priplazi se neslišnih korakov proti smeri, v kteri se je oddaljil ostali Apač. Čez nekoliko časa |
Napake slovenskega pisanja (1858): | se daje osebi, ki ima rada te besede na jeziku, smešen priimek. Pri tih se vezna čerka časi deva, časi ne |
Napake slovenskega pisanja (1858): | nazovibrat (pseudobruder), nazovimrtvac“ (scheintodter). Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: „gaziblato (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri); izderilijeska“ (kerngesunder kerl |
Napake slovenskega pisanja (1858): | to kje govorí, gotovo se rabi le v šali za smešen priimek! Poslušanja vredno je še zdaj, kar je uže leta |
Mlada leta (1875): | obleki, ki se je nosila za cesarja Jožefa, prav zelo smešen. A bodi mu žemljica lahka; zakaj že davno je umrl |
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | odtegne. Prazno je človeško bahanje tisto s svobodno voljo, najbolj smešen pa je prigovor: ,Vsak si je sam svoje sreče kovač |
Testament (1887): | mahajoč z vsemi štirimi po zraku. Prizor je bil tako smešen, da je zavladal glasen grohot ter je bil pozabljen takoj |
Vinjete (1899): | storil, Julija, da me ne ljubiš več? « »»Ali si ti smešen! Kaj hočeš, da govorim? «« »Pridi v sobo. « »»Čemú? Prav takó |
Kvišku (1899): | moje duše, srce mojega srca! Smešno! Kako je človek često smešen, kako brezmiseln, koliko pretrpi, prenese, kako se zatajuje in robuje |
Vinjete (1899): | v obraz, če se ji morda ne zdi bedast in smešen. Ali srečal je samo mrtvi pogled njenih velikih, steklenih oči |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se nasmeje, kakor bi se bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | govoriš zmiraj resnico, a zdaj si hotel mojo laž narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor samga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hotel kaj ſtorit'? In komu b' ſe lepſhe sdélo Rákov ſmeſhno pot ſledit' ? Le kar s zhaſam ſe ne gáne, Vedno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Glej, da te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Katerza ga pobara: „Kaj pa v' baſagi imate, de tako ſmeſhno ſhepta? ”— „Rake !” odgovori mosh. „Kaj, rake imate? ” ſe Katerza sazhudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu je ali dopadlo ali pa ſe ſilno neumno in ſméſhno sdélo. V ſvojih bukvih je imel ſilno veliko neumnih rezhi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in |
Stelja in gnoj (1875): | hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred vsem |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v toplo hišo prinese |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi mi svetovali, kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krave več molzejo po njih, in da ima mleko več smetane, ker |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na |
Kuharske Bukve (1799): | en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker |
Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli |
Kuharske Bukve (1799): | dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de jo je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč, pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno |
Kuharske Bukve (1799): | 18. Seleni grah v' ſmetani. Mlad seleni grah deni s' putram, zukram, inu enmalo |
Kuharske Bukve (1799): | Namaſhene ali filane kolerabe. 17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani. III. Kuhane, parjene, ſękane jedi od meſa inu peretnine. 19. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Deni današnjo smetano v čedno posodo, in potem ji včerajšnjo smetano z žlico pridevaj, in oboji dobro zmešaj. Tako naj se |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spravi, kolikor je je k vmedenju potreba. Napčno je novo smetano k stari, ali današnjo k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več višnjevih lis zapazi, ktere se večkrat razširijo, in celo smetano pokrijejo; tudi se v mleko potegnejo, da vse višnjevo postane |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | k včirajšni dajati. Ravno nasprotno se mora ravnati: Deni današnjo smetano v čedno posodo, in potem ji včerajšnjo smetano z žlico |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | pije in veljá kozarec v kavarnah tudi 10 kop. , s smetano in kruhom pa 20 kop. Kruh tudi ni drag; prodajajo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Kadar so se mehurci prederli, pomaži rane večkrat s sladko smetano in belakom. Če se te rane gnojé, napravi mazilo iz |
Kemija (1869): | nam potem pové, ktero mleko ima več smetane. Ako meteš smetano (na pr. v pinji), raztrgajo se one mrenice tolstih krogljic |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spridijo. De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga do dobriga. Ko za na mizo napravljaš, ga kot smetenov štrukel v skledo vzdigni, s cukram potresi in mleka perdaj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per tem pa se bo vender tudi na posebne vošila |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo |
Tine in Jerica (1852): | in je pravila, de jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za božjo voljo prosi, de bi ji le toliko |
Stric Tomaž (1853): | pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto; po 4 za |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se dá le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj |
Gozdovnik (1898): | dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rokó imel, inu ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega satoshili. 11. On pak |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri |
Genovefa (1841): | in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivíno vliti. Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih |
Divica Orleanska (1848): | tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo |
Divica Orleanska (1848): | deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne smejo zdaj, ne zdaj me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi |
Tine in Jerica (1852): | mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim boljši |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 6. zjutraj se smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in druga mora biti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | živlenje vzel; že za del svojiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj |
Zlata Vas (1848): | i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí |
Robinson mlajši (1849): | moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj |
Robinson mlajši (1849): | ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj |
Zlata Vas (1850): | hišo pelje. Dva in trideset gospodarjev je bilo; nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svoje telo v jed, kakor Svojim učencam! — Tudi jest sim smel priti k Njegovi mizi, akoravno čisto kar vredin nisim bil |
Zeleni listi (1896): | se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa. Res |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim |
Stric Tomaž (1853): | res tako, bi jih pa koj rada imela, ako bi smela potem ž njimi storiti, kar bi rada. “ „Kaj neki bi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in za njimi je šla vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila smela tega storiti. Nò, morebiti da mi bojo starši vendar odpustili |
Stelja in gnoj (1875): | stelja biti? 1. Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj |
Ferdinand (1884): | Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete vzamejo, in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji |
Divica Orleanska (1848): | je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe |
Tine in Jerica (1852): | se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po |
Divica Orleanska (1848): | mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji |
Divica Orleanska (1848): | častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem druziga delati, kakor kar me po smerti gotovo v večno |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jim ondi godi in kako je tam, tega ti ne smem povedati! « »Daj mi nazaj moje dete! « prosi mati jokaje. Pa |
Čas je zlato (1864): | kralj! tako ne gré! « odgovorí Lenček prijazno, »Nikomur ga ne smem dati! « »Ali ga mar hočem zastonj imeti? « se kralj zakrohotá |
Valenštajn (1866): | i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj se smem zanašati na njiju? |
Mlinar in njegova hči (1867): | veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na |
Mlinar in njegova hči (1867): | vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je |
Gozdovnik (1898): | bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti. |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve |
Genovefa (1841): | jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | i. t. d. govorijo ravno tisti jezik kot mi: ali smemo zató reči, de govorijo po krajnsko ali po štajarsko, po |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti |
Valenštajn (1866): | se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako natanki. |
Botanika (1875): | vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke |
Občno vzgojeslovje (1887): | urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna |
Tiun - Lin (1891): | poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril |
Gozdovnik (1898): | Zakaj pa ne v glavo? « »Človek je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ad Dominum meum, cum ſim pulvis, & cinis? Ali ſe ſmemo podstopit s' Bogam naſhim Goſpudam govoriti, kyr ſmo prah inu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na ſebe saneſti, na naſhe shelie savupat, inu naſhe |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj ne? ( grędo ) Anshe , Jaka, Mizka (jo ſpremijo) Zhe ſe ſmęmo podſtopit — Naj ſręzhnu damu pridejo — Bog jim lonej! Bog jih |
Pozhétki gramatike (1811): | zheſ iuo raslíamo. Tedaj je tréba dajati navuke poédama; ne ſmémo méniti, do shé véjo to, kar ſhe ne vejo, ino |
Pozhétki gramatike (1811): | car qui puits' assurer de etre toujours bereux; réveshe ne ſmémo nikol saſmehováti; kdo ſi je pazh ſvéſt, de bo védno |
Pozhétki gramatike (1811): | je popadel, ino oblaſt zhes méſto dobil. To tudi ne ſmemo rezhi, ker attaſiwa ſe ne ſklada s' de la ville |
Pozhétki gramatike (1811): | in lublen par ſvojih. To je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi, ker utile ſe neſklada s' de sa ſamille. Cet |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nasaj mu ga bersh dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne ſmemo imeti, ſhe dotakniti ſe je nè. “ Vidite, kako tanko veſt |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njegove godnoſti in smoshnoſti pri naſhim delu nikdar posabiti ne ſmemo. Veliko naſhih bravzov pred nekoliko meſzi od ilirſkiga pravopiſa ſhe |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tebe bom jeſt — koga? — Matizhek, dobru premiſli. Tukej ſe ne ſmęſh prenaglit. Ti jih moreſh toku vkup ſpravit, de ſi bodo |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni varnu norze briti — Jak. Anshe pameten bodi — ti ne ſmęſh te Goſpode reshalit, sakaj ſo tvoje prizhe — Tulp. Prizhe ? Monk. |
Pozhétki gramatike (1811): | citoyen, kdor ſebe ſamiga lubi, je ſlab ſoſed. 4. Ne ſméſh ſtaviti son, sa, ses, leur, leurs, na meſtu imena ene |
Pozhétki gramatike (1811): | pas vous en orguillir, bodi bogat, kakor hozheſh, ſe ne ſmeſh prevséti. Zhe ſtoji ime sad sa que glagolom, takrat je |
Pozhétki gramatike (1811): | bâtimens. Kader je imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména, sa to porezheſh prav: La Save |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtvarnik ga je imenoval drevo ſposnanja dobriga ino hudiga) ne ſmeſh jeſti. Zhe od tega jeſh, ne boſh vezh neumerjozh, temuzh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſi ropariz ne pervadiſh. Tudi s tem delam ne ſmeſh do sime zhakati; ampak opravi ga dokler je ſhe topló |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodljiv. Zhe je vezh dni deshevnih in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe v kaki lonzheni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ti she v travi ne poleshe. To pa ne ſmeſh ſtoriti v mokrim, tudi takrat ne, kadar je velika ſapa |
Valenštajn (1866): | srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse |
Revček Andrejček (1891): | sama pravila, da ljubezen in strela nič ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te |
Revček Andrejček (1891): | rada — kar ustvarjena sta drug za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da |
Gozdovnik (1898): | sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to storiti prosim |
Ferdinand (1884): | je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne smete klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó en veſseli dan v' shaloſt prebèrnem, taku mi ne ſmęte samęriti; leta kraj, kęr jeſt govorym, je en kraj tę |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę vęjſty vóſhimo, inu vam povęmo, de ga vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſtite, de my ſkusi Ş. Kèrſt otrozi boshji poſtanemo, ne ſmęte miſliti, de je tó ena beſeda od vezh. Ş. Pavl |
Valenštajn (1866): | se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | za pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in zdaj jokajo in tarnajo, kaj bo? da se Bogu smili! Ves naš pridelek je v tem, kar terta rodi, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ti je samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili, tudi škoda se jim je ne zdí, ker jo po |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo |
Biblia (1584): | poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti |
Stric Tomaž (1853): | tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo |
Viljem Tell (1862): | in zdaj na steno zgrudi se — Tedaj se mi je smilil. Stopil sem Ponižno k njemu in mu rekel: Jaz sem |
Sveti večer (1866): | Otroka Kristjan in Katrica mu odložita, ker se jima je smilil, klobuk, palico in culo. Katrica dene culo na klop; |
Sveti večer (1866): | obernejo k vratom. Otrokoma se je revni deček v serce smilil, vendar pa se nista k njemu upala, ker ga nista |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | sem bil prijet! ” Rad pripoznam, da se mi je mož smilil; al vse, kar mi je povedal, se mi je zdelo |
Sacrum promptuarium (1695): | teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko |
Maria Stuart (1861): | Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se mi. |
Kemija (1869): | 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva |
Kemija (1869): | najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti |
Kemija (1869): | Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz |
Kemija (1869): | Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova |
Zoologija (1875): | vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je v tem časniku („Slov. Narodu”) se izjavilo v tem smislu, da ta misel je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri |
Občno vzgojeslovje (1887): | napačno pa bi bilo, ko bi hoteli gojenca vzgojiti v smislu krivih nazorov, kateri se nahajajo kot jednostranski izrastki na vsakem |
Občno vzgojeslovje (1887): | je poželenje dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v |
Fizika (1869): | pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav |
Fizika (1869): | pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s |
Robinson mlajši (1849): | vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela |
Revček Andrejček (1891): | moram doživeti. Grešnik. On jo je pobrisal, kakor bi bil smodil za njim. Tekel sem za njim, toda, moj Bog, kako |
Gozdovnik (1898): | Glavar Apačev, bode li on, ki je ranjen do življenja, smodil se v deželi solnca? Je-li ne znajo beli možje, kako |
Žalost in veselje (1870): | Noč je bila precej temna. Kapitén in Tomaž sta pušila smodke, da bi pregnala nekoliko nadležne merčese, ki so bili zvečer |
Žalost in veselje (1870): | orožja, potem pa posedejo krog ognja ter jamejo pušiti najdene smodke. "Vaša ladija je bila španska, kakor pravite," prične Tomaž ptujcu |
Kupčija in obrtnija (1872): | za risanje, za pisanje not in za bakroreze. Papir za smodke je iz tabakovega listja narejen, papir za kvarte je s |
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | dobitko s 130.000 gold.; potem nama ostane še kaj za smodke, Olgi pa kupiva glasovir za 2000 gold. ali še za |
Ljubljanske slike (1879): | nosu in jako predrznem obnašanji ter najnovejši nošnji, puha najdražje smodke, ter ravna z vso drugo človeško ropotijo nezmerno zaničljivo. Po |
Cyclamen (1883): | od smehu. Doktor pa je polagoma utrnil pepel od svoje smodke ter mignil z rameni; a smijal se ni. »Ah, še |
Zádruga (1890): | pospraviti z mize, zdaj teči čez ulice v trafiko po smodke. Ko se je polegel prvi hrup, natoči si Feodor Veselko |
Očetov greh (1894): | in krese in krese, da bi užgal mokri konec svoje smodke; kar mu šine nova misel v glavo. »Pa — oženiš se |
Vzgoja (1899): | star divan, na katerem je rajni soprog tolikrat pušil najslabše smodke, ter strmela v strop. Ležala je tako celo uro ter |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši |
Kemija (1869): | Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489 |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič ne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln smodnika, vnel, pravijo, da bi bilo pol mesta v nevarnosti. Vidi |
Gozdovnik (1898): | za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 % tare ter se |
Kemija (1869): | 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. |
Kemija (1869): | Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo |
Kemija (1869): | 417. Smirgel, 417. Smodnik, Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. |
Kemija (1869): | Schiesspulver, 405. Smola benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. |
Kemija (1869): | iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je |
Botanika (1875): | krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne |
Kemija (1869): | benzojeva, Benzoeharz. Smola jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda |
Kemija (1869): | jalapova, Jalappenharz, 489, Smola kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte |
Botanika (1875): | posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho |
Rudninoslovje (1867): | več ali menj lehko, gori s plamenom i diši po smoli. Ako ga žgemo v zaprtem prostoru, kjer zrak ne more |
Rudninoslovje (1867): | gori z belim plamenom, nareja veliko dima, i smrdí po smoli. Nahaja se sosebno v severnej Ameriki, v Perziji, v Modeni |
Fizika (1869): | ktera se neposredno dotaknejo. Ako se drgnjenemu steklu ali drgnjenej smoli približa kako kovinsko telo, gre elektrika na-nj, in ono ima |
Fizika (1869): | edini točki dotaknejo. Taka telesa, ki električnemu steklu in električnej smoli elektriko odvzamejo in ki s tem sami postanejo električni, imenujejo |
Fizika (1869): | Elektrika je vselej le na površji elektrizovanih teles. Steklu in smoli se odvzame le na tistih mestih, ktera se neposredno dotaknejo |
Kemija (1869): | se ga vinski cvet ne loti. Mastiks in sandarak sta smoli v belih ali jasnorumenih zrnih; na vinskem cvetu razproščena delata |
Fizika (1869): | volna, svila in suhi zrak. Ako se elektrizovanemu steklu, elektrizovanej smoli ali kovini približa stekleno telo, ne vzame to na-se ne |
Botanika (1875): | stiraks (Styrax vulgaris in Styrax Benzoïn), ktera dajeta dobro dišeči smoli, storaks in benzoë. VI. razred: Rastline v večlistim vencem; Polypetalae |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo |
Botanika (1875): | odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo |
Gozdovnik (1898): | jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker |
Mineralogija in geognozija (1871): | Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit |
Kemija (1869): | scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva |
Tine in Jerica (1852): | nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj |
Tine in Jerica (1852): | Sin (zadet). To je že res. Oče. Ali hočeš tedaj Smoletovo Anco gospodinjo vzeti? Sin (zmešan). Mislite, oče? |
Tine in Jerica (1852): | bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je bila namenjena? |
Tine in Jerica (1852): | in plašno: „Dragi oče, jaz ne vem, mati mi zmirej Smoletovo Ančiko ponujajo. Menim, de kaj taciga še ni za me |
Tine in Jerica (1852): | vem, meni se zdi, de mati clo mislijo, naj jaz Smoletovo Ančiko vzamem. Se je še dosti časa, na ženitev misliti |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina nikoli premerzle |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | eno kurje jajce, z leseno lopatico na jezik namaže. Pri smoliki je pozimi namesto navadne treba konju pogrete vode piti dajati |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in kdor ima zajčje masti, naj se lete posluži. Pri smoliki je treba konje premrazenja varovati. Pozimi se ne smejo z |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv |
Kemija (1869): | Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno olje, 489. Harzseife, smolnato milo, 488. Hefe, kvas, 500. Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat |
Mineralogija in geognozija (1871): | premog, 31. Parni kotel, Dampfkessel. Pansilipptuff, pansilippski tuf, 78. Pechstein, smolnik, 45. Pechsteinporphyr, smolnikov porfir, 72. Pechkohle, smolni premog, 30. |
Mineralogija in geognozija (1871): | felsitova masa z živčevimi in roženčevimi kristali. Smolnikov porfir ima smolnik za temeljno maso pa kvarca in steklenastega živca kristale vstlane |
Mineralogija in geognozija (1871): | 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig, 67. Porphyr, 72. |
Mineralogija in geognozija (1871): | pohrbtje teh gor, v dolini Nahe, Donnersbergu, v Črnem lesu. Smolnikovi porfir se le poredkoma kje prikaže, na Nemškem je skoraj |
Mineralogija in geognozija (1871): | plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir, melafir, mandljevec. Porfire najdemo v sledečih gorah in goratih |
Občno vzgojeslovje (1887): | najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada |
Občno vzgojeslovje (1887): | je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in |
Občno vzgojeslovje (1887): | móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti |
Občno vzgojeslovje (1887): | duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav |
Občno vzgojeslovje (1887): | službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru |
Občno vzgojeslovje (1887): | Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu |
Stric Tomaž (1853): | in pričakuje tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga |
Dohtar Konec in njegov konj (1888): | sedaj ono nogo in potem pred vežo stoje zažgal si smotko. Hvale pa je odvedel konja v hlev. Pol ure pozneje |
Iz arhiva (1890): | sem bil bedast«, siknil je med zobmi in segel po smotko v žep. Prižgal jo je, légel na zofo in, puhajoč |
Moja hoja na Triglav (1897): | mi kratko ni malo ni dopustila, da nje možu ponudim smotko, hkrati čudeč se, kako sem se mogel jaz, ki sem |
Trojka (1897): | izpijte, bom še jedenkrat nalil in potem pride punš. In smotko, prosim; zdaj se prileže. « — Edvard se je bil izgubil od |
Moja hoja na Triglav (1897): | kako naj si okrajšam bodoče nadenourno čakanje. Rad bi bil smotko zapalil, a tega ne smem, ker moji živi vozli gotovo |
Trojka (1897): | pravi. « »Ni slaba,« dejal je baron Berger in prižgal si smotko. »Papa, ta ti je zasolil,« dejal je Edvard. »Smešno! To |
Trojka (1897): | sobo v visokem pritličju. Tam si je prižgal luč, zapalil smotko, vrgel se na divan in prepustil se pustim mislim. Iz |
Trojka (1897): | ne premeknivši se, in pokazal s prstom na pol popušeno smotko. »Zunaj puši! Jaz imam govoriti z gospodom baronom. « »Z menoj |
Moja hoja na Triglav (1897): | povrh do tega, da si izprosim ognja za prvo jutranjo smotko, ki naj mi prijetno diši, dalje hodečemu po položni stezi |
Robinson mlajši (1849): | skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor |
Robinson mlajši (1849): | ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na posled je |
Robinson mlajši (1849): | ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako betvo listja ali slame: takó ti ne pride nikdar smrad v hišo, in kar hočeš narbolje pognojiti, s tem, gnojem |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bučanje vetrov; daljne goré, ki jih čisto in blizo vidimo; smrad iz odstopov ; iskre na piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | negnuſnu mèrtvu truplu, per katęrimu sa volo ſmrada obedèn oſtati ne moré. Taku ny ena od ſvętiga Duha |
Kuharske Bukve (1799): | terpeti, kakor v' shelodez djati, karkol je le enmalo ſmrada nategnílo. Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed |
Zoologija (1875): | hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 |
Kemija (1869): | prednost pred svinčeno béljo, da ni otrovna in da v smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn |
Zoologija (1875): | tega prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se celo živih živali, napadajo perutnino, opitane svinje |
Kuharske Bukve (1799): | al kuhaniga kopirna, puto, al rumeno s' kólſhizo vred dinſtane ſmerzhiké to je mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3 |
Kuharske Bukve (1799): | na sherjavzi, kakor telęzhje karbenadelze. Poſębej rasręshi kàpar, ali pa ſmèrzhike na drobno, ozri v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe |
Kuharske Bukve (1799): | krompirja, is lupín slęzkene auſtrige, miſhelne, vratove od rakov, al ſmerzhikè, kumare sręsane. Kader pride zhaſ na ſklędo dęvati, rastepi tri |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | preden se na mizo da, nekoliko rumenjakov. Jagnjičevi preželci s smerčiki (mavrohi). |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni na opečen kruh. Ako tacih gob nimaš, so tudi smerčiki ali pa jurčiki dobri. Cvetni ohrovt na župi. Skuhaj mehko |
Botanika (1875): | Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se nič ne kadi, kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi |
Botanika (1875): | je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Varite ſe takſhnih hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu, temuzh smerdlivu resvusdaine, v' katirih ni lepiga poshteina, temuzh ta gerda naſramnoſt |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3. Ob zhaſsu te kuge je neſravu jeſti oſolene ribe, smerdlivu meſu, inu vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh, ſad, dine |
Zeleni listi (1896): | bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu |
Stelja in gnoj (1875): | §. 16. Stelja iz smerečja, jelovja Itd. Tudi bodičevje od jelovine, smerečja itd., kolikor obletuje |
Stelja in gnoj (1875): | 16. Stelja iz smerečja, jelovja Itd. Tudi bodičevje od jelovine, smerečja itd., kolikor obletuje, dá pred obletenjem deblu veliko živečnosti nazaj |
Stelja in gnoj (1875): | Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se |
Stelja in gnoj (1875): | 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd. |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | se videle nizko doli sè snegom pokrite koče. Pod gostim smerečjem so se ustavili in čakali, Šimen pa je šel doli |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | je že nagnilo k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič, razsvetljen od zlatih solnčnih žarkov. Tje se nameri |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tega je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prav zvito nalagali, da se bodemo nocoj vsi v "velikem smerečji" zbrali, in tepec bo gotovo tje prišel. — Toraj ti ga |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gotovo tje prišel. — Toraj ti ga bodeš čakal v velikem smerečji skrit! Kakor hitro ga zaslišiš, daj se mu spoznati, ne |
Roza Jelodvorska (1855): | in zato je moj tovarš prisegel, nikdar več gób v Smrečnik ne poslati. « — |
Roza Jelodvorska (1855): | Častimirovo premoženje tukaj, ktero je Strašimir nekdaj iz Jelodvora v Smrečnik pripeljal. »Jez sim vse skerbno shranila«, reče blaga gospa, »in |
Roza Jelodvorska (1855): | služabniki v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | verba nar bolj storile. Če pa niso v mokrotnem, bo smreka, gaber, bukev, iavor ali kaj tacega boljši. Tako se bo |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bodckovci razširno zatrosijo in pomnožijo. 14. Bodckovci. I. Bodckovci. 1. Smreka, (pinus alba) nima serčne koreníne, in se toraj viharjem posebno |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in pepéla ravno tako malo. Vse druge lastnosti ima kakor smreka, in po Slovenskem je tako znana in navadna, da tudi |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tem ne bilo nikoli nič prida iz njega. Hrast in smreka sta rada vkup, pa oboje mora redko biti, ker v |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | debeljši zraste od smreke. Cvetè in dozorí seme takrat kadar smreka, in tudi takrat doraste. Les je za delo v vodah |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jelša, bukev, jesen, borovec, gaber, jelka, berstovec, oreh, lipa, breza, smreka in hruška. e) Lepega zerna in gost les ima svojo |
Zgubljen mož (1864): | si vreden vseh škricev! Na, pij, černa duša! " zagermi ko smreka visok galjot, in moj znanec zverne novo kupico zgočega strupa |
Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | luči, in oskrbnik je zadet, ter se zvrne kakor visoka smreka, ki pod sekiro pade, na tla, in potok krvi se |
Marjetica (1877): | je gledala vse to. Najbolje pa se jej je smilila smreka, ki je bila podrta le na pol, da je kakor |
Zlatorog (1886): | zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata |
Roza Jelodvorska (1855): | oko razvedrila. Ne delječ za hišo so se dvigale stoletne smreke v sinji zrak, okoli hišice pa so bile lepo cveteče |
Roza Jelodvorska (1855): | dolinico svojiga stanovanja pridejo, je ravno polna luna čez tamne smreke zasijala in svojo milo luč obilno na zemljico razlila. — Roza |
Roza Jelodvorska (1855): | ne dé. Ravno sim večerjo perpravil, in kakor vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se na |
Zlatorog (1886): | gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodar. Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo |
Roza Jelodvorska (1855): | potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo |
Sosedov sin (1868): | vratú, in položivši mu glavo na prsi začela jokati. Oče Smrekar jo je tako nerodno za ramo prijel, da se baš |
Sosedov sin (1868): | streho pribežati. Pri trgovini človek kolne, pri fanetstvu pa moli. Smrekar je znal kleti in moliti, in zato se je podstavil |
Sosedov sin (1868): | in Smrekarica sta sama v izbi. „Pojdi pó-njo! " reče mati. Smrekar, kateri kakor po navadi, samo jezneje, za mizo sedi ter |
Sosedov sin (1868): | na vse, ter ženo osorno kara, če jo vidi jokati. Smrekar in Smrekarica sta sama v izbi. „Pojdi pó-njo! " reče mati |
Sosedov sin (1868): | voza: „ná, natlači! " Štefanu se malo čudno zdi, da je Smrekar denes tako prijazen ter mu tobaka ponuja. „Pojdete še nocoj |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | roke. Voz se ustavi, in z voza stopi Pavletov gospodar Smrekar. Imel je nekaj silnega opravili v bližnji vasi, in ker |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je bil ginljiv prizor, ko sta jo sprejela v mestu Smrekar in Smrekarica. Vsi trije so jokall, in nobena beseda jim |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | povej mi, kje se je to dobilo! " „No, ugani! " odvrne Smrekar, smejoč se na pol pomenljivo, na pol zaničljivo. „Kaj bom |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | z orožnikoma. Smrekarica je na glas jokala, za njo gledaje. Smrekar pa se je delal trdega, kakor bi se mu čisto |
Sosedov sin (1868): | ni ga dete poznalo prvo trenotje ter se je oklenilo Smrekarja, ko ga je Štefan hotel v naročaj vzeti. Smrekar se |
Sosedov sin (1868): | nedeljo, tak pride pod mojo streho, pa je amen besedi! " „Smrekarja je kmetstvo podstavilo, kaj ne? Iz zemlje si stótine in |
Sosedov sin (1868): | ne ..." Ljudje od druzih miz so obmolknili in gledali razdraženega Smrekarja. Štefan je spoznal, da je prenaglo delal, ni vedel nekaj |
Sosedov sin (1868): | velika dekla, staro dekle zmrdenih las, v svetej jezi na Smrekarja, srdito žlico ob mizo zadala, rekoč, da je vse te |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | reče: „Jaz da sem izgubila to? Kdo je to rekel? " Smrekarja pa je to vedenje dekletovo še bolj razkačilo. Če se |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | zoper to. Jerica si je brisala solze, ko je slišala Smrekarja govoriti, njen oče pa, ki je bil zeló ubog, privolil |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je bil Pavle zdaj že tretje leto v prodajalnici Antona Smrekarja. Ker mu mati ni potuhe dajala, privadil se je sčasoma |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | z nova Mušiču in izvije svoji ženi roko. Mušič uboga Smrekarja in se odpravi. Skoz prodajalnico gredoč, stopi k Pavletu, ki |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | že zvedeli! " odvrne Pavle v zadregi. Ta odgovor Pavletov je Smrekarja še bolj osupnil, vendar siliti ni hotel še dalje vanj |
Sosedov sin (1868): | si mu ga bil posodil, »pravi ga z mize," reče Smrekarica s tihim, plahim glasom. Anton poseže po mizi, pograbi papirnati |
Sosedov sin (1868): | že bolj v letih, ne bo več tako," reče mati Smrekarica možu Antonu, ko sta bila nekdaj sama v hiši ter |
Sosedov sin (1868): | o čemer bodo treh far ljudje več let govorili. Mati Smrekarica je okoli hiše letala in jokala na ves glas, ko |
Sosedov sin (1868): | XIX. Kake tri dni kasneje mati Smrekarica jokaje reče možu: „moj bog, ti si kakor voda! Vse |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | že dalje čaša ta fant ni nič kaj dopadal," pripomni Smrekarica. „Tako čudno in boječe se je vedel, da ni bilo |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | njo, popraša jo: „Je li morda tebi znan ta mošnjiček? " Smrekarica se prestraši. „Sevéda reče po kratkem molku, tu notri je |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | kamen od srca, ko je opazil, da je gospodinja sama. Smrekarica je bila sicer tudi v vsakem oziru vestna in skrbna |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je sedel spredi in vozil sam, vzadi pa sta sedeli Smrekarica in Jerica, vozil je nalašč prav hitro, tako da so |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | strupena slana. Dobro leto potem, ko sta bila Smrekar in Smrekarica pripeljala Jerico iz mesta, ležala je ta belo oblečena na |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham Smrękarzo. |
Sosedov sin (1868): | šine konj z lehkim vozičem po gladkem poti proti cesti. Smrekarjev Anton — tako so namreč sosedje klicali našega možá, — bil je |
Sosedov sin (1868): | In poslednji niso po polnem napak govorili, kajti na tanko Smrekarjev Anton res ni mogel svojega imetja sešteti, ker razen nekoliko |
Sosedov sin (1868): | ktero je palec preril. In Anton požene. Brašnar je bil Smrekarjev sosed. Nekdaj je bila Brašnarjeva hiša najtrdnejša vse vasi. Zdaj |
Sosedov sin (1868): | veliko tolažbo. A čudno je bilo vsem ljudem, kako je Smrekarjev Anton govoril od tega trenotka, kar je zvedel, da je |
Sosedov sin (1868): | se vretenila ter na posled onimenjála, bila požeta in omlačena. Smrekarjev Anton je je imel v vrečah dva visoko nadeta voza |
Sosedov sin (1868): | se vsa stvar hitro spremeni. Smrekarjev Anton je zopet stari Smrekarjev Anton, prejšnji oče svoje hčere, ko za trdno zve, da |
Sosedov sin (1868): | bil dober. — Štefan, stopi malo sem, stopi! " Štefan se približa. Smrekarjev Anton izleče mehur tobaka iz žepa ter mu ga ponudi |
Sosedov sin (1868): | odpro ter v vežo stopi zdravnik, gospodinja s svetilom in Smrekarjev Anton. Štefan plane z voza ter naglo pristopi bliže. Ker |
Sosedov sin (1868): | v zanošenej letnei obleki in s kosmato kučmo na glavi. Smrekarjev Anton podrži konja in pravi: „Če imaš kaj težke peté |
Zlatorog (1886): | koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori, pokriti |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
Divica Orleanska (1848): | Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert se in življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim mu rokovico |
Divica Orleanska (1848): | znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker |
Tine in Jerica (1852): | prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je |
Tine in Jerica (1852): | Tine. Tako močno, de naji nič druziga, kakor le sama smert ločiti zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala |
Blagomir puščavnik (1853): | mogel druzega misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred seboj; in, ko bi |
Oče naš (1854): | ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna |
Roza Jelodvorska (1855): | sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga |
Viljem Tell (1862): | in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje. |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila, da je |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »Jaz sem mati! « odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj pa hočeš drugo |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako |
Oče naš (1885): | ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi tebi zná |
Gozdovnik (1898): | pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma |
Gozdovnik (1898): | tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj |
Biblia (1584): | ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi ſe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' |
Genovefa (1841): | go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil |
Genovefa (1841): | ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni |
Genovefa (1841): | sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila v ſmert peljala, ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal |
Ta male katechismus (1768): | virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
Ta male katechismus (1768): | tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti |
Ta male katechismus (1768): | ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | puško v stran postavi, ter se za njim podá, ga smerti rešit; pa tudi on za njim pade. Huda sapa, ki |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga očeta smerti otela, ker jim je bila že od Boga namenjena. ” |
Divica Orleanska (1848): | je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju |
Oče naš (1854): | zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel |
Maria Stuart (1861): | ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom |
Maria Stuart (1861): | prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veš. ljubi Pankracij. da si ne odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči. Ali povej mi, kako |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino |
Mlinar in njegova hči (1867): | človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta. Naj bode, kjer |
Ferdinand (1884): | no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete |
Ferdinand (1884): | Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi okreva |
Ferdinand (1884): | Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še |
Ferdinand (1884): | li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave od |
Ferdinand (1884): | pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma |
Oče naš (1885): | mogel za svojega Gospoda in Zveličarja, kteri me je do smrti ljubil? “ |
Revček Andrejček (1891): | Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli |
Gozdovnik (1898): | pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne. |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je on od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium |
Biblia (1584): | Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu |
Biblia (1584): | k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh |
Sacrum promptuarium (1695): | sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umorili ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet od ſmerti vſtal. “ Tode te beſede jim niſo hotle v' glavo, bile |
Genovefa (1841): | zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja |
Robinson mlajši (1849): | posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako |
Robinson mlajši (1849): | še je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v predpreiskavi obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vganjal. Pa kakor je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | veden pretepalec, je vse nedelje in praznike vozaril, še pred smrtjo je kvaterno nedeljo ženi obetal, če mu mesa ne skuha |
Deborah (1883): | jih je oslepila božja roka; So danes v vasi z smrtjo ti pretili? Deborah. Čutila nisem; duh moj je bil pri |
Oče naš (1885): | generala pisanega, niso brali in raztrgali so ga, in s smrtjo so vsacemu zažugali, kdor bi rekel, se podati. Vojskini zbor |
Pripovedke za mladino (1887): | vislicami, spregovori: „Vsakdo, ki mora umreti sme še pred svojo smrtjo govoriti ali je tudi meni to dozvoljeno? ” Kralj mu odgovori |
Gozdovnik (1898): | nazadnje don Estevan s Kučilom so morali svoje koprnenje s smrtjo plačati. Zaklade bomo zakopali in skrili, da je nihče ne |
Sacrum promptuarium (1695): | shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize |
Sacrum promptuarium (1695): | inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jej dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš |
Ferdinand (1884): | se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila dokaj trpljenja. |
Ferdinand (1884): | ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček |
Robinson mlajši (1849): | živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se ni |
Sveti večer (1866): | boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je kri tvojega očeta, jaz sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | jo) o Gospod! Svoje jeze, reši ga (jo) o Gospod! Smrtne nevarnosti, Nesrečne smrti, Peklenskega ognja, Vsega hudega, Oblasti hudičeve, Po |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me pelješ v večno življenje. Če prav hodim po dolini smrtne sence, ne bojim se hudega; kajti ti si z menoj |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú |
Divica Orleanska (1848): | Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima |
Ferdinand (1884): | in ljube mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil svojega smrtnega strahu, stresel se je ne hoté. Tudi oče Anton je |
Gozdovnik (1898): | zaupije z močnim glasom belemu, bivšemu sicer brez vezi, toda smrtnega strahu trepetajočemu ter ob enem ustreli četrtega skozi oko, tako |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pri srcu po junaški žrtvi, katero je doprinesla za svojega smrtnega sovražnika. Z veselim srcem je zaspala po pobožni molitvi: zadnja |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | misli. V prvem veselju ob snidenju se ni spomnil svojega smrtnega sovražnika. V srcu je sicer odpustil možu; vendar mu je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma |
Ta male katechismus (1768): | greh, inu she en vezhe greh, aku se podstope v' smertnemu grehu k' S. Obhailu jet, inu G. Boga prejéti. |
Ta male katechismus (1768): | je v' majheneh greheh umerl, v' vize: zhe pak v' smertnemu grehu umerje, v' peki na vekumej. Bode tudi truplu na |
Ta male katechismus (1768): | bres spovde ſvelizhan. Aku be pak eden se v' enemu smertnemu grehu, inu v' eni smertni navarnoste na enkrat se ſneshl |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po enemu smertnemu grehu, koker eno mertvo dusho: eno krivo veſt, inu zhe |
Genovefa (1841): | me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi ne bilo pràv, ko bi |
Blagomir puščavnik (1853): | KAJ SOKOLIČEV? Med tim, ko Bogomila v svojej bajtici na smertnej postelji leži, hodi njeni sin Milko take nesreče nar menj |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Najde pridni dosti kruha. 24. Vinograd. Neki oče rečejo na smertnej postelji svojim trem sinovom: „Ljubi otroci! Nimam vam drugega zapustiti |
Maria Stuart (1861): | glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce |
Sveti večer (1866): | culice listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne |
Viljem Tell (1862): | Pohajati po gori v mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej skakati Nevarnosti i plezati po gladkih Pečinah, kjer prileplje z |
Valenštajn (1866): | to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj. |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv, o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv, o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali |
Branja, inu evangeliumi (1777): | vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umerlo. Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spozheti uſſeh diviz Divizi MArii perporozhiti, inu mene pred uſſem smertnem greham obvarvati. Naperpuſti mene kedaj is nazhiſtoſtjo omadeſhuvati, ampak, kader |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtave, kar bo narbel mogozhe, derſhati, ne szer pod enem smertnem, ja tudi ne pod enem majhenem greham , ampak katire is |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati |
Roza Jelodvorska (1855): | Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil |
Sacrum promptuarium (1695): | pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom |
Tiun - Lin (1891): | padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To |
Gozdovnik (1898): | njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
Blagomir puščavnik (1853): | padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v létu 1838 v Florenc na Laško, kjer |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili |
Astronomija (1869): | solnca. V pod. 46. je S solnce, T zemlja, in sN zemeljska os, ki si zmerom vzpóredna ostane. Očitno je, da |
Kemija (1869): | smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn = 58; gostota = 7,3; tališče = 228° C. Med belimi kovinami |
Astronomija (1869): | istočasno dan, in ko se zemlja vrti okrog svoje osi sN, opiše vsako mesto njenega površja polovino svojega vsakdanjega kroga na |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si zapomni izrek, ki pravi: Dober kup sta red in snaga, Vsakemu sta ljuba, draga. “ 13. Hruške. Neka mati je obiskala |
Stelja in gnoj (1875): | je bila izvirna nemška knjižica natisnjena v Innsbruku. ) Ni tedaj snaga zastavljena na večo ali manjšo množino stelje, ki se porabi |
Stelja in gnoj (1875): | korali videli. Tukaj pa že smem postaviti besede: Za največo snago goved je potreben le naj manjši dél tiste stelje, katero |
Stelja in gnoj (1875): | spremeni v živo prst. §. 17. Je-li stelja potrebna za snago goveje živine? Na to vprašanje skor ne vém, kaj bi |
Stelja in gnoj (1875): | bi skor bil primoran reči: ljudje stelje ne rabijo za snago živine, temuč ravno nasproti k temu, da imajo prav nesnažno |
Stelja in gnoj (1875): | bi odgovoril. Kdor bi na to gledal, kakor stoji s snago živine, in kdor opazuje, da tam je živina najbolj blatnata |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ondi veselje, ondinaš pravi dom! 37. Ruta pobožna ino dobra sinaha v Izraelu. Enkrat je Bog Izraelcam na Kananskim zavoljo njih |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | rekoč: „Kdo je ta lavkeška? “ Mu odgogovoré: „Moabljanka je, Noemina sinaha. Prosila je, de sme za ženjci lavkati. Od davi je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Rana se mora potem z vodo zmivati, da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. XIII. Poglavje. Oparjenje. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se izceja, z vodo zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama snažne biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi |
Zlata Vas (1848): | nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko |
Zlata Vas (1848): | hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in |
Zlata Vas (1848): | prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste na Gobovcu **) (Schwammberg) ali od |
Blagomir puščavnik (1853): | in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile |
Zlata Vas (1848): | so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe |
Zlata Vas (1848): | in na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | po pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor v dan velik ino svet. Tretji dan pride |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti |
Kuharske Bukve (1799): | tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo |
Zlata Vas (1850): | dovolj. Ko je takó svoje učence skozi tri mesce telesne snažnosti vadil, je potem tudi začel na snažnost obléke gledati. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sirovo maslo delati, mora narprej za snažnost posode skerbeti. Kjer snažnosti ni, je vse drugo zastonj; potem mora hraniti mleko poleti |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mršavi konji so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih |
Fizika (1869): | priliki dvakrat toliko vode pade na tla, kolikor po zimi. Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki |
Kemija (1869): | Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in |
Fizika (1869): | pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in |
Pripovedke za mladino (1887): | celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo |
Genovefa (1841): | kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
Zlatorog (1886): | čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi |
Pripovedke za mladino (1887): | je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom |
Genovefa (1841): | ſvôje poſtelje ſkrivala, ſe je vunder veſ máh od naneſbêniga ſnêga premôzhil in premrásil. Vrata votlíne in branézhe hvojeve vêje ſo |
Genovefa (1841): | ſijála; kadar je po sími is votlíne zhes neismérno odêjo ſnegá gledala, kjér ſe je le kaka ſléd divjih sverín snala |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa še |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika |
Genovefa (1841): | poprej; vſe je lépſhi! Ta dolina je bila vſa s ſnégam pobeljena, sdaj je pa tako lépo selêna, de ſo hvoje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sholzham, al s' pelenovo vodó. 4. Vert per hiſhi, pred ſnegam s' pepelam , s' kokoſhjim in drugim gnojem potroſi, Lepa in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa pri konzu sime, kader je bil ſhe s ſnegam pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izmed njih odgovorí, vsi drugi so pa molčali in po snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel, de bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skor obupali ga najti — kar ga najdejo. Stal je v snegu z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
Genovefa (1841): | ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil |
Genovefa (1841): | vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De miſh, podgana ti ne ſné, Karkol' boſh hranil ſam sa ſé, Jih 's hramov bom |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lijo, tózho var' Bog je, In de goljásen je ne ſné, De sdravo bo oſtalo. Potem v deshéli zeli bo, Od |
Sveti večer (1866): | me od hiše spodila rekoč, da sem že trikrat toliko snedel, kar je bila materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti |
Sacrum promptuarium (1695): | sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo |
Sacrum promptuarium (1695): | inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi sakladov na semlji, ampak sa nebeſa, kjer jih ne ſnedó ne rijà ne molji, kjer jih tudi tatjé ne ukradejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obeſti in gledati, de miſhi, podgane, ki jih grosno rade ſnedó, do njih ne pridejo, in pa de prah tudi ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le to peklo |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Zdaj je treba živinče alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v mehurju nabira, ga preveč izteguje in vnetje napravi. Potem snet pritisne in napeti mehur poči alj se razterga. Scavnica se |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je gotovo znamnje bližnje smerti. Zakaj vnetje že prestopa v snet. 2. Kako je pušati. Ker ni vselej zvedenega človeka pri |
Deborah (1883): | se je v prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže pet let. |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè |
Lohengrin (1898): | meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | O Bog, vender me le nisi pozabil! “ Je vstal ino sné, ino angelj nese Habakuka spet v njegov kraj! Sedmi dan |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | njegova kuharica. Sname tedaj enega piščanca z ražnja in ga sné v kuhinji brez kruha. Ko je bilo čas jésti, pride |
Domen (1864): | slišal. „Kaj je neki? " djal je grajščak, vstal s stola, snel staro puško s klina na steni in šel k oknu |
Pomladanski vetrovi (1881): | maire. V veži je že bil okroglo čepico z glave snel, ko pa v sobo stopivši starejšega potnika zagleda, prestraši se |
Luteranci (1883): | V tem trenotku je stopil v krčmo visokorasten, debeluhast krčmar, snel je pokrivalo ter jel moliti na glas angeljsko češčenje. Že |
Luteranci (1883): | je pogledal pri teh besedah govornik svojega sopotovalca, pokrivalo je snel in si pot brisal, ki mu je lil po čelu |
Cyclamen (1883): | še vedno cilinder na glavi. Ko je prišel pred zrcalo, snel ga je ter pokazal ga obiskovalcu: »Glejte, gospod Korén, danes |
Hudi časi (1894): | vojaški kapi, je pozdravil vojaški in prijel konja, drugi je snel širokokrajni klobuk z ruševčevim perjem in vzel Birku konja iz |
Trojka (1897): | izzival Radivoj, niti jih ni več zasmehoval, ampak klobuk je snel in spoštljivo pozdravil; Lovro pa za njim. Milica in Anica |
Moja hoja na Triglav (1897): | Krst v Peričniku! " Na to je Dolinec Robič zardel, molče snel svoj slamnik raz kljuko, molče segel po popotni palici in |
Vinjete (1899): | halja nad njim, da mu zveže roké in zatisne obraz ... Snel je senčnik s svetilke in odprl medicinsko knjigo, ki je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil |
Genovefa (1841): | ſhe ſvoj shiv dan niſim nizh vidil. ” Genovefa je perſtan ſnéla in fantku ga je dala. „O ta je lép” je |
Genovefa (1841): | In ſvojo biſerno vervizo (Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata ſnéla in rêkla: „Té biſere imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kushna shitna bolésen, ki jo sdravo serno dobi od bolniga. Şnétje pride vezhidel od ſlabiga, mokriga vreména, in od nesreliga sernja |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poprej ſe ſnetljivz loti medliga, kakor mozhniga ali debeliga sernja. Şnetje ſhe tudi isvira is preposne ſétve, is ſlabe semlje, velikokrat |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje na viſhnjevo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şkritiga ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na ktéri je ſnetljivi klaſ, je mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo redko, kér veliko sernja ſognije, ali zhe oselení, je ſnétljivo. Shitniza mora tedaj na ſuhim poſtavljena, ſvetla in srazhna biti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şnetljivo serno je okroglo, lahko in krajſhi od sdraviga. Zhe ſnetljivo serno med perſtami smaneſh, vidiſh zherno-vmasan prah, ktéri je ſhkodIjiv |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnetljivz bo s shitam vred poshet in omlazhen. Mlatizhi, ki ſnetljivo shito mlatijo, ſo zherni, kakor de bi is dimnika perſhli |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpari; ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz sredí. Şnetljivza ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le: Sbéri sa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeklenim zhernilam potreſali ; nekterim je to pomagalo, drugim pa ne. Şnetljivza snebiti ſe, bi bile nar bolji pomozhi: Odbéri ſi ſhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zherni, kakor de bi is dimnika perſhli. Varite ſe tedaj ſnetljivza, de ſe vam v sernje ne vtepe, teshkó ga je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je terd ali ſkrit in je rahel ali ozhiten. Şkritiga ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na ktéri je ſnetljivi klaſ |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidiſh zherno-vmasan prah, ktéri je ſhkodIjiv zhlovéku in shivini. Rahel ſnetljivz ſe tudi perkashe oh zhaſu zvetenja; ſkashen klaſ je medel |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſuh, ga veter raspiha, terdiga ali ſkritiga pa ne. Terdi ſnetljivz bo s shitam vred poshet in omlazhen. Mlatizhi, ki ſnetljivo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnetljivz huda shitna kuga, pa vunder je rahel ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel ſnetljivz vezhidel na |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſaj, sa njim ſe ſkasi tudi ſlama. Deſiravno je obedvojni ſnetljivz huda shitna kuga, pa vunder je rahel ali ozhiten ſnetljivz |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſogréje ali ſpari; ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz sredí. Şnetljivza ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel ſnetljivz vezhidel na njivi preíde, desh ga rastepe, kadar je ſuh |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ſlabiga, mokriga vreména, in od nesreliga sernja, poprej ſe ſnetljivz loti medliga, kakor mozhniga ali debeliga sernja. Şnetje ſhe tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in |
Roza Jelodvorska (1855): | obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in |
Astronomija (1869): | in pa neki svetli lisi na njegovih tečajih, tako imenovana snežna pasa, ki postaneta manjša, kedar se dotični tečaj proti solncu |
Zoologija (1875): | 118. Ajda 133. Ajuga 143. Akacija 160. Alchemilla 156. Alga snežna 110. Alisma 127. Allium 125. Alnus 130. Aloe stoletna 127. |
Zlatorog (1886): | Ljúbav lovca trentskega je bila; »Cvetke pa, ki strè jo snežna noč »Ne vzbudí več jutri solnca moč. « Léhno maje starka |
Zlatorog (1886): | Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera |
Fizika (1869): | plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra voda (snežnica), lahko v 4 urah od doma do Celja pridejo; ako |
Viljem Tell (1862): | klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega |
Viljem Tell (1862): | Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell |
Viljem Tell (1862): | Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže |
Gozdovnik (1898): | »Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo |
Stric Tomaž (1853): | da ni veselja konca ne kraja. Po pravi radosti srečnega snidenja padejo vsi na kolena in se Bogu za vse dobrote |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | blago ljubezen do sovražnika !“ Ko so potekli prvi trenutki veselega snidenja, tedaj je bilo mnogo pripovedovanja. Jon in Bil sta opisala |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | v družbi z nekim Nemcem, sam ne znam, kde je sešel se z njim. Ta novi prišlec je bil na poti |
Gozdovnik (1898): | ko bi kdaj ne slišal, da se je z njima sešel. « V tem hipu odskočijo vsi od tal. »Sennor Avgustin, sennorita |
Gozdovnik (1898): | poznal indijanomorca Diaza. Samo enkrat se je bil z njim sešel in to na haziendi del Venado. Slišal pa je veliko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur |
Gozdovnik (1898): | so skupaj v krajih Sivegamedveda, ne da bi se bila sešla. Velik lovec je. Je-li moj brat kaj slišal o njem |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | postave! Ne želim, da bi se še kdaj v življenju sešla! “ „Kakor sem slišal, nakupil si je avklandsko okolico; — toda prijatelj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo |
Ferdinand (1884): | sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve |
Blagomir puščavnik (1853): | moja smert preveč ne žali. Saj se bomo enkrat spet sošli. Kratko je terpljenje na zemlji, veselje v nebesih pa je |
Blagomir puščavnik (1853): | napravil. Vsi so bili povabljeni, stari in mladi so se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez |
Robinson mlajši (1849): | Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino |
Blagomir puščavnik (1853): | naroči, da bi se jih jutri prav veliko na skali snidilo. Berž tedaj pošlje Ljudomil posle po vsi okolici, ter naznani |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se bo pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je |
Divica Orleanska (1848): | Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je krasno. Burgún. Mi smo teržeči narod |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vedil imenovati. Jesuſ ſe kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh |
Gozdovnik (1898): | ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil |
Gozdovnik (1898): | se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k |
Blagomir puščavnik (1853): | naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne bo več ločenja! ” — Deček glasno |
Ultra! (1867): | bi rada prej z njim govorila, predno se z očetom snideta in morda na novo razpreta, kakor se je to že |
Gozdovnik (1898): | stopi vun v temo. V neki dalji od ognja se snideta. »To je posebno, nenadno snitje, kaj ne, vaše gospodstvo? « »Prav |
Lohengrin (1898): | srcá V vernosti spaja najsréčnejši par. (Ko se oba provoda snideta sredi odra. se privede Elsa Lohengrinu, ki jo objame Osem |
Domen (1864): | mu nisem storil ničesa, hočem pa razmeriti vse, kedar se snideva! " Ko je stara mati slišala ime Sova, prestrašila se je |
Moč ljubezni (1865): | zdrava! Ločila sva se na zemlji, Bog daj, da se snideva enkrat nad zvezdami v raju nebeškem. « Tako je govoril plemeniti |
Valovi življenja (1877): | da se bodem zopet kopala v vašem cvetu, kader se snideva čez šest tisoč let«. Potem pa je molčé tesno na |
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | vi navzdol ob vodi. Hitiva brez zamude. Tu se zopet snideva ali pa na mojem domu. Zdaj velja! Hitiva in upajva |
Na krivih potih (1893): | konca dogovoriti s teboj. Kdo vé, ali se še kdaj snideva tako po naključju, kakor nocoj. Ti tedaj gospodinjiš domá. To |
Očetov greh (1894): | tudi v nji pustilo svoj sled. »Torej se morda ne snideva več! « ponovi on žalostno, toda kakor bi se oklepal zadnje |
Strte peruti (1894): | za prazno službo in poroči mi! Upajoč, da se skoro snideva, poljublja te tvoja Danica. Razžalostil me je ta list, in |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | da bi morala ravno pod ono lipo priti zopet skupaj; snideva se tudi lahko —." „Pusti me! " prestriže mu Pavle skoro kričé |
Najmlajši mojster (1896): | brani, kakor sem slišal. No, pa saj se še nocoj snideva pri Lahinji. « »Pozvedite, pozvedite in le kar recite, da jaz |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe |
Astronomija (1869): | tekajo okrog solnca, tudi okoli zemljine drage, k obema v snitje, protistanje in kvadrature (primeri §. 68). Izmed teh ima nam |
Astronomija (1869): | 286. Cerera, 303. Četrtina, Quadratur, 291. Četvrtec, Quadrant, 234. Conjunktion, snitje, shod, 291. — obere, zunanje (i) 291. — untere, znotranje (i) 291. |
Gozdovnik (1898): | neki dalji od ognja se snideta. »To je posebno, nenadno snitje, kaj ne, vaše gospodstvo? « »Prav nenadoma. Prav dobro ste ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in |
Mineralogija in geognozija (1871): | kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je |
Genovefa (1841): | nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Moji snopi so vstali, in se po koncu postavili; vaši snopi pa so moje ostopili, ino se jim perklanjali. “ Bratje so |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Zdelo se mi je, de vežemo snopje na polji. Moji snopi so vstali, in se po koncu postavili; vaši snopi pa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moji ſnopi ſo vſtali, in ſe po konzu poſtavili; vaſhi ſnopi pa ſo moje oſtopili, ino ſe jim perklanjali. “ Bratje ſo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdélo ſe mi je, de veshemo ſnópje na polji. Moji ſnopi ſo vſtali, in ſe po konzu poſtavili; vaſhi ſnopi pa |
Blagomir puščavnik (1853): | revnim otrokom, ki so klasje po njivi pobirali, kak par snopov dati; s serčnim veseljem ga objameta, mu s stotero radostjo |
Ferdinand (1884): | na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev v našej cerkvi,« poduči ga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pov. Ko ſo 10 kop in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor od nar lepſhi pſhenize; v 25 minutah ſo 40 ſnopov jezhmena in ravno toliko ovſa pa v 20 minutah vkraj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v letu 1839 s to maſhino v 29 minutah 60 ſnopov ſnetlive pſhenize tako zhiſto omlatili, de je bilo sernje takó |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na dan omlatiti samore, to ſtori goIa maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v 7 ali 8 minutah, jarine pa v 5 |
Biblia (1584): | Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo |
Kuharske Bukve (1799): | s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Trsta in njegove okolice”, ktere je izšlo dozdaj že 21 snopičev ali 344 strani, bo izhajala še do konca meseca septembra |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | do konca meseca septembra 1872. leta; je tedaj še devet snopičev, za ktere znese naročnina šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla |
Zeleni listi (1896): | 31. marca 1896. - Cena 25 kr. Cena naročnikom za 12 snopičev: 2 gld. 40 Kr. Knjižnica za mladino. USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhera lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje, de ga bres rudezhíze lahko pobere. Svezher otèpe klaſje |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim sdaj delavzi pojedó ali pa po nepotrebnim potratijo, kér ſnopja zhiſto ne omlatijo. V Eſtrajhu mlatizham sa plazhilo deſeti vagan |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi |
Mineralogija in geognozija (1871): | 40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe |
Botanika (1875): | upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma |
Botanika (1875): | ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni |
Botanika (1875): | tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam |
Rudninoslovje (1867): | kristale imenujemo vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo |
Rudninoslovje (1867): | Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na |
Botanika (1875): | tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih |
Botanika (1875): | od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo |
Botanika (1875): | se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali |
Zoologija (1875): | da se po tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje |
Botanika (1875): | pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek |
Botanika (1875): | delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po |
Botanika (1875): | ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji |
Botanika (1875): | v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko shide ni perdelal, de bi bilo vredno, sa-ſe poſebno ſnovavnizo imeti. De je velíko leshezhe, lepo, gladko in enako shido |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boljſhi ali kokone prodati ali pa sa vſo ſoſeſko eno ſnovavnizo napraviti in imeti, poſebno zhe kdo slo veliko shide ni |
Občno vzgojeslovje (1887): | sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija |
Kemija (1869): | kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd |
Občno vzgojeslovje (1887): | služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in |
Valenštajn (1866): | Trobár. Da, zopet se nekaj gotovo snuje. Stražnji glavár. Gospódije taborniki i generali — Trobár. V zavétii nejsmo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vodje vino- in sadjerejske šole na Slapu. Tudi za Dolenjsko snuje se sadjerejsko društvo v Novomestu. Gorenjci, pokažimo tudi mi, da |
Gozdovnik (1898): | tal ostati, da Mehikance ugotovi, med tem pa naj Črnotič snuje napad. Antilopino bistro oko je pač dobro opazilo, da v |
Viljem Tell (1862): | Gesler. Na ta zdaj misliti nikakor ni! — Reči se imenitne snujejo; Cesarstvo hoče rasti, slavno delo, Ki ga pričel je oče |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za kmetijstvo; kajti jako potrebno bi bilo, da se kmalu snujejo kmetijske nadaljevalne šole po deželi. Kmetijske šole še nimamo, akoravno |
Stelja in gnoj (1875): | kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober |
Jerica (1859): | Jerice, ki si bo kmalu morala moža izvoliti iz toliko snubačev, ki se ji dan na dan ponujajo. Sicer je mati |
Sosedov sin (1868): | Ni samo ogromna imovina, ktero je imela Fránica pričakovati, vlekla snubačev v Smrekarjevo hišo; deklica s črnimi očmi in lepim okroglim |
Sosedov sin (1868): | že pride k njej drug, tudi neprijeten človek, eden njenih snubačev, rogreznikov Peter, mlad človek, ki se jej grozno pust in |
Sosedov sin (1868): | tudi napravljena v semenj, in sicer ne zaradi kacega izmed snubačev, kterih je imela obilo, nego ker je mati hotela, da |
Ljubljanske slike (1879): | stanu ter povzdigne k sebi. Morda jej res ni manjkalo snubačev, a nobeden ni bil jej po volji, čakala je zmiraj |
Pegam in Lambergar (1891): | smejala se je ona. „Da, kakor Penelopa; dokler ni pogubila snubačev. A Penelopa je imela živega moža; komu pa hranite Vi |
Na krivih potih (1893): | pomen. Orožnik je govoril resnico. Malka dobi v kratkem dovolj snubačev in njega gotovo pozabi. Zakaj bi ga tudi ne! Prav |
Na krivih potih (1893): | daleč na okoli ni jednake. V kratkem bo kar mrgolelo snubačev okrog nje, in dolgo pač ne bo trajalo, da stopi |
Gojko Knafeljc (1899): | pri meni Bog ve koliko, in imel sem že več snubačev, za katere nista moji hčeri niti vedeli. Toda, ko sem |
Divica Orleanska (1848): | Karol. Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo |
Divica Orleanska (1848): | De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno |
Valenštajn (1866): | so luči i polno svatóv, K ženítvi nevábljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srca |
Valenštajn (1866): | Zbor. Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá |
Valenštajn (1866): | odpašite, Ker vredna je nevesta, kakoršna Je ta-le tu, da snubi mečem se. Maks. O! da bi mogel mečem jo dobiti |
Sveti večer (1866): | knez; „to mi je zeló po volji, da mož, ko snubi, bolj gleda na nedolžnost in čednost, ko ne denar in |
Divica Orleanska (1848): | moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim |
Zlata Vas (1850): | Brencelj k nam prišel, in mene pri Očetu in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil |
Blagomir puščavnik (1853): | Jovana. Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska |
Mlinar in njegova hči (1867): | je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka, denes tega ne stori. Matija |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil nek ptujec Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | dekla brez dote. Prišel je k meni in me je snubil; dal mi je za aro tolar, na kterem je bil |
Sacrum promptuarium (1695): | bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu |
Sosedov sin (1868): | žena. „Moža jej dobiti. Vse je navedêno. V nedejlo pridejo snubit, hitro udarimo v roke in vse bode pri kraji. " „Za |
Svetinova Metka (1868): | povem naravnost; še danes popoldne, je dejal, da te pride snubit sam, in rada sem mu dovolila, ker nikdar bi se |
Viženčar (1881): | ženska hrastov zapah odsloni, meni možak: "Tebe, Mreta, sem prišel snubit. Saj veš, vdovec sem in ti samica, kaj porečeš k |
Verske bajke na Dolenjskem (1881): | starca da mu pove za njo, ker jo je prišel snubit. Starec se zamisli in veli: A dà, jez sem poznal |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pričakovani dan in napovedana tretja ura popoludne, da gré slovesno snubit. Poštar povabi za to izredno svečanost vse, kar se v |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | in naznani tudi dan in uro, kdaj se pripelje Lenčico snubit. Odgovor na to dobi Tanki seveda povoljen. Kmalu se približa |
Od pluga do krone (1891): | drugi dan, v nedeljo popoldne Peterčev oče in sin Jaka snubit. Domá sta dobila bolno mater, kateri se je tolikanj obrnilo |
Svatba na Selih (1894): | da ne bode nikogar drugega nego Rakarjeva, naj jo pride snubit sam grof ali pa cesarjev sorodnik. Kar je dejal, ostane |
Svatba na Selih (1894): | sem že jaz,« pravi strijc. »Vi, oče, in mati Dragarjeva, snubit sva prišla vašo Lenico. Za ženo mi jo dajte, saj |
Divica Orleanska (1848): | Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se mora vsak protivnik |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je sam večkrat opomnil, da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da me ima rada |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako budeš |
Kemija (1869): | SO2 + NO5 HO = SO3.HO + NO4. Kakor nas je že učil § |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in |
Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj |
Mlinar in njegova hči (1867): | Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka |
Gozdovnik (1898): | tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me |
Gozdovnik (1898): | stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo |
Gozdovnik (1898): | bi sedaj pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tisto noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | prosta, ampak je vzidana v steno in zid med dvema sobama ni tako tanek, kakor papir, ampak je le kakih 8 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zid. Ugovarjati bi se utegnilo: „vsaj zid stojí med obema sobama in gorkota zatega del ne uide iz hiše” — al o |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mnogo sežnjev drv si pokuril, da si le steno med soboma grel, ne pa sobe. Le primi za zid, pa boš |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | obsega le 12 čevljev — kar ni veliko — zid (stena) med soboma pa je 1 čevelj debel, po takem gorkota zakurjene plošnjave |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidil, me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na |
Blagomir puščavnik (1853): | podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel prepir, ko |
Astronomija (1869): | V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu |
Astronomija (1869): | središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je tako bogato obdaroval. — Ko drugo jutro kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za |
Zoologija (1875): | in gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil še privezan |
Zlatorog (1886): | vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese |
Genovefa (1841): | gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo sa |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá |
Sveti večer (1866): | božja roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ” |
Sveti večer (1866): | ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z |
Fizika (1869): | Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled |
Ferdinand (1884): | objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega. |
Zlatorog (1886): | mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se |
Genovefa (1841): | ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v |
Genovefa (1841): | grad nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je |
Zeleni listi (1896): | dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek sobo zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo cerkvico |
Zeleni listi (1896): | bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v roki. »Milan |
Zeleni listi (1896): | znano, kaj mu je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi |
Gozdovnik (1898): | Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike |
Genovefa (1841): | Genovefa je sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in |
Genovefa (1841): | ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo |
Roza Jelodvorska (1855): | je bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tako množino zraka pa gotovo izpuhtí tudi nekoliko maslicev vode (sobne mokrote). Res čudno je, koliko vode včasi v kakošno kmetsko |
Občno vzgojeslovje (1887): | lehko omisliti, kot n. pr. okusne (če tudi priproste) slike, sobne rastline itd., to vse so stvari, katere se nam zdé |
Žalost in veselje (1870): | ga bila tolažila, nikomur ni mogel potožiti svojih nadlog. Njegova sobica se mu je zdela grozno dolgočasna, prazna, kot bi bil |
Bolna ljubezen (1874): | Narava se oživlja pod sončnimi žarki in tudi moja visoka sobica je dobila pomladansko obleko. Obdan sem s cvetočimi rožami, in |
Roka in srce (1883): | vse strani, predno se je upala svojo sodbo izreči. Njena sobica je tako rekoč njeno svetišče, kamor vselej pribeži o važnih |
Roka in srce (1883): | trenotkih, ter se v njo z dvojnim zapahom zaklene. Ta sobica bi znala povedati o sklepih in stoterih mislih, ki so |
Pegam in Lambergar (1891): | vezla širok svilen pas. Pomladansko je bilo vse okrog nje; sobica polna redkih cvetic, ki so razširjale prijeten duh, in skoz |
Roman starega samca (1895): | četrto nastropje! Ko bi vsaj ne bil zastonj moj trud! Sobica je bila res čedna, na solnčni strani, in je gledala |
Roman starega samca (1895): | nisem zahajal nikamor. Ob poldevetih me je tedaj zvesta moja sobica vsak dan vzprejela v ledeni svoj naročaj. Da bi šel |
Roman starega samca (1895): | bodete; meni se je godilo prav takó. « — Kaj sem hotel? Sobica je bila res prikupna, gospodinja pa prijazna. Najel sem jo |
Dušne borbe (1896): | da je bil Franjo isti dan bratov gost. Kakor postane sobica, v kateri vlada neprijeten mrak, svetla in prijazna, ako se |
Bolna ljubezen (1874): | na Dunaj in našel novo gomilo. Naselil se je v sobici umrlega. Na mizi pri ležišču je ležala v zlato vezana |
Ljubljanske slike (1879): | leta paroma, to je po dva in dva v ozki sobici ob knjigah in suhem kruhu, po kterega pa leta še |
Mačeha (1883): | nasproti pa je bilo drugo okno, ki je spadalo k sobici nekega visokošolca, kojemu je bilo imé: Arnold Bodanski. — Ker je |
Gospod Janez (1884): | sedite, sedite vendar,« opomni Helena, katera je bila v sosedni sobici odložila plašček in klobuk. Kmalu se je vnel razgovor in |
Prvi sneg (1886): | gostilno, to mi je zoperno, a doma v tesni svoji sobici tudi ne morem ves dan tičati; saj se skoraj niti |
Jara gospoda (1893): | potem sedi vsa gospôda, duhovna in posvetna, v znani zatohli sobici. Razgovor se iz početka ni mogel prav razviti — vreme je |
Roman starega samca (1895): | govorjenje in razuzdan smeh. Odprem okno, ker je bilo v sobici soparno, in se nekoliko na njem pomudim. V tem trenotju |
Prve hiše (1896): | igre. Kdaj je že prazna velika soba, tu v tej sobici bi pa vam igralcem kmalu morala goreti večna luč! Kolikokrat |
Gojko Knafeljc (1899): | spominu so mu vstajali oni časi, katere je v tej sobici preživel v veselju s svojimi prijatelji. In težko se mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje |
Tiun - Lin (1891): | bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo |
Robinson mlajši (1849): | k dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta |
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je prozh ſhov. Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu |
Ta male katechismus (1768): | je v' sami Materi boſhji ostalla: koker tudi ſatu, ke sebbotha je koker ene durè k' nédelli, skus katiro se vezhnu |
Ta male katechismus (1768): | nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni |
Robinson mlajši (1849): | potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car na lov se |
Astronomija (1869): | dan črko A, sreda črko B, četrtek C, petek D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat |
Biblia (1584): | Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega satoshili. 11. On pak je djal |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | (Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nedólshne. 8. Sakaj Şyn tiga zhlovęka je tudi Goſpód tę ſabbóte. 9. Inu kadar je on od tód prozh ſhàl, je |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. Kimovza je to sberilo terpelo; nar vezh ſi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druge dni v tednu pridejo; ſej bo ta poduk do ſabote terpel. Naſhe predize takih kolovratov ſhe nikoli vidile niſo, pa |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan |
Biblia (1584): | XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje |
Biblia (1584): | en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni |
Biblia (1584): | njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal |
Biblia (1584): | vami, kir ima eno Ouzo, inu, aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil |
Biblia (1584): | k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte li brali |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal: Ali niſte brali |
Sacrum promptuarium (1695): | je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo |
Sacrum promptuarium (1695): | Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 |
Biblia (1584): | li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de |
Biblia (1584): | te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle naprej, inu je |
Katarina (1854): | razumeli. Zbrala se je precej velika množica vašanskih politikarjev v soboto zvečer pri učitelju, posebno precej mladenčev, ker imel je tudi |
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | prederejo, dirjajo dalje, in se razlijejo kakor povodenj še tisto soboto po krasni Podjunski doliui. Od Šitare Vesi do Velkovca, od |
Kelmorajn (1864): | se mi tako dolgi, ko da bi celo leto teklo. Soboto večer je sestrica mizo in klopi čedno mila, saj smo |
Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | človeka. Jaz sem bil navzočen 1871. leta; bilo je neko soboto popoludne, ko so šla Levišča doli. Dve leti ni jezero |
Testament (1887): | še cel hleb črnega kruha, kakor ga je dobival vsako soboto pri Topolščaku, sédel za mizo in odmolil glasno očenaš. Med |
Od pluga do krone (1891): | je treba, da je vedel Jurij o snubačih že v soboto zvečer, ker se mu je Micika zaupala in ga je |
Na krivih potih (1893): | kar ga je po njegovih mislih še čakalo. Precej prvo soboto po njegovem dohodu pa ga je peljala v gaj, kjer |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | bil Pavle ostal pošten človek, ko bi ne bil v soboto popoldne okoli štirih stopil Mušič v Smrekarjevo prodajalnico. Pavle se |
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897): | je zazdelo profesorjem, da je dosti; promovirali so ju isto soboto za modra doktorja, in isti »pazar ertesi« (ponedeljek) sta vzela |
Pastirski list (1852): | Vsaku sobotu u postu, na pepelnicu, veliki četertek. 4. U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar |
Pastirski list (1852): | 1. Vsaki petek celega leta. 2. Vse kvatre. 3. Vsaku sobotu u postu, na pepelnicu, veliki četertek. 4. U sobotu pred |
Pastirski list (1852): | Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek adventa 4. U sobotu pred duhovim (binkosti) (29. rožnika); na navečer ss, apoštolov Petra |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe Judje |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam |
Sacrum promptuarium (1695): | utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in patientia |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker |
Botanika (1875): | c) Kolobarnice (Radiatae). Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Kolikor daleč so Oglejski patriarhi svojo pastirsko palico stavili, ob Soči in Savi do Drave, toliko daleč še dan današnji Slovenci |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | S tem se odgovarja ob enem na moralično brco v „Soči” in „Tagblatt-u” na „Greuter II.” — Vipavski Sokol se je rodil |
Zoologija (1875): | potujejo potem nazaj v reke. Pri nas se nahaja v Soči in v njenih pritocih, namreč v Vipavi in Idrici. Meso |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jezhmen inu Ovſs nar tu męn ſrednu rata, koker tudi Shozhiva; Proſsu, kateru bode na enimu vſhez gruntu ſejanu, bode prov |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorkúte. Shozhiva: koker graſheza, lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima na puſte grunte sejana biti, de savolo mozhe negnve |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je mersla, inu pred roshnim Zvętam je malu ſtanovitne gorkúte. Shozhiva: koker graſheza, lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobru rata. Je en jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu druga Sozhiva more v'ſejana biti na tako semlo, katera ni preſuha |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Leta bode ſalilu. Graſhiza tudi dobru rata, inu ta druga Sozhiva. Len, inu konople ſo mejhene, pa dobre; veliku Sena inu |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa jeklenu ſernu, na debeli semli bode bolſhi, inu vezh. Sozhiva more na mokrimu, inu debe- |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat |
Zoologija (1875): | krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez |
Kemija (1869): | v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih |
Botanika (1875): | redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato, ne zleseni in trpi večidel le eno leto, zavolj česar |
Botanika (1875): | kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke |
Tiun - Lin (1891): | čoln, a da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil |
Razne dela (1870): | ki občuti. Kje sina sta, de bi v pogledu njunim Sočutje brala; zdi se mi med vami, Ko de bi med |
Ljubljanske slike (1879): | Ker se jej zdi njena lastna osoda milovanja vredna, kaže sočutje do drugih nesrečnih in njena roka, če more, stori veliko |
Milko Vogrin (1883): | mogla več premagovati, in to noč razkrila je hčerki svoje sočutje. Obljubila jej je, da je ne dá od doma in |
Milko Vogrin (1883): | dozdevlje, a pozneje se rada izpremeni v veliko nagnenost in sočutje. Gotovo si že kaj takega pri sebi kakor pri drugih |
Prvi sneg (1886): | delo in prav lepo se je Mirku zahvalila za toliko sočutje. Prišedši na grob pokleknila je Elza in dolgo, dolgo je |
Pogreb na morju (1894): | kakor da bi mu hotel s tem skazati velespoštovanje in sočutje do neskončne nesreče, ki je zadela ubogega najdenčka na sredini |
Obljuba (1894): | pobitost zaradi brezuspešnega truda svojega možá, groza prihodnjosti, glad in sočutje do rodbine, vse to ji je porušilo poslednje močí. »Nesreča |
Roman starega samca (1895): | jo potolažiti, objamem jo krepko, ne čuteč ničesar drugega nego sočutje za nje bolest. »Pustite me! « vzklikne deklica odurno in se |
Dušne borbe (1896): | ki je že od nekdaj izkazovala njemu in sinu posebno sočutje in prijaznost. A muhasta usoda mu je kot nameček določila |
Revček Andrejček (1891): | pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem te v sobo! (Pelje jo |
Občno vzgojeslovje (1887): | Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsako liho število je za 1 večje ali manjše od sodega. |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | véš do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš |
Divica Orleanska (1848): | Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsled naročila od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare 24 kg, po 43 |
Lohengrin (1898): | roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog, naš Gospod! Bog, naš Gospod, brani |
Lohengrin (1898): | boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó |
Lohengrin (1898): | izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej |
Lohengrin (1898): | na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se |
Lohengrin (1898): | Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj pravi sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód! Jaz v veri stopam |
Lohengrin (1898): | na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | nečiste teže 435 kg, tare 24 kg, po 43, 3 sode cukra, nečiste teže 1336 kg, tare 73 kg, po 39 |
Občno vzgojeslovje (1887): | katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | c) 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 % tare ter |
Občno vzgojeslovje (1887): | Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to |
Robinson mlajši (1849): | njega pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po |
Občno vzgojeslovje (1887): | Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana |
Lohengrin (1898): | vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za |
Občno vzgojeslovje (1887): | take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó |
Občno vzgojeslovje (1887): | o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča |
Kemija (1869): | Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige |
Kemija (1869): | ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli |
Kemija (1869): | Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige |
Kemija (1869): | 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. |
Zlata Vas (1848): | prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga |
Sacrum promptuarium (1695): | satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je bil 3. dan tega mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske |
Stric Tomaž (1853): | hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ludję govorili, bódo odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan tę ſodbe kakòr vam. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni res |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni |
Lohengrin (1898): | čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jónas je tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr |
Genovefa (1841): | neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj obſtáti morem. Dolgo je sdaj ſhe tiho molíla |
Biblia (1584): | slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo |
Gozdovnik (1898): | vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor |
Sacrum promptuarium (1695): | taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funtov lepih višenj in odreži reclje na pol; potem vzemi sodček iz hrastoviga lesa, ki ima toliko luknjo, de z roko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ne pokvarimo z zalivanjem. Za zalivanje mora vinorejec imeti mali sodček dobrega vina. Paziti je tudi treba, kakor je bilo uže |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni na verh še nekoliko sladke skorje in dišečih žbic, sodčik dobro zabi, obesi ga v klet in oberni ga vsak |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzameš; kar pa per mizi ostane, ne smeš nazaj v sodčik djati. Jagode hranjene, drugači. Vzemi toliko zlo drobno stolčeniga cukra |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dan na drugo stran. Čez šest ali sedem tednov lahko sodčik odpreš in, kolikor potrebuješ, iz njega vzameš; kar pa per |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na te pa cukra in tako dalje ravnaj, dokler ni sodčik poln, deni na verh še nekoliko sladke skorje in dišečih |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne |
Kuharske Bukve (1799): | vershe, ga nalì v' ſtaklęnze. 226. Lemonovo vino. Na en ſodzhek oſem bokalov ſe vsame deſęt lemón, olupi rumeno kosho prav |
Kuharske Bukve (1799): | pod ſe vęrshe; potle ſpęt kuhaj, inu deni v' pomít ſodzhek; kader ſe vzhiſti inu na dno vershe, ga nalì v' |
Kuharske Bukve (1799): | v' en pertneni arshetezh, inu ga obęſi ſkus vęho v' ſodzhek. De pa nebode per verhi ſtal, saſhi notri sraven en |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8 do 12 veder vina, in misli kakih 200 |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali 3. letu. Vipavsko vino, kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je že tako izgotovljeno, kakor so druge vina, in posebno |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | plesnjobi dišal, in v tacega ni vina devati. Če je sodec majhen, se posuši zunej hrama tudi ne razdnen; veči sodje |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kdor hoče pelínovec narediti, naj ga takó dela. Naj pripravi sodec, naj ga razdni na enem koncu; in naj va-nj po |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v dober stan djati, preden se nalivati začne. Je kak sodec plesnjiv, ali pa so drože v njem zgnjile, ali ima |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prej bilo rečeno; taka slaščica se precedí, in v pripravljen sodec zlije. Kadar je poln, se z močnimi železnimi verigami čez |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in tako do verha. Kadar je poln, se dno v sodec dene in nabije, potlej z dobrem starem vinom nalije in |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Če kaže, da se do bratve ali do novega vina sodec ne more več do dobrega posušiti, je boljši malo vina |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in berž podruzgajo; mošt precejen naj se zlije v pripravljeni sodec, in ko je poln, naj se veha zabije, in po |
Luteranci (1883): | nosim za sebój in nihče mi ga noče vzeti, samo sodec bi ga rad, da bi ga potém med zemljo in |
Kuharske Bukve (1799): | eno libro zukra preſjániga, inu popręd s' vinam rastopleniga; nalì ſodez s' vinam, ga puſti ſtati, de ſe vzhiſti, deni ga |
Kuharske Bukve (1799): | lemón, olupi rumeno kosho prav zhiſto, deni sręsane lemone v' ſodez. Notri deni en períſhe òblanz lęſkoviga lęſa, inu eno libro |
Kuharske Bukve (1799): | diſhav al v' moſhti, al na ſtarim vini. Vsami en ſodez vina, sęle povęshi v' en pertneni arshetezh, inu ga obęſi |
Kuharske Bukve (1799): | en lot ſladke ſkorie inu en lot nagelshebíz. V' en ſodez nalì vina, notri deni eno libro ſtolzheniga zukra, tri na |
Občno vzgojeslovje (1887): | se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in |
Divica Orleanska (1848): | preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu |
Robinson mlajši (1849): | ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali |
Fizika (1869): | ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da |
Zoologija (1875): | svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati |
Zoologija (1875): | jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in |
Občno vzgojeslovje (1887): | sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nega s' tega verta Gethsemani, inu po tem od ene ſodne hiſhe do druge svesaniga pelali, zukeine per laſseh, inu bradi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vklejnen v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kadar bóm svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan, taku bódo ja |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | koli ena mati rodila. Ona ſliſhi de je vjęt, pred ſodne ſtole pelan, k' ſmèrti obſojen, inu vun pelán. Kaj je |
Lohengrin (1898): | provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo |
Genovefa (1841): | ſe zhem po tém vlézhi; ſej ſe po tém do ſódniga dnéva lahko naſpím. ” „Pojdite tedaj,” je rékel grôf ganjen, „ljubi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Eva, Na kríshi operó kerví potóki, Popíſhe nama ſtráh ſódniga dnéva; Vſe zhúdeshe, ki vere ſo poróki, Kar védit' tréba |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po |
Ta male katechismus (1768): | sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od |
Ta male katechismus (1768): | pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen |
Biblia (1584): | vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona |
Zlata Vas (1848): | kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus! ki si zdaj |
Biblia (1584): | vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do |
Biblia (1584): | vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je |
Biblia (1584): | povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce |
Biblia (1584): | Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is |
Biblia (1584): | nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga vſmilenja vaſhimu Jęsuſu doli vdariti, katęrimu ſe pred letim ſódnim ſtolam neisrezhena kriviza, ſtraſhna ſila gody? Sazhnímo bres vſe samude |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pogled njegovih ſovrashnikov, inu preganjavzov! 2.) Premiſlimo dalęj Jęsuſa pred ſodnim ſtolam Herodesha, kęr nam on ta drugi exempel ene prave |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhęs da. Premiſlimo danàs Jęsuſa lę pred Kajphasovim inu Herodeshovim ſodnim ſtolam, inu poglęjmo, kaj nam on sa en exempel tę |
Divica Orleanska (1848): | Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu |
Oče naš (1885): | Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je goriuſtala, inu ſo JEsuſa ſvesaniga pelali od Kajfesha v' ſodno hiſho, inu ſo ga Ponziu Pilatushu Deshevskimu Oblaſtniku zhes dali |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno hiſho, de bi ſe naomadeshuvali, ampak, de bi mogli velikonozh |
Branja, inu evangeliumi (1777): | supet noter ſhov v'ſodno hiſho, inu je poklizal JEsuſa. JEsus pak je ſtav pred |
Pozhétki gramatike (1811): | tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stari spomenik za našo cerkveno zgodovino še dolgo ohranil. Jure Sodevski. Prislovice Štajerskih Slovencov. 95. Kar te ne žge, tiga ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popolnama izostalo. Stanovnike je tlaka zadéla in druge nesreče. Juri Sodevski. Vganjka. Kaj rado po glavi beshí, Zhe ravno na ſheſtih |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ne bil podal, da bi ga poklicala gospoda pred svoje sodišče ter ga sodila po svojih postavah in običajih, takisto bi |
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je za nepoštenega in tudi njega je pozvala zádruga pred sodišče svoje, naj se zagovarja. Marsikdo je izpolnil sicer vse pogoje |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | in Osman Bajrič iz Glamoča. Imenovane bege je obsodilo vojno sodišče takoj drugega dné na smrt. Ostale so déli v zápor |
Od pluga do krone (1891): | vtika v sodne stvarí in kot hudodelca, ki je razžalil sodišče, pridrží vsaj toliko časa, da se dokaže, ali je pričal |
Vaška pravda (1892): | z Videmci si razdelimo Ratike«, pritrde možje. »Vsi pojdemo v sodišče po svojo pravico«, pravi Rjaveč. »Ne vsi. Čemu? Izberimo izmed |
Vaška pravda (1892): | oblečejo žabarski in videmski gospodarji pražnje in gredo skupaj v sodišče, ki je bilo takrat še v oddaljenem turjaškem gradu. Vso |
Abadon (1893): | prišleca. Ta se pa ne da premotiti, nego nadaljuje: — Slavno sodišče izvoli oprostiti, če govorim nemara nespodobno. Tukaj gre za življenje |
Abadon (1893): | slovesno izpovedala, da sem nedolžna. Ustreženo mi bode, če slavno sodišče verjame vse, kar priča proti meni, in veselim se groznih |
Mara Rendića (1897): | smel vojaško čast odložiti, ne da bi ga postavili pred sodišče; škodo, katero je bil napravil vojaškemu erarju, so poravnali njegovi |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | zakaj ga kličejo. Ko pa ob določeni uri pride k sodišču in zagleda tam Štangovca, zasveti se mu naglo v glavi |
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | bili niti zraven. Ko Miha osmi dan zopet pride k sodišču, skaže tam vpričo župana ono potrjilo. Tedaj se Štangovec zadovoljno |
Abadon (1893): | steklenicah in preumita seznam snovij, katerega je Samorad-Abadon ravnokar podal sodišču. Strokovnjaka jednoglasno izjavita, da je vodica v obeh steklenicah na |
Abadon (1893): | zagovornik je izpil tisti strup, katerega Sem danes predložil slavnemu sodišču. Nijednega gospoda ni zadela usoda Pavličeva; temveč oba izvestno potrdita |
Usoda ka-li (1895): | Ali smem pomagati? Dober večer! « — in Gruden, višji uradnik pri sodišču, ki je to naučeno ali kje pobrano frazo svoje žene |
Roman starega samca (1895): | bi se temu ustavljali, bi bil prisiljen, izročiti vso stvar sodišču. « Kmalu potem stopi kuharica v sobo in z njo strežnica |
Prve hiše (1896): | pričo: saj nekomu se mora zameriti. Sod je sicer pri sodišču že znal tako govoriti, da ni z lepa komu skrivil |
Mara Rendića (1897): | jim je razložil, da se mora polovica denarja ostaviti pri sodišču kot vrhovnem skrbništvu za dete. Obljubil je, da ta posel |
Stari dolg (1897): | se je naveličal gospodarskega bremena, in oni dan je pri sodišču vse izročil jedrnemu Ivanu. »Preklicano je to dolgočasno«, dregnil je |
Divica Orleanska (1848): | angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir |
Divica Orleanska (1848): | tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo |
Divica Orleanska (1848): | Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi |
Mlinar in njegova hči (1867): | reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš |
Mineralogija in geognozija (1871): | kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija |
Ferdinand (1884): | »Ne sodi vendar tako hudo;« tolaži ga grof. »To vendar ni tako |
Občno vzgojeslovje (1887): | pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način |
Lohengrin (1898): | mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in |
Lohengrin (1898): | svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran! |
Botanika (1875): | da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To število se bo |
Robinson mlajši (1849): | ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi lehko res bilo. „Pak kaj imama zdaj činiti |
Valenštajn (1866): | v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki bi ſamo po vlaſtnoſti naverhne njivne perſti mozh semlje ſodil, ne gledezh na vlaſtnoſt ſpodne perſti in osrazhja, bi ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smáge vézhno ſlávo , Ak bi, de jo doſézhi mózh je, ſódil; Al preveliko trumo je zhes Dravo Po Kókri dôli v |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſoduv, de bi ſe po njeh proſhni sgodilu. Inu je gunega |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Prelubesnivi! jeſt ſprizhujem pred Bogam , ino Chriſtuſam JEsuſam, katiri bode ſoduv te shive, inu te mertve ſkus njegov prihod , inu njegovu |
Moč ljubezni (1865): | bi mogla žalost v tako kratkem času človeka toliko spremeniti, sodila je v svoji lahkomišljenosti njegovo serce po svojem; vedela je |
Arabela (1885): | stric morilec mojega očeta? « seže jej Arabela solzna v besedo. »Sodila sem, da vi s svojimi sorodniki dobro izhajate, in zato |
Vanda (1888): | si še nedolžna. Če boš toliko izkusila, kolikor sem jaz, sodila boš drugače o moških. Jaz nisem trebala tega pisma, jaz |
Vanda (1888): | prizadeval se bom na vso moč, da bo sčasom drugače sodila o meni in da bo napósled uslišala prošnjo mojo. « Gospa |
Domačija nad vse! (1889): | oče v bližnji postelji je spaval zeló sladko, kakor je sodila po njegovem hrčanju. Da je le oče srečen in zadovoljen |
Gospa s pristave (1894): | ker ni imela navade premišljevati o nasledkih. Sedaj pa je sodila stvar še z drugega stališča. Če bi ji bila sreča |
Lepi Tonček (1895): | trideset let. Po oblastnem, toda nič prikupljivem vedenju je Marjetica sodila, da je sestra Tončkova ali vsaj sorodnica. Očito ji je |
Dušne borbe (1896): | se je neki vrgla? « Pred drugimi pa jo je mileje sodila, češ: »Bledolična je še nekoliko in nerazvita, a to vse |
Prve hiše (1896): | Grebenka. »Hudega ji ne bo nikjer nič, saj ima denar«, sodila je Urša. »Še dobro bo živela in kesala se bo |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili, de je krogla, brez de bi bili zamogli od tega |
Divica Orleanska (1848): | prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo |
Zlata Vas (1848): | so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja |
Gozdovnik (1898): | je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno |
Gozdovnik (1898): | ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs |
Botanika (1875): | kemije moglo se Je doseči to, da se je prav sodilo o premenbah snovi, ki se godé v rastlinskom telesu. Razvitek |
Gozdovnik (1898): | ima le eno kazen za tako delo. Primoran sem to sodilo izreči. Imate kaj zoper to, sennores? « »N ; pade naj,« meni |
Stric Tomaž (1853): | poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana, ker |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala |
Fizika (1869): | vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice |
Mlinar in njegova hči (1867): | kajti vi vsi ste mi sovražniki. Županja. Jako krivo nas sodiš ljubi brat — — Črnot. Kako to! Ko bi ne bili moji |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni nikoli več kakega človeka prenaglo sodil. Ako druge slabo sodiš, Sebi in tud’ drugim škodiš. 57. Kremenčki. Florijan, mlad voznik |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | zna blebetati nekaj nemških besedic? Gotovo ne! Saj tudi ne sodite, da je boljši in omikanejši tisti nemški voják, ki je |
Valenštajn (1866): | Sodite! Nej rés, da vladár le dobiček imá, Če se vojska |
Ta male katechismus (1768): | I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per tem pa se bo vender tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi, pa de vender kaj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski |
Maria Stuart (1861): | slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj |
Maria Stuart (1861): | Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo |
Tiun - Lin (1891): | V tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo |
Biblia (1584): | snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu |
Biblia (1584): | erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | ona ni vezana na nobeno pogodbo. Italija je sama sebi sodnica. Viktor Emanuel je svojo krono zastavil edini Italii in bo |
Gozdovnik (1898): | za vsakega rdečokožnika imejoč kroglo, ki pa nikdar ni belemu sodnica, če mu beli pusti, da storim, kar se mi prav |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. ) |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela. Čujte! |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri |
Zlatorog (1886): | je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še |
Kupčija in obrtnija (1872): | firma spremeni, ali še celó prestane, mora se to kupčijskej sodniji vselej na znanje dati. — Kdor od tega škodo ima, da |
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | svoje listnice košček papirja in pišem na-nj sledeče: „Slavni preiskovalni sodniji v L. — Naj se pošljeta naglo dva zanesljiva agenta ali |
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | toliko neprijetnega, zdaj kmalu dognana, obtoženca sta bila oddana deželni sodniji, in tam, kakor sta zaslužila, obsojena k smrti. Predno je |
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | vislicah, še le tri tedne potem umrl, ko je došlo sodniji potrjenje smrtne razsodbe od vladarja. Predno je umrl, je povedal |
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | katere so njegovi predstojniki pisano gledali. Zato je imel pri sodniji slabe ure, mnogo dela, malo plače in mnogo praktikantov, ki |
Nevera (1878): | drugi dan in ž njim Blaže; hajd v mesto k sodniji! Janez toži Lazarja, da mu je dolžan 200 gold., da |
Zvezdana (1883): | opominja se, da se ima oglasiti v osmih dneh pri sodniji svojega okraja zaradi dedšine po grajščakinji na Pasjaku, kajti sicer |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | prenašati sramote svojega sina. Odkar se je bil Pavle izročil sodniji, hujšala je strašno naglo, dokler je smrt ni rešila telesnih |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | o svoji. Gospodar in gospodinja, ktera so tudi zaslišali pri sodniji, nista mogla nič slabega povedati o deklici. Smrekarica jo je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Funkcijonarji državnega pravdništva) stopijo z nastopom novega leta v postavni sodnijski kolovoz. Za ta okraj je, kakor se čuje, nekdo dekretiran |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | konservativci imamo v tem oziru vsaj čisto ve3t. — Naš vrli sodnijski adjunkt g. Leop. Búdal je imenovan sodnik v Tominu,*) gre |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ječo. Nij še dolgo tugoval v temni ječi, ko ga sodnijski sluga odvede pred sodnika. Tu je povedal vse, kakor se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi |
Rokovnjači (1881): | Ljubljani opravil. Ko je končal svoje poročilo, bil je tudi sodec Gavrič do celega prepričan, da Blaža nihče drug ni ubil |
Rokovnjači (1881): | a Poljak je hitel po stopnicah. V pisarni mu pride sodec Gavrič naglo naproti, kar sicer ni bilo v njegovej navadi |
Rokovnjači (1881): | se mu uže pravi? Zapisano imam tamkaj;« rekši se obrne sodec k svojej mizi. »Pa vendar ne Blaž, Mozolov Blaž? « reče |
Rokovnjači (1881): | in malo stroge oči pak so skoro kazale, da more sodec tudi jako energičen biti. »Hvala Bogu, da ste prišli, prijatelj |
Rokovnjači (1881): | Da, da ravno tisti je, da, Blaž Mozol,« reče pritrjujé sodec. »To je grozno, to je strašno! « zavpije Poljak; »to je |
Luteranci (1883): | jutre še vsi skupaj, saj nam je ta prokleti mestni sodec Kramar za petami, kakor bi mu gorelo za hrbtom. Baš |
Ta male katechismus (1768): | v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem |
Zlata Vas (1848): | je prišlo k njemu. Čeravno je bil njih učitelj in sodnik, se je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še |
Robinson mlajši (1849): | kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le: |
Viljem Tell (1862): | Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ta dan, in da bi kolikor mogoče opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje in ko bi |
Oče naš (1885): | Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tudi od Peharčka. " "Gospod logar, le urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo |
Zeleni listi (1896): | ljubi, ta ga tudi kaznuje«. »Te besede si zapomnim, gospod sodnik. A oprostite, da zdaj grem. Drugače pride Zorko iz šole |
Zeleni listi (1896): | »Gospod sodnik! Veste, da imam Zorka zeló, zeló rada. Pa ubogati me |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti ſi en oblaſtnik eniga kraleviga meſta, ti ſi en ſodnik zeſarske ſodbe, v'eni takſhni ſlushbi, inu opravila sa reſsnizo |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęta popotniza, katęra ſe mu perneſse, ah ta je moj ſodnik, katęri me pride ferdamat! To ſvętu olje, s'katęrim to |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | savupanjam na krono tę pravize, katęro ſi ti, o pravizhni ſodnik, moj dobrotlivi Isvelizhar, tęm oblubil, katęri ſe bodo do konza |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne odgovoriſh? “ Jesuſ pa je le molzhal, de ſe je ſodnik ſam zhudil. Pilat je zhutil, de ſo mu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta ſhe na poti. ˛Sizer bi te utegnil ſodniku sdati, ſodnik pa rabeljnu, ino rabelj te v' jezho sapreti. Gotovo ti |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je njih toshbo poſluſhal. — Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | merlizha sagledali! To je nevoſhljivoſt ſtorila. Pa kmal ſe je ſodnik oglaſil. Bog rezhe Kajnu: „Kje je Abel, tvoj brat? “ Kajn |
Luteranci (1883): | mestjanje in poklicali za pričo redi svojega odločnega prijatelja mestnega sodca. Sklenoli so ondi, da se mori učiniti nekaj prost luteranstvu |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je Jesuſ hodil od ſodnika do ſodnika. Med tem ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe keſàl. Duhovnam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je Jesuſ hodil od ſodnika do ſodnika. Med tem ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdila, de mu je sdájala, in je v hiſhi ſoſeſkniga ſodnika v letu 1819 klezhé perſegel „de naj mu Bog odvsame |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Isa. 5, 7.) Ali pręjden ti, o Jęsus pred tvoje ſodnike prideſh, te my vſi vſkupej pouiſhnu proſsimo, vèrsi en vſmileni |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moshę poſhila, tęiſte kakor te nar vęzhi hudodęlnike pred kryvizhne ſodnike vlazhi: enu ſaku Krajlęſtvu more konzhanu biti, inu puſtu poſtati |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so mu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je |
Zeleni listi (1896): | jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſiravno svesan, je krotak, kakor préd nedolſhnoſt, pred ſodnikam ſtal. Ana ga vpraſha od njegovih uzhenzov in od njegoviga |
Genovefa (1841): | bléd in v trepetu tam ſtal, kakor hudodélnik pred ſvôjim ſodnikam. Njegova huda véſt mu je ozhitno is plaſhnih ozhí glédala |
Rokovnjači (1881): | vlada sama tako hitro vtika v to stvar. Nalog posameznih sodcev in mairov je, iztrebiti v svojih okrajih tako malo tatinsko |
Blagomir puščavnik (1853): | jih pravičnih sodnikov. Nar hujši ga je pa vest grizla, kakor razserdeni oroslan |
Maria Stuart (1861): | Sir, v božjo milost, in zanašam na Pravico tenko se sodnikov časnih. Paulet. Pravična sodba bo. Ne dvomite. Marija. Je pravda |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 800 fl. pa 10 fl. od vsacih sto. — Po višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu, ki |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | po novih sodnjiških napravah cesarju nasvetoval, de se bojo po sodnjiških kantonih notárji vstanovili, ki bojo oblast imeli, veljavne pisma, ženitvanske |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | do 2000 gold. za darílo. — Minister pravíce je po novih sodnjiških napravah cesarju nasvetoval, de se bojo po sodnjiških kantonih notárji |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nótèr do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile |
Biblia (1584): | tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi. Ino Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nekoliko proti Sodomi pospremi. Ino Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. |
Biblia (1584): | od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu |
Biblia (1584): | ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa klajo ; ſaje, ogluje, ali oglov prah, in vezh take ſoderge, vſtiljati, da doſti in dobriga gnoja. V ſadajnih zhaſih ſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perſti od kakih obrubikov, ali zeſtniga blata, ali druge naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | bi se le ob kratkem povedalo. Poslanec Herman: Rogaško okrajno sodstvo namreč pravi, da je le samo težko, ali nemogoče ne |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ampak da bi tega bilo tudi želeti. Imenujem rogaško okrajno sodstvo, in slavna zbornica naj mi dovoli, da bodem smel brati |
Fizika (1869): | Abstossungskraft, odbojnost. Abweiehung, magnetische, magnetični odklon. Accomodation, prilagojenje. Accord, akord, soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand, skupnost. Aehnlichkeit, podobnost. Akord, soglas |
Fizika (1869): | soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand, skupnost. Aehnlichkeit, podobnost. Akord, soglas, Accord, 106. Amalgam, 169. Analysa spektralna, 153. Anatomie, anatomija. Angriffspunkt |
Pozhétki gramatike (1811): | vites. Ta ſe imenuje h góst, ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki |
Pozhétki gramatike (1811): | te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, u |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage |
Pozhétki gramatike (1811): | isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih: b, c, d, f, g, h, j, k, l, m |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj enakomerno ſeje, ko s peſtjo. (Dalje ſledi. ) Pet novih ſoglaſnih svonov v Poſtojni. Ko je namen téh kmetijſkih in rokodelſkih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki ſe na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svona druge svonove le tiſte teshe shelele imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh , ali k vezhjim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de prijetnoſt svonenja je tolikanj vezhji, kolikor bolj popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali drugi svon ſhe kake zente teshji bil, kakor ga ſoglaſje terpi, in zhe ſe njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga |
Občno vzgojeslovje (1887): | vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode |
Občno vzgojeslovje (1887): | in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to |
Pozhétki gramatike (1811): | Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in med prejſhnim glaſnikam vméſ, kakor: sulécisme |
Pozhétki gramatike (1811): | Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred a, o, u ino kader ga ne |
Pozhétki gramatike (1811): | sdolaj. Vprava VI. Bresglaſen e zhiſt, to je, ktirga noben ſoglaſnik ne lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga glaſnika dolgiga, kakor |
Pozhétki gramatike (1811): | homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih |
Gozdovnik (1898): | primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tí toliko pravize imeti mogel, de bi ſe bil ſvojiga ſohlapza uſmilil, kakor ſim ſe jas tebe? “ Ino kralj ſe je |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ dolg odpuſtil. Od goſpoda gredé ſrezha ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu je bil ſto deſetakov dolshen. Tega bersh sa |
Pozhétki gramatike (1811): | pense à soi, vſak ná ſe miſli. Non aimer que soi, c'est être mauvais citoyen, kdor ſebe ſamiga lubi, je ſlab |
Pozhétki gramatike (1811): | je zhaſt ſturil, to je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje |
Pozhétki gramatike (1811): | saj verne. Isgled. De soi, od ſebe. Se nameſt à soi, soi. Il se donne |
Pozhétki gramatike (1811): | soi, nikdar ne govirímo sami od ſebe. Chacun pense à soi, vſak ná ſe miſli. Non aimer que soi, c'est être |
Pozhétki gramatike (1811): | on, chacun, ce, poſtavim: on ne doit jamais parier de soi, nikdar ne govirímo sami od ſebe. Chacun pense à soi |
Pozhétki gramatike (1811): | ali jih posnám. Je ſhe eno drugo nameſtime tretjiga liza; soi, ſebe: ino je vſih ſpolov ino ſhtevil. Ta imenujemo povrativno |
Pozhétki gramatike (1811): | Il se donne des louanges, to e, il donne à soi. Si daje hvalo, to je, daje ſebi. Il se flatte |
Pozhétki gramatike (1811): | je, daje ſebi. Il se flatte, to je, il flatte soi. Si perlisuje, ali ſe radigva ſebi. Sva dalje dve beſedi |
Pozhétki gramatike (1811): | saj verne. Isgled. De soi, od ſebe. Se nameſt à soi, soi. Il se donne des louanges, to e, il donne |
Abecedika ali Plateltof (1789): | nom du Père, et du Fils, et du saint-Esprit. Ainsi soit il. Notre Père, qui êtes aux Cieux, que votre nom |
Pozhétki gramatike (1811): | votre mérite, kakorſhno kol bodi tvoje (:vaſhe:) saſlushenje: quelle que soit votre naissance, bodi ſi (:bodite ſi:) ktirga kol ſtanu rojen |
Pozhétki gramatike (1811): | ne devez pas vous enorqueillir; votre naissance, quelle qu' eile soit, né vous donne pas le droit de mépriser les autres |
Pozhétki gramatike (1811): | al quelles que, po ſpolu ino vhtevilu. Isgledi: quelle que soit votre naissance, quelles que soient vos richesses, vous ne devez |
Pozhétki gramatike (1811): | imajo que, kol, ſi, sa ſeboj, poſtavimi: qui que ce soit, kdor kol bodi, ali kdor ſi |
Pozhétki gramatike (1811): | Nima perviga liza edinjiga. Sois, bodi, ali, naj ſi Qu'il soit, bodi ſi, ali naj bo, ali naj je. Soyons, bódimo |
Pozhétki gramatike (1811): | ou, ali, ou bien, al vſaj, al pa, al pak; soit, bodi ſi, bodi. 4. Sa povédati isjémanje: si non, ako |
Pozhétki gramatike (1811): | que, shelim de; je doute que, dvomim de, cet enfant soit jamais savant, bi ta mladenzh kdaj vuzhen bil. |
Pozhétki gramatike (1811): | Prihodni. Que je sois tombé, Que tu sois tombé, Qu'il soit tombé de ſim ſi je padel, dla, o Que nous |
Občno vzgojeslovje (1887): | Naše mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave |
Pozhétki gramatike (1811): | tedaj taka je perlog. P. V' zhim ſe imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je |
Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim écolier diligent, prairie agréable, lep travnik. P. Kako lozhimo ſojózhe od perlóga? O. Sojózhe ime poméni eno takih rezhi, ktire |
Pozhétki gramatike (1811): | rezhemo al odrezhemo. P. Kaj je imé? O. Imé je ſojozhe imé. P. Kaj je ſojozhe imé? O. Je beſeda ktira |
Pozhétki gramatike (1811): | in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je ſojozhe ſklonivo, to je, zhe ſe da ſklanjati. Poſtavim perlog more |
Pozhétki gramatike (1811): | rezhem écolier, vedó vſi od zhiga govorím, in to je ſojózhe imé: kader rezhem ſamo diligent ne vedo, kaj hozhem rezhi |
Pozhétki gramatike (1811): | je imé? O. Imé je ſojozhe imé. P. Kaj je ſojozhe imé? O. Je beſeda ktira imenuje tke rezhi, ktire ſo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako |
Botanika (1875): | tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim |
Botanika (1875): | če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic |
Botanika (1875): | bi listje vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki |
Zoologija (1875): | krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
Botanika (1875): | mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki |
Botanika (1875): | teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse strani |
Kuharske Bukve (1799): | polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je |
Kuharske Bukve (1799): | dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo |
Kuharske Bukve (1799): | Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 |
Kuharske Bukve (1799): | katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden |
Botanika (1875): | na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in |
Botanika (1875): | napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil |
Botanika (1875): | na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom |
Kuharske Bukve (1799): | s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. |
Kuharske Bukve (1799): | dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lota naenkrat. Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V tem primerleju se kašelj ne da ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | piče, iz kislega mleka i. t. d. Vendar tudi ojstri soki v črevah drisko napravijo. Ozdravlja se driska s sledečim zdravilom |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzigni, nit odveži, klinčke z ribe poberi, ktero potem s sokam, ki je v ponvi, poli in s podolgama zrezanimi limonovimi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torto v lepih deni. Rudeči sneg se naredi z alkermežjim sokam, zeleni s špinačnim siram, (kako se perpravi, glej per zelenih |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem jo na raženj natakni, s putram poli, z limonovim sokam pokropi in per plamečim ognji urno speci. Tudi jo lahko |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in duši (dinstaj) jih v kozi s srovim maslam, limonovim sokam in nekoliko prav drobno zrezano šalotno čebulico do mehkiga, potem |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kosu cukra rumeno štirih limon in perdeni ga z limonovim sokam in eno trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ni prav gosto. Speni zdej šest beljakov, deni jih s sokam ene limone vred k jagodam ter jih eno uro dobro |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prav mehke biti. Otrebi jih, pretlači jih z nekoliko hruševim sokam skozi sito tako, de lupina in peške v siti ostanejo |
Botanika (1875): | deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj |
Kuharske Bukve (1799): | koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì |
Zoologija (1875): | da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so |
Zoologija (1875): | rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kopuni z ostrigami. Dva lepo perpravljena kopuna v soku peci, ali pa kar je še bolji, s putram in |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vreti pusti, de nekoliko gosto in žolcasto postane; ko vre, soku pogostama pene pobiraj in ga s sreberno žlico premešaj. Potem |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zlatenko. Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva potica. Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | droba s kruhom, ali saj enkrat na dan kruha dajati. Soku iz ovsene moke se tudi lahko kuhanega krompirja ali korenja |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se z vrelo vodo v sok zmeša. Kdor more temu soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno |
Kemija (1869): | iz njega. Razen tega nahaja se isti slador tudi v soku sladke pese, v javoru, v koruzi ali turščici, v sirku |
Botanika (1875): | ne narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so ali v soku staničnem razpuščene (raztopljene), ali pa vánj vložéne v podobi kristalov |
Botanika (1875): | vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok pobarvan z nekakim |
Botanika (1875): | v sebi. Kar ga imajo, ta je večidel v staničnem soku, posebno mlajih delov, in pa v semenu. V 2500 funtov |
Kuharske Bukve (1799): | pertręſi sręsaniga al zęliga lemon lupka. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. Oſhohtani karp ſe otrębi, na koſze sręshe, enmalo v' |
Kuharske Bukve (1799): | ſkup vlì na ribo. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. Oſhohtaniga karpa otrębi, na koſze sręshi, v' zhiſto vodo en |
Kuharske Bukve (1799): | krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni jo v' koso, na njo |
Kuharske Bukve (1799): | inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa |
Kuharske Bukve (1799): | Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' |
Kuharske Bukve (1799): | ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka |
Kuharske Bukve (1799): | Sulz. 153. Liſka v' rujávim polivanji. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. 156. Pezhene |
Kemija (1869): | Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol |
Kemija (1869): | Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz |
Kemija (1869): | 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure |
Kemija (1869): | Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina |
Kemija (1869): | Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz |
Kemija (1869): | Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis |
Kemija (1869): | calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina |
Kemija (1869): | iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem |
Kemija (1869): | bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi |
Rudninoslovje (1867): | prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i |
Rudninoslovje (1867): | Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. |
Kuharske Bukve (1799): | kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe od rajsha. Naredi inu svalaj teſto |
Kuharske Bukve (1799): | inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor |
Kuharske Bukve (1799): | ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim |
Kuharske Bukve (1799): | ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi |
Kuharske Bukve (1799): | grę. Tako ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha |
Kuharske Bukve (1799): | odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu bolſhi, kakor bi ga v' pezhi pękel. V' taki |
Kuharske Bukve (1799): | al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso, v' katiri ſi per- |
Blagomir puščavnik (1853): | dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in |
Zoologija (1875): | v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov |
Zoologija (1875): | dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na |
Zoologija (1875): | marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko |
Blagomir puščavnik (1853): | Milko na pot napravljen. Zgodaj zjutraj stopi s kletko in sokoli čez rame prepasano, s pljunko pod pazho, slovo jemaje pred |
Zoologija (1875): | posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lahko ga je obdariti, oče! Mi imamo dokaj konj in skolov, Mi imamo pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa |
Zlatorog (1886): | Čudne lovcu pač očí so: Mile Kot otroku, bistre kot sokôlu! Zdaj pa sede tjà na panj podrti In na svetli |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | gostivnici čitavnični imelo posebno veselo večernico. Prvikrat ta večer so „Sokoli”, kinčani z ličnimi znamenji na suknje pripetimi, ki so jih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | oder, da bo saj enkrat konec zopernih prepirov. — Sicer pa „Sokolu” vošimo veselo novo leto in želimo dobro srečo, posebno odkar |
Blagomir puščavnik (1853): | Milko s trepečim glasom, obledi in joka. ”Kaj je to ? sokolar! vi jokate? ” ”Ni čudo! reče Milko in skuša osupnjenje prikrivati |
Blagomir puščavnik (1853): | in jih ne ostraši le enkrat z listjem šumljaje. Vender sokolar se ne prestraši. „Bog je s nami,” reče on, m |
Blagomir puščavnik (1853): | vedela, da boš jutre drugači govoril, ti nikoli ne odpustim. Sokolar ostane tukaj v izbi. Tukaj je gorkejši in postljala sim |
Blagomir puščavnik (1853): | vstane in se ziblje do sveče, svojo svetilnico prižgat. ”Pojte, sokolar! ” reče in hoče naprej iti, ”pojte spat; na slamo greva |
Blagomir puščavnik (1853): | hrohotaje v svojo spavnico in godernja ”Grom in strela! ” nazaj. — Sokolar pa se oberne proti ču- |
Blagomir puščavnik (1853): | veselja ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj |
Blagomir puščavnik (1853): | Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén |
Blagomir puščavnik (1853): | Kaj pa vi mislite od tega? ” — Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč |
Blagomir puščavnik (1853): | XV. OJ, SOKOLIČEV! KUPITE KAJ SOKOLIČEV? Med tim, ko Bogomila v svojej bajtici na smertnej postelji |
Blagomir puščavnik (1853): | XV. OJ, SOKOLIČEV! KUPITE KAJ SOKOLIČEV? Med tim, ko Bogomila v svojej bajtici |
Gozdovnik (1898): | pred njim. »Odkodi ve bledoličnik, da je tukaj Komanč? « »Od Sokoljegaočesa,« odgovori beli, smejoč se oborožnosti. »Ali mi more to dokazati |
Gozdovnik (1898): | preganjat konjske tatove. Ko sta bila puščavska roparja iz vida Sokoljegaočesa, sklenila sta mahoma, da pojdeta k Apačem. "Drživa se kar |
Gozdovnik (1898): | ribnakovem. Iščejo užigala, a ne vprašajo, če ima ognja Komanč. Sokoljemuočesu so dali deset kož, a za jednajsto ne mara, ker |
Gozdovnik (1898): | jim pokaži ta želod, pa bodo znali, da je prijatelj Sokoljemuočesu! Komanč govori hvalo svojima belima bratoma za veliko zdravilo! « |
Gozdovnik (1898): | V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene |
Gozdovnik (1898): | mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega moža. Sokoljeoko je mislil, kako hitro in nenadno je našel Mešanika in |
Gozdovnik (1898): | Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi |
Gozdovnik (1898): | Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu. »Ali |
Gozdovnik (1898): | zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri |
Gozdovnik (1898): | straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može |
Gozdovnik (1898): | Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo |
Gozdovnik (1898): | Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov toliko zamesti, kolikor se mu je |
Gozdovnik (1898): | kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem |
Gozdovnik (1898): | vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | g. dr. Zamikov govor „o rodoljubji”. Kakor njegovega govora v Sokolovem večeru Preširnu na spomin nikakor nismo mogli odobriti (privatno Preširnovo |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bila zelo vesela, da je ostala Ema nektere dni na Sokolovem. Skazala ji je grad in vert, pokazala jej svoje oblačila |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | I. Na starem gradu „Sokolovem” živel je pred nekterimi stoletji pogumen vitez Vladimir sé svojo |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Mati in hčerka ste sedle k oknu, ter zerle proti Sokolovem. Neizrečeno tesno jima je bilo pri sercu. Kar zasvetilo se |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | šviga nekoliko trenotij sem in tje, potem pa zleti proti Sokolovem. Vsi so bili veseli in so hvalili Boga, da je |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem |
Ultra! (1867): | umrla, ako bi Vilko te službe ne dobil. In zaradi sokolovske obleke je vse to! Aj, kako mu lepo pristuje. Ko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | besedi” je sam vipavski gosp. dekan Jurij Grabrijan ustanovljenje te sokolovske družbe kakor lep zavod za omiko in olikovanje našega priprostega |
Blagomir puščavnik (1853): | po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega |
Blagomir puščavnik (1853): | žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | I. Na Sokólovski grajšini je živel pred več sto let serčni vitez Teobald |
Blagomir puščavnik (1853): | vsih krajev obstopi. V poterjenje vsega tega pokaže Blagomir svojimi Sokolovski gerb, ki ga je zmiram varno |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in hčer je vse spoštovalo, in kdor koli je visóki Sokólovski stolp ali turn od déleč ugledal, je blagrovàl dobrotne, tam |
Ultra! (1867): | kaj pa je to? — Četrti nastop. Vilko. Prejšnji. Vilko (v sokolovski obleki — pri vratih). Zalka, moja draga, mila Zalka! |
Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene |
Sacrum promptuarium (1695): | nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic |
Sacrum promptuarium (1695): | c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu |
Sacrum promptuarium (1695): | sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej |
Sacrum promptuarium (1695): | jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej |
Sacrum promptuarium (1695): | sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi |
Sacrum promptuarium (1695): | vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih |
Sacrum promptuarium (1695): | nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa |
Sacrum promptuarium (1695): | tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi |
Sacrum promptuarium (1695): | hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata |
Sacrum promptuarium (1695): | Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | s težko ječo od 5 do 10 let, na oddaljenih sokrivcih in deležnikih od 1 do 5 let. Če se je |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pa ne dognani prosti umor se kaznuje nastorivcu in neposrednjih sokrivcih s težko ječo od 5 do 10 let, na oddaljenih |
Gozdovnik (1898): | je takrat v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | strani vratu razširja, jo moraš prerezati, da se gnoj in sokrovica odcedi. Luknjo pa napravi dovolj veliko, da se prekmalo ne |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in si rano odera. Včasi se v repovi repi neka sokrovica napravi, iz ktere krasta izvira, in ktera se sme repni |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica ali clo gnoj se pokaže. Tisti del dile, pod kterim |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce |
Kemija (1869): | čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz |
Kemija (1869): | Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor |
Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v |
Kemija (1869): | Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter |
Zoologija (1875): | vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli |
Zoologija (1875): | Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v sebi nekaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar bote sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo |
Rudninoslovje (1867): | lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako imenujemo, toda od soli se očitno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj vodo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek |
Fizika (1869): | da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi |
Kemija (1869): | ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si |
Mineralogija in geognozija (1871): | Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako |
Kuharske Bukve (1799): | katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje |
Kuharske Bukve (1799): | meſo ozhędi, ga na ręsine sręshi, tolzi kakor karmenadelze, potręſi ſolio, inu ribanim kruham, potręſi s' ſtolzhenim brinjam. Poſębej raspuſti en |
Kuharske Bukve (1799): | perpravi: eu ſhkaf ledú rastolzi na drobne kóſze, inu męſhaj ſolio; ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu |
Kuharske Bukve (1799): | eu ſhkaf ledú rastolzi na drobne kóſze, inu męſhaj ſolio; ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu ſolio |
Kuharske Bukve (1799): | 111. Divjázhino ohraniti bres jeſiha. Divje meſo ſe narpred potręſe ſolio, ena bęla ruta ſe omozhi v' jęſihi, v' njo savie |
Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, dvęma shlizama vina, sa en oreh ſroviga maſla, inu ſolio, kar jo grę, teſto gnedi ſkusi eno zhetert ure, potle |
Kuharske Bukve (1799): | poſodo notri v' ſhkaſ, obkladaj s' Iędam, inu vſako lęgo ſolio potręſaj, tudi pokrov obloshi s' Iędam. Slęherno zhetert ure odmaſhi |
Kuharske Bukve (1799): | ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu ſolio dobro potręſi; poſtavi poſodo notri v' ſhkaſ, obkladaj s' Iędam |
Kuharske Bukve (1799): | Piſheta s' zvetnim ohravtam. Piſheta ſe ſamo na vodi s' ſolio kuhajo, inu ravno tako zvetni ohravt poſębej. Potle deni v' |
Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi, ſolio, inu muſkat zvętam. Is tiga mę- |
Kemija (1869): | Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako |
Botanika (1875): | Solanum nigrum), s črnimi jagodami, pogostoma po grobljah, in razhudnik (Solanum dulcamara) z vijoličastimi cveti in z rudečimi jagodami. Vse doslej |
Botanika (1875): | redko po listnatih gozdih. Manj nevarna sta belo-cvetoče pasje zelišče (Solanum nigrum), s črnimi jagodami, pogostoma po grobljah, in razhudnik (Solanum |