- sodomiterski
- sodomiterſki
Biblia (1584): ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu
- sodomiterſki
sodomiterski sodrga soglasen soglasje soglasnik soglasno sohlapec sojoč sok soknat soknato sokol sokolarček Sokrat sokrvica sol solastnik solata sold soldaški soldat solinski soliter solitrn solitrnica solitrnokisel Solnograško solotvor solza solzen som somnus sonce sončece sončen sončnica sopara soparen soparica soprog soproga sorodnica sorščica sorta sortitnr sosebno sosed soseda soseden sosednji sosedski soseska soseskar soseskin Southampton sovdan sovdanast sovraštvo sovražen sovražiti sovražnik sovršen sozvezdje spačen spačenost spačiti spahnjenje spalnica spametovati spanje spati spe specifičen speč spečanje spečati speči spektralen speljan speljati speljevati speniti speret spersteneti spet spev spevoigra spirala spiralka spiralkin spiralno spiritui spirituoz spiritus spis spisati spiti splaten splesti spleten sploh sploščen splošen spočet spočeti spočetje spočetkom spočniti spod spodaj spodbosti spodbuditi spodbujati spoditi spodjedati spodkidati spodkopati spodkopovati spodnji spodoben spodobiti spodobno spodobnost spodriniti spojina spojiti spokojno spokoriti spokorjen spol spolnjevati spolzek spomenik spomin spominjati spomlad spomladanski spomladansko spomladi spomniti spona sporazumeti sporazumljenje sporno sporočiti sposoditi spoštljivo spoštovan spoštovanje spoštovati spoten spotika spotikati spotiti spotoma spoved spovedati spovednica spovednik spoznan spoznanje spoznati spoznavalec spoznavati spraševati sprava spraviti spravljajoč spravljati spravljen spredaj spreden sprednik sprednji spregledati spregledovanje spregledovati spregovoriti sprehajati sprehod spreiti sprejem sprejemati sprejeti spreleteti sprememba spremeniti spremenivši spremenjen spremin spreminjati spremisliti spremiti spremljan spremljati spremljevalec spreobrniti spreobrnjenje
| Biblia (1584): | ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa klajo ; ſaje, ogluje, ali oglov prah, in vezh take ſoderge, vſtiljati, da doſti in dobriga gnoja. V ſadajnih zhaſih ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perſti od kakih obrubikov, ali zeſtniga blata, ali druge naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi |
| Pozhétki gramatike (1811): | vites. Ta ſe imenuje h góst, ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki |
| Pozhétki gramatike (1811): | te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, u |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage |
| Pozhétki gramatike (1811): | isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih: b, c, d, f, g, h, j, k, l, m |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj enakomerno ſeje, ko s peſtjo. (Dalje ſledi. ) Pet novih ſoglaſnih svonov v Poſtojni. Ko je namen téh kmetijſkih in rokodelſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki ſe na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svona druge svonove le tiſte teshe shelele imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh , ali k vezhjim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de prijetnoſt svonenja je tolikanj vezhji, kolikor bolj popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali drugi svon ſhe kake zente teshji bil, kakor ga ſoglaſje terpi, in zhe ſe njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in med prejſhnim glaſnikam vméſ, kakor: sulécisme |
| Pozhétki gramatike (1811): | Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred a, o, u ino kader ga ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | sdolaj. Vprava VI. Bresglaſen e zhiſt, to je, ktirga noben ſoglaſnik ne lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga glaſnika dolgiga, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tí toliko pravize imeti mogel, de bi ſe bil ſvojiga ſohlapza uſmilil, kakor ſim ſe jas tebe? “ Ino kralj ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ dolg odpuſtil. Od goſpoda gredé ſrezha ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu je bil ſto deſetakov dolshen. Tega bersh sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | tedaj taka je perlog. P. V' zhim ſe imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim écolier diligent, prairie agréable, lep travnik. P. Kako lozhimo ſojózhe od perlóga? O. Sojózhe ime poméni eno takih rezhi, ktire |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhemo al odrezhemo. P. Kaj je imé? O. Imé je ſojozhe imé. P. Kaj je ſojozhe imé? O. Je beſeda ktira |
| Pozhétki gramatike (1811): | in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je ſojozhe ſklonivo, to je, zhe ſe da ſklanjati. Poſtavim perlog more |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhem écolier, vedó vſi od zhiga govorím, in to je ſojózhe imé: kader rezhem ſamo diligent ne vedo, kaj hozhem rezhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | je imé? O. Imé je ſojozhe imé. P. Kaj je ſojozhe imé? O. Je beſeda ktira imenuje tke rezhi, ktire ſo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako |
| Botanika (1875): | tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim |
| Botanika (1875): | če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic |
| Botanika (1875): | bi listje vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki |
| Zoologija (1875): | krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino. |
| Botanika (1875): | mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki |
| Botanika (1875): | teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse strani |
| Kuharske Bukve (1799): | polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je |
| Kuharske Bukve (1799): | dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 |
| Kuharske Bukve (1799): | katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden |
| Botanika (1875): | na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in |
| Botanika (1875): | napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil |
| Botanika (1875): | na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom |
| Kuharske Bukve (1799): | s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lota naenkrat. Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V tem primerleju se kašelj ne da ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | piče, iz kislega mleka i. t. d. Vendar tudi ojstri soki v črevah drisko napravijo. Ozdravlja se driska s sledečim zdravilom |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzigni, nit odveži, klinčke z ribe poberi, ktero potem s sokam, ki je v ponvi, poli in s podolgama zrezanimi limonovimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torto v lepih deni. Rudeči sneg se naredi z alkermežjim sokam, zeleni s špinačnim siram, (kako se perpravi, glej per zelenih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem jo na raženj natakni, s putram poli, z limonovim sokam pokropi in per plamečim ognji urno speci. Tudi jo lahko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in duši (dinstaj) jih v kozi s srovim maslam, limonovim sokam in nekoliko prav drobno zrezano šalotno čebulico do mehkiga, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kosu cukra rumeno štirih limon in perdeni ga z limonovim sokam in eno trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ni prav gosto. Speni zdej šest beljakov, deni jih s sokam ene limone vred k jagodam ter jih eno uro dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prav mehke biti. Otrebi jih, pretlači jih z nekoliko hruševim sokam skozi sito tako, de lupina in peške v siti ostanejo |
| Botanika (1875): | deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj |
| Kuharske Bukve (1799): | koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì |
| Zoologija (1875): | da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so |
| Zoologija (1875): | rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kopuni z ostrigami. Dva lepo perpravljena kopuna v soku peci, ali pa kar je še bolji, s putram in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vreti pusti, de nekoliko gosto in žolcasto postane; ko vre, soku pogostama pene pobiraj in ga s sreberno žlico premešaj. Potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zlatenko. Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva potica. Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | droba s kruhom, ali saj enkrat na dan kruha dajati. Soku iz ovsene moke se tudi lahko kuhanega krompirja ali korenja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se z vrelo vodo v sok zmeša. Kdor more temu soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno |
| Kemija (1869): | iz njega. Razen tega nahaja se isti slador tudi v soku sladke pese, v javoru, v koruzi ali turščici, v sirku |
| Botanika (1875): | ne narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so ali v soku staničnem razpuščene (raztopljene), ali pa vánj vložéne v podobi kristalov |
| Botanika (1875): | vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok pobarvan z nekakim |
| Botanika (1875): | v sebi. Kar ga imajo, ta je večidel v staničnem soku, posebno mlajih delov, in pa v semenu. V 2500 funtov |
| Kuharske Bukve (1799): | pertręſi sręsaniga al zęliga lemon lupka. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. Oſhohtani karp ſe otrębi, na koſze sręshe, enmalo v' |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup vlì na ribo. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. Oſhohtaniga karpa otrębi, na koſze sręshi, v' zhiſto vodo en |
| Kuharske Bukve (1799): | krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni jo v' koso, na njo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa |
| Kuharske Bukve (1799): | Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka |
| Kuharske Bukve (1799): | Sulz. 153. Liſka v' rujávim polivanji. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. 156. Pezhene |
| Kuharske Bukve (1799): | kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe od rajsha. Naredi inu svalaj teſto |
| Kuharske Bukve (1799): | inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor |
| Kuharske Bukve (1799): | ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim |
| Kuharske Bukve (1799): | ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi |
| Kuharske Bukve (1799): | grę. Tako ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha |
| Kuharske Bukve (1799): | odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu bolſhi, kakor bi ga v' pezhi pękel. V' taki |
| Kuharske Bukve (1799): | al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso, v' katiri ſi per- |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in |
| Zoologija (1875): | v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov |
| Zoologija (1875): | dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na |
| Zoologija (1875): | marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milko na pot napravljen. Zgodaj zjutraj stopi s kletko in sokoli čez rame prepasano, s pljunko pod pazho, slovo jemaje pred |
| Zoologija (1875): | posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lahko ga je obdariti, oče! Mi imamo dokaj konj in skolov, Mi imamo pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa |
| Zlatorog (1886): | Čudne lovcu pač očí so: Mile Kot otroku, bistre kot sokôlu! Zdaj pa sede tjà na panj podrti In na svetli |
| Blagomir puščavnik (1853): | Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén |
| Blagomir puščavnik (1853): | Kaj pa vi mislite od tega? ” — Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene |
| Sacrum promptuarium (1695): | nolite eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic |
| Sacrum promptuarium (1695): | c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih |
| Sacrum promptuarium (1695): | nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa |
| Sacrum promptuarium (1695): | tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | strani vratu razširja, jo moraš prerezati, da se gnoj in sokrovica odcedi. Luknjo pa napravi dovolj veliko, da se prekmalo ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in si rano odera. Včasi se v repovi repi neka sokrovica napravi, iz ktere krasta izvira, in ktera se sme repni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica ali clo gnoj se pokaže. Tisti del dile, pod kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce |
| Kemija (1869): | čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz |
| Kemija (1869): | Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v |
| Kemija (1869): | Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter |
| Zoologija (1875): | vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli |
| Zoologija (1875): | Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v sebi nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar bote sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo |
| Rudninoslovje (1867): | lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako imenujemo, toda od soli se očitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek |
| Fizika (1869): | da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi |
| Kemija (1869): | ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako |
| Kuharske Bukve (1799): | katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo ozhędi, ga na ręsine sręshi, tolzi kakor karmenadelze, potręſi ſolio, inu ribanim kruham, potręſi s' ſtolzhenim brinjam. Poſębej raspuſti en |
| Kuharske Bukve (1799): | perpravi: eu ſhkaf ledú rastolzi na drobne kóſze, inu męſhaj ſolio; ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | eu ſhkaf ledú rastolzi na drobne kóſze, inu męſhaj ſolio; ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu ſolio |
| Kuharske Bukve (1799): | 111. Divjázhino ohraniti bres jeſiha. Divje meſo ſe narpred potręſe ſolio, ena bęla ruta ſe omozhi v' jęſihi, v' njo savie |
| Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, dvęma shlizama vina, sa en oreh ſroviga maſla, inu ſolio, kar jo grę, teſto gnedi ſkusi eno zhetert ure, potle |
| Kuharske Bukve (1799): | poſodo notri v' ſhkaſ, obkladaj s' Iędam, inu vſako lęgo ſolio potręſaj, tudi pokrov obloshi s' Iędam. Slęherno zhetert ure odmaſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu ſolio dobro potręſi; poſtavi poſodo notri v' ſhkaſ, obkladaj s' Iędam |
| Kuharske Bukve (1799): | Piſheta s' zvetnim ohravtam. Piſheta ſe ſamo na vodi s' ſolio kuhajo, inu ravno tako zvetni ohravt poſębej. Potle deni v' |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi, ſolio, inu muſkat zvętam. Is tiga mę- |
| Kemija (1869): | Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan |
| Kuharske Bukve (1799): | s' auſtrigami nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka |
| Kuharske Bukve (1799): | polì, smęſhaj inu na miso daj. 284. Rapunzel inu peſna salata. Pęſo pezi al v' ognęnim pepęli, al v' eni ſklędizi |
| Kuharske Bukve (1799): | Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata |
| Kuharske Bukve (1799): | 123. Salata ſrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka taſelne s' imęnam poloshi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | kruh napojí, inu napnè, potle daj shupo na miso. 281. Salata laſhkiga ohravta. Se sna kuhan ręsati kakor selnate glave, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ravno tako jo tudi lahko v masleno polivko (zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | arenka) vzameš, ki je en dan v vodi ležala. Polževa solata. Kuhane polže iz lupin vzemi, v hladni vodi umi in |
| Kuharske Bukve (1799): | zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes |
| Kuharske Bukve (1799): | po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s' |
| Kuharske Bukve (1799): | 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka |
| Kuharske Bukve (1799): | ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s' njimi, potręſi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe ohladiti; je ſalata dobra, 125. Repunzlova ſalata. Zhędna opprana ſalata ſe vloshi na ſklędo, v' ſrędo ſe poſtavi en kuhani |
| Kuharske Bukve (1799): | gori, kakor na druge ſolate. Tudi ſe sna majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna |
| Kuharske Bukve (1799): | s' enmalo sręsanim lupkam od lemon potręſti. 121. Lashka ſalata. Vsami marinirane ribe, rasręshi jeh zhędno v' ſklędo; potle lepe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | rat, peſuſhiti, s' volam inu jeſeham na męſt ſolate jeſti, zhiſtio kry Inu shvot. Kir ſe sazhnó vſse ſorte |
| Kuharske Bukve (1799): | Otrębi, operi, oſoli, jęſih inu olje gori, kakor na druge ſolate. Tudi ſe sna majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati |
| Botanika (1875): | da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s |
| Zlata Vas (1848): | samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet |
| Kuharske Bukve (1799): | korenine al olupi, oſoIi, inu s' jęſiham inu oljam sa ſalato narędi; al jeh pa ſkuhaj, inu mersle oſoli, s' ojlam |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove ojſtríne artizhokam poręshi; ſkuhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo |
| Kuharske Bukve (1799): | jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk |
| Kuharske Bukve (1799): | 120. Viſhne sa ſalato. Eno unzho zukra deni v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo |
| Kuharske Bukve (1799): | Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | pęzh, de ſe po verhi sarumení. 278. Zvetni ohravt sa ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu ſhtupo sabęli |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe vlie grah s' zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę |
| Kuharske Bukve (1799): | Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ena puksheza pozhel. XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle plęshe. Uręſhi en |
| Kuharske Bukve (1799): | kútn. Eno unzho putra męſhaj na prav rahlo; sa tri ſolde na resíne sręsane |
| Kuharske Bukve (1799): | permęſhaj sa tri ſolde v' mleki namozheniga bęliga kruha, pęt zęlih jajz, oſoli, sraven |
| Kuharske Bukve (1799): | kruha. En maſelz ſmętane vlì na bęliga kruha sa tri ſolde, poſtavi na sherjavzo, naj vrè, męſhaj per ogni, de ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dobi stempljani zavitek po 2, 3, 5, 10 ali 15 soldov ali novih krajcarjev. — Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko dvorano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine srečke v Gradcu na Dunaju 30. dec. 1871 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na korist učencem. Cena bo znesla samo pet in dvajset soldov. Naročbe naj se mi dajo na znanje do konca meseca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je tedaj še devet snopičev, za ktere znese naročnina šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 strani. — Naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | nas tje dol za primeroma zeló mali denar (za 6 soldov). Peljali smo se čez „Corso”, premenili na „Piazza Venezia” vozove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar |
| Sacrum promptuarium (1695): | cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo clo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gré drugam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je she vezh let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en |
| Kemija (1869): | pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva |
| Kemija (1869): | 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki |
| Kemija (1869): | NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno |
| Kemija (1869): | žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no |
| Kemija (1869): | žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no |
| Kemija (1869): | tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka |
| Kemija (1869): | se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat |
| Kemija (1869): | Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes |
| Kemija (1869): | zmes: 20 delov žvepla, 33 klorovokislega kalija in 80 delov solitarnokislega barita. Ogljenčevokisli barit, BaO.CO2, se nahaja v rudninstvu pod imenom |
| Kemija (1869): | se napravi, ako se zapali sledeča suha zmes: 10 delov solitarnokislega stroncijana, l 1/4 dela klorovokislega kalija, 3 1/4 dela žvepla |
| Kemija (1869): | manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij |
| Rudninoslovje (1867): | da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt |
| Kemija (1869): | Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina |
| Kemija (1869): | Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten |
| Kemija (1869): | Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako |
| Divica Orleanska (1848): | truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar |
| Blagomir puščavnik (1853): | vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega |
| Roza Jelodvorska (1855): | tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi |
| Genovefa (1841): | in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti |
| Genovefa (1841): | zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | put is zeliga shivota vun isgnala, mi pa ozhmo bres ſous naſhe grehe sbriſſane imeti. Mi rezhemo, de nas naſhi grehi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pademo, inu kyr drugiga ſturiti namormo, v'preliveinu tih britkih ſous, inu v' pravi pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam |
| Maria Stuart (1861): | Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod |
| Genovefa (1841): | kerſti, ktériga je Boleſlava imenovala. „Sakaj v bolezhinah in v ſolsah” — je rêkla — „ſi priſ hei na ſvét, Boleſlav naj bóde |
| Genovefa (1841): | ſe je pri vſi ſvôji Ijubésni do mosha ſkôraj v ſolsah vtopila. Zhaſtitljivi ôzhe ſo jo ſhe enkrat objeli, s ſolsami |
| Robinson mlajši (1849): | sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj! tukaj imate svojiga sina |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega |
| Genovefa (1841): | nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me s tém otrôkam obdaril |
| Genovefa (1841): | povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim |
| Genovefa (1841): | dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo. S vrózhimi ſolsami ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Jez sam sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za |
| Divica Orleanska (1848): | nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí |
| Blagomir puščavnik (1853): | več ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad |
| Oče naš (1854): | in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona še le |
| Oče naš (1854): | se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej |
| Razne dela (1870): | Tje ki nespametnih misli hití! Doli, doli v skrivne votline, Solzi in kaplje in teče ta kri. Tam pa jo pazijo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je |
| Ta male katechismus (1768): | tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov |
| Genovefa (1841): | njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva |
| Genovefa (1841): | Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki |
| Genovefa (1841): | Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh |
| Genovefa (1841): | ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog |
| Genovefa (1841): | ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje |
| Genovefa (1841): | je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko |
| Genovefa (1841): | dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali |
| Sacrum promptuarium (1695): | vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dergazhi, koker tu ſonze ta led reſtopy, ſe je v ſouse reſtopiu Peter. Koker obena sgudna saria bres ſonza ni, taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obene prave grevinge zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte tozhiti, inu tiſte omiti. Tvoja duſha je bila |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno vęro ſpomni, katera ga savershe. Letę ſo tę ſtraſhne ſulze, katere ga do ſmerti ranio, katere ga vmorę, inu njega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe lohká vgane. Vsdïgniti ſe na noge, inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti vſe |
| Slovenske večernice (1865): | mirno zaspal, ko bi se njegova duša bila raztopila v solzi angelja varha. Otroci so božji in materni, pri nekterih se |
| Gojko Knafeljc (1899): | svojih sklepov, jo potegnil krčevito k sebi ter ji odpoljubil solzi raz lice. »Ne, druge ne ljubim, tebe edino na svetu |
| Gojko Knafeljc (1899): | opazil, da ji polzita nizdoli po licih dve debeli, svetli solzi. Hotela se mu je iztrgati. A tedaj je pozabil vseh |
| Gojko Knafeljc (1899): | Gojku otajalo srce, in po licih sta mu pripolzeli svetli solzi. »Moj Bog, moj Bog, kako neumnost bi bil sinoči skoraj |
| Tine in Jerica (1852): | roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila |
| Blagomir puščavnik (1853): | ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem |
| Oče naš (1885): | ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče nebeški! daj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom in hvaležnim sercom roko poljubila, ako bi jo z |
| Roza Jelodvorska (1855): | ošabno jaha blizo voza, na kterim Častimir oklenjen sedi. S solznim obrazom prerine med konjiki do nevsmiljeniga viteza, v veliki nevarnosti |
| Oče naš (1885): | njegovih oči je bil tako jasen, da je Marton s solznim obličjem rekel: „Da, Ménart, ti se ne lažeš; res si |
| Zlata Vas (1848): | oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de bi se vse na dobro |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne |
| Sveti večer (1866): | mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Dà, dà! “ reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil |
| Oče naš (1885): | bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh |
| Oče naš (1885): | Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj |
| Genovefa (1841): | símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v |
| Genovefa (1841): | kakor ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta |
| Genovefa (1841): | in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi |
| Genovefa (1841): | revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O Bóg! o |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non |
| Astronomija (1869): | veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 |
| Astronomija (1869): | solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še |
| Astronomija (1869): | popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi |
| Astronomija (1869): | število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 milj zmanjšati, t. j., za toliko |
| Astronomija (1869): | luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17 |
| Astronomija (1869): | našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega |
| Astronomija (1869): | krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa |
| Fizika (1869): | proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav |
| Gozdovnik (1898): | opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kader ſnęg shitu v'pravem zaitu pokrije, inu le od Sonza bode reſtajan, de lohku semla to ſnesheno vodo popije. Aku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | VENUS. Ta Planet je ena lepa, bęla, svetla Svejsda, sunej Sonza inu Lune ſe narvezhkrat vidi, ta Planęt je moker, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teshej vidi med drugimi Planetmi, kir nar dalej je od Sonza, vſake 30 Lęt dopolni tvoj tek enkrat; je ene mersle |
| Genovefa (1841): | ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú |
| Genovefa (1841): | kar ſe je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v ſouse reſtopiu Peter. Koker obena sgudna saria bres ſonza ni, taku tudi obeniga sazhetka tiga isvelizheina bres Boga ni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe je bila vshę v'enu goſtu mèrknenje luzh tiga ſónza ſkrila, inu ena zhèrna globoka nózh je zęlo semlo pokrila |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke |
| Astronomija (1869): | 60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas |
| Zeleni listi (1896): | ta sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič |
| Genovefa (1841): | léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo |
| Biblia (1584): | iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ona krogla biti. Če pride zemlja v svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti |
| Divica Orleanska (1848): | las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se skoro verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna posabi noi spet govo Ozhanash noi raku dougo da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti † Rex Judeorum inu tu nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva |
| Genovefa (1841): | jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo |
| Genovefa (1841): | Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj |
| Genovefa (1841): | bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe |
| Genovefa (1841): | prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Takrat ſe bódo ti pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe |
| Valenštajn (1866): | kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na |
| Ferdinand (1884): | če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. « |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo |
| Oče naš (1854): | bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera opuena noi svezhiem dro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues 8 dni dolgo: merkei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri ſi ſe puſtiu od eniga med vſimi Judmv pod ſonzam nar greſhniſhiga zhloveka, s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gorku vreme dadejli, naſs, inu to semlo s' tem lubim ſonzam resveſelli, de mi, kir sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo |
| Gozdovnik (1898): | so bledoličniki s svojimi čedami. « »Kdaj bodi tamkaje? « »Po štirih solncih. « »Moj brat dobodi ujetnika; uzemi dvanajst vojnikov izmed Apačev ter |
| Gozdovnik (1898): | uzemi dvanajst vojnikov izmed Apačev ter odhajaj; in po štirih solncih bo Črnotič s celim svojim plemenom na Bivoljezeru, da z |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | naj se koli stavijo od solnca, da bodo terte na solnci, ki ga zlo potrebujejo; d) močnejši koli naj se devajo |
| In vendar —! (1878): | klopi, puši v slast iz pipe, greje si ude na solnci in bere iz novin. Klara in Angelika pa tudi sedaj |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | nalašč, da jih zalezava! " Pogledam in v resnici vidim na solnci za plotom vso množino škorcev, kamor jih je nabrž prigrevajoče |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | kaličih streljal. Polovljene ribe ljudje posolijo in jih suše na solnci, a največ na dimu, in meni so se zdele bolj |
| Izza mladih let (1882): | bolj se je odprla dolina, prvo zelenje se je v solnci lesketalo in nad nama v bregu zaslišiva čist, vesel glas |
| Mačeha (1883): | dva mlada petelina; na golobnjaku njej nasproti se pa na solnci grejejo mladi, na pol še nagi golobčeki, a stara goloba |
| Vanda (1888): | bi bila na gledališkem odru in mi prerokuje o nekakem solnci, ki zašije tudi še Slovencem. « »Res čudno,« seže ji Maček |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vsakemu po svojih opravkih — léžem jaz na malem, po jutranjem solnci prijetno ogrétem holmci. Sluga zapali nekoliko nabrane suhljádi in pristavi |
| Vesela vožnja (1889): | videl, kakó se novo kosítarno gostilniško znamenje lepo bléšči v solnci, vselila se mu je v srce maméča nádeja do dobrega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko |
| Zeleni listi (1896): | vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj na soncu, kot una stran; lahko je tedaj mogoče, da so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Malíkov sapuſtíla véro krívo, De je beshála tá, k' ob ſolnzi ſlána, De dál kerſtít' je ôzha glávo ſívo, Șoſeſka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | take jajzhke, v kterih ſo zhervi poginili, poſuſhi ali na ſolnzi ali pa na pezhi, in jih v zhednim ſuhim kraji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vetrovi nimajo mozhí do nje, de je tadaj savétna, na ſolnzi; vunder pa ſolnze ne ſmé naravnoſt vanjo ſijati. Mora imeti |
| Genovefa (1841): | gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je |
| Genovefa (1841): | zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno |
| Genovefa (1841): | in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje |
| Kuharske Bukve (1799): | inu tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti, vsami arshete ven, prezędi, inu v' ſtaklęnzah hrani. |
| Kuharske Bukve (1799): | bokal deni notri eno unzho zukra. Puſti v' ſtaklęnzah na ſonzi ſtati, notri pa obęſi na vſaki bokal eno zhetert lota |
| Kuharske Bukve (1799): | vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi ſtati; potle ta ſok hrani, kamer ozheſh. Kader ſe polubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pesem, in celó tice pod nebom so se veselile, in solnčice se je smejalo in voda Zala je veselo šumljala. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | kaj ? saj resnica se reči ne smé ! Pol'-tići učijo, da solnčice sije, Če tudi o Črni polnoči dež gré. Kadar sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pos'jali, Pa nam postane nebo prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | nam postane nebo prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja rumena, drobne |
| Astronomija (1869): | R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika |
| Astronomija (1869): | prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v |
| Astronomija (1869): | zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v |
| Astronomija (1869): | preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh |
| Fizika (1869): | se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive |
| Astronomija (1869): | ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se |
| Astronomija (1869): | za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi tem rojſtvo ſvojiga ſina osnaniti. Is daljne deshele, od ſolnzhniga is-hoda, pridejo imenitni modri moshje v' Jerusalem. Njih pervo vpraſhanje |
| Genovefa (1841): | narozhju! Oh, zvetliza bi v tém tamnim, merslim osídju bres ſólnzhniga ſija in toplote , bres oshivljajózhiga sraka kmâlo ſvitlóbo in barvo |
| Viljem Tell (1862): | čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč |
| Astronomija (1869): | zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga |
| Astronomija (1869): | v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego |
| Astronomija (1869): | Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu |
| Zlatorog (1886): | Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro |
| Valenštajn (1866): | srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej |
| Fizika (1869): | Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo |
| Astronomija (1869): | največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne |
| Astronomija (1869): | Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ceno pridejo, če se drevje po njih preveč zatare, da sončni žarki njih mastno perst škodljivo prekuhujejo in žlahtne travne koreninice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nje, ali blizo ognja, ali clo na soncu, da jih sončni žarki na ravnost zadevajo. 10. Ne smejo se psi iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vinſka terta le na peſhéni semlji rodi, in de vinograd ſolnzhni brég potrebuje. Kdor ſe s perdelovanjam vina pezhá, ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſejejo, ſe mora sa pervo ſétev s poprej napravljeno hoſto ſolnzhni bréh poſhgati, poshár drobno ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico |
| Astronomija (1869): | solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nitkah v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod |
| Genovefa (1841): | bilo od ſolnzhnih sharkov obſijano. Vedno je ljudem take beſéde pravila, ktere ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodajenja. Zhe je ravno snano, de ſe le v perpravnih ſolnzhnih, in tedej prav gorkih krajih tudi le prav dobro in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe |
| Zlatorog (1886): | dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z |
| Zlata Vas (1848): | če so pozneje na polje prišli in se že pred sončnim zahódam domú vernili: „Hvala Bogú, de se nam ni treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli |
| Astronomija (1869): | nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles |
| Botanika (1875): | ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. |
| Botanika (1875): | ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka |
| Kuharske Bukve (1799): | pokriti kosi na sharjavzo, de ſe pário, ali dinſtajo v' saparzi, inu daj na ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio |
| Kuharske Bukve (1799): | Drugazhi: Obarjeno ſpinazho, odzędi, rasſękaj, v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med tim pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle |
| Bore mladost (1862): | jugu in jutru je vstajaja bleda luna, in posijala v soparno, megleno dolino. Mirko se ni oziral na goreče prikazni, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | merzlo župo. Zdaj postavi pisker v krop, de se v soparici kuha, dokler niso jajca terde; potem se varno iz piskra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Se napravi kakor poprejšnja; samo korenine, kadar so se v soparici zmečile, z belo moko malo potresi in potem, ko se |
| Kuharske Bukve (1799): | 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno |
| Gozdovnik (1898): | se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim otrokam postanete. “ |
| Valenštajn (1866): | noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je teklo njuno življenje. Mati je vedno mislila na svojega soproga in na Minko. Nekteri dan se ji je serce kerčilo |
| Ferdinand (1884): | dolge skušnje je znala grofinja, da ne gre odgovarjati naglojeznemu soprogu, ker bi se stvar le še shujšala. šla je toraj |
| Gozdovnik (1898): | ljubljencem prav sama prebivala v Elančovskem gradu, žalujoča po svojem soprogu. Z materino skrbljivostjo bedéla je nad zdravjem Fabijevim, kteri je |
| Ferdinand (1884): | je kar videlo, da mu je še le sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in |
| Ferdinand (1884): | ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je trpela ž njim. |
| Gozdovnik (1898): | k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | francoščine in drugih jezikov, umoril na pokopališči, na grobu svoje soproge; prehodil si je srce. Pisal je poprej pismo neki znani |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je bolelo, da je ta lažnjiva vest prišla do njegove soproge in jo tako hudo poderla. Gospod župnik je djal, da |
| Ferdinand (1884): | ko sliši imenovati imena svojih umrlih otrôk in ljube mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil svojega smrtnega strahu, stresel se |
| Roza Jelodvorska (1855): | gorke solzice sopruga. Noč, in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera ni poznala zdravila. Zguba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naputila se je u družtvu grofa Karla Seilerna i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. t. m. odplovili su visoki hodočastnici |
| Ferdinand (1884): | več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude |
| Ferdinand (1884): | nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti |
| Ferdinand (1884): | bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi |
| Ferdinand (1884): | Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni |
| Ferdinand (1884): | nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo |
| Ferdinand (1884): | Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem živimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to |
| Gozdovnik (1898): | Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | fl. 52. — banaške 6 fl. 52. — turšice 3 fl. 90. — soršice 5 fl. 12 5/10 — reži 4 fl. 65 5/10. — ječmena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | fl. 10. — banaška 10 fl. 94. — turšice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 77. — rží 6 fl. 40. — ječmena 4 fl. |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn sort je milost, ali wugejmedajanja? Dve: ſakaj druge sa della te |
| Ta male katechismus (1768): | zhes postavo boſhjo, ali te Zirkve S. O. Augushtin. Kolku sort je lestne pregrehe? Dve: Ta smertne greh, katire se toku |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn sort je grehov? Dve: Ta perrojene, ali poirbane, inu ta lestne |
| Ta male katechismus (1768): | koker so Judji svoje ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu svetu. 2. Aku otshesh po okrajshani poti k' uſſe sort pregrehame pridti moj Syn! ni tebi nezh drugega potreba, koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ignaci Herbert iz Celovca je poslal iz svoje fabrike raznih sort svinčenebelobe (Bleiweiss), ktera je povsod takó dobro znana, de imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goldinarjev prodala. — Od Št. Laheinerja pilarja iz Ljubljane smo raznih sort pil vidili. — (Dalje sledi. ) Opomba na hiſhne goſpodinje. Smiraj bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vlastnik raznih fužin iz Celovca je v razstavo djal raznih sort svinčene belobe in jekla, ki ga med nar bolji štejejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'meni to sveto , inu zhiſto lubeſn napravlal. Poſtavo od sorte teh jędy sem jeſt ſa en nuht derſhalla, inu sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo Odamovi otrozi skus napezhne nagibanja tega serza v'uſſe sorte navarnoſte perpravleni. Doſtikrat strese enu mozhnu nagnenje k'hudemu enega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebe golfajo, kader se v' enemu roſhenkranzu, inu drugeh take sorte molituvzah moje pomaganje imeti obetajo; od mojeh zhednoſt pak se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje sladnoſte imel, podaja njemu tudi zhes Boſhjo poſtavo uſſe sorte sladkuſte, inu zèrklarie. Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | uganke so, koker szer use druge rezhy na svejtu use sorte: pridne, inu poredne. De porędneh terpeti namorete, imate prov; al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili radi slišali. — Razne pile in svedri za vodnake francozke sorte (artesische Brunnen *) vertati, ki jih je baron Jož. Ditrichova fabrika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teleta dobra hlevna piča: Sladka repa (rona), bela repa, vse sorte belega in višnjevega zelja, posebno pa krompir. Zavolj krompirja ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | križom prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 lotov sala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſranzoſkih in angleshkih deshelah imajo mnogotero narejene dreveſa, sa vſako ſorto semlje in sa vſako obdelovanje poſebej. Po Slovenſkim , slaſti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno pa tjè nar raji, kjér ſim miſlil, kakſhno novo ſorto zvetliz ali pa prav shlahtniga ſadja sapasiti. Ravno tukaj vidim |
| Sacrum promptuarium (1695): | Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs |
| Ta male katechismus (1768): | ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že |
| Zlata Vas (1848): | tadaj sploh eden zoper druziga in vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha: ”Ljubi sosed, ker ste za vino dali, vam še nekaj povem. V |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | roko ter reče: ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je |
| Revček Andrejček (1891): | Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil? |
| Revček Andrejček (1891): | bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik |
| Pozhétki gramatike (1811): | c'est être mauvais citoyen, kdor ſebe ſamiga lubi, je ſlab ſoſed. 4. Ne ſméſh ſtaviti son, sa, ses, leur, leurs, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1797 sazhél: „Je kaſha savréla, Şe torga kej nít? Kaj ſoſed moj dela? Şim praſhati ſit. Al umnoſti jmajo Po ſvejti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kako velika dobrota je tedaj ſolnze! Nar blishneji tovarſh in ſoſed naſhe semlje pa je luna ali méſez. Kakor ſo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga je ſoſed toshil; on proſi, de bi ga goſpoſka „neſilila, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſenzhnih saleg zhiſtiti in trebiti. Ne miſli pa ljubi moj ſoſed, de ti bodo nedolshni vertni pevzi ſami po tvojim vertu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo pomagalo. Go r j é mu, kdor imá sanikerniga ſoſéda! Vezh bukev je, v kterih naſ uzhé, kako goſenze satérati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje opombe pridjal : „Kadar tvojiga ſoſeda hiſha gori, ti ni treba po tvoji hiſhi ſpravljali; temuzh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ako v soseski ogenj vidi: Jez imam že tako svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | po njima prašal. Odgovorili so mu, de so ju k sosedi peljali, ju zavoljo njega potolažit. Z glavo je pokimal, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s sosedi svojiga in tujiga naroda pogostama za vsako resnično ali zmišljeno |
| Blagomir puščavnik (1853): | vrednosti otéla. Na klobuku maha ličen šopek ptičjijh peres. Bližnji sosedi, ki so prišli od njega se poslovit, se ga niso |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so bile tudi ženske med moškimi. Meta je dete stari sosedi izročila in je terdno sklenila z možem osodo deliti. Ni |
| Oče naš (1885): | se Ménart in Barba po končani službi božji s svojimi sosedi vrnila domov, srečal ju je Marton. S svojimi strežeti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel, de bi bilo pràv, če bi |
| Zlata Vas (1850): | nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in |
| Zlata Vas (1850): | Tako so Ožbaltovi sosedje govorili in ga niso nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt |
| Blagomir puščavnik (1853): | znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste začeli, ne bojte se truda, ne znoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam, kaj ne? tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | da! “ „S' Elisabeto vred ſo ſe njena rodovina ino njeni ſoſédje prav ſerzama veſelili. Oni ſo miſlili, de morajo déte po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo ˛Serbljani ſvoje „˛Srbſke Novine in Podunavko,'' kakor imajo naſhi ſoſedje Hrovatje shé od léta 1835 ſvoje Narodne novíne in Danizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikor mu je mogozhe. De ſe pa to ſtorí, morajo ſoſédje edin drusimu perpomozhni biti. Vſak naj ſtori, kar njemu gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmétov eden sa dru„gim, ki ſo naſhi nar blishneji ſoſédje, per sgo„rej imenovanimu Jakobu, Ferlanovo pinjo na„rediti ukasalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe bo vojſka ſadaj ſhe le sazhela. Vi pa, ljubi ſoſedje na ˛Shtajerſkim, bote vkljub temu mirno ſpali, kakor Krajnzi takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga ne posnate, ljubi moji „saſtopni moshje“ kakor vaſ vaſhi ſoſédje imenujejo, — ſaj ſim ſe she doſtikrat priprizhal, de vſi ſkupej |
| Zlata Vas (1848): | druziga in vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli povédati. Ali na |
| Zlata Vas (1848): | večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize |
| Zlata Vas (1848): | derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa pravi: „Hudôbo vidi, ko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim enkrat pozneje reče: „Glejte, da sem imela vendar prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan so si |
| Izza mladih let (1882): | Ob jednem ukažem potrgati leseno ograjo, ki je stala do sosedne hiše. Potem še le sem skočil skozi vrata in vežo |
| Luteranci (1883): | kakor da bi veter po prosu pihal. Napósled pokliče iz sosedne sobe svojega pisarja in ga vpraša: "Koliko ukazov sem natočil |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so kovale iz te razvade svoj dobiček in pozivale rokodolce sosedne razkričane zadrugé, naj se vpišejo v njihovo povsod slavljeno zádrugo |
| Prvi sneg (1886): | močí, da je pred svetom zatajila notranji svoj nemir. Iz sosedne sobe je Ilovski privedel Ido. Bila sta, rekel bi, razposajeno |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | po vsi Hercegovini in čez njene meje v daljne kraje sosedne Bosne. Znano je, da sta se zbog tega naslednje leto |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | je bil prignal na pródajo konjár Tinček, znan mešétar iz sosedne vasí. Ko je dospela óna družba z gospodom Tomažem na |
| Zádruga (1890): | je nekdo kakor odmev ponavljal besede: »Živela Zádruga! « Na vratih sosedne sobe je stal visok, suh človek z velikim nosom. Črne |
| Od pluga do krone (1891): | Nihče se ne oglasí, ker se vsak trudi, kakó bi sosedne hiše obvaroval požara. «Za Boga svetega,» kliče Anica, «ali res |
| Jara gospoda (1893): | še nima svoje zastave, dasi jo imajo že davno vse sosedne šole; notar Mali pa, ki je poleg svojih uradnih opravil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko |
| Zoologija (1875): | naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli |
| Genovefa (1841): | ſe je bila kmalo po zélim grajſhinſtvu in okóli po ſoſédnih krajih rasſhirila. Kmétje ſo délo popuſtili; zepove ſo na kljuke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpravnih krajih predli. Naj bi premóshni poſnemali, kar ſo v ſoſednih deshelah veliko préd sazheli ; naj bi pomágali s vſo mozhjo |
| Zlata Vas (1850): | sčasoma ob vse premoženje pripravile. Ko je poslednič pravdo s sosedno srejno zgubil, s ktero se je zavoljo nekiga stariga hrasta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | begún, in bodi si tudi v smert. Čez mejo deželo sosedno napadati je ob času mirú prepovedano, in kdor v ptuji |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila |
| Botanika (1875): | tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi |
| Genovefa (1841): | je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na |
| Botanika (1875): | postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto |
| Zlato pa sir (1860): | bolj boječe je govoril, in po strani je pogledoval lepo sosednjo, ko se je obračal pred ognjiščem, in se paril zdaj |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | s pomagači ogenj toliko ustavil, da ni bilo nevarnosti za sosednjo kerčmo in njegov hlev, je stopil k možem, ki so |
| Bore mladost (1862): | je pa bolj, ako ostaneš v gradu. " „Tedaj bom vzel sosednjo. Pa prosil bi vas še nekaj. Vaš ranjki gospod oče |
| Žalost in veselje (1870): | ktero je gotovo kje uropal, Aleša pa reče zapreti v sosednjo sobico. Tu je jel Aleš premišljevati svojo nezgodo in nepremišljeno |
| Cvet in sad (1877): | Zabrezja na eno stran proti veliki cesti, na drugo v sosednjo vas, uro hodá. Tam konec polja na južni strani stoji |
| Rokovnjači (1881): | mož po prstih izza stola in odpre zvezne duri v sosednjo sobo, kjer je pisar navadno prepisaval, kar je dobil. »Ni |
| Gojko Knafeljc (1899): | kisata? Treba vama je, seveda,« je izpregovoril surovo, hiteč v sosednjo sobo. »Papa! … Papa! … je klicala za njim Nada. Toda on |
| Vzgoja (1899): | in želel materi kratko: dober dan, potem pa odšel v sosednjo sobo in pometal žvenketajoče novce v kositrno skledo ter jo |
| Gojko Knafeljc (1899): | srce nekdanjo svojo ljubico Ivanko … Umolknil je ter stopil v sosednjo sobo. Tam je bila na mizi razprostrta črna obleka Anina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi po ptujih krajih kupčujejo. Kér je to rokodelstvo imenovanih sosesk nar bolj glasovitno Dolenske straní, bi bili še drugo leseno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig |
| Zlata Vas (1848): | dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel |
| Zlata Vas (1848): | ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker |
| Zlata Vas (1848): | ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič |
| Zlata Vas (1850): | ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is kamna isſekan sa delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niſo zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potrebuje , ji bo goſpoſka v ti rezhi pomagala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le |
| Zlata Vas (1848): | je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se vunder najdejo dobrotljivi ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tode kmetijſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iſhe, sato kér je ſkuſhnja uzhila, de niſo zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo hodijo. Po tem izgledu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti |
| Divica Orleanska (1848): | tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in |
| Zlata Vas (1848): | pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce bolel, torej je šel eniga dné |
| Zlata Vas (1848): | Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker je njih |
| Zlata Vas (1850): | Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čast, dobiček in veselje, pa tudi čast in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je to sgodilo? Hribar„jov Jakob sa Verham bukovſke ſoſéſke, ſa„moúk teſarſkiga rokodelſtva, je, ne vém kje, „obras Ferlanove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goveda, temuzh pride, kakor kuga, zheſ shivino zeliga kraja, zele ſoſéſke ali zelo zele deshéle. Po rasnih krajih ima ta bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tréba velikiga ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah pa ſe otrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | paſti gonil: ali to je ozhitna ſhkoda. Ko bi bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine (gmajne) med ſeboj rasdelila, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſ taka biti? Kaj pa bi bilo, zhe bi zele ſoſeſke vkupej ſtopile in ſi eno tako maſhino napravile? Miſlim, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno. Ali malo kje ſe ſoſeſke po sápovedi ravnajo. One ne gradijo semljiſh, ktere ſo ſi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajih učí en učenik skozi leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako v soseski ogenj vidi: Jez imam že tako svoje sosede serčno rad |
| Zlata Vas (1848): | je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſlani liſt v „Novize” natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih mosh od nekiga zhaſtitljiviga goſpoda prejeli, ktéri ima ſhe bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhaſam poginil, bo po ſposnanji ſodnjih tovarſhev kmetijſke drushbe in ſoſéſkinih mosh, ktéro ſposnanje pa tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej |
| Zlata Vas (1848): | obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov |
| Gozdovnik (1898): | Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano |
| Ta male katechismus (1768): | sturiti. Toku je pak tudi v' ti ſapovdi prepovedana jeſa, sovrashtvu, serditost, najovòlla, inu uſſe hudu nagnenje, ali terpezhnoste te nature |
| Roza Jelodvorska (1855): | obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda |
| Roza Jelodvorska (1855): | sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo |
| Roza Jelodvorska (1855): | v serce seglo, ravno tako, in še hujši se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo |
| Deborah (1883): | Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so |
| Zlata Vas (1848): | Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar |
| Ferdinand (1884): | pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pruti ti temi? ali ozheſh ti to veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręha drusiga ny, kakôr ena ſkrita lubęsèn h' grehu. Vaſhe ſovrashtvu, katęru vy na vaſhiga bishniga imate, je drugazhi bôl ſtanovitnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | objokali, savèrgli, inu ſovrashili? Rezhimo veliku vezh, de enu taku ſovrashtvu tiga gręha drusiga ny, kakôr ena ſkrita lubęsèn h' grehu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sabſtójn pèrloshę, de bi vaſs s'vaſhim bratam ſpravili; vaſhe ſovrashtvu vèndèr takú dolgu terpy, kakor vaſhe ſhivlenje, vy ga ſabo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshji mysi, inu na ſmèrtno poſtelo. Ne móre tèdaj to ſovrashtvu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati |
| Maria Stuart (1861): | Podporo vzela starosti sem vam, Nikar se ne spominjajte s sovraštvom Po smerti me — Paulet (dá ji roko). Bog z vami |
| Maria Stuart (1861): | in serce gnjevno, Ni dobro, ako sreča se sovraštvo S sovraštvom. Naj upira se še tako Sercé, zametati ni dobro ure |
| Deborah (1883): | prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom in zaničevanjem v srci zoper človeštvo, ki ima nečutljivo ledeno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo. 2. Spofnanje te pregrehe je ta perva stopina k'sovrashtvu te pregrehe, katiru be ja imel sleherne zhlovek imeti. Kedu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | animas veſtras, Nikar v'navoli, nikar v'jesi, nikar v'ſourashtvu, nikar v' kreigu, inu tepeinu, temuzh v'vaſhi poterpeshlivoſti, 'inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kar jim shaloſt dęla, ny tó, de ſo ony timu ſovrashtvu tih porędnih sa zyl poſtavleni; en Jógèr ny zhes ſvojga |
| Maria Stuart (1861): | čas. Moj stric bo skoraj tu, In spremlja človek ga sovražen vam. Preden oznani on vam sodni sklep, Skušajte, kako dojde |
| Sveti večer (1866): | redu. On mi ne more nič škodovati, naj mi bo sovražen, kakor hoče. Bomo že videli. ” Povedal pa ni o vsem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de |
| Tine in Jerica (1852): | mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in |
| Blagomir puščavnik (1853): | ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla |
| Maria Stuart (1861): | Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pa kraljica videla, kako lepa da je, bila ji je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor |
| Divica Orleanska (1848): | tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno |
| Blagomir puščavnik (1853): | to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava |
| Gozdovnik (1898): | otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval |
| Divica Orleanska (1848): | mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 |
| Blagomir puščavnik (1853): | dan današnji ne vem, kam je prišlo. Morebiti so ga sovražni jastrobi vzeli, da bi še po smerti nesramnosti ž njim |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Gotovo laže jo v sovražni tabor Popelješ, nego k Špancu. Valenštajn. Slišal vendar Bi rad |
| Gozdovnik (1898): | spadajo k vojakom, ki tam na zapade netijo velik ogenj. Sovražni so jim in rdeči sinovi travane pošljejo naj k njim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá tèdaj lulko? 28. On pak rezhe k' njim: En ſovrashni zhlovèk je tó ſturil. Hlapzi ſo pak djali k' njemu |
| Divica Orleanska (1848): | se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol |
| Divica Orleanska (1848): | priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in |
| Valenštajn (1866): | ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov |
| Tiun - Lin (1891): | Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me |
| Biblia (1584): | inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do |
| Revček Andrejček (1891): | Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na |
| Sacrum promptuarium (1695): | sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je ta vezhna reſsniza, inu reſsnizhna ſveſtuſt, nar vezh ſourashi. On tiſtu en zhaſs sanaſha, potler pa vunder resodene, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi na more pomagat, kar je poprei ſturiu, tiſtu sdei ſourashi, ga je grosa, ſe ſvoje pregrehe ſramuje, mu zhes tiſto |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njegove besede: „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, ki vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste |
| Oče naš (1854): | rečeh in ne zopergovarjajte mu ne. Zakaj laž in zopergovarjanje sovražijo stari oče čez vse; resnica pa in pokoršina jim Vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſanj ſo mu ſhe bolj nevoſhljivi, ino ſhe bolj ga ſovrashijo. Ozbe pa, ki ſo she tudi boshje ſanje imeli, ſo |
| Genovefa (1841): | ne sahvali sa té dobrote in ſhe miſliti nêzhejo na-nj; ſovrashijo, ſtiſkajo in peklijo ſe med ſebój, kar ſe koli mórejo |
| Bore mladost (1862): | vedno le sam je postopal po polji; vse ljudi je sovražil in zaničljivo ogovarjal; vsaka stvarca, ki ni bila prav po |
| Domen (1864): | strah obhajati, ko se je sešel s sinom, kterega je sovražil, zametal, vničeval. Ko bi on sam tudi ne bil še |
| Domen (1864): | Ureh. Človek, ki ga je preganjal, ki ga je on sovražil bolj ko vse druge ljudi, tisti bi bil v resnici |
| Žalost in veselje (1870): | človeka, ki je bil pripraven za vsakoršno hudodelstvo. Tomaža je sovražil že od nekdaj, ker mu je prevzel Marjeto, pošteno deklico |
| Zmota in povrat (1892): | nista govorila. Pozneje sem se primožila k Čudinu. Repnik je sovražil mene in mojega moža ter vedno iskal povoda, da bi |
| Vaški pohajač (1893): | olajšal življenje. Toda čimbolj ga je ljubil, tembolj ga je sovražil sin in mu nagajal, kolikor je mogel. Celo sedaj, ko |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | in njenega očeta, na satansko misel. Že dolgo je hudo sovražil in črtil Jerico. Bil se je namreč poprej že nje |
| Spletke (1894): | Krpa je bil hud na Resnika in še bolj je sovražil Štefana. »Le povej jim, da me ne bodo nikoli več |
| Vinjete (1899): | bilo v nikaki zvezi z njegovim življenjem in njegovimi nazori; sovražil je vsako pretiranost, in sentimentalnost mu je bila do duše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví |
| Blagomir puščavnik (1853): | dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | umeti, kako da bi se ljudje v eni družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Se slišati nisi htela od nas, in če je koga sovražilo tvoje blago serce, gotovo je kristijane. ” „To je res, predraga |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kar ni bilo prav in kar je njegovo serce gotovo sovražilo. « Ko je to pošteni mož slišal, je pomajal z svojo |
| Divica Orleanska (1848): | se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih nič več |
| Pozhétki gramatike (1811): | lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu bais, ſoovrashiſh, il bait, ſovrashi, inu ſe isrezhe s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako le, ſi miſli, ne bo moglo dete, ki ga ſovrashim, oditi mojimu mezhu. Tode Bog vé vſe zhloveſhke naklepe, ino |
| Maria Stuart (1861): | Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Frangipan, sta se jela tu zavoljo nekoliko zemlje pričkati in sovražiti. To sovražtvo se je kmalu vseh Hervatov prijelo: eni so |
| Jela (1859): | je začelo, in le ko jo je zgubilo, je jelo sovražiti. Imel sem sestro, ljudje so rekli, da je lepa, in |
| Bore mladost (1862): | gospod, iz kterega vzroka ne vem, vašo milo mater začeli sovražiti, in jo terpinčiti z dušnimi mukami. Vedno hudo so govorili |
| Nemški valpet (1867): | temveč zaradi njega. Kako ga jezi, da mu je spodletelo! Sovražiti sem ga začel in nič več se ga nisem ogibal |
| Razne dela (1870): | znaš me z besedo, Kakor te ljubim sedaj, bi znala sovražiti zlo te, Polka užgati obá gonobno v sovražtvo do tebe |
| Razne dela (1870): | verhepiškopu ter jih objamejo. Objem molčečih knezov terpi nekaj časa. ) Sovražiti, izdati sim vas mogel! Karol. Ne dalej! Tiho, tiho! Burgún |
| Ljubljanske slike (1879): | pa vzel drugo. Revica je za njim plakala, žalovala, jela sovražiti ves hudobni moški svet in postala pri tem stara, odtrgane |
| Od pluga do krone (1891): | ako postopa mladi inžener za njegovo hčerjo. Smrtno je začel sovražiti Veho, ali ta se ni kaj prida menil za Janezovo |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | sovražim kakor drugi ljudje in ti mene tudi nimaš vzroka sovražiti. « Skoro hudobno se je smejal Cucelj ob teh grajščakovih besedah |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti toku savèrgla; ' pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe |
| Pozhétki gramatike (1811): | zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi, de ſo me savolj tega ſamogoltni „koshuharſki kupzi ſovrashiti sazhéli, ktéri ſi vſe „prisadevajo, de bi poduzhenja divjakov in |
| Biblia (1584): | ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá |
| Biblia (1584): | tedaj ima Lulko? On je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo |
| Divica Orleanska (1848): | Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko |
| Divica Orleanska (1848): | zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja, In kak je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zoper več kot 5 milijonov ljudí. Kteriga človeka pogledaš, je sovražnik. Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši |
| Blagomir puščavnik (1853): | Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal, jaz sim bil s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſapellan. Uſſellej sturè ti nakriſhem moj Syn! karkol tebi leta sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu dapaſti, vę dobru, de leſtna lubeſn je ta narvezhe sovraſhnek teh zhednoſt, inu de so njegove malupridne regelze boſhjem ſapovdam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' obeiſheinu pela. Lubesnive duſhe! taku ſe gody, taku ta ſourashnik naſhih duſh dela. Kader nas tiſti skus ſvoje skuſhnave h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine, inu britkuſt. Satorei lubesnivi Chriſtiani! kader nas ta peklenski ſourashnik skuſha, kader nas naſhu meſsu v greh napeluje, kader nas |
| Biblia (1584): | nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je prozh ſhàl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne praſhala, sakaj. Matizhek jih iſhe. Nęshka. Tok iſhe ſvojga Sovrashnika. Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | te reshali, inu lilnu vję. Posnaſh letiga tvojga notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Zakaj ta vojska ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami |
| Oče naš (1885): | neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost |
| Ta male katechismus (1768): | mi Tebe o Gospud! letu prebivanje, ter uſſe ſaleſe tega sovraſhneka delezh prezh odſheni; tvoji sveti Angelzi imajo tukej prebivati, katiri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temu tok dobru pitanemu ſhivotu drugega imel, koker tega narsilnejshega sovraſhneka svoje dushe. Tvoj ſhelodez, zhe vezh snę, bel ſazhne ritati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh zel Boga iſdraſhil, aku se bosh ſa tovarsha njegovega sovraſhneka vondal. Nezh ni imęnitnejshega koker en perjatl, katire se Boga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli kvati al sakati bel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak |
| Divica Orleanska (1848): | Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z |
| Sacrum promptuarium (1695): | boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni |
| Robinson mlajši (1849): | ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam |
| Divica Orleanska (1848): | za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun- |
| Tine in Jerica (1852): | Več nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo |
| Blagomir puščavnik (1853): | res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih |
| Blagomir puščavnik (1853): | spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred |
| Maria Stuart (1861): | ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar greſhniſhiga zhloveka, s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi ſourashniki pogovarjenim sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi perjasnoſt ſturili. ſmo supet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | med vſimi Svetimi. Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi negovi ſourashniki, inu judouski berizhi sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtih kei vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder |
| Biblia (1584): | ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka ſovrashniki bódo njegóvi domazhi. 37. Katęri ozhęta inu mater vezh lubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam kaj dobriga, Se pokaže serca nar bolj žlahtniga. |
| Gozdovnik (1898): | pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje |
| Ta male katechismus (1768): | ſares boſhje shtrafenge bati, de vas Buh uſſegamogozhne tem krivovirnem sovraſhnekam v' pesty nada, katiri nas bodo noter da ſadne kapelze |
| Ta male katechismus (1768): | v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov svet Job |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva |
| Gozdovnik (1898): | hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shkodlivi, inu kervavi shudi, nasveſlu zhesdavaine v'te roke teh ſourashniku teh meſt, deshel, inu kraleſtu, pobitje teh armad, inu veliku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke tih ſourashniku h'krisheinu isdali? kai ozhmo tajiti? kai ſe ozhmo sgovarjat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene |
| Divica Orleanska (1848): | somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad |
| Valenštajn (1866): | kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za nekaj ur |
| Divica Orleanska (1848): | dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpolnilo, kar je Bog rasodel ˛Samuelu. ˛Skrinja savese je priſhla ſovrashniku v' róke, ino v' vojſki ſta bila obá Helitova ſinova |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | take nevarnoſti. Velikokrat bi bil David lahko ſhkodoval ˛Savlu , ſvojimu ſovrashniku. Pa kar ſtvárize mu shaliga ne ſtorí, ino zhaſti nad |
| Astronomija (1869): | Osvetje, Weltsystem, 312. Ovca, Capella, Ziege, 271. Oven, Widder, 271. Ovršni kot, Scheitelwinkel, 233. Ozvezdje, Sternbild. P. Pakrog, Elipse, 239. Palada |
| Fizika (1869): | odbojni, Reflexionswinkel. Kot odklonji, Ablenkungswinkel. Kot oster, spitzer W. Kot ovršni, Scheitelwinkel. Kot pravi, rechter W. Kot sprožen, gestreckter W. Kot |
| Astronomija (1869): | ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še |
| Astronomija (1869): | sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena. |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz |
| Astronomija (1869): | severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta |
| Astronomija (1869): | južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled |
| Astronomija (1869): | je za nas posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. |
| Astronomija (1869): | zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj |
| Astronomija (1869): | znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga |
| Astronomija (1869): | so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj |
| Astronomija (1869): | Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej |
| Astronomija (1869): | tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda |
| Astronomija (1869): | da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se |
| Astronomija (1869): | v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti. Če |
| Astronomija (1869): | ki leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na |
| Astronomija (1869): | delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij |
| Astronomija (1869): | na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika |
| Astronomija (1869): | stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja |
| Astronomija (1869): | in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali spačen, verzerrt. Zechstein, Permformation oder Dias, Permska tvorba ali Dias, 114. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern, sprhneti. Verzerrt, zategnjen, spačen. Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni, Bleivitriol, 57. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in edino vodilo jej je bilo: vživaj! Vendar spridena in spačena ni bila; neizmerni ponos jej je varoval čednost. Gnjusilo se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hodila služit? Mlinarja Črnota edina hči; pa dekla? O ti spačena, nesramna stvar! Da, šla boš, šla, pa ne služit! Poberi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako strašno maščuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa je bil ž njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje svojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj |
| Zoologija (1875): | Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | torej bolezin konja le hujša, ne pa boljša. Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | persih priporočil. Zmivati ga je pa tako dolgo treba, dokler spahnenje ni zdravo. Pri ti priložnosti moram svariti napčnega ravnanja, ktero |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako se podplati sožgejo in v štupo stolčejo. XV. Poglavje. Spahnenje člena in hromota. Ako se na sprednji ali na zadnji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se redko pripeti, bi se gotovo dale ošlatati. Druga pri spahnenju benceljnovega člena je ta, da nekteri vzrok bolezni v nekem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | člen, ki se nadkopitni člen imenuje. Vezki tega člena oteko spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se izcimi |
| Valenštajn (1866): | naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je |
| Ferdinand (1884): | še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pozimi, kakor s žerjavico ali živim ogljem izbe in posebno spavnice gréti. Gotova smèrt tistiga čaka, ki v taki izbi zaspií |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride iz hrama, dekla iz hleva, žena prinese otroke iz spavnice, in vsi so živeli. Pavliha pa stopi k volku, ki |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | naj pride in luč prinese, ker oni ne morejo iz spavnice. Kerčmar ni druzega mislil, kakor de je hlapec tudi zaspal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je |
| Valenštajn (1866): | pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | pametniši kakor danes! Razumiš? ” — Čuvaj se ziblje hrohotaje v svojo spavnico in godernja ”Grom in strela! ” nazaj. — Sokolar pa se oberne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vstane, kušniti more; poslednjič tudi lepa, majhna podoba Marije njegovo spavnico lepša in vsacimu kaže: Tukaj počiva rejenček Mariin! — Per vratih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | še iz žrela molili. To viditi steče h kupcem v spavnico in začne na vso moč vpiti: Pojdite mi vender pomaga |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in je kerčmarja poslušal. Spat so šli vsi v eno spavnico. Tu so se kupci menili, kaj bi napravili, de bi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da jih nihče drugi ni vzel nego on. Preiskovaje njegovo spavnico je res najde v nekej luknji nad omaro. Jernej terdí |
| Robinson mlajši (1849): | se je Boga za to prositi; pak predse se je upametoval, da ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in brez klaje. Da bi take nemarneže saj nesreča drugih spametovala, da bi sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi |
| Robinson mlajši (1849): | znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo |
| Oče naš (1854): | nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja |
| Ferdinand (1884): | dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel ſe varvati, kir Sonze |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kopelle ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj dershati. Telezhje meſsu, piſheta ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' |
| Genovefa (1841): | Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko |
| Roza Jelodvorska (1855): | in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se |
| Viljem Tell (1862): | čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji |
| Zoologija (1875): | a vse to se godi brez naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov |
| Gozdovnik (1898): | ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt |
| Genovefa (1841): | ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je bil v ſpanju is rok padel. Iſkala ga je, in Boleſlav, ki je |
| Genovefa (1841): | molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne spal, ampak vedno bo imel oči odperte na to , kar svet |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so |
| Sacrum promptuarium (1695): | shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat |
| Valenštajn (1866): | lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde |
| Sveti večer (1866): | dalje na nogah. Tone in Dobravčevi otroci so že davnej spali. Logar in logarica sta dobro opazila, da ima podobar nekaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | od koder so vodo donašali, bil je daleč od jame. Spali so roparji na slami, a ta je bila pregernjena dragocenimi |
| Biblia (1584): | dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo |
| Slovenske večernice (1865): | ju je varovala dežja, in ravno tako sladko se je spalo čredniku, njegovi ženi in mlademu sinu Stefetu, kakor bi bili |
| Sosedov sin (1868): | videl Štefana pozno zvečer, ko je pri Smrekarji že vse spalo, pod majhnim križastim oknom Fráničine izbice stati in govoriti z |
| Razne dela (1870): | kralju bliža in tiho pristavi:) Pomisli kralj! Ko vse je spalo pretečeno noč, Si ti zapustil svojo posteljo. In molil si |
| Antonio Gleđević (1873): | sabo. Čula ga je zdihovati in stokati. Tisto noč ni spalo nobeno oko v mali hišici. Ko pa se je prebudilo |
| Marjetica (1877): | tiho vse okrog in okrog, kakor bi dremalo, kakor bi spalo trdno spanje. Torej uhajajo Marjetici misli nazaj v veselo poletje |
| Marjetica (1877): | bodo srajčice in prtiči pa rjuhe. Kako sladko se bode spalo na njih, je-li Mina? Kaj tacega pa nam ni manjkalo |
| Marjetica (1877): | XXII. Tisto noč je spalo vse. Luna je sijala, na višnjevem nebu, psi so lajali |
| Žgánjar (1890): | doma pa se je že tudi luč ugasnila. Vse je spalo, le Vodopivka je močila blazino z obilnimi solzami. Kdo pač |
| Kvišku (1899): | trohica bi bila skvarjena in slaba, v katerem bi ne spalo na dnu, čeprav globoko zagrebenih nekaj biserov. Malo časa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | si bila? Micka. Saj ste mi rekli, ker ste hoteli spat iti. Črnot. Rekel sem rada si šla, ker si imela |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot |
| Gozdovnik (1898): | so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se |
| Genovefa (1841): | veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla. |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel. Da se vam le ljubi spati ves božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj |
| Sacrum promptuarium (1695): | nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu tepla: En dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil |
| Genovefa (1841): | ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé |
| Zlatorog (1886): | skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse |
| Deborah (1883): | udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak |
| Valenštajn (1866): | v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii |
| Valenštajn (1866): | ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te |
| Deborah (1883): | Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži |
| Revček Andrejček (1891): | Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé |
| Genovefa (1841): | padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo |
| Robinson mlajši (1849): | tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh |
| Gozdovnik (1898): | »Saj je res mislil, da stojé spim, santa Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa |
| Gozdovnik (1898): | zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni s' pomoshnim avoir, imeti; kakor je dors, ſpim, j'ai dormi, ſim ſpal, j'avois dormi, ſim ſpal, 'aurois dormi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega govorjenja. Dr. Bleiweiſ, vrednik. Vganjka. v hramnim koti tiho ſpim, S gladnim gobzam ſe reshim, Zhe podgane ne dobim, Miſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Gozdovnik (1898): | tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih |
| Gozdovnik (1898): | se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu |
| Deborah (1883): | Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh |
| Robinson mlajši (1849): | približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za roke ino noge zgrabili ino |
| Kemija (1869): | kacega telesa, na pr. svinca neznan, dočim bi bila njegova specifična toplina najden = 0.031, onda mora 3.2 podeljeno s 0.031, dati |
| Kemija (1869): | Primerna ali specifična toplina in ekvivalenti kemičnih prvin so med sebo v čudovitej |
| Kemija (1869): | ta namen za vodo potrebna, = 1. Čim veča je tedaj specifična toplina kacega telesa, tem manji je njegov kemični ekvivalent; zato |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 3 ranimo jih z nohtom. Gostota mineralov. Gostota ali specifična težkota kacega telesa je, kakor je učila fizika §. 19 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca je v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kos vode. Že tam smo opomnili, kako potrebno je vedeti specifične teže, zakaj ker ima v enacih razmerah telo vedno enako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Paladium in Rodium, so platini jako podobne, žlahne kovine visoke specifične teže. Gostota čiste platine je 17 do 18, barva siva |
| Kemija (1869): | tem manji je njegov kemični ekvivalent; zato stojé številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam |
| Kemija (1869): | enaki izvod (produkt), ako pomnožimo ekvivalent kacega telesa z njegovo specifično toplino, in ta izvod je = 3.2. In v resnici je |
| Kemija (1869): | v čudovitej zvezi. Po §. 156 iz fizike razumevamo s specifično toplino ono relativno množino topline, ki je potrebna, da kako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skalovji. V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično težkoto mineralov. Kakor v nemškem so imena mineralov postala sčasoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti |
| Oče naš (1885): | je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar |
| Deborah (1883): | rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo |
| Gozdovnik (1898): | je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal |
| Roza Jelodvorska (1855): | košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre |
| Zlata Vas (1848): | pil. Vina so le malo, žganja pa niso skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej. Ona pa je porok za tistega, ki ima tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi leti mislil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši nad hudo žerjavco. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v |
| Kuharske Bukve (1799): | votle naredę. Isręsanje poſębej drobno ras — ſękaj, v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę kolerabe eno jajze inu |
| Kuharske Bukve (1799): | maſlam, deni notri rajſh; pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, ſpezi, vender ne prevezh; potle ga raskopaj v' ſklędo, inu potreſi |
| Kuharske Bukve (1799): | namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta, ſpezi lępo rumeno, narędi gori lęd, puſti ga poſuſhiti inu daj |
| Kuharske Bukve (1799): | jih ne zlo do verha, po zhaſi na majheni sherjavzi ſpezi. |
| Kuharske Bukve (1799): | unzhe. Vſe ſkup deni, inu pomasane bandelze nepolni, inu lępo ſpezi. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhtir lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. V' ſklędi vmęſhaj dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze nad teſtó, inu jih ſpezi. 76. Bandelzi od ribaniga kruha. Deni v' en lonez eno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Le nikar ne ſkerbi toliko sa prihodnji zhaſ! Idi, ino ſpèzi is peſti moke kak grishljej kruha. “ ˛Spekla ga je. Jedel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruha perneſeſh“. Abraham hiti v' ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike ali mlinze is nar bélſhi moke! “ Potlej tezhe k' |
| Tine in Jerica (1852): | jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi |
| Kuharske Bukve (1799): | maſlo; perdeni ſtolzheniga gvirza ali dſhave; inu puſti, de ſe ſpezhe. — Drugiga govejiga meſa perſtavi po navadi kuhat, sraven en malo |
| Kuharske Bukve (1799): | s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler ſe pezhe; al pa zukręni |
| Kuharske Bukve (1799): | deni ſlabo sherjavzo, sgoraj pa mozhniſhi, de ſe ſpezhejo hlębzi. Kader ſo rumeno pezheni, narędi mlęzhno shupo na nje |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti jih gor iti; potle deni nad sherjavzo, de ſe ſpezhejo. 87. Droshni nndelni. Deni v' eno ſklędo pęt unzh bęle |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio |
| Mlinar in njegova hči (1867): | si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha en pokrov |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe sna nareriti, kakor ſe nareja od jelęnov, ali pa ſpezhi ſam na ſebi. Tako tudi od jágnizhov. Is herbta ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje |
| Kuharske Bukve (1799): | verhi ſpęt pokrì s' puterteigam, inu ga pomaſhi s' jajzmi, ſpezhi v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | shod na temle kraji in kako si se samega sebe spekel. ” „To je res prav lepo, Afra, da na-me misliš, sosebno |
| Robinson mlajši (1849): | na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svoje žive dni me še ni nobena tako v serce spêkla, kakor ta. — Dête, dête — sim djal — kam bomo prišli, če |
| Zlata Vas (1850): | To ga je zlo v serce spéklo. Iz mesta pridšimu se je tako milo storilo, de je |
| Zlata Vas (1850): | tečno in zdravo. Včasih se je še kaj speklo, brez de bi bilo veliko potroškov prizadjalo. Liza se je |
| Astronomija (1869): | ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | turni ſo pa po podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal, iz Tersta ga bo pa pa morji domú v Ameriko |
| Stric Tomaž (1853): | mraku pridemo tje, otrok bo spal, mater bom že kam speljal, da ga ji bova brez njene vednosti vzela. Tako bo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jasno razložiti. Rajše bom dve operaciji pripovedoval, ktere sim jaz speljal; kterih je bila ena lahka, ena pa težavna. |
| Čas je zlato (1864): | vse drugo rajtengo, ki bi jo tudi rajši od tod speljal, kakor zlate vzel. Zatorej stojí pomišljevaje se. »No, kaj ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | videl, da je bratov dar bogovom ljubši, ga na polje speljal in ga tam ubil, kakor naš Romul Rema, samo da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpodej plitveji. Kdor bi bil morebiti permoran, gnoj na njivo ſpeljati, naj ga dolgo pred ſetvijo, ali pa; zhe bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ako bi bilo mogozhe gnoj bersh isſpod shivine na njivo ſpeljati, in ga k pervi ſetvi, ali ſadilu podorati, bi ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne bodo dalji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel |
| Kuharske Bukve (1799): | po tem vsami meſo ven. Rastepi jajzhniga bęlaka, de ſe ſpęni, ga permęſhaj v' shupo, katira je v' kosi, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſok. To vſe meſhaj ſkup tako dolgo, de ſe vſe ſpęni; te pęne devaj v' kosarze, inu dajaj pit. Zhe timzhaſi |
| Kuharske Bukve (1799): | po navadi kuhat, sraven en malo basilike inu peteriſhila; ga ſpęni, inu oſoli. — Kader je uno meſo v' kaſtroli pezheno, perlivaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | k jagodam ter jih eno uro dobro mešaj, de se spenijo. Potem perdeni drobno zrezano lupino ene limone, pomaži obroč s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Čokoladni prepečenki (biškoti). Raztepi tri beljake, de se spenijo, perdeni pol funta prav dobro stolčeniga cukra in mešaj tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčenih mandelnov permešaj. Zdej dvanajst beljakov raztepi, de se spenijo, ter jih na rahlo permešaj; vso omeso pa v s |
| Sacrum promptuarium (1695): | tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe |
| Ta male katechismus (1768): | smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv |
| Stric Tomaž (1853): | sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike |
| Blagomir puščavnik (1853): | let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo, tolaži jih |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naukov povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako naprej. — Sliši se |
| Čas je zlato (1864): | Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto |
| Fizika (1869): | ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | predal vſe, kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu predá vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le |
| Robinson mlajši (1849): | po vsem, na kar se je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se |
| Robinson mlajši (1849): | naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vidli radi, de bi me Mina, ako je še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de |
| Biblia (1584): | roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Betlehem, kteri je bil le kake dvé uri od Jerusalema. ˛Spet ugledajo svésdo, ktero ſo na Jutrovſkim vidili, lepo ino prijasno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | véliki sbor vnovizh sbral. Jesuſ je bil ſpet pred-nj peljan. ˛Spet je kakor ſnozhi reſnízo povédal, ino véliki sbor ga ſpet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempelj. S' nevoljo ugleda neſveto derhál menjazhev, kupovavzov ino prodajavzov. ˛Spet jih, kakor pred tremi léti, is tempeljna isshene rekozh: „Moja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ukalo. Ino tako ſo sazheli s' veſeljem ſpet tempelj sidati. ˛Spet je bil tempelj zhaſtit ino lep, kakor je bil Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne omagate! Duh je ſizer voljen, pa meſo je ſlabo. “ ˛Spet obidejo teshave Jesuſa. Vdrugizh gre, ino na kolena do tal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hozheſh, naj ſe sgodí! “ Potlej ſe k' unim apoſteljnam poverne. ˛Spet jih najde ſpati, ino rezhe: „Kako mórete vender sdaj ſpati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetó, ako le ſneg alj pa léd semlje ne pokriva. ˛Spet drugi jih imenujejo goſinke, ino menim sa to, ker mlade |
| Zlatorog (1886): | njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo! |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi noi na vehzhno sesvietish zhries vse ptanete noi zbiesde inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše |
| Fizika (1869): | s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost |
| Fizika (1869): | Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita |
| Fizika (1869): | delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke delavna še le od mesta B dalje. Ako se tedaj |
| Fizika (1869): | ki vpeljujeta električni tok od stanovitnega lanca E v glavno spiraljko. Postranska spiraljka Pod. 193. |
| Fizika (1869): | lastnosti, le toliko časa magnet, dokler teče električni tok skoz spiraljko. Ako se tok pretrga, neha koj privlačnost železa. Na ta |
| Fizika (1869): | Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Fizika (1869): | gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá |
| Sacrum promptuarium (1695): | nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| Kemija (1869): | Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. Tantal |
| Kemija (1869): | Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung |
| Sacrum promptuarium (1695): | trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetlo dal— se vé pa da ne očitno pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naših bravcov, kteri radi berejo v listu našem gosp. Terstenjakove spise, pa ne razumejo jezika nemškega, ga jim podamo tudi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | koja če se u doljnem varošu smestiti, pretežno slavenske novine, spise itd. deržati i tako domoljubnom občinstvu za čitanje pripraviti”. — „Katol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | saborska pisarna izdala je poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar |
| Trtna uš (1881): | v okom prihajati: a) vsak vinogradar naj skuša čitajoč primerne spise, novine itd. kolikor mogoče hitro in dobro podučiti se o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo z mnogoterimi, sosebno mikavnimi in za vsaciga Slavena važnimi spisi olepšan, do konca Velikiserpana na svitlo prišel. Naročivna céna mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slavjanskim svetu znani. V „Kolo” se jemljejo vsake sorte domorodni spisi z vsih krajev slavjanske zemlje. Zaderžaj, ki je že v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne piše zoper duha sloge, in zdraviga napredovanja. ” Nemški poslani spisi se v domači jezik prestavljajo. Letas je že treta kniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar bolj potrebno. Se vé, de bi verh tega tudi spisi drugačniga obsega zlo koristni bili, samo naj bi bili prilični |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mesci mi je došlo prijazno pisemce Vaše s pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel delo Vaših rok. Koliko gradiva za slovansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Pariza. Že več časa izhajajo v parižkih časnikih Avstrii protivni spisi; zlasti „Constitutionell” je pisal zaporedoma več takih rečí. Pravijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | pa se saboru zavoljo njegovega razpuščenja predložiti ni moglo. Saborski spisi, ki bojo najkasneje do konca januarja na svitlo prišli, bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Parizu vprašala francozko vlado: kako in kaj je s tem spisom? Tudi avstrijanska, španjolska in napolitanska vlada so enako vprašanje zastavile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | njim repo in zelje. Al ker sem „Novicam” z mojim spisom uže dovolj prostora vzel, bom to opisovati opustil; saj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | smo tudi mi Slovenci, kterih lastnine so tudi v tem spisu zapopadene, ki ga je po verjetnih sostavah zložil F. W. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pri govorjenji od tega jo kar kratko odreže, daje po spisu od spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do srede meseca decembra. Še le, ko so volilci pismeno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | V. Novejši načini požlahtnjevanja na zeleno. V spisu, kterega smo pred omenili, »Rebenveredlung,« smo že poudarjali, da so |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | uničuje velika množina najpotrebnejših živil. Dr. Bode je v svojem spisu: »Kaj odteguje izdelovanje alkohola živežu ljudstva« navedel, da je l. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi. ) Novo leto 1824. Povestica. Spisal Davorin Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker ſo mi bile vaſhe potrébe snane , in ker me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so bedasti, kér se res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej za take šolarje, kakó se more kako pismo, ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam. ” Kromacij pelje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je govoril, namreč de ima čevlje čez kopito rezati. Urno spije tedaj svoj poliček in teče jaderno domú. Pavliha je sedel |
| Zlatorog (1886): | mesó, V kotliči juha vrè glasnó; Ta dan pač nekaj spije se, Nektera jed povžije se. V Tolmín, Trbiž in Koborid |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ena oſsa, en ſèrſhen, katęri tęm dęlovnim zhebelam med ſpyé; on je enu ſhikodlivu sęliſhe, katęru ſók te semle povsame |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Goſpoda pride, kakor ojſtre puſhize zhes njega, inu njih ſerditoſt ſpyé po beſsędah S. Pitma njegovo duſho vunkaj. Leta ſtrah pokrie |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen |
| Divica Orleanska (1848): | z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni |
| Sacrum promptuarium (1695): | gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor |
| Zeleni listi (1896): | naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se je spletlo doma v tem, ko je bil on v šoli. Ni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | usnjata mošnja vselej denarje bolj hrani, kakor svilnata, v mrežico spletena. Kdor se z usnjato mošnjo zadovoljuje, navadno ni zapravljivec; svilnate |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda prav tiho! Maori spé poleg ognja. “ Previdno odpre deček spletena vrata. Luna je obsevala kraj in v bližini speče Maorce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na svetlobo dana. ” „V temu izboru bo kakor v vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralja imenoval, ſhkerlataſt plajſh ogernejo, nameſti kraljéve krone is ternja ſpleteno krono na glavo pertiſnejo, ino nameſti kraljéve paálize terſt v' |
| Genovefa (1841): | ſe ob ternje! Gléj, svunaj je s ſuhe, mêhke ſlame ſpletèno, snotraj je s mehkimi, ſivkaſtimi laſzhkami obloshêno. Le dôbro va-nj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive |
| Stric Tomaž (1853): | zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste skerben gospod, ki |
| Maria Stuart (1861): | Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam |
| Astronomija (1869): | je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže |
| Zoologija (1875): | teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga pot očitno bolja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe ptize |
| Fizika (1869): | ni popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | mladino otesovati in izobraževati, ako so u šoli pripravljencev nektera splošna pravila si prisvojili, po kterih se ima vse to goditi |
| Kemija (1869): | njihova sostava izraziti s splošno formulo. Tako na pr. je splošna formula za gornji red kislin, a za alkohole. Te formule |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Rad jugoslavenske akademije, Knj. VIII. 1869. l., sestavek Jos. Torbarja. ”) Splošna misel o njih je ta, da taki kosi krožijo po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaže ? Po svoji enostranski misli vsak , — gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna |
| Zoologija (1875): | brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja. |
| Botanika (1875): | bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo |
| Blagomir puščavnik (1853): | in dopernesejo ondašnjl prebivavci ljubeznjivo pomlad v vednem veselju in splošnem radovanju. Tudi Bogomila se je okrevala in že vstala. Odkar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | tridnevnice. (Dalje prihodnjič. ) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi |
| Blagomir puščavnik (1853): | preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene |
| Kemija (1869): | prav koristne, kedar hočemo stanovite razkrojitve in sostave izraziti s splošnim, za vse veljavnim načinom. Ravno tako nam nektere vrzeli v |
| Kemija (1869): | razsujejo se tudi njegove sostavine, ki so odslé pokorne samo splošnim zakonom kemične sorodnosti. Oni sostavljeni molekuli ne morejo dalje v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | družbi sámi veliko breme; vrhu tega pa zeló zeló škodujejo splošnim koristim človeštva. „Kdor srca mladih ljudi v svojih rokah ima |
| Divica Orleanska (1848): | nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati |
| Divica Orleanska (1848): | imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne |
| Rudninoslovje (1867): | Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh, od kterih druga |
| Ta male katechismus (1768): | katire, ke je bil bres Ozheta skus obsenzhuvanje S. Duha spozhet, se je rodil s' Marie te uſſellej isvolene, inu prezhiste |
| Ta male katechismus (1768): | JEſusa Kristusa ſyna njega edinega, Gospuda nashega. 3. Katire je spozhet od svetega Duha, rojen s' Marie Divize. 4. Terpel pod |
| Ta male katechismus (1768): | reshil. Matth. 16. KoIos. 4. Kaj pak trete: Katire je spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to skrivnust tega meſſupostanja |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je s'Nebeſs h'nam perſhu. 2. Od svetiga Duha spozhet Rojen biu od Divize, Terpeu, inu na krish reſpet Sa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Jeſusa Chriſtusa, Synu njega edinega Gospuda naſhega. 3. Katir je spozhet ob ſvetega Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpel pod |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpuda naſhiga. 3. Katiri je ſpozhet od ſvetiga Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JESUS, katiru je blu imęnuvanu od Augela, predn je biv ſpozhet v'maternimu teleſu. Na Nedelo, katira pade lih na dan |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Jeſusa Kriſtusa, Synu njega edinega Goſpoda naſhega. 3. Katir je ſpozhet od ſvetega Duha, rojen is Marie Devize. 4. Terpel pod |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ |
| Ta male katechismus (1768): | ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 1. Angelj Gospodov je oznanil Marii, in je spočela od s. Duha. Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Od Adventa do pepelnice vsak dan. ) 1. Kteriga si devica spočéla. 2. Kteriga si devica v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kteriga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | oznanjenja Marije. 1. Angelj Gospodov je oznanil Marii, in je spočéla od s. Duha, Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | postou. 3. Diviza, kir je pouna bla Gnade , ga je spozhela Od svet'ga Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſerzhno lubesen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi v' obyskanju k' Eliſabeti noſsila. 3. Katirega |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega |
| Divica Orleanska (1848): | Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | loſhke nunſke zerkve isobrasil v Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſlovézhi umetalni sobrasnikar, Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji umetalnoſti sdela. Po tem povelji ſe je tudi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno |
| Zoologija (1875): | debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se v pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač |
| Kuharske Bukve (1799): | en rogel notri po herbtanzovmu musgu, drugi rogel naj gręde ſpodaj pod herbtam snotraj po prasnim, na to visho persdignj vilze |
| Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, ene koſze rakoviga maſla, ribaniga kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe |
| Kuharske Bukve (1799): | obod, polì s' vręlim mlekam, inu enmalo rakovim putram; ſpodaj inu sgoraj sherjavzo, pezi pozhaſi, inu zhe ſhtrukel ſuh poſtane |
| Kuharske Bukve (1799): | obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | doſti nadebęlim vlì sgor imenvano ręzh notri, pokrì, sgoraj inu ſpodaj sherjavzo, de ſe rumeno sapezhe; daj hitro na miso, de |
| Kuharske Bukve (1799): | od sgoraj jeh tudi obloshi s' takim, kakor ſi jeh ſpodaj podloshil, pokrì, deni na sherjavzo duſhít; zhes en zhaſ perlì |
| Pozhétki gramatike (1811): | prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c |
| Pozhétki gramatike (1811): | takraj; delà, únkraj; dessus, sgor ali sgoraj; dessous, ſpód ali ſpodaj, partout, povſód; auprès, poleg, sraven ali bliso; loin, dalezh; dedans |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo, ſliſhijo k ſamizhni pripravi ; per |
| Kuharske Bukve (1799): | vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vodi ga po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi se mu je pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in najde, sam sodi in sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vednosti v Freibergu, je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Premog iskati moramo posebno spodbujati tam, kjer se kažeta Dias in drob, ker ti tvorbi |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne vém kaj bi dal, de bi tákiga ptizha po |
| Sveti večer (1866): | pa preden so pretekli trije tedni, sta me od hiše spodila rekoč, da sem že trikrat toliko snedel, kar je bila |
| Oče naš (1854): | zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili |
| Zlata Vas (1848): | Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit |
| Roza Jelodvorska (1855): | blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ispodkidujeſh , potegni ſuho ſteljo naſtran. Navada je, konjem ſlednji dan ispodkidati. Goveja shivina pa naj ſtoji vezh dni na gnoju, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat ispodkidati. Pod drobnizo pa naj gnoj vezh meſzov leshi. Tukaj kashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim |
| Astronomija (1869): | zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so bile po dve in dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta |
| Zoologija (1875): | ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih |
| Zoologija (1875): | si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna |
| Zoologija (1875): | glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržicu, za mnogoverstno usnje. 16. Gosp. K. Šedel, žícar iz spodniga Estrajha, za žico (drat). 17. Gosp. M. Šr e i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koroškiga, 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga Estrajha: 1 pa iz Gorice. Kar število posameznih izdelkov vtiče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s |
| Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár v Ljubljaní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po navadi godi, le tisto mléko izmolze, ki je v spodnjim delu vimena , to dôbro mléko pa, ki je kakor smetena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pasarju v Celovcu. 7. Gospe F. Posnigg, lastníci fužine v spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | idriskriga glasovitniga blaga kaj več poslati? — Fužina Frančiške Posnigg v spodnjim Ljube Iju nam je lepiga jekla v razstavo dala. — Volnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starosti umerli. Rojeni v Sahmanzdolu, v fari svetiga Vida na spodnjim Krajnskim so v leti 1816 novo mašo peli; so služili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo |
| Astronomija (1869): | sredi mize in premikujemo luč ki nam solnce predstavlja, pri spodnjej pičici začenši, okrog mize. Vidimo namreč, da luč prehaja vsa |
| Botanika (1875): | narezljani, skorej pérnati in pred razvitjem po polževo vvihani. Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros. Razvitje teh trosek |
| Botanika (1875): | ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke na spodnjej strani; med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus), pečenka (Champignon, Agaricus |
| Trtna uš (1881): | nahaja se nad zemljo na trsovem listji. Večjidel tiči na spodnjej strani listovej in je težko najti. Najleži jo zasledimo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | drugo roko ter reče: ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v |
| Fizika (1869): | lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. |
| Zoologija (1875): | zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane |
| Zoologija (1875): | del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno |
| Zoologija (1875): | in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v njih je neko posebno, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Gorenskim. Slišati je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pogovarjali in pogojali. »Vzemite nas v mesto! « je djal edin spodnjih, —»mi smo vam pomagali in vam je pomagavcov treba. « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | vzel. — Ministerstvo je deželnemu poglavarstvu pisalo, naj določi, v kterih spodnjih realkah naj se učí v češkem in nemškem jeziku. Ogersko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | te licence daje, pride v Ljubljano (v živinozdravniško šolo na spodnjih Poljanah) 14. dan tega meseca, v Kamnik 17., v Kranj |
| Lohengrin (1898): | mi! (Elza in dve devi, ki jej svetita, izstopijo iz spodnjih vrat. ) Elza. Ortruda! Kje bivaš? Ortruda (ponižno pokleknivši préd-njo). Tu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba na rečeno vižo ozdravljati. Vred je dobro na spodnjim kraju predreti, da se gnoj ložeje izceja; vselej je treba |
| Fizika (1869): | koncu pa vidimo poganjalko P pritrjeno, ki je s svojim spodnjim koncem z ročico Q vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišel, ako bi vedil za nje. In pa, ali bi spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem |
| Ta male katechismus (1768): | nam ta perva proshna povée: Posvetzhenu bodi tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hishne urata, kr poſteli, na oltarz , al na en druge spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti |
| Divica Orleanska (1848): | verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za najti vas nam je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja. |
| Ta male katechismus (1768): | kruha, inu vina popolnema jejna v' S. ſakramentu. Koku se spodobe ta S. ſakrament molit? Rajmno toku koker Kristusa nashega Gospuda |
| Ta male katechismus (1768): | viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu: ſraven tega se tudi |
| Ta male katechismus (1768): | okuli katireh se uſſe te druge zhednoste vèrtèe, katire se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh zhednost? So shtire: I. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar njemu na misle pride, temuzh le letu, kar se spodobe. Kolkajn mejn govorish, tolkajn vezhe hvalo bosh ti imel od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in vsak dober |
| Zeleni listi (1896): | kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v |
| Biblia (1584): | inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shize ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih |
| Biblia (1584): | inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le |
| Vetrogončič (1860): | Pa je bil z nami toliko znan. Bi se vendar spodobilo, da bi ga tudi povabili? « »Ali tako? Bi ga že |
| Kranjska nevesta (1864): | zarežal nad mazačem: „Ti priprosta duša ti! Ko bi se spodobilo, porujem, ti celo brado, da bi vidil, ali bi zrasla |
| Slovenske večernice (1865): | bližnjih sorodnikov in položila je v hladno krilo čeme zemlje. Spodobilo se je torej, ker jih na svojo veliko žalost nisem |
| Dóra (1885): | Ne boš ne, revica, imela pri mlinarjevih, kakor bi se spodobilo; to je enkrat gotovo. Marsikatero grenko besedo boš morala požirati |
| Prvi sneg (1886): | gospé in gospodične pa so se nališpale, kolikor se je spodobilo za tak društven večer, ne preveč, ne premalo. Ni minilo |
| Prvi sneg (1886): | odhod. Kazimir Poskočil je bil star veseljak, kakor se je spodobilo njegovemu stánu. Imel je dvorano, v kateri je po dnevi |
| Zádruga (1890): | izvolili za mentorja ali voditelja, in prav zanj bi se spodobilo, da sedi na čelu mize. Toda on se je tega |
| Senanus (1892): | vidi v zrcalu. Ovratnik ni takó bel, kakor bi se spodobilo; suknja je dosti ogóljena — hm, takó vsekakor ne smé več |
| Prve hiše (1896): | nikakor ni bilo tako lično in čedno, kakor bi se spodobilo pri vhodu v Okroglo. Vas s šestdesetimi hišami — v ljubljanski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je bilo vse jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo |
| Ta male katechismus (1768): | inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu |
| Genovefa (1841): | bi ſe na njem sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih |
| Kuharske Bukve (1799): | Predgovor. Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is |
| Oče naš (1885): | prišel zdaj s svojimi stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je |
| Zlata Vas (1848): | de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin |
| Kemija (1869): | pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni |
| Kemija (1869): | pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi |
| Kemija (1869): | poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza |
| Kemija (1869): | množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že |
| Botanika (1875): | in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih |
| Kemija (1869): | brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. |
| Kemija (1869): | se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi |
| Kemija (1869): | Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren |
| Kemija (1869): | v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je |
| Kemija (1869): | sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine |
| Kemija (1869): | drugo prvino, na pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami |
| Botanika (1875): | po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa |
| Kemija (1869): | popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide |
| Kemija (1869): | mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih kemičnih preiskavah zarad veče |
| Kemija (1869): | koristno stoprv takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod z |
| Kemija (1869): | kislecem. Primerimo namreč kislečeve spojine (a, b, c) z žveplenimi spojinami (d, e, f), tekoj nam je jasno, da med njimi |
| Botanika (1875): | prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na |
| Kemija (1869): | z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43 |
| Kemija (1869): | spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate |
| Kemija (1869): | odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine: |
| Kemija (1869): | najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti |
| Kemija (1869): | mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno |
| Kemija (1869): | poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime |
| Kemija (1869): | s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto |
| Zoologija (1875): | ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v § |
| Zoologija (1875): | in kreatin (glej v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in |
| Kemija (1869): | da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba |
| Kemija (1869): | z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo |
| Kemija (1869): | kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kemija (1869): | daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se |
| Kemija (1869): | treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se |
| Kemija (1869): | vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni |
| Kemija (1869): | njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž |
| Kemija (1869): | preiskujemo, koliko je kake druge kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da |
| Kemija (1869): | tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine: |
| Kemija (1869): | špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj |
| Divica Orleanska (1848): | natvora. Remon (jo prime za rôko. ) Bi ne hotli Se spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic |
| Divica Orleanska (1848): | licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih |
| Pozhétki gramatike (1811): | gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le |
| Divica Orleanska (1848): | Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | govoriti ni tukaj praviga zhaſa. Nameſtime tretjiga liza. Je dveh ſpolov: moshko je, kader je moshko ime, na ktirga meſtu ſtoji |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno drugo nameſtime tretjiga liza; soi, ſebe: ino je vſih ſpolov ino ſhtevil. Ta imenujemo povrativno nameſtime, sa to ker pomeni |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſko. s Edinje. mosh. Il, shen. Elle, on, ona. Obéh ſpolov Lui; shen. à elle, njemu, mu; nji, ji. Je lui |
| Divica Orleanska (1848): | poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam |
| Pozhétki gramatike (1811): | au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O |
| Zoologija (1875): | luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ste vi tega krivi, ste vi njih ubijavci! C. Slovenski spominik. Ko nam je Bog letas takó lepo vreme dal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v |
| Stric Tomaž (1853): | prej ko bo mogoče odkupiti, ter mu še da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo |
| Zlatorog (1886): | vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo! |
| Gozdovnik (1898): | krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je |
| Oče naš (1854): | nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin. |
| Genovefa (1841): | vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi |
| Blagomir puščavnik (1853): | grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor da so sovražniki |
| Oče naš (1885): | tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že pol |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje |
| Ta male katechismus (1768): | Kader se pak en takè potlej na ta spoſablene greh spomine, kaj je njemu sturiti? Se more ſavle taistega per pervi |
| Ta male katechismus (1768): | S. Masho bere, al per S. Mashi posebej na nje spomine. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v |
| Ferdinand (1884): | morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo vinsko terto, čigar mladike smo mi |
| Zoologija (1875): | mehki. Iznotraj opazujejo se poleg črevesa tudi neki organi, ki spominjajo na krvne žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je |
| Robinson mlajši (1849): | vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bode vsega konec! Z Bogom! Do smrti se te bom spominjala! (Hoče iti. ) |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | po otoku strašne nevihte in viharji. Otroka se nista več spominjala, kako sta prišla na ta otok, pa tudi nista več |
| Valenštajn (1866): | Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kristijanov sem vam pa že enkrat povedal — če se prav spominjam, pri mizi blaženega Fabija — da so iz Kaldeje; v tej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bistroumno zapomnjevanje). S pomnjivostjo se ne sme zamenjati spominjanje sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto predstavo, katero |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstavo, katero imamo sedaj, imeli že preje. Ako se samohôtno spominjamo s pomočjo raznih sredstev, tedaj pravimo, da se domišljamo. V |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavle svojeh lalentovse peruſamejo. Kolkukratse nate od Boga prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tru ſbudish, kaj ne, de se kmalu na tu spominesh, kar se uzhirej napremislenu govoril? dobru tedej spremisli, od kajſene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se |
| Oče naš (1885): | da jaz nisem kriv, ako še ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „O vem, vem; ni me treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je |
| Sveti večer (1866): | jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi |
| Stelja in gnoj (1875): | Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | prezgodaj prezgodaj vzela! — 18. dan t. m smo vidili pervi spomladanski sad v Ljubljani: Vipavke so prinêsle perve češnje v Ljubljano |
| Astronomija (1869): | kterem sta dan in noč enako dolga, imenujemo spomladansko enakonočje (spomladanski aequinoctium). Kakor je sploh znano, se pa dolgost dneva in |
| Astronomija (1869): | Čas, v kterem sta dan in noč enako dolga, imenujemo spomladansko enakonočje (spomladanski aequinoctium). Kakor je sploh znano, se pa dolgost |
| Astronomija (1869): | zemlji noč in dan enako dolga, toraj imenujemo ta stan spomladansko enakonočje (aequinoetium). Ravno to velja tudi o jesenskem enakonočji, ki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode mokru (koker ſe vezhi tal sgodí) toku bode vſse Spomladansku ſejane raſalu, zhe tedej bodeſh merkou, de Spomlad vſsaki dan |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | enu gorku, inu ne mokru polętje, inu toku bode vſse Spomladansku shitu sadershanu, zhe pa bode mokru (koker ſe vezhi tal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam |
| Zlatorog (1886): | vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Horvatje k nam. Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do |
| Botanika (1875): | lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta, de bi ſe od teh bolesen kaj ne ſliſhalo. Şpomladi in jeſeni ſe nar raji prikashejo; malokdaj le ſama bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vinu. Spomlat ſe prov pokashe, vender ga bo kmalu, kir v' zvetji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prekopati, kader Meſsez doli jemle, koreinove ſeme ſejati, de ga Spomlat sa zaita imaſh. Derveſsam, katęre ſo she odrodille, nad korrenino |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku lih ſo Spomlat dobru kashe, toku bode malukedej dobru. Sa tem Lętam bodeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto ſpomlad le okopati. Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom te sdaj posabila vezh, ne bom; bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževanji storili. To je |
| Divica Orleanska (1848): | me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hotel je moliti, in zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar v' ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka |
| Genovefa (1841): | vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo |
| Sacrum promptuarium (1695): | oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si |
| Robinson mlajši (1849): | ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog pa oberne! Zdej sim pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj in se za ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in |
| Zlata Vas (1848): | vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska |
| Oče naš (1854): | bilo, da se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi pač |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane |
| Ferdinand (1884): | tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Petru duſho preſunil. ˛Spomnil ſe je Jesuſovih beſed: „Preden petèlin nozoj dvakrat sapoje, me |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt, ˛Spomnil ſe ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero je Abrabamu naſh'mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíola se je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res |
| Tiun - Lin (1891): | brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize |
| Genovefa (1841): | de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ de ſpomnila ſe je, de bode tudi tu veliko terpljênja iméla: pa |
| Genovefa (1841): | in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo pred |
| Stric Tomaž (1853): | sužnje spustili. Po moji smerti se bote gotovo te prošnje spomnili, in jo tudi spolnili, kaj ne? Rada bi koj jaz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobe v taki množini, da znaten del zemljine skorje sestavljajo; spomnili se jih bomo zopet pri kamenji in skalovji. V sledečem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | za to, da ne zgine Habsburška monarhija! Naj bi se spomnili — dokler je še čas — kje je Avstrija pravo zvestobo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vkljub vsem krivicam, še dandanes ista zvestoba! Naj bi se spomnili dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej, kader je on bil ſhiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravlize od turſhke ptize ſo ſe nekteri per tej perloshnoſti ſpomnili. —— Jes miſlim, de ſe Bresovzhani ne motijo, zhe pravijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v sazhetku jeſeni ſe gotovo nar ſtarejſhi ljudje ne bodo ſpomnili — in reſ zhudno je, de ſe je to v takim |
| Deborah (1883): | O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko spomnim Se tebe, vselej blagoslovem te, Vse moje misli, Jožef, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | §. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ zraščeni, pod. 60. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo. |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa |
| Divica Orleanska (1848): | lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oblub ſe pobólſhati, inu od nesvęſtobe! Samęrkajte pak sravèn, inu ſpomnite ſi, de, zhe vaſhe zhuvanje, inu bęjshanje pred gręſhniim perlóshnoſtmi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne ſturité, taku je ta edyni urshoh, de nozhete. Ali ſpomnite ſi, de ne bote nikoli S. Duha prejęli, aku v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſhe myr njih véjſty, ali kaj sa en myr? Şi ſpomnite vy, moji Bratje, na té beſséde, katére ſmo v' Evangélji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſmęhvanje, inu ozhitanje preneſti? Si ſpomnite, kaku ſte jih vy saſhpotovali, kęr ony vaſhim gerdim exempelnam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | druge boshje rezhy premiſhlujete, de ſe k'Bogu obèrnete, inu ſpomnite, kaku ſe vy povſod v' prizho njega snajdete. Leto vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor je dan današen sploh navada. Se še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še |
| Oče naš (1854): | Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je kviško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj od njih spomnile. Hočem |
| Botanika (1875): | rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti na tisto, kar je blo rečeno v §. 107., da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj |
| Dragojila (1864): | ne opravim; mogočni car jih ni ustvaril in tako vterdil spon, da bi jih moje besede ne bile prederle, ako se |
| Razne dela (1870): | djanje, Rada pesmica zbolí; Zdaj Slovenja, prej zadúšena, Iz okornih spon je zlúšena, Prenehalo zdaj bo spanje V blesk domovja, dvombe |
| Cyclamen (1883): | ter ne podere in ne razruši vseh močnih in lehkih spon, v katere nas je že poznejša uklenila. Taka se je |
| Prvi sneg (1886): | in prav rad se za nekoliko časa otrese stanovskih svojih spon in šeg. V tem se je nagnil dan, sneg pa |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kateri lica porosé gorke solze, solze veselja zaradi razveze turških spón. Po službi božji se razkropí ljudstvo in se razide po |
| Od pluga do krone (1891): | zažene v srce segajoč jok, Nande pa se polagoma oprosti spon, vrže odejo raz glavo in zdajci plane na najbližjega razbojnika |
| Križ na poti (1891): | me ne oprostí sam, tedaj se ne morem oteti teh spon. Oprostil pa me ne bode, dasi mi umira srce. Na |
| Roman starega samca (1895): | bilo to čustvo, ko sem bil zopet svoboden, rešen vseh spon, kakor ptiček pod nebom, neodvisen, sam svoj gospodar z nadepolno |
| Moja hoja na Triglav (1897): | z nizkim, tesnim obzorjem? Sploh se Slovenec težko otrese starih spon priljubljene navade in splošne slovenske pohlevnosti, liki moj prijatelj vodopivec |
| Viljem Tell (1862): | narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin |
| Lohengrin (1898): | žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jim pravijo zato, ker imajo konji, kteri se ondi pasejo, spone, ali pa so na vervéh; in goveda. Mi pa jih |
| Bore mladost (1862): | bi, suha solzica. Mirko se kviško spne, kakor bi bil spone pretergal. Obraz se mu sprijazni, čelo razgerbanči. Vzel je pero |
| Razne dela (1870): | ostudno Zakrožijo popevko čudno, Ki serce zgrabi grešnika, V žareče spone vkuje ga. Omamši svest, razum slepivši, Erinna pesem zadoní; Doni |
| Razne dela (1870): | red, Dolžnost nar težji de spolnuje, Kér lastno voljo v spone kuje. Ti prazni slavi bil si vdan, Zatorej proč! so |
| Razne dela (1870): | obeta, Posilnikam enakim tebi ne, Kim duša je v pohlepa spone vjeta. Vladar potem: Zastonj tedaj je vse, Mi vonder daj |
| Ljubljanske slike (1879): | je mož le toliko kriv, da se je dal v spone vkovati. Z vsem tem pa ne bodi rečeno, da je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kakor milo ječanje jetnika, ki se trudi, da bi železne spone iz ožuljenih rok izstrgal, da bi se znebil verig na |
| Vanda (1888): | vezi iz prejšnje garnizije zadržujejo; ko bi mu kdo te spone pomagal pretrgati, takoj da bi ž njo stopil pred oltar |
| Roman starega samca (1895): | nisem vedel, kako; duh mi je bil kot v železne spone uklenjen: nisem mogel ni odločno misliti, ni sklepati, tem manj |
| Genovefa (1841): | grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je |
| Fizika (1869): | bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem, kako naj bi se konec storil tistim razpertijam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pruska vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo |
| Gozdovnik (1898): | last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo |
| Ferdinand (1884): | skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | svetli. „Zdajci mi pride na misel, kako bi se Vladimirovem sporočilo o roparskih naklepih. Vitez sam mi je naročil, naj imam |
| Gozdovnik (1898): | ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode |
| Zlata Vas (1848): | proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki |
| Gozdovnik (1898): | vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek |
| Genovefa (1841): | tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu spoſnanje imeti, ſakaj naskaſhesh ti tedej ſdej tem starem sposhtuvanja, inu lubeſne? koker andlash ti ſdej, s temi poſtaranemi, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſlaſti taiſti, katiri so v'vishi starosti svojeh lejt. Narvezhega sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani |
| Roza Jelodvorska (1855): | vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun svoje kolobocije |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen |
| Deborah (1883): | ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga |
| Pozhétki gramatike (1811): | ji. Je lui dois le respect, ſim njemu, ali, nji, poſhtovanje dolshen. Mosh. Le, shen. la, njega, ga, njo, jo. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | je je dois à eux, à elles. Sim jim dolshen poſhtovanje; les nameſt eux ali elles, nje, njih, jih. Je les |
| Pozhétki gramatike (1811): | pauvres, ſmilen proti vbógim. Son respect envers les superieurs, njegovo poſhtovanje proti viſhim. Sa kasati vsrok, al podpomózh. Par. Flêchir par |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXVI. Poſt. sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. XXXVII. Poſt. Spremishluvanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa te dobrute, katire se od njeh prejel, zhaſt, inu sposhtuvanje pourazhash. Tu nima teli tvoje serze od njeh odverniti, ke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lube, inu nazhednoſte se ana. Hodi ſa mano. XXXVI. POSTAVA. Sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in |
| Genovefa (1841): | edín grishljej kruha podeliti. Le Genovefi je doſlej smiraj ſvôje ſpoſhtovanje ſkasoval, in njegova prijasnoſt in poſhtréshnoſt dô njé je bila |
| Genovefa (1841): | mu je vſe do ſvôjih dragih ſtarſhev narozhíla, kar otrózhje ſpoſhtovanje in ljubésen lé ſerzu vdihniti more. Volk ni zélo nozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | morem, da, dokler je vlada v mojih rokah, sem vedno spoštoval stare pravice. Tudi Vas prosim prepričanim biti, da si bom |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ali z ukazi? Posvečevanje nedelj? — 4a zapoved. Otroci: Ali si spoštoval in ljubil stariše? Si jim bil pokoren? Ali si jih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | jim pomoč ponudit; zakaj Antonovca so vsi v tistim kraju spoštovali in ljubili. Eden sosedov, prav pameten in žlahtnoserčen mož, je |
| Blagomir puščavnik (1853): | pridite dragi Nikolaj z vsimi, kteri ste kdej očeta Blagomira spoštovali, in položite moje velo truplo v skalnati grob, ki je |
| Sveti večer (1866): | knezu zatožili. Vi ste neotesan ošabnež. Nikdar niste vikših stanov spoštovali in vedno ste se le beračunov deržali. Dovolili ste svojemu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga je marsikdo globoko v srce zapisal. Vsi so ga spoštovali in ljubili. Od kar se je bil pa postaral, hodili |
| Zeleni listi (1896): | bila Ljuboslava pravi angelj za vasico. Pa so jo tudi spoštovali in ljubili, kot svojo največjo dobrotnico. »Oh«, rekli so pogosto |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bôb! “ Debele solze so mu zalivale obraz. Okrog stoječi so spoštovali bolečino ubogega očeta, in so molče odšli. Dva častnika in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Obedva ſo sa njune saſtopnoſti ino sveſte ſlushbe del vſi ſpoſhtovali. Bila ſta veſelje ſvojga ozheta, paliza v' ſtaroſti, ino nar |
| Genovefa (1841): | njegove ljubésni do ljudí, njegove terdne poſhtenoſti ſo ga vſi ſpoſhtovali in ljubili. Njegova goſpá, vojvodnja mu je bila v shlâhtnoſti |
| Blagomir puščavnik (1853): | trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega |
| Biblia (1584): | vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti |
| Katarina (1854): | vojaki! ? Tako – tako! Jih bom kmalu naučil zapovedi spoznavati in spoštovati; in reče sergeantu mu naglo sable s pasom prinesti. Otveze |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rede. 4. Mejnike ogledati, in jih, kakor poštenim ljudém gré, spoštovati. 24. Od oranja in rahljanja zemlje sploh. Zemljo, ktero za |
| Domen (1864): | tebe ne bilo, pa to nič ne dč, ti moraš spoštovati ga, moliti zanj, tvoj oče je. Še bolj potreba ti |
| Mahmud (1870): | Janičarji in spahi dobro vedό , da ga morajo ravno tako spoštovati in slušati, kot pašo samega. Ko prijezdita do zbrane trume |
| Od pluga do krone (1891): | nekaj! Jurče, sedaj imaš namesto naju dveh gospodinjo, katero moraš spoštovati prav takó, kakor bi bila mati tvoja. Kar ti bodo |
| Hudi časi (1894): | bode novi cesar kakoršen koli, po božjem zakonu, ki veleva spoštovati in pokoriti se ne samo dobremu gospodarju, ampak tudi hudemu |
| Sama svoja (1895): | ima ,jour-fixe', seje, zbore, uradne ure! — Kako ga morem še spoštovati! — Pa tako sem ga ljubila! « Zaplakala je, v duši proklinjajoč |
| V krvi (1896): | to. Ne, kakor Dante svojo Beatriko, tako je hotel ljubiti, spoštovati, oboževati in opevati svojo Minko iz — daljave ... Dr. Pajk je |
| Gojko Knafeljc (1899): | premenila je svojo sodbo o Gojku ter ga začela nekako spoštovati, ker se je znal vesti vljudno, ker je v družbi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lasji. Pred taiſtem, katire sivo glavo ima, uſtani gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh tudi ſavol brumnega ſhivlenja zhaſty uredni. Uſſellej enega starzheka sposhtuj, nej bo kakershenekol otshe, taiſte pak narbel, katiri so bli |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Sposhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro pojde , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta tvojiga, inu Mater tvojo, de tebi dobru pojde, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro pojde, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu tá kir Ozhęta, ali mater kólne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeziku govorí in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja |
| Blagomir puščavnik (1853): | je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | na tem svetu le dobrim otrokam obljubi, kteri svoje starše spoštujejo; razuzdanim otrokam pa strašno žuga. Bog pravi: „Kdor svojiga očeta |
| Zoologija (1875): | cesto. Zato mu nikdo nič žalega ne stori, še celó spoštujejo ga. Ta ptič tudi spremlja |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhejo in piſejo j'apprends, ſe vuzhim, j'étudie, ſim maren, j'bonore, poſhtujem, j'oublie, posabim idr; ne je apprends, je étudie, itd. Me |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolam: je le connois ga posnám; je la respecte, jo poſhtujem: je les estime, jih zhiſlam. Nameſtimé le ne ménja ne |
| Vetrogončič (1860): | pa spremenil, ko je prišel do besedí: »Kakor vašega očeta spoštujem in častim, vendar moram reči, da se mi zdi, da |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | mater spoštovala. Iskal sem dolgo in dobil sem dekleta, ktero spoštujem čez vse; ona in nobena druga mi more biti prava |
| Marjetica (1877): | sin --, da imam brezsrčnega očeta, ki ga naj ljubim in spoštujem. " "Molči, molči, fantalin! Nesramneži kaj je to? Tebi naj se |
| Cvet in sad (1877): | poslušala in mu naposled kakor prijatelju odkrito povedala, da ga spoštujem, a ljubiti ne morem ni njega nij nobenega več. « Priznati |
| Zvezdana (1883): | k nam vabi. S početka me je veselilo to, kajti spoštujem vas, kakor sem že dejal, v poslednjem času pa sem |
| Arabela (1885): | besedah in reče prijazno: »Vem, da ljubiš čednost, Arabela, in spoštujem tvojo prijaznost. Menila sem samo, da bi se zdaj, ko |
| Gospa s pristave (1894): | ga vpraša prijatelj resnobno. »Kaj bi tajil, Bernardo, da Virido spoštujem, da, ljubim. Vendar si ne prikrivam, da je teže pridobiti |
| Gospa s pristave (1894): | je: »Spomin rajnega vojvoda je tako drag meni kakor drugim. Spoštujem njegove naprave, ker vidim, da so povzdignile Avstrijo. Moj posel |
| Stari dolg (1897): | Tudi ko bi: Predal je mož, ki zna molčati, verjemite! « »Spoštujem ga, ker je pameten in previden, zanesem se pa le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Lepo je, de imamo eno vero svojih očetov, in jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobí — že clo pa takrat ne, kadar je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi po moji) misli že zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po |
| Čas je zlato (1864): | prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko. |
| Gozdovnik (1898): | šepa nekoliko? « »Čemu to vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj ga poznate? « »Prav dobro, dasitudi ga videl še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér so Gorenci takó pridni delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nekim laškim časniku naš Knobleher Tirolec! ! Omenim te pomote le spotama, ter serčne želje izrečem: naj bi se našimu častitimu rojaku |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | raženj vertil. Žena pokliče deklo in obe hitete na terg. Spotama pa srečate moža, ki jo praša, kam tako urno greste |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rekli: „Gospod kerčmar, zato nas ni bilo, ker nas je spotama volk srečal, ki nas je prijel, tako, de smo se |
| Tine in Jerica (1852): | Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | kmalu domov, grem pa kar z vami, le toliko se s potjo oglasim še doma, da svoji »stari« izročim to-le mescé |
| Krivica za krivico (1859): | njim znositi, bolj urno naprej, ako bi ga ne bile spotoma v grašinah, kjer se je oglašal, vsaktere veselice zaderževale. Tu |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | če je hotel, skoraj pol ure daleč in se veseliti spotoma čudnih podob, katere je ustvarila kapljajoča voda. Nihče mu ni |
| Iz arhiva (1890): | nov plot – sicer vse pri starem. Krenil sem k župánovim. – Spotoma sem se čudil, da me nihče ne pozna več, ali |
| Križ na poti (1891): | ne, ta prizor žarečih gorâ je bil krasen? « reče mu spotoma Rihard. »Ali se ti ni globoko vtisnil v srce? « »Tega |
| Križ na poti (1891): | nekoliko dnij, da bi narisala najlepše morske pokrájine. Rihard sicer spotoma vedno govorí po živi svoji navadi, toda Hugon mu ne |
| Od pluga do krone (1891): | Detelji na poliček! » pravi Jaka, in obá odideta. Cerkovnik je spotoma ugibal, kakšen svetnik je danes, ker je takó srečen dan |
| Od pluga do krone (1891): | les ogleda vat. ,Le pojdiva,' sem rekel, ,saj je čas. ' Spotoma se nama pridruži še nekaj móž, in skupno odrinemo v |
| Očetov greh (1894): | in vstane. Janez gre za njo kakor v sanjah. Ali spotoma prične govoriti o svojih namerah, da dobi službo na domači |
| Gorski potoki (1895): | in se tako radovoljno vdati v neizogibnost. Blagor mu, kdor spotoma ne omahne na taki trnjevi poti življenja! |
| Jarem pregrehe (1895): | veznih vrat. Prijazni krčmar ga odvede v izbo, povprašujoč ga s potoma, ali hoče konja izpreči. »Ne«, odgovori gost in si |
| Ta male katechismus (1768): | shtivilu, inu ſravnosti, aku so smertne grehi. Potler skleni tvojo spovd toku: ſavle teh, inu uſſeh mojeh vedneh, inu navedneh, koker |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhenashe, inu 3. Ave Marie, inu eno viro. Viſha ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu spoſnam Bogu |
| Ta male katechismus (1768): | pervi spovdi obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat zela spovd nezh navellá, inu stury en nov smertne greh, inu she |
| Ta male katechismus (1768): | noternapadl, inu potèem be se tudi naspovedal, al mordej taka spovd nezh navellá? Aku ima eno gmajn popolnema grevenga zhes uſſe |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je spovd? Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov |
| Ta male katechismus (1768): | grehe obſhalluje. III. Naprejuſetje svoje ſhivlenje v' resnizi pobulſhat. IV. Spovd, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aufrihtik noi popounoma spueved dovi podiati: od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano pravo Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei mi¬si noi tvoje grieshe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti tiga togótniga dalej napneſh, tó ne bó vezh ena ſpovèd, ampak enu prepęranje, zhe ga dalej sheneſh, te bó popuſtil |
| Ta male katechismus (1768): | njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred |
| Ta male katechismus (1768): | svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu |
| Ta male katechismus (1768): | odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje svoje veste. II. Grevenga, skus katiro |
| Ta male katechismus (1768): | kaj je njemu sturiti? Se more ſavle taistega per pervi spovdi obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat zela spovd nezh |
| Ta male katechismus (1768): | ta napopolnema grevenga dobra, inu radosti? Is spovdjo, inu per spovdi je ſadosti. Kaj je popolnema grevenga? Kader je meni is |
| Ta male katechismus (1768): | de sem od (povej, kedaj se bil ta poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi noi k' obhaili jiti noi teſti zhas isnekuemer marnuati bol |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna ratam nai bueli je dati priedi te den k'spuevedi noi kobhajli gresh noi tu velzhei ponishnoſti storish? inu is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | imov to andoht frihtati taku prei na ano muado nedelo spuevedi noi kobhaili jedi noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu oſnuvanje od sgol ſlaboſt, inu pezhenja tę vęjſty; od ſpovèd, inu od ponovlenîh gręhov, od ponovlenih oblub ſe pobólſhati, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval |
| Ta male katechismus (1768): | Ti imash uſſaku lejtu narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku ſe spovedati; inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. Uſſako treto nedello v' meszu per peti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 4. Uſsaku lejtu narmejn enrat enemu naprej poſtavlenemu Maſhneku ſe spovędati, inu ob velikanozhnemu zhaſsu S.Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędaneh |
| Tine in Jerica (1852): | de sim se hudo pregrešila, in se moram še enkrat spovedati; drugači ne morem v miru biti. Fajmošter so že vedli |
| Maria Stuart (1861): | — Vam hočem se spovedati in jezik Vaš naj oznani mi zveličanje. Melvil. Če hrepeni |
| Oče naš (1885): | tebi, Ménart, me žene zbujena vest. Tebi se hočem popred spovedati in potem še le duhovnu. K tebi bi me zavrnil |
| Oče naš (1885): | pridite k meni jaz vas bom oživel! “ „Svetujete mi, se spovedati in obhajati, jelite? “ „Da, prijatel; svetujem vam, kakor oče svojemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſegamogozhnimu, ti isvoleni uſelej Divizi Materi Marij |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj |
| Ta male katechismus (1768): | v' eni smertni navarnoste na enkrat se ſneshl, inu he spovdnika naimel, koku le se mogl pomagat? On more popolnema grevenga |
| Ta male katechismus (1768): | katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' Bogu mojimu Svelizharju. Na dan S. Urha Shkoſa, inu Spovednika. Evangelium S. Matthvesha na 24. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na dan S. Silveſtra Papesha, inu Spovednika. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Thimotheusha na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj ne greſte po Spovednika? Bolnik bo sdaj sdaj vmèrl. Tihu pravio ony, inu s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku nevarnu ſtojí? Vy ga bote tedaj puſtili vmręti bres Spovednika, bres ſpovdi, ali ſe to pravi njega lubiti, de ga |
| Ta male katechismus (1768): | ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kadir' od greha freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku tei Gre odveso prejeti, Spoved, no grevenga Vtalashita Boga De |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ti imaſh vſaku lejtu nar manje enkrat timu naprej poſtavlenimu ˛Spovedniku ſe ſpovedati, inu ob Velikanozhnimu zhaſsu ſvetu Reſhnu Telú prejęti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Pojdi večkrat k sveti spovedi in sicer k svojimu izvoljenimu spovedniku. Ako se hočeš za sveto spoved prav vredno perpraviti, poklekni |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in sabotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenimu spovedniku k manjšimu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času |
| Tiun - Lin (1891): | se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge uredn spoſnan. V smerti nabo tebi nezh pomagallu, ke se veliku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu, de bosh perludn spoſnan. Ta se nabo od boſhje miloſte v' svojeh molitvah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul |
| Ta male katechismus (1768): | na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na jemei obena zvihua |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi pravizhao shivou. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravljalo, kar bo v tih rezheh sa dobro in koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſila, de bi ſe sgodilo, kar bode k pridu kmetijſtva ſposnano. Domazhe povéſti. (V Krajniu ſe pripravljajo nov moſt zhes Kókro |
| Oče naš (1854): | vsaka prošnja o svojim dnévu izrekovana je tako reči beseda spoznanja za nas. In take previdnosti nam je treba. Zakaj kristjan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se učila, sem premišljevala in premišljevala in prišla sem do spoznanja, da je vse govorjenje naših pesnikov in modrijancev o breztelesnih |
| Botanika (1875): | na Moravskem sam brazdo izoral, so ta djanja le izraz spoznanja, da je poljedelstvo neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem |
| Botanika (1875): | drugih. Jasno razumljenje tega razločka bomo še le zadobili iz spoznanja raznih podob in prikazni, kterih nam rastlinstvo daje v tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga |
| Fizika (1869): | gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | če je še tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da ne gre |
| Botanika (1875): | Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez |
| Ta male katechismus (1768): | viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira mole? |
| Ta male katechismus (1768): | posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' islaganju te narsvetejshe, inu naresdejlene Trojize v' |
| Ta male katechismus (1768): | neli v' njeh, ampak tudi v' drugeh pomnoſhenu bilu tu spoſnanje, strah, zhast, lubeſn, inu sluſhba boſhje svitluste, inu velizhastva: koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | isli tedej ſdej, aku otshesh ti tazhas svojo zhaſt, inu spoſnanje imeti, ſakaj naskaſhesh ti tedej ſdej tem starem sposhtuvanja, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja spoſnanje. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je |
| Genovefa (1841): | in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor |
| Botanika (1875): | gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pohrustali. Po tem čudeži je vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu služabniku, marsikake prihodne reči |
| Fizika (1869): | popisati, kakor glas ali okus. Ako tedaj duh hoče v spoznanju prirode napredovati, mora pred vsem opazovati jo sè čuti, mora |
| Genovefa (1841): | Têbe, o Ozhe! v Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana |
| Biblia (1584): | ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi |
| Robinson mlajši (1849): | naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj |
| Sacrum promptuarium (1695): | fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu |
| Biblia (1584): | ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katira je sapopadena v'tih Boshjih sapovedah, tiſti Chriſtuſa prou sposna. Saturei mormo h' Chriſtuſa klizat, koker je h nemu klizou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saſtopni, prou modri, katiri Boga lubio, koker ſam od ſebe sposna S. Paul 1. Cor. 2, rekozh: Non judicavi me ſcire |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal. 54. Timor, & tremor venerunt ſuper |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | O naisrezhena mozh te lubesni! ta lubesen ſe nar vezh sposna per teshkih inu hudih rezheh, katira v' tiſtih ſtanovitna oſtane |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Je Nebu, semla Goſpod! Vſe stoy v'tvoji lastnosti, Vſe sposna tvojo oblast, Vſe o Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro , ko bi kdo *) nauk dal, kako se ta bolézen spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino vsak očitno spozna, de ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v eni zanj ki. (Korvin obledí pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene |
| Ta male katechismus (1768): | Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je |
| Genovefa (1841): | povsdignila rekozh: „O kako dôbro je vunder, zhe kdo Têbe ſposná, ljubi Bôg! Bres Têbe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima pri nakupovanju konj ravnati; kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne bi se ti bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati. Spoznaj tedaj resnico modrega izreka, ki pravi: „Kdor vrednosti v majhnih |
| Lohengrin (1898): | Če more, pokorim se jaz; Če ne, iz tega vsak spoznaj: Krepóst njegova — prazen glas! Kralj in možje (zaraženi in željno |
| Zlata Vas (1850): | ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vgasnejo. Stoječi delavec je veči mem klečijočiga plemenitaša. Ceno denarjev spoznajo, kader jih na posodilo prosijo; kteri imajo pa posojene, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pota k njemu ne véjo in zató tudi natanjko ne spoznajo, kaj če reči umetnost; ne véjo, ktere so lastnosti njene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to tako in ne drugači storiti morajo, in ki tudi spoznajo, zakaj se to tako in drugači ne godí. Gospod Vertovc |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Gospod! našo pohlevno molitev, in perzanesi tem, ki svoje grehe spoznajo; de ob enim odpušenje in mir po Tvoji dobroti zadobimo |
| Zoologija (1875): | se rade družijo z noji, morebiti zato, ker ti prej spoznajo bližajočo se nevarnost. Opaža se namreč, da kakor hitro se |
| Trtna uš (1881): | in izpeljati, kar v dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča, kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno |
| Gozdovnik (1898): | reki gori, daljno umerjeno kotleskanje vèsel in kmalo na to spoznajo skriti prežalci vojni čoln, napolnjen z apaškimi vojščaki, ki so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene. “ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa pobóljſhala. „Kako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na sadnje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogublen na biu, temuzh de bi on tebe, inu ſebe sposnou. Oberni tudi na nas o vſmileni Goſpud! tvoje miloſtlive ozhy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mojim Ozhetam, katiri je v' Nebeſih, katiri pa bo mene sposnou pred ludmy, tiſtiga ozhem tudi jes sposnati pred mojim Ozhetam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebe. bomo tvoje sapovedi dershali, inu taku boſh tudi ti sposnou nas, inu bo dobru sa nas vekumei. Et converſius Dominus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opraviu, kader je te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bo grda, kot si ti, da je oče ne bo spoznal. « |
| Valenštajn (1866): | hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih, ki so tako važni za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja |
| Lohengrin (1898): | njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navirjame, tok nej sè le sam skusè, inu on bo spoſnal to veliko dobruto, katiro is klizanja na tega Svetega Patriarha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſega smejshal. Preskerbè tvojo slobodnoſt, nekar njo naſgubè, inu bosh spoſnal, de je le samu Boga se derſhati tu narbulshe. Hodi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino pové Judam: „Jesuſ ſe mu pravi, kteri me |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil |
| Genovefa (1841): | ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro pogleda; in upamo, de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe tako obvaroval, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje |
| Gozdovnik (1898): | po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka |
| Tine in Jerica (1852): | jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesarjev obraz, ko mi je dal povelje, bila bi že spoznala, da pri tej reči ne gré norčevati se ž njim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be se is tega muzh mojega Synu spoſnalla, jeſt pak drugem v' njeh revsheni pomagalla. Moja jęd je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh mojo dusho, inu telü oziral. Jeſt sem njeh dobru spoſnalla, inu moje zdu ſhivlenje je bilu enauſſeskuſna, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je mene zhes uſſe ludy pouſdignela, uſſe te narvezhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad sabo ozhitnu spoſnalla, de sem bila skus njega pomuzh toku dobru s'te |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá |
| Genovefa (1841): | je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam |
| Zoologija (1875): | si skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 |
| Zlata Vas (1848): | otroci pred njim bežali. Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | o Goſpud! de bomo sposnali tebe, inu sposnali ſami ſebe, sposnali pa bomo tebe, inu ſami ſebe. bomo tvoje sapovedi dershali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa volo tega ſturiu, debi mi nar nahvaleshniſhi videli, inu sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | noverin te, noverim me. Dei nam o Goſpud! de bomo sposnali tebe, inu sposnali ſami ſebe, sposnali pa bomo tebe, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | me. Dei nam o Goſpud! de bomo sposnali tebe, inu sposnali ſami ſebe, sposnali pa bomo tebe, inu ſami ſebe. bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je |
| Zlata Vas (1848): | delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih, |
| Botanika (1875): | Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po |
| Botanika (1875): | strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se na različen način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 |
| Tiun - Lin (1891): | pa vender še ni bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše |
| Ta male katechismus (1768): | boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta prava, inu ſgol sama pot |
| Ta male katechismus (1768): | de, katiri smo skus angelsku zheshenje tu meſſupostanje tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu Krish k' zhasti tega goriustajanja perpellani |
| Ta male katechismus (1768): | Is nezh. ſakaj je nas Buh stvaril? De be njega spoſnalli, njemu sluſhilli, njega molili, inu enkrat ſvelizhani bli. Koku se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil! Js tega bodo vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je temu toku, koker je bilu njim od tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med ſabo lubesen imeli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | oni zavolj ljudstva na svojim mestu; — ljudstvo pa bo tudi spoznalo, de vradniki so spolnovavci tistih postav, pri kterih se je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | truma, in se je jela Meziboru bližati. Kmalo se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zlatov od Miroslava tistemu, kterega delo bo za nar boljše spoznalo. Večletne skušnje v živinozdravništvu so me poserčile, da sim se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino to, ker niſi dnev ſvojiga obiſkanja, dnev ponujane miloſti ſposnalo. “ Ino ko je to govoril, je milo jokal. Tako je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe : „Jerusalem meſto, oh, de bi pazh ta ſvoj dan ſposnalo, kaj je k' tvoji ſrezhi! Pa ſkrito je tvojim ozhem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' Smeſhnavi) Naj berejo ! Smeſhnava. (bere. ) ”Jeſt spodej pod”piſani sposnam , de mi je moja lu”besniva dękelza, Maria Smrekarza, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moja vęjſt mi je lubiſhi , koker dveſtó kron. Jeſt tedej sposnam moj dolg, inu ta revers. Le ſamu to proſsim samerkat |
| Kuharske Bukve (1799): | Sposnàm, de niſmo ſhe per sadni popolnimoſti zhíſtiga kuhinſkiga jesíka. Narlaglaj |
| Divica Orleanska (1848): | prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve |
| Divica Orleanska (1848): | ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke |
| Roza Jelodvorska (1855): | vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen |
| Ta male katechismus (1768): | teh dvanaist artikelnov? Jest is serza virjem, inu s' ustame spoſnam, de je le en sam Buh v' svoji naturi, inu |
| Ta male katechismus (1768): | ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu spoſnam Bogu uſſegamogozhnemu, ti iſvolleni uſſellej Divizi, inu Materi boſhji Marji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu letu podejlil. Daj meni to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu shteveinu, inu ſiunoſti tih grehu vglihana biti, taku lehku sposnamo, koku velika, koku siuna, koku britka je mogla Chriſtuſova shaloſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne rezhy? ali je nam naſhu odresheine naperjetniſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi h'timu Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te, No sa Goſpoda sposnamo , Semla tebi nagne se, Tudi my vſi hvalo damo. Kokar |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo saki zhaſs Tvoju Meſu, inu kry Nar vezh gnad Duſhi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | damo Kir ſi Gospod no stvarnik naſh, Tvoje dobrote mi sposnamo , K'dire nam ti sak dan daſh. 2. Ti si |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sa spomin Ta ofer , k'dirga damo , Inu s'tistim sposnamo , Kar je terpeu tvoi Syn: Vſo kry je on preliu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi |
| Blagomir puščavnik (1853): | brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | H kredo ali veri. 1. Bog Oče, mi spoznamo, De vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo |
| Fizika (1869): | toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | K sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3 |
| Botanika (1875): | razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo |
| Ta male katechismus (1768): | S. Masha en vofer te molitve? Ke mi skus taistega spoſnamo, de le sam Buh se mole, inu je ureden molen |
| Ta male katechismus (1768): | inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi, koker se spodohe ta ſakrament s' poniſhnem |
| Ta male katechismus (1768): | TE DEUM LAUDAMUS. Tebe Boga mi hvallemo: Tebe Gospuda mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe |
| Ta male katechismus (1768): | Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe, kar dobrega imamo, od Boga skus J. Xtusa |
| Ta male katechismus (1768): | nu Boga Té spoſnamo, Pod kruham skritega mi vſhivamo, Té spoſnamo. |
| Ta male katechismus (1768): | vezhne zhas. Per ſadnemu ſhegnu. I. Zhloveka, 'nu Boga Té spoſnamo, Pod kruham skritega mi vſhivamo, Té spoſnamo. |
| Ta male katechismus (1768): | odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni odpustiti, kar so se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj |
| Ta male katechismus (1768): | inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti |
| Blagomir puščavnik (1853): | kaj me tako milo in debelo gledate? kaj ne? sami spoznate, da ste smerti vredni? Zatoraj me smete velikodušnega imenovati, ker |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | brez kterih vender nihče ne more letéti. Zdaj mende sami spoznate, kakošni bedaki de ste. Norci ostanete vsi; toliko znam leteti |
| Gozdovnik (1898): | tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' diainam mormo nega sposnati. Saturei opomina Chriſtus Matth. 7. nikar en sakitiri, katiri pravi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa bo mene sposnou pred ludmy, tiſtiga ozhem tudi jes sposnati pred mojim Ozhetam, katiri je v' Nebeſih. Reuni, inu naſrezhni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Viero sa Boshio zhast Terdnu vſelei sposnatí, De on teſrjnu stoy, Inu ſe na boy Sa tisto |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | prejeti, Velikonozhni zhaſs Odlozhen je sa naſs. 5. Moresh tudi sposnati, Kar peta prepovei, Ne ohzeti dershati, Kokar piſhe na prei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | inu dvaista Peiſem. Po pousdigvainu. 1. K'du more prau sposnati Ta zhudesh , de je reſs Oteu zhlovek postati JESUS, no |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | skasou ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati Klezhimo mi pred taboi Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bi nie h'svelizheinu blu. 3. Boshia gnada pamet resſveiti Sposnati, kar je, no kar ni prau, Sturiti vſe dobru na |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu vezh vervati Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v njim v veliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi, in če |
| Fizika (1869): | pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med |
| Botanika (1875): | tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se |
| Botanika (1875): | in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi |
| Ta male katechismus (1768): | s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga |
| Genovefa (1841): | vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani ino v Krajnu. Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in viditi'je vsak dan de bolj ko se žnjim spoznava, bolj se zanje peča. Iz tega se tudi vidi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povzdigne okó iz praha oslepljive navadnosti, zmiraj bolj in bolj spoznava, de so darovi omikaniga duha nar bolj pripravni, nas stanovitno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | teh bukvic, koga česar hudega učiti, ampak de vsak hudobijo spoznava, sovraži in se tudi zvitih in prebrisanih ljudi varje. Zakaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ono človeško sovršenost, po kateri mu je težiti, in da spoznava pravi vzgojni smoter; 4. da vzgoja postopa po trdnem, vzgojnemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhiſtiga ſerza. Tak she na semlji Boga bolj ino bolj ſposnava, ino nékedaj ga bo gledal oblizhje v' oblizhje. Le zhiſtimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebe, pomankanja, ſlaboſti, napota ali sadershke per kmetijah sveduje in ſposnava, in ker po piſmih sve, kar sunej deshele bliso in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte boshjo vſigamogozhnoſt, dobrotljivoſt, modroſt, vſigavédnoſt, ſvetoſt, pravizhnoſt ino previdnoſt ſposnávali; pa nikoli nikjér ne lepſhe ino zhiſtejſhe, kakor nad Jesuſam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe po tem nauku ravnajo. Bolj ino bolj boſte Boga ſposnavali, smiram bolji, smiram mirniſhi ino sadovoljniſhi boſte; na unim ſvetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2 |
| Gozdovnik (1898): | Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | biti enega naroda in ene vere, da bode edinost in sprava med njimi kraljevala; novi naselniki skozi 6 let ne bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | smelo solidarno postopanje o tem, da v državni zbor, kteremu „sprava narodov” ni načelo, ne gredó poslanci federalistične stranke. Zdaj pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zdaj vi dva, ki sta padla v blato. “ Boljša kratka sprava je, Nego dolgo pravdat’ se. 75. Suhljád in slama. Revna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | britkih skušnjah, ktere smo doživeli o državnih zadevah. Poravnava državna, sprava med narodi, srečno pričeta po ministru Hohenwartu in skoro že |
| Genovefa (1841): | is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena ſprava, preglédoval in ſe sraven Genovefe uſédel in ſantizhka na roko |
| Genovefa (1841): | Njega nam je ôzhe v svelizhanje ſvetá poſlal. On je ſprava naſhih gréhov. On je ſvôjo kri v odpuſhanje naſhih préhov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe |
| Divica Orleanska (1848): | srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi |
| Roza Jelodvorska (1855): | očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke |
| Divica Orleanska (1848): | ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je |
| Divica Orleanska (1848): | usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se vlada poganja še dalje kar je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s |
| Stric Tomaž (1853): | ki so mu na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse iz sebe spravi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in |
| Revček Andrejček (1891): | desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada — kar |
| Revček Andrejček (1891): | svoje citre. Oj ti šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti! (Pospravlja svoje reči. ) |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zamudne županije se zamorejo primorati, da svoje lovstvo v red spravijo. — Županijam, ki bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vdariti. Med tem pridejo sosedje, se vtaknejo v prepir in spravijo ju komaj narazen. Vidila sta, de sta oba goljufana. Pogovorila |
| Fizika (1869): | v uho vodi. V. Toplota. 128 Različni so vzroki, ki spravijo tvarino v posebna stanja, ktera smo navajeni imenovati z besedami |
| Trtna uš (1881): | nevarno, ker pregledovalci trtno uš lehko dalje zatepejo in jo spravijo v vinograde, kder nje še niso imeli. Kajti mnogo skušenj |
| Ferdinand (1884): | in prekanjenosti. Napeli so vse žile, da ga spodrinejo in spravijo v nemilost pri kralji. Priliko jim je dala odkritosrčnost hrabrega |
| Gozdovnik (1898): | ne bodo našli nobenega sledú po njem. " Trije tovariši se spravijo na delo. Debla, iz kterih je bil plav sestavljen, uzamejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | polji vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine |
| Tiun - Lin (1891): | se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu sapelainu podvershen, inu bode ſam ſebe v' taushent navarshen spraviu, aku ſe bo na ſvojo ſlabo pamet saneſſu, inu po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa v' ta vert Judesh, debi naſhiga Isvelizherja v'ſmert spraviu. Kai miſliſh hudobni isdajauz? kai delaſh nar naſrezhniſhi Judesh? kam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza spraviu. Saturei, aku bi mi samogli naſho molitu na vago poloshiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj vediti morate de je ravno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko se |
| Tine in Jerica (1852): | še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de |
| Stric Tomaž (1853): | pa potem kje kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa |
| Zlata Vas (1848): | de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je dežele za živino. Namesto da bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je odgovorilo po njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče |
| Astronomija (1869): | severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90 stopinj. Če spravimo kako zvezdo pod poldnevnik, beremo na njem stopinje nje odklona |
| Stelja in gnoj (1875): | nič druzega ne stane, kakor to, da ga na polje spravimo. Javaljne se vé v naši deželi, koliko je vredna drobna |
| Gozdovnik (1898): | morda enkrat doba, ko je poiščemo in brez sedanje nevarnosti spravimo na gotov kraj. « »Pritrjujem, sine moj,« reče Kanadčan. »Pojdimo k |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ampak prereži rog, pritiskuj krog rane, da gnoj iz nje spraviš, in jo potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slabeje, kakor se ti zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpravi poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej gledej, de ſpraviſh pesdir is ozheſa tvojiga brata. Na veliki Prasnik S. Reshniga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mene kriviga delali. Nęshka. (tihu k' Matizheku) Glej , de ga ſpraviſh. Matizh. Vaſha Gnada, ſej vidijo , de jé pijen. On ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nikamer ſkriti — pazh, tukej sa ſtolam — glej , de ga ſkorej ſpraviſh. (Nęshka mo vprut ſtopi; on jo en malu prozh porine |
| Stric Tomaž (1853): | pijan ko čep zaspi, nna dva se pa spod nog spravita. Od Legreta se ni smelo ravno reči, da bi bil |
| Gozdovnik (1898): | se je nadejati dobre plače. »Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v stransko sobo, seznanita jo z bodalom, pa dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu |
| Biblia (1584): | sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj vode imá v pljuzhih; urno je tedaj treba vodo ispraviti is perſ. Pa ne na glavo ga poſtaviti; to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shitnizi prevezh vgnjesdili, ſe mora shito is take ſ-hrambe urno ispraviti in dolgo zhaſa prasna puſtiti. Şpuſhaj pridne mazhke v shitnize |
| Ta male katechismus (1768): | se greshnek prov spokory, kar se prave: s' Bogam se spravit, inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nezh drusiga na potrebuje tiga zhloveka v' napokoi, mu britkuſt spravit koker to s' greham oblosheno veſt. Ta s' greham obloshena |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva vkup spravit. Bedijo po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shelie, inu porſhne nas snajo sapelati, v' shkodo, inu pogubo spravit, nikar pa ta vola Boshja, kyr le ſam Bog vei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſtó more toku mehku biti, koker ſe more v'pezh spravit, pa nenuza veliku vode, kir te 'Jabuka ſo slo vodene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal, iz Tersta ga bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je |
| Stric Tomaž (1853): | žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti môgel. Pri vsem tem pa tudi sebe ne pozabi pohvaliti |
| Oče naš (1854): | milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati, da je vedno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 86 fizike smo rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá je supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaj se dela in godi novega po svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo |
| Genovefa (1841): | bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas v'en nar vezhi ſerd, inu samiro per Bogu sprauli, inu timu pogubleinu podloshne ſturili. Satorei tudi je ta Syn |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtim sahajali, veliku greha ſturili, ſebe, inu tiſte v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj. — Sjutraj in svezhèr pridno obéraj kébre in goſénze; poſébno ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rumenkaſt perhaja, puſti isruvati in ga dobro poſuſhiti. — Şémenſko detelo ſpravljaj. Hozheſh kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preletvale in ſe takó pokonzhale. —^ Pred boshizham sneſene kurje jajza ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo, krompir, péſo vezhkrat prebiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo |
| Zoologija (1875): | tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna |
| Genovefa (1841): | le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govoril, ino vſim ljudem v' nauk ino poveſeljenje rekel: „Ne ſpravljajte ſi sakladov na semlji, ampak sa nebeſa, kjer jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſhe , gnoja toliko , kolikor morete, perdobivati in napravljati. Nabirajte in ſpravljajte ga ſkerbno, ſkerbite , de ſe ga nikodar nizh ne sgubi |
| Jerica (1859): | bo gospodarja, da bi sam kupoval in blago na terg spravljal. Veliko manj se je prikupčevalo, kar ranjkega ni več. In |
| Turški Pavliha (1864): | vse, karkoli je ženi za gospodarstvo dajal, le nepošteno skupaj spravljal. Posebno sosed vertnar je vedel kaj povedati o tem. Bil |
| Domen (1864): | Sovov sin, in da ga je lastni oče v vojake spravljal, privoščili so mu iz serca, da je ušel. Oni pak |
| Kranjska nevesta (1864): | malo premišljuje, potem reče zlatarju, ki je liste v omaro spravljal: „Mola! Preveč tirjate. Saj veste, da se grofinja ne sme |
| Kupčija in obrtnija (1872): | da bi se premog prav lahko prodajal in v denar spravljal. Iz te premogove žile bi se tedaj veliko denarja in |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | in svoj zaslužek, kakor tudi darila, katera je dobival, pazno spravljal in množil. A tudi to mu nij bilo zameriti. Vzrastel |
| Moj sin! (1880): | da res ne mara za me! « In kako težko je spravljal besede iz grla! Potem pa se je obrnil proti steni |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | pri svojem prijatelji. Cesta je zdaj preslaba, da bi ga spravljal na dom. Zatorej sem si vzel steklenico sebój za jutre |
| Stari dolg (1897): | samo gospodar je resno gledal v razbrane papirje in jih spravljal na kup; dobršna polovica jih je še ostala nepregledanih. Potem |
| Robinson mlajši (1849): | ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj |
| Zlata Vas (1848): | hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati. Možá |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od nekdaj naši umni kmetovavci prizadevali preobilo mokroto iz zemlje spravljati po odpertih ali zadelanih grabnih, je vsacemu znano. Ko so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | druzih rastlin. Kdaj da so druge rastline zrele, kako jih spravljati in hraniti, bo pri tacih posameznih rastlinah govorjenje, postavim, od |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | navada je: Ključev od žita, vina i. t. d. ne spravljati, ampak jih na takem kraji puščati, da posli in mladi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | planinah, kjer se ne dá lahko kositi in merva domú spravljati; ali pa se to ne splača, so take spašnje nekoliko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in goveji gnoj skupej na gnojníšču mešati ali vsacega posebej spravljati? To se ravná po zemlji, ktera se ima gnojiti. Je |
| Slike iz rudarskega življenja (1888): | teden zadnjič pri delu. Laskati se umeješ okoli deklet, a spravljati se s sovražniki ne znaš! « »Imela sva biti že skoro |
| Brata (1888): | bil v viharni noči. Stari mož pa začne po hiši spravljati in čistiti, mizo pregrinjati. Imel je očrnelo svečo; razreže jo |
| Na krivih potih (1893): | vse zgodaj šla vozov iskat. Preskrbevši voznika, začela je takoj spravljati vkup tisto malo pohištva, kar sta ga imela z očetom |
| Gojko Knafeljc (1899): | Gojko v tem tudi ni miroval. Skrbno je pomagal Bratiča spravljati od prave poti, a hkratu mu je prišlo na misel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s |
| Robinson mlajši (1849): | vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boga inu na S. Bernharda savpenje meti: da bojo tabe priedi stali: inu kader bosh narvezh to molitou frihtou lesi dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtopiti auomi drugimn jas kna ratam nai bueli je dati priedi te den k'spuevedi noi kobhajli gresh noi tu velzhei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši |
| Viljem Tell (1862): | Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za |
| Valenštajn (1866): | zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je |
| Valenštajn (1866): | Stotnik. Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj |
| Rudninoslovje (1867): | med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba |
| Zoologija (1875): | zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani |
| Deborah (1883): | zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta |
| Revček Andrejček (1891): | sobo! (Pelje jo v hišo. ) Andrejček (podpira Franico, potem pa spredaj pride), No, sedaj pa že več ne vem, ali sem |
| Zlata Vas (1850): | s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | najdesh na Nedelo med Boshizhnemi Prasnikami na 21. plat od ſpredej. Evangelium S. Matthęvsha na 2. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | belih, inu rudezhih roshez spledén. Sa njimi Nęshka. Godzi ſe ſpredej na eno ſtran vſtopijo. Ti drugi v' dvęh verſtah, deklizhi |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſkledo; vli gori rumeno shupo, katęra je ſprędej popiſana; jo obloshi s'kuhanimi Karfiolami, inu daj na miso |
| Genovefa (1841): | naj lépſhih oblékah napravljene, kakor o velikih prasnikih, in naj ſpredej je lépa deviza vſa belo oblézhena s vervizo naj lépſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan olepſhana : Nar ſpredej na sidi je bila velika podoba njih Velizhaſtva Zeſarja Ferdinanda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt |
| Valenštajn (1866): | šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je |
| Divica Orleanska (1848): | orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo |
| Divica Orleanska (1848): | Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te |
| Zoologija (1875): | somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | velikosti in terdovratnosti gobe. XI. Poglavje. Oteklina velke kite na sprednjih nogah (Sehnenklapp.) Kedar je velka kita na sprednji nogi otekla |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer v znotrajnem oglu blizo kipe, zraven strele |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naravno postavo noge popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | maslo je dobro. X. Poglavje. Goba na kolenu. Na kolenih sprednjih nog postane včasi po vdarku, vtisku alj drugem poškodovanju oteklina |
| Viljem Tell (1862): | bregu stoje in se pozdravljajo, prideta Melhtal in Staufaher na sprednjo stran. ) Melhtal. Gospod Staufaher! vidil Sem njega, ki me viditi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa ni bilo drugače; peljal ju je skoz neko okroglo sprednjo poslopje, ki je skoz strop dobivalo svitlobe, na mogočno dvorišče |
| Deborah (1883): | S kamenjem zasujte! Deborah (s težavo se iztrga, steče na sprednjo stran, postoji tu ter na prsih roke sklene). Le me |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar ſe mu |
| Ta male katechismus (1768): | V. Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se |
| Gozdovnik (1898): | dečko, ali to ne sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako |
| Sveti večer (1866): | ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej, Tone, kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil spoznal, če bi se ne bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi |
| Gozdovnik (1898): | ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj |
| Sveti večer (1866): | v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali |
| Tine in Jerica (1852): | zaloputne vsa nevoljna z vratmi in dalj časa ni besedice spregovorila. Nihče ni vedel, od kod ta huda ura. Zadnjič jezno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v svojem sercu. „Preserčno se ti zahvaljam, Miriam,” je zopet spregovorila Fabíola. „Ti si spolnila svojo obljubo: peljala si me do |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | šestimi leti so jej utihnila usta in od takrat ni spregovorila ne besedice ne,” pravi Nikostrat. „Boštjan obmolči za nekaj trenutkov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | razširja, da se že zeló nahaja na kmetih , dobro, da spregovorimo se neko besedico o njem. Najplodnejši izvirek petroleja je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | nikakoršne pesniške lepote. Naj tukaj nekoliko o ljubovnem pesništvu sploh spregovorimo. Ljubezen je neskončno obilen vir človeških občutkov, veselih in žalostnih |
| Gozdovnik (1898): | besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa! « |
| Tine in Jerica (1852): | je stala, kakor na žerjavci, od jeze ni mogla več spregovoriti, in razkačena odide. Smoletovka ji še nekekrat zakriči. „Pa vsaj |
| Tine in Jerica (1852): | jim je hotla Jerica pred smertjo tudi še nekoliko besed spregovoriti, jim vse v spomin priklicati in globoko vtisniti. Rekla je |
| Roza Jelodvorska (1855): | oče! ” jame zdaj plakajoča Roza, in besedice nemore več spregovoriti nekoliko časa. »Kaj niste še slišali strašne dogodbe? « »Vaš oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | so zagledale beli dan. Danes hočemo malo več o njih spregovoriti. Čem bolj smo jih prebirali te pesmi, tem bolj so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ali nosú, ali pa celó glave. O zmikaštvu nečem ni spregovoriti. Francoz. Da, tako jih popisujó. Nemec. To so ljudjé, ki |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | po življenji. Nej bodo nazaj pahnjeni, in kri nej jih sprehaja, ki mi hudo želé! — Odstopijo nej v sramoti, ki se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prepričan sem, da se zdaj Fabij v Eliziju*) greje in sprehaja po zelenih livadah pa nektar**) serka. O da bi mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obrasam ino s' objokanimi ozhmi. Sdaj ji ſtrah, sdaj upanje ſprehaja. Tudi uzhenzi ſe ſtrahama pogledujejo, kaj bo. Kmal imajo v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe jima ozhi, in ugledata, de ſta naga. Rudezha jih ſprehaja od ſramote, is figovih liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe |
| Genovefa (1841): | tréſla. „O Bog, o Bog! ” je klizala „kakſhina grôsa me ſprehaja! Pa ſej ſi Ti tudi tukaj pri meni, pred Tebój |
| Genovefa (1841): | vshiva, pa njegov kônez jesdihovanje in révſhina. Po zvétkah ſe ſprehaja, pa nanaglama ſe v bresno pogrésne, ki ſo ga zvétlize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | miſlili, de ſe v truplu bolne shivine kaka huda materija ſprehája, ktera kakor kovarni volk ſèm ter tjè notranje in svunanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj |
| Tihotapec (1855): | veste, manj z Ano govorili, le redko sim se žnjo sprehajal. Vi pa ste mi to za hudo vzeli, me ošabnega |
| Krivica za krivico (1859): | in kuril svojo pipo, pa ustal je spet in se sprehajal po pivnici; včasi je še celó po malem z zobmi |
| Svetinova Metka (1868): | po gozdu! Poznal je tu vsako drevo in vsako drevesce. Sprehajal se je med njimi, kakor med svojimi znanci. Tu je |
| Razne dela (1870): | Odam, Če v letih bi njegovih srečnih Se sivček bil sprehajal tam. Med njim orjak stermí v nebesa, Dvoglavni Elbrus, velikan |
| Antonio Gleđević (1873): | leno ležali med mrežami. Na bregu se je istega jutra sprehajal človek, zavit v obleko tedanje dubrovniške gospode. Bil je še |
| Valovi življenja (1877): | Tu sim je prihajal vladar v poletji sè svojo melanholijo, sprehajal se pod starimi debli, ter se v kraljevem blesku dolgočasil |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | zgodba pomni se dobro še dan denašnji. Lani sem se sprehajal neko popoludne po Loški Vasi; pastirji so gnali ravno na |
| Gospod Janez (1884): | tako je ugibal. Četrtega dne po onem srečanju se je sprehajal Vran s svojima gojencema po mestu. Bilo je popoldne pred |
| Slučaji usode (1897): | ni več varen. Pozno sinoči se je gospodar po njem sprehajal; pred četrt ure pa je mlada gospa iz vaše družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | clo dlako dobí. Se vé, da je misel me zlo sprehajála, Da bil bi ga gorko pa krepko oštel. — „„Da zemlja |
| Zeleni listi (1896): | sta se jako rada. Skupaj sta se igrala, skupaj se sprehajala. Kjer je bil on, je bila tudi ona. Ker je |
| Genovefa (1841): | saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | umerje. Antonovec je imel navado v poletnih méscih zvečer se sprehajat hoditi. Ne dalječ od Travnika je bila lepa s ternjem |
| Blagomir puščavnik (1853): | ure minulo, kar pride cesarica in mnoge dvorne gospe zjutraj sprehajat in oživljat se. Milko stopi ponižno s poti in se |
| Blagomir puščavnik (1853): | je poletje približalo, se gré blaga družnica večkrat po polji sprehajat. Bilo je poljskim delavcem posebno veselje, imeti viteza med seboj |
| Čas je zlato (1864): | ni nikoli zamudil, potem pa gré na polje se nekoliko sprehajat. Popoldne jo je pa v gozd potegnil, kjer je do |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | soprugi in hčeri in izreči jima mojo zahvalo za prijazni sprejem. Tebi se tukaj zahvalim. Dolžnost me kliče v mesto, če |
| Na Žerinjah (1876): | na grajski holm. „Za boga, Vika, tvoja toaleta nij za sprejem tujih gostov," reče grofinja, ter pogleda po svojej skrbnej opravi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Bodem pa drugikrat povedal," pravi korporal boječe, kajti Vinkov osorni sprejem ga je bil vsega prestrašil. Saj je bila od njega |
| Zvezdana (1883): | da ga obišče. Zatorej se jame urno pripravljati za primeren sprejem, kakoršen se spodobi gosposkemu gostu. Svojo pogašeno malo pipico vzame |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | vrste na svetu v tej umetnosti. Ves ta tako srčni sprejem je veljal tedaj, ako hočemo biti odkritosrčni, bolj njegovi harmoniki |
| Hudi časi (1894): | so se proti trgu dol. Tu jih je čakal žalosten sprejem. Francozje so bili zbrani z dvema topovoma pred pošto. Ko |
| Gospa s pristave (1894): | so hiteli do bližnjih grajščakov in jih vabili na slovesni sprejem. Samostan z okolico je postal kakor nekak tabor. Virida je |
| Gospa s pristave (1894): | sedaj je skoro njen gospod! Prvi hip je hotela odkloniti sprejem in nič občevati ž njim, a hladni razum in kancelarjev |
| Najmlajši mojster (1896): | Tramterica nekaj dnij po prazniku sv. Rešnjega Telesa prosila za sprejem pri vicedomu Kobenclju. Nimamo sicer natančnih podatkov, kak razgovor se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s |
| Botanika (1875): | redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri |
| Botanika (1875): | Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego |
| Botanika (1875): | jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih dalje razvajajo, je jako velika, in dá |
| Tine in Jerica (1852): | neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Torunj peljali, so ga Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cvetice na-nj trosili; po nekterih krajih pa kmetje celo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Turškem, kamor se bojo posebno bolniki avstrijanski kakoršne koli vere sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater Rados zdaj po Marskem |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni za to, da bi sprejemali jakonapete toke. Zatorej izpreminjajo toke z veliko napetostjo —, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tersti pa ste dve drugi, tudi visoko čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej |
| Botanika (1875): | vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo |
| Sveti večer (1866): | bil ubogi Tonček? Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci |
| Ferdinand (1884): | blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deviſhtva bel, ˛S zhaſtjo nebeſhko te opravil, Neveſto zhiſto te ſprejel. Hudó naſ ſatan salasuje, Naſtav njegovih poln je ſvet, Vihar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasumnoſti, de jih bo vſaki verli domorodez s poſébnim veſeljem ſprejel, in sheljil ſi bo, de bi jih tudi po goſtama |
| Zlata Vas (1848): | mu je zvečer pred vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Z velikim veseljem ga je Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je |
| Sveti večer (1866): | svojega sprejela in kakor svoje dete izredila. Vzela sta res, kar so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti |
| Blagomir puščavnik (1853): | Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v |
| Blagomir puščavnik (1853): | v ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec |
| Zlata Vas (1848): | je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši slovanski bratje, in kér so bili in |
| Stric Tomaž (1853): | Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila |
| Gozdovnik (1898): | korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren |
| Oče naš (1885): | in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo |
| Genovefa (1841): | otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo |
| Zoologija (1875): | tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je |
| Sveti večer (1866): | mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ” |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo |
| Robinson mlajši (1849): | beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh |
| Blagomir puščavnik (1853): | Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas |
| Maria Stuart (1861): | kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez |
| Čas je zlato (1864): | pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je že |
| Valenštajn (1866): | urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal. Kdor naj manjſhimu njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | menoj ne hódi; mene ni vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kdor koli tih malih koga v' mojim imenu ſprejme, mene ſprejme. Kdor pa tazih majhnih koga pohujſha; bi mu bilo bolje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino sa menoj ne hódi; mene ni vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal. Kdor naj manjſhimu njih, kteri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel prizhujozhim: „Kdor koli tih malih koga v' mojim imenu ſprejme, mene ſprejme. Kdor pa tazih majhnih koga pohujſha; bi mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo |
| Ferdinand (1884): | bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu |
| Blagomir puščavnik (1853): | poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam jvtram oh Bveg mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | primi is tiem gnadlvviem nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ziv sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi ti mene an gnadliv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po |
| Robinson mlajši (1849): | sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje |
| Blagomir puščavnik (1853): | in spolnuj vse svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de se nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše |
| Blagomir puščavnik (1853): | vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete |
| Viljem Tell (1862): | gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko! |
| Genovefa (1841): | ga je v obé lizi kuſhnil ter rékel: „Bog te ſprimi, milo déte! Ti ſi shiva podoba ſvôjiga ozhéta! Bodi hraber |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijatel naróda in domovine posdravil s ſerzhnimi beſédami : Bog te ſprimi Sora Dalmatlnſka! Osnanilo. Ker shelesne repetnize sa zheſke kolovrate pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | da, ako se zopet drugi pot obrnemo do Vas, zaupljivo sprejmite nasvèt naš, ki nikoli nima druzega pred očmi, nego blagor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | svetli gospod Ernest princ Windischgrätz, ves naš po programu svojem. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj |
| Oče naš (1854): | padel. Zoper svojo voljo je kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in |
| Genovefa (1841): | ga savséti poglédali. Grôsa ju je pri vasbnih beſédah moshá ſpreletéla. Upanje in ſtrah ſta ſe v nju ſerzih bojevala, in |
| Genovefa (1841): | bogabojézhiga ſtarzhka je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla in obzhinſka miloſerzhnoſt ſe je v molzhézho, upanja polno molitev |
| Genovefa (1841): | semljó. Ko je têshke shelésne vrata odperl, je ljudi grôsa ſpreletéla, in ko je s latérno v jézho poſvétil in ko |
| Zlata Vas (1850): | danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je |
| Zeleni listi (1896): | ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo |
| Gozdovnik (1898): | je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vse dogodke, ki se tičejo njih trgovskega imenja in njegovih izprememb, zapisavati v knjige, v to odločen, in to zaradi tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naprej, v druzem nazaj. Iz danih števil s pomočjo določenih izprememb druga števila iskati, pravi se računati (rechnen). Število, katero računajoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji; največja prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse strani dodelane |
| Fizika (1869): | enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo ali nič ne |
| Divica Orleanska (1848): | sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni |
| Fizika (1869): | na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja |
| Astronomija (1869): | mestih njene poti gledamo, nam kaže prav natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri b |
| Astronomija (1869): | mesečevega sijanja, zato nahajamo v koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno |
| Astronomija (1869): | pojema. Pod. 58. Koristno je tudi predočiti si razne mesečeve spremembe, kar se zgodi tako, če postavimo v sredo mize večo |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | veča gosenca tudi več zraka v se dobiti. Vse te spremembe niso sicer pri gosencah nič nevarnega, vendar jih moraš pustiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3, ... , zmanjša se vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira |
| Zoologija (1875): | plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje |
| Fizika (1869): | mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne |
| Botanika (1875): | živila (Nahrungsstoffe), tudi zaloga imenovana, ker so mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V |
| Botanika (1875): | Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali |
| Zoologija (1875): | v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v |
| Kemija (1869): | vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | De ravno v kri pride, se vonder v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino |
| Fizika (1869): | podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se |
| Fizika (1869): | imajo vse nekaj vkupnega; to namreč, da se bitno ne spremeni nobena vseh teh stvari, na kterih te prikazni vidimo, ali |
| Fizika (1869): | posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v paro, če tudi se ne ogreje, samo ako |
| Fizika (1869): | pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če |
| Fizika (1869): | ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni |
| Zoologija (1875): | potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj se na beſſede tega mashneka spremeny? Kruh, inu vinu bo skus rajmno taiste beſſede, inu Kristusovo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bulshega spremèny, aku tebe upanje nebeshkeh rezhy poſhivy. Upaj moj Syn! v' |
| Kemija (1869): | vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je |
| Kemija (1869): | spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede. |
| Kemija (1869): | pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če se pa dalje |
| Gozdovnik (1898): | ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo |
| Gozdovnik (1898): | načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga. Oglasil se je bil pri meni človek, ki |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Veliko še več je to vredno za nas, Ker dosti spremenil od pred se je čas; Naprej! ta glas po vsih |
| Sveti večer (1866): | namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora se na bolje oberniti. Saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zmiraj tiste podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je, bila ji je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej, ker kralj je |
| Ferdinand (1884): | pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega |
| Gozdovnik (1898): | Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo djali mati, sakaj ſo ſe tvoje zvetlize tako gerdo premenile. ” „Pervizh sa to, ker ſi roshize v' nemar puſtila, niſi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih ſkerbno obdelujemo. ” Ker ſo ſe ledinzhize tako zhudno lepo premenile, je to Marizo toljko veſelilo, de gre, ino ſhe vezh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta |
| Valenštajn (1866): | videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prostost. Ako pride ta postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in |
| Botanika (1875): | tega plina v sebi, da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec |
| Valenštajn (1866): | resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem |
| Genovefa (1841): | bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno |
| Genovefa (1841): | naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si, ktera nebesa lepotiš, in že tudi zemljo v raj spremeniš! — — Oh! poznal te je Nekdo , kteri je od tam prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slamnati bajti, ktero, če ti notri stópiš, v kraljevo poslopje spremeniš. — Primeril te bom milimu gospodarju, od čigar vsmiljenja se njegova |
| Občno vzgojeslovje (1887): | protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali |
| Fizika (1869): | 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za |
| Viljem Tell (1862): | odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo |
| Kemija (1869): | 67, ni nobenega razloga, da bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | peruti, ki so šumeli nad njo — bratje so bili spet spremenjeni. Letali so v velikih krogih in nazadnje daleč proč. Ali |
| Botanika (1875): | pokaže primérjajoče opazovanje, da vsi skupaj niso nič druzega, kakor spremenjeni listi, da je list vsem začetek. Lahko se zapazi podobnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | okoli nas. Med tem se to, kar nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zopet celoto. Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec |
| Zoologija (1875): | dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti |
| Kemija (1869): | črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa djal, de naj pomiſli, kakó naglo ſe krajnſka noſha ſpreminja in pazhi, ſkorej lih takó, kakor v kakoſhni drugi desheli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive , potlej rujave, potlej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker |
| Stelja in gnoj (1875): | senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to |
| Zoologija (1875): | samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se |
| Botanika (1875): | rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo tisto, kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če |
| Zoologija (1875): | zobe jedila, jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati ustno otlino, kar je neobhodno potrebno za izgovor nekih glasov |
| Trtna uš (1881): | starosti. Kakor druge njej podobne žuželke, mora tudi trtna uš spreminjati svojo zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor |
| Stelja in gnoj (1875): | ker z gnjijenjem se razrešuje. §. 6 Poljsko kolobarstvo ali spreminjava. |
| Trtna uš (1881): | je različna in se po njenej starosti in letnih časih spreminjava. Časih je žolta kakor vosek, časih temno-rujava, kakor opeka. Podobe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Budalo. Le Kraſsija, K — Kraſsija, ta je naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro — otokolov morem jeſt ſam pelat. K — kdaj je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozhem imęti. Jeſt morem sa moje dęlu dober ſtati. Naj ſpremiſlijo! na enkrat pade en ſant doli, koker de bil is |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ręzh , de ní nikamer. Vſe ſorte ręzhy doli męzhejo. Naj ſpremiſlijo, ſdej ſo zlo enga ſanta doli vèrgli. Baron. Skusi to |
| Ta male katechismus (1768): | Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha |
| Maria Stuart (1861): | v smerti! Na rokah me prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite |
| Ferdinand (1884): | da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor |
| Ferdinand (1884): | navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil, da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate |
| Blagomir puščavnik (1853): | V tihem in mirnem Švajcarskem dolu pri Tunskem jezeru pozdravijo, spremijo in dopernesejo ondašnjl prebivavci ljubeznjivo pomlad v vednem veselju in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | iz tega sveta. Drugi, to so njegovi znanci in sorodniki, spremijo ga le do groba. Tretji pa, njegova dobra dela in |
| Tine in Jerica (1852): | ko je Martin slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino |
| Genovefa (1841): | vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de |
| Genovefa (1841): | in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | odgovorili, in mašnika s sv. rešnjim Telesam v cerkev nazaj spremili. Celi dan je Hirlanda pri Gerardu ostala, in vse mogoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na pokopališče truplo gosp. dr. Val. Zarnikovega očeta, ki je |
| Genovefa (1841): | Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi |
| Gospa Amalija (1875): | prvo sobo nazaj. Ko se poslovim, je dejala: »Malo Vas spremim. « In potisnila si je slamnik na kodre. »Kako se zovete |
| In vendar —! (1878): | jim ni hotel upirati! Ker imam še pol meseca časa, spremim jih, ter se popeljem z njimi v prestolno mesto. Potem |
| Gospod Janez (1884): | bil že poleg nje. »Dovolite,« dejal je običajno, »da vas spremim; morda se vam še — —« pristavil je v zadregi. »Ah, vi |
| Beatin dnevnik (1887): | visôko in iti mi je domóv. « »Dovolite li, da Vas spremim kos pota? « »Kakor Vam drago, gospod —« in šla sva s |
| Zmota in povrat (1892): | brez težave zaslužim nekaj okroglega, če pozvonim za obhajilo in spremim gospoda; sitnica pa dela zmešnjave«, mislil si je ter godrnjal |
| Na krivih potih (1893): | je tako lepo! Le nekaj trenutkov še ostani, potem te spremim do doma, če hočeš? « »Ni jednega trenutka ne ostanem več |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | dal spraviti v stran. „No le pojdi," reče, „te pa spremim domú! " Tako sta šla skupaj proti vasi. Boter je bil |
| Dušne borbe (1896): | ter hitro pristavi: »Ako je tebi, Emerih, ustreženo, da vaju spremim v letovišče, pa bodi. « »Seveda mi je ustreženo, norček,« se |
| Trojka (1897): | da bo treba posloviti se. »Počakajte še malo; jaz vas spremim,« ponujal se je gospod Majer in nalival kupice za odhodnico |
| Blagomir puščavnik (1853): | tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje |
| Oče naš (1854): | Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina |
| Oče naš (1885): | Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | krog vratu imel. Ema se poda z golobčekom pred grad, spremljana od vsih grajskih, ter spusti živalico. Ta se urno dviga |
| Lohengrin (1898): | Paži z lučmi gredo naprej. ) Pirna pesen (mož in žena). Spremljana zdaj idita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh |
| Lohengrin (1898): | Hramec vonjív, vkrašèn za ljubáv, Vaju sprejmì, prost šumnih zabav! Spremljana zdaj vnidita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | po céstici, in na grad kaže, voz od več konjnikov sprémljen iz loga perderdrá. Hema se spustí po stopnicah, in vsa |
| Blagomir puščavnik (1853): | obudilo, tvojo še lepšo dušo poznati. ” „S slovesno hvalo povsod spremljen in od cesarja med viteze povzdignjen, se podam v družbi |
| Tine in Jerica (1852): | blagoslovu je šla Jerica na grob svoje matere, in odtod spremljena od svojih kerstnih botrov v Livade. Kje pridši so stali |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | rudeči ogerlín, s kterim je bila Hema goloba ozaljšala. Hema, sprémljena od svoje matere, od stariga hlévarja in vsih pôslov, na |
| Roza Jelodvorska (1855): | vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej vali, mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Vsi Grajšinski se radújejo, in hvalijo srečno misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba s sto in sto dobrimi željami in perserčnimi molitvami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | luko Villa franko, ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo malarji in pesniki; povestničar Grigorović bo popisal celo potovanje. — Francozka |
| Fizika (1869): | premembe v njegovem stanji. Močne piše, viharje in potrese, ktere spremljajo velike premembe v ravnotežji atmosfére, naznanja navadno močno padanje tlakoméra |
| Astronomija (1869): | 13 : 14. Mesto enega samega meseca, kakor ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so |
| Dragotin (1864): | očeta v temnem grobu. Da ji je tudi mati le-sem spremljala, tega mi pač ni treba omenjati. Ganljivi pogled prostega pokopališča |
| Moč ljubezni (1865): | vsem željam in nimam ga na te nobenega upanja več, spremljala pa me bo goreča ljubezen do tebe po vseh potih |
| Pomladanski vetrovi (1881): | nato ste pa hoteli zopet oditi. Usmiljena sestra ju je spremljala. Pri vratih pa jih dohiti neka strežnica ter odda sestri |
| Izza mladih let (1882): | to se je tudi zgodilo. Veit in Miksner sta naju spremljala in še nosača smo najeli. Na planini smo se ustanovili |
| Povestnik v sili (1883): | Pride pa komtessa sama. Le ena priletna služkinja jo bode spremljala. Ali grofica, rečem zdajci jaz nekoliko nevoljen; célo desno krilo |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | ni bilo od nikoder; le on in grajščak Vekoslav nista spremljala svoje mladostne prijateljice k pogrebu. Rakev se je že bila |
| Sama svoja (1895): | konec zime — sta bili Milka in teta zopet na izprehodu; spremljala ju je tudi petorica otrok, kajti dva dečka sta že |
| Najmlajši mojster (1896): | se bo razlegalo tje onstran vode, jaz pa te bodem spremljala s svojim glasom. Mili mesec nama bo svetil in moj |
| Vzgoja (1899): | glavo tja tudi mati. Oblilo jo je. Torej: ali bo spremljala hčerko sedaj vedno le na koncerte, da bo pela zvonko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha |
| Oče naš (1854): | ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoje pisma pokazati. Dobre |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je Emi to srečno misel vdihnil. Z gorečimi željami so spremljali golobčeka, dokler jim je zginil izpred oči. Pavla in Ema |
| Oče naš (1885): | ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoja pisma pokazati. Dobra |
| Gozdovnik (1898): | iti po njegovem sledu, ki ga ponoči ne morete najti. « »Spremljali me boste, sennor Diaz, in potem ona dva, Baraha, Oročej |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dan je vitez Oliven z odbrano družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | apostoljski duh vodil, tod ga je tudi domorodno serce njegovo spremljalo. On hodi tod in tam, po mestih, po samostanih; iz |
| Sveti večer (1866): | na bližnjem pokopaličču. Nekaj gospodov častnikov in mnogo vojakov je spremljalo merliča. Tako milo in žalostno je pela trobenta, da mi |
| Oče naš (1854): | da se bodeta srečno vernila. Jezus in Maria naj vaji spremljata! “ „Amen! “ je rekel Ménart, svojo kosmato kapo na glavo djal |
| Roza Jelodvorska (1855): | čisto sama. Curkoma lije dež, in grom in strela ga spremljata. zapušena Roza sama ne vé kam bi se podala, da |
| Valenštajn (1866): | Prvi oklopnik. Milánčana tijakaj nam je spremljáti. Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno mi zdi! Drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski |
| Žalost in veselje (1870): | znanec v Novem-Jorku mi ga je dal nalašč zato za spremljevalca, ker je jako prebrisan in dobro vajen gozdnih potov. Že |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | pravi Tatenbah ves obveseljen. Dva pa sta bila med grofovimi spremljevalca, katerim ta prikazen nikakor nij godila: Ribelj in Gornik. Marijanica |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | h komisarju in popišite mu kolikor mogoče žensko in njena spremljevalca, kočijaža in strežaja pa kočijo in konje. Jaz bom že |
| Na Žerinjah (1876): | ide naprej. " Veronika se je veselim smehljanjem udala povelja in spremljevalca sta menjala svoji nalogi ter Rogulin se je pridružil malej |
| Šaljivi Slovenec (1884): | da mu bo konja v jahanje ponudil. Čisto sam, brez spremljevalca, prijezdi cesar, ogrnjen v prosto zgornjo suknjo, ter vpraša kaj |
| 4000 (1891): | pot, pústivši v škofjem dvorcu konja in drugo prtljago. Vprašam spremljevalca, kje je slavnoznani oddelek neomoženega ženskega spola. »Torej,« me vpraša |
| 4000 (1891): | bilo moči hoditi ž njimi. »Kdo so ti nesrečniki? « vprašam spremljevalca. »Izvestno hudodelniki, katerim so prisojene ostre kazni, morda celo zločinci |
| Na krivih potih (1893): | te ni bilo tako dolgo? Pa saj nisi imela kakega spremljevalca, da bi te bil mudil s prijetnimi besedami? « Tako se |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | zanj vendar nenavadni uri. Plašen je vpiral oko v svojega spremljevalca, kakor bi ga hotel vprašati, zakaj ga ustavlja, in kaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota znana. Šli so čez visoke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | največkrat železo, ki znaša po 5 do 11 procentov. Drugi spremljevalci platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini jako podobne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vaši strani. Jutri zjutraj, ko dan napoči, pojdem z nekterimi spremljevalci tje, in poskusim, če se da stvar z lepa poravnati |
| Gozdovnik (1898): | tega stražnika in pa ta okolnost, da so te tvoji spremljevalci davno takim smatrali, to je dokazov dosti, da si ti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedeče prekucnil v vodo. Precej sta bila Pankracij in njegov spremljevavec ràz konj in pri kanalu. Luna je malo posijala izpod |
| Astronomija (1869): | drží z nevidno vezjó privlačnosti, tako da mora kot tovariš (spremljevavec) ž njo hoditi, in okoli nje tekaje ž njo okrog |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bil kedu med vami od reſnize saſhov , inu njega kedu preberne: ta ima vęditi, de katire greshnika od njegove krive poti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſizer bosh je maſhuvanje zhes nję priſhlu, ali on ne preberne ene ſame duſhe; Ta barka raſse k'eni ſilni velikoſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhęta tęh Ieshâ, katęri ſe v' eniga Angela tę luzhi preberne, de duſhe tih pravizhnih omami. Srezhen je taiſti, katęri bo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe kitru, koker per Judeshu, v'shaloſt, britkuſt , inu zageine preoberne. Od katiriga hudobniga Chriſtuſoviga isdajauza Judesha je per ſvetmu Mattheushu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Pſal. 17. Cum perverſo perverteris. Se s'timi hudimi nahudu preoberne. Saturei en ſveti Eucherius eniga ſakitiriga, katiri ſe hude tovarſhije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne. Vi ste v 51. listu rekli, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt |
| Blagomir puščavnik (1853): | imel in nadjal se je, da se bo Bric popolnoma spreobernil in vpokojil. Pa zmotil se je. Bric je dan na |
| Roza Jelodvorska (1855): | zbudi, de bo ljubi Bog nje žalostno nesrečo v veselje spreobernil in jo po težavnih potih k sreči pripeljal. — Tam v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | začel pri igri, je prišel v ječo, kjer ga je spreobernil Boštjan. Oči so se mu zabliskale, ustni trepetale, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hrovaške so kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Šlezskim sukna z mašinami delali. Glejte, kako so se časi spreobernili! Samo ta fabrika se še na dobrih nogah derži, zakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſametanje v' ozhy utikalu. Kolkajn drugeh be se njeh blu prebernilu, aku be bli take gnade, kake se ti imel, imelli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo lubil — pak kaj ſe vshę v' trideſéjtih lęjtih ny prebernilu! morebiti je tudi v'lubęsni ena nova ſhęga gori priſhla |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres njega bi ſe bilu vaſhe veſsele v' eno shaloſt prebernilu. Kadar potlè moje ozhy na tolkajn sarozhenih, ali sakonſkih ludy |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo in da še clo zemlja je začela pešati. Ko človek |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu Nebu h' dopounenu naſhih shel, inu vole taku mozhnu preoberniti ſe pomujamo, koker debi na mogli per obeni rezhy krivu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Mi mormo naſho volo spremeniti, inu tiſto na volo Boshio preoberniti. Kyr ſo le ſami tiſti eniga pravizhniga ſerza, katiri ſe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj |
| Oče naš (1885): | vnetih duhovnov podpiral in jim srečo dodelil, pogane in nevernike spreobrniti in v kraljestvo božje vpeljati, in tvoja molitev jim bode |
| Lohengrin (1898): | poučiti, Kak polna vera je sladkôb! Daj k veri se spreobrniti: Je sreče čut, kjer ni grenkôb! (Ha! Ta napuh me |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vganjalo, so bili nemški naselniki v velikem številu. Že pisatelj spreobernjenja Gorotancov pove, da so Bavarci s Slovenci stanovali vkupaj. Vender |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | od tega jo kar kratko odreže, daje po spisu od spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan; temu je razsodni dan dan volitve stanú, unemu dan spreobernjenja itd. In Fabíola? Ali je ni vse gnalo do razsodnega |