Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 30

▶ kristjanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščanski; [sskj]

kristjanska
- kristianska
  Ta male katechismus (1768): M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem

kristjanske

chriſtianske
Branja, inu evangeliumi (1777): dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi

kristianske

Ta male katechismus (1768):	SHTEK OD KATHOLSHKE VIRE. Katire je ta perve poglavitne shtek Kristianske Karbolshke vire? Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu dapasti
Ta male katechismus (1768):	te Zirkve so enu dijanje te vire, te poniſhnoste, inu Kristianske pokorshene; potler bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja
Ta male katechismus (1768):	poshlushati, inu njenu povellu wugat. Kolkajn je ſapovd S. Katholshke Kristianske Zirkve? Posehnu pet: I. Ti imash te od Zirkve goripostavlene
Ta male katechismus (1768):	III. Od lubeſne. IV. Od SS. ſakramentov. V. Od dolſhnust kristianske pravize.
Ta male katechismus (1768):	Mashe, molitve, poste, inu wugejmedajanje dolinaisbrishe. Od Kristianske pravize. Jeli zhlovek v' stanu popolnema pravizhnu ſhiveti, inu ſvelizhan
Ta male katechismus (1768):	Kaj je ſakon? Je en ſakrament, skus katirega dve neſakonske Kristianske Pershone, moshkega, inu ſhenskega spola (ke se, koker more biti
Ta male katechismus (1768):	dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru, kar je dolſhnust Kristianske pravize. Koku ſamere en zhlovek pred greham se anati, inu
Ta male katechismus (1768):	PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru, kar
Ta male katechismus (1768):	otroke, inu uſſo hishno druſhino v' boſhjemu strahu, inu dapernashanju Kristianske pravize ohraniti. Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v'

kristjanskega

chriſtianskega

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Josheſa. 164 L. Od SS. Chriſtusoveh Apoſtelnov. 170 LI. Od Chriſtianskega Nauka. 173 LII. Od Svete Nedelle. 174 LIII. Od boſhje
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	LI. PESM. Od Chriſtianskega Nauka. 1. Pertezi otrozhizhi! * k’ timu Chriſtiansk’mu nauku: * mladi

kristianskega

Ta male katechismus (1768):	enukolku is Kristianskega nauka isprashuvati. Zhestu sem bil she tudi toku srezhen, de
Ta male katechismus (1768):	PETRA KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè ti? Jest sem prave

kristjanski

kristianske
Ta male katechismus (1768): ozhy, inu v' roke dam, v' katireh imate vi ves Kristianske nauk ſapopaden. Te vam niso mordej toku ſlo potrebne? al

kristianski

Ta male katechismus (1768):	gnado ſadobeta endejl: de be svoje otroke po ſakonski, inu Kristianski viſhi rodila, inu redila; endejl; de be v' ſakonu lepu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	en verni Kristjan, Inu v'dobrim vſelei ostati, Tu sagovei Kristianski stan Kar kul ima hud'ga ime, Med tem ta greh

kristijanski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo

kristjanski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	od kristjanstva zapeljati, ali 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi skuša. Če se je z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	navzela viših modrijanskih misli in kar modrijanka postala. O veri kristjanski kar nič ni vedela, vendar jo je tako zaničevala, da

kristjansko
- kristijansko
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž

▶ kristusov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kristusov

chriſtuſou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou Apoſtel, zhudeshe delou, inu vunder Suſpenſus crepuit medius, & diffuſa ſunt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je poprei vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou, sakai malu yh je, katiri bi radi to
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je nemu odgovoriu: ti ja govoriſh. Marc. 15. Na leta Chriſtuſou odgovor je Pilatus supet k'nemu reku: tvoji ludje, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gratou filius perditionis, en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain pravizhneſhi ſe mormo mi

chriſtuſov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti

kristusov
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja

kristusova

chriſtuſova

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lehku sposnamo, koku velika, koku siuna, koku britka je mogla Chriſtuſova shaloſt biti, kyr on ni e-
Branja, inu evangeliumi (1777):	pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam bres uſſiga madesha ſkus ſvetiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe ozhem jeſt rad savol ſvoje ſlabuſti pohvalit:, de bi Chriſtuſova muzh v' meni prebivala. Evangelium S. Lukesha na 8. Poſtavi

chriſtuſove
Svetu pismu noviga testamenta (1784): v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je
criſtuſeva
Biblia (1584): prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je

kristusova

Ta male katechismus (1768):	kruh v' temu ſakramentu? ſhe ne, ampak se spreberne v' Kristusova Telú, inu kry, le same ſnamena ostanejo zhes. Kaj so
Ta male katechismus (1768):	po Obhailu pyti daje? Enu pravu, naturalsku vinu, inu ne Kristusova Kry.
Ta male katechismus (1768):	vinu bo skus rajmno taiste beſſede, inu Kristusovo perpomuzh v' Kristusova Telú, inu reshno kry toku prebernenu, de postanje tege kruha
Ta male katechismus (1768):	Zirkovne ſapovde; ſakaj Zirkuv, ke je nasha presveta Mate, inu Kristusova Nevesta, ſategavolo, moremo tudi mi koker Katholshki otrozi uſſe taiste
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prav kmalo obiskal in potem vedno per tebi ostal. Duša Kristusova me posveti, telo Gospodovo me nasiti, draga kri Jezusa Kristusa
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	S. Marija, S. Mati Božja, S. devic devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna

kristusove

criſtvvsave
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je

kristusove

Ta male katechismus (1768):	ſa pregrehe od mashnekov k' vezhnemu spominu terplenja, inu smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu je uſſeskuſi v' boſhji Zirkvi gorivofran bil
Ta male katechismus (1768):	ſakrament, v' katiremu se tem bolnikam skus S. Vojle, inu Kristusove beſſede v njeh velikeh teſhavah, inu britkustah te boleſne ena

xtusove
Ta male katechismus (1768): unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki

kristusovega

chriſtusovega

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	XXVI. Od JEſusa na Krishu umirajozhega. 113 XXVII. Od zelega Chriſtusovega terplenja. 116 XXVIII. Greshneku se Chriſtusovu ter- plenje naprej poſtavle
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	XXVII. PESM. Od zelega Chriſtusovega terplenja. 1. Gori o Chriſtiani! * nabodte tok’ ſaspani! * pogleite! kaj

chriſtuſoviga

Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel.

kristusovega
Ta male katechismus (1768): Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta

kristusovem
- kristusovem
  Sveti večer (1866): kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci
- kristusovim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga
- kriſtuſovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali

kristusovi

chriſtuſovi
Branja, inu evangeliumi (1777): jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe

kristusovi

Ta male katechismus (1768):	viruvati? V' 12. artikelneh te vire, Kedu je taiste skupisloſhil? Kristusovi Jogri.
Ta male katechismus (1768):	nashe beſſedneke, inu sproshnavze per G. Bogu. Niso pak obraſki Kristusovi, inu teh boſhjeh svetnikov zhes to ſapovd? Kajshe: ſakaj v'

kristusovih

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nas, o sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	za nas, sveta Božja porodnica O. De bomo vrédni obljub Kristusovih. Molimo.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	za nas, sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih! Molitev. Svojo milost, prosimo, Gospod! v naše serca vlij, de
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moreta sterpeti, ki sem revni vojščak in zadnji izmed služabnikov Kristusovih; kako bosta kdaj sterpela pogled onega Gospoda, kterega hočeta sedaj

kristusovim

chriſtuſovim

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poklizan, podvuzhen, s'bres ſhteveina velikmi gnadmi obdan, inu s' Chriſtuſovim ſvetim Teleſam, inu ſveto kriujo naſiten: Laqueo ſe ſuſplendit. Je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu poſtaulu. O kai sa en veliki reslozhek je med Chriſtuſovim, inu med tiga ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo

kristusovem
Ta male katechismus (1768): ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na-
kristusovim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul
kriſtuſovim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili

kristusovimi

chriſtuſovimi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od tiſtih kei vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi perjasnoſt ſturili. ſmo

kristusovo

chriſtusovu

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	113 XXVII. Od zelega Chriſtusovega terplenja. 116 XXVIII. Greshneku se Chriſtusovu ter- plenje naprej poſtavle, de be v’ se shl, inu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	inu ſanezhuvanje, Te skus sobe vlezhejo ti ludji; Spomni na Chriſtusovu ſashpot’vanje, V’ obras pluvalli so ’mu ti Judji. Al

chriſtuſavu

Sacrum promptuarium (1695):	je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s'
Sacrum promptuarium (1695):	polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem

chriſtuſovo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader je bila Maria Magdalena tudiſhozhu, inu dragu masilu na Chriſtuſovo glavo islila, rekozh: Ut quid perditio hc? potuit enim
Branja, inu evangeliumi (1777):	noſſite, inu toku boſte Chriſtuſovo poſtavo dapolnilli. Sakaj aku ſe komu sdy, de bi kaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	vam tudi da ſposnati to zhes uſſe snanje pousdigneno lubesn Chriſtuſovo , de boſte napovneni s' uſſo boshjo polnuſtjo. Temu pak, katiri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Poglęjte, kaj je is tęga vùn priſhlu. Peter grę s' Chriſtuſovo druſhino na Kajphasov dvor, inu satajenje grę njemu sa petàmi

chriſtuſovu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu greſhnu na sgubíli. Ali ni veliku ſpodobnſhi, debi mi Chriſtuſovu terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ozhmo mi sa naſhu prebivalſhe isvoliti, ali tu kraleſtvu Chriſtuſovu, ali tu kraleſtvu tiga ſveita? mi vſaki dan molimo: Adveniat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr je biu zhes Chriſtuſovu, inu tih Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi dvei rezhy v' ſpomin vseti, ta vert Gethſemani, inu Chriſtuſovu preſtraſheine. Mi vemo, de ſo naſhi pervi ſtarshi v' timu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dan molimo: Adveniat Regnum tuum. Pridi h'nam tvoja kraleſtvu. Chriſtuſovu kraleſtvu, kader je on na ſveitu biu, je blu tu

kristusovo

Ta male katechismus (1768):	shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga

xtusovo

Ta male katechismus (1768):	je bil per Sebastu temu duſhelskemu oblastniku ſatoſhen, de uſſeskuſi Xtusovo viro pridegva, inu teh malikov sluſhbo okulimetshe; ſatu bo on
Ta male katechismus (1768):	bal pred mnoſhezo tega ludstva, katira se je bla na Xtusovo stran podalla; ſatorej on ponozhi tega trynoga poslal, katire be

▶ krit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krita

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	plamen v njo, pa bila je z zelenimi jelkovimi kožami krita, in se ni htela užgati. Med tem si je mož
Slovenske večernice (1865):	Bila je to najlepša hiša v okolici, visoka, z opeko krita, djali so, daje cenjena več tisoč goldinarjev. Prejšnji njen gospodar
Razne dela (1870):	Divica stopi, lepa ino strašna, Kot bojna boginja s čelado krita. Lás tàmni kodri kinčajo ji rame O svitlim tilniku. De
Kupčija in obrtnija (1872):	vsa ljuskasta kakor n. pr. riba, ali pa z opeko krita streha. Naša ovca nima samo volne na sebi, ampak med
Kobiljekar (1878):	jih vidite le pri cerkvah, in njena streha je bila krita s ploščami, da se je kar lesketalo, ko je posijalo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	skromnega okenca. Koča je bila samó za polovico z deskámi krita, drugo polovico strehe je odnesel jug — tam ga imenujejo »jugovina
Očetov greh (1894):	zemlje. Pa je tudi tamkaj! Prostorna, zidana, toda s slamo krita hiša stoji sredi presedljaja med južnim in severnim gričem, gospodarska

krite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko

krite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi
Zlata Vas (1848):	vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja

▶ kriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krije

Sveti večer (1866):	ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti
Lohengrin (1898):	sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi

krijejo

Zvestoba do smrti (1851):	srečno premaga, ali pa na tvojej strani pošteno umerje! " Kmalo krijejo njene majhne nožice debele vitežke škorne. Njena tanka oblekica se
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	sredi ognja, kakoršnega niso vidili najstarši vojščaki nikdar poprej. Kupoma krijejo trupla pobitih vojščakov kervave tla, najimenitnejši vojščaki in pobočniki okoli
Razne dela (1870):	krog! Poglej! Premenjeno Britansko taboriše je v pepel, Merliči vaši krijejo poljane, Francozko péti bojno trombo slišiš, Bog je presodil, zmaga
Bolna ljubezen (1874):	v njenih grobovih želja po ljubezni, v grobovih, kateri mi krijejo edino srce, ki me je kdaj rado imelo: kipeče materino
Pomladanski vetrovi (1881):	bolnišnice so polne ranjencev in bolnikov, novi grobi na pokopališči krijejo trupla onih junakov, kteri so po dolgih mukah za svojimi

kril
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Tone? " začuje se tihi oprezni glas iz-za grma, ki je kril votlino. "Da, jaz sem," odverne Tone ravno tako tiho. V
krilo
Divica Orleanska (1848): pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov

kriti

Divica Orleanska (1848):	Zdaj je čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po
Maria Stuart (1861):	Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da

▶ kritik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kritika
Usoda ka-li (1895): Ko jo slišim, se tu spominjam vsakikrat našega pesnika in kritika, ki je nekdaj pisal o tej pesmi ter rekel nekako

▶ kritika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kritika

Napake slovenskega pisanja (1858):	so po raznih krajih jako razno zavite, naj bi umna kritika tenko presodila, kaj in kako je dobro, kaj popačeno. Vsacega
Napake slovenskega pisanja (1858):	ostreji, ni nikoli nobenega pravega pisarja iz kože del; temuč kritika še le budi in kaže, kod je cesta v Atene
Napake slovenskega pisanja (1858):	se bojimo vsake sodbe in vsacega še tako pametnega pretresovanja. Kritika nam je veče upanje napredovanja! Nikar ne recimo: časniki se
Vetrogončič (1860):	da dobremu ne jemlje prostora. Pravično in resnično naj vlada kritika z mečem ali z mokro cunjo, naj trebi naše slovstvo
Ali nam je potreba domačih pis... (1878):	delovanji ne zavira. Načelno torej pisateljic ne moremo zaderževati. Javna kritika pové pristojno tudi njim, kedar se v čem pregrešé. Zmožnosti

kritike

Napake slovenskega pisanja (1858):	da naj se pišejo take knjige. Perva je: brez ostre kritike ni upati izverstnega dela nikjer, pa tudi tukaj ne! Vsakej
Napake slovenskega pisanja (1858):	in ostreja, ali pa s tim pohlevneja. Čemu se bojimo kritike, ki ji vender ne odidemo? Zadela nas bo gotovo, če
Napake slovenskega pisanja (1858):	in ker jo zatiramo. Slovenec naj bi se ne bal kritike, ampak še prosil naj bi je, kakor vsakdanjega kruha, da
Ljubljanske slike (1879):	streže; razen tega pa se ga prime kolikor toliko besedi kritike, ki jo sliši za odšlimi kupovalci, toraj kmalu jame spoznavati
Kotanjska elita (1898):	Stipka, in vsi so se namuzali. »Ah, gospoda, nadaljujte svoje kritike; človek bi vas kar poslušal, ne da bi kaj jedel

kritiko

Napake slovenskega pisanja (1858):	Kdor Slovencem dobro hoče, naj z mano reče: „Bog živi kritiko! “
Napake slovenskega pisanja (1858):	imenitnih pisateljev med nami terdi, in ker z boječnostjo pred kritiko sami kažemo, da nam je vse enako, naj se piše
Vetrogončič (1860):	ste jo izmislili. « ---- Navada je, da se pisatelj tudi na kritiko oberne, jo malo okrega ali zaverne, ali memraje memo nje
Vetrogončič (1860):	popravljati v jeziku in v mislih. Vendar serčno stopim pred kritiko. Narodu je bolje, da se slabo pred ko mogoče zatare
Ljubljanske slike (1879):	in ne pozabi volilcev ter se bolj briga za javno kritiko, kakor njegov vrstnik nemškutar, ki je zdaj še ob vlado

▶ kritje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kritjih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa voshnjo

▶ kriv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kriv

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj
Čas je zlato (1864):	In vender je govoril kraljevič, kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih
Valenštajn (1866):	še ne pogleda ga). Jaz za taboj? Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor je bila res in pristavil, da je vsega tega kriv Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je
Ferdinand (1884):	so znamenja bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod
Oče naš (1885):	že čul nad njim. Barba saj veš, da jaz nisem kriv, ako še ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še

kriva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per
Zlata Vas (1848):	de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo
Zlata Vas (1848):	mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. “
Zlata Vas (1850):	mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da se ti napotki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se

krive
Svetu pismu noviga testamenta (1784): is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s'

krive

Zlata Vas (1848):	še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe, da

krivega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra „Na Odsojah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	bomo sami neskrbni, pa še tako neumni, da sosed zagovarja krivega soseda, ki po skrivnih potih goni živino čez prepovedano mejo

kriviga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór

krivem

krivem
Zoologija (1875): se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok

krivim

Genovefa (1841):	pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino

krivi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo
Zlata Vas (1848):	otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali
Občno vzgojeslovje (1887):	namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu prija in kar se

krivih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za

krivo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v
Zlatorog (1886):	z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam
Gozdovnik (1898):	to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim

krivu
Biblia (1584): Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé

▶ kriv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

za krivega; kontekst

krivim
Tiun - Lin (1891): da se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel

▶ krivda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivda

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili in
Lohengrin (1898):	strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je
Gozdovnik (1898):	in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. «

krivde
Lohengrin (1898): kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti

krivdi

Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	od barbarskega sovražnika osvojene deržave. Izgubili so jih po lastni krivdi, kajti dasiravno božja previdnost, ali — kakor drugi pravijo — slepa sreča
Ljubljanske slike (1879):	svojim, ki je padla v kako nesrečo – večidel po svoji krivdi ali pa, ker je bila navajena predobrega življenja in ni
Ljubljanske slike (1879):	je nekdaj boljše dneve videl, pa po nesreči ali svoji krivdi prišel na ta stan, iz kterega se ne more ali
Ljubljanske slike (1879):	že boljše čase, a deloma po svoji, deloma po drugih krivdi, morda celó po nenadni nesreči je bil vržen s svojega
Ljubljanske slike (1879):	prav so tudi izjeme, pa večidel po njegovi, oziroma materni krivdi. 3. Hišni gospodar v predmestji (Dominus domesticus vulgaris). Ta je
Ljubljanske slike (1879):	videl, pa je padel s konja po svoji ali drugih krivdi, zdaj se pa ne more ali ne upa več ná-nj
Gospa s pristave (1894):	brigal za to bolezen, ampak je gonil preiskavo o Viridini krivdi ob Barnabovi smrti z vso odločnostjo. Pisal je prejšnjemu kancelarju
Gospa s pristave (1894):	pride stvari do dna in se popolnoma prepriča ali o krivdi ali o nedolžnosti. Sklenil je zopet preiskovati to vprašanje, med
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	nego se je kazal na zunanje. Dasi ni dvojil o krivdi deklice, trgalo se mu je vendar srce, ko sta jo

krivdo

Ferdinand (1884):	gotovo ne zna, da ste ga kedaj nameravali usmrtiti. Vso krivdo je zvračal na blaznost vašega pevca Petra. Sedaj me pa
Ferdinand (1884):	svojega stričnika. Razum se, da je jako skrbno zamolčal svojo krivdo. Povedal je le, da je Bernard grof Rijo, jako blag

▶ krivec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivca
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo
krivec
Gozdovnik (1898): pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo

▶ krivica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivic

Stric Tomaž (1853):	v serce zabolelo, brati ali slišati od muk, terpljenj in krivic, ktere morajo ubogi zamorci terpeti v deželi, ktera se baha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	Ne gré hvala tebi, to Božji je dar; — Pomanjkanje, reve, krivic brez števila, Si mislim na dalje, to tvoja so stvar
Gozdovnik (1898):	priložnost, da se z divjaki prav jedrovito pomenim zaradi velikih krivic, ki so mi jih prizadeli. « Po daljnem razgovoru se gostoma

krivica

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica in krivica. Prosim ga, de bi me peljal, ako bi bilo mogoče
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' krivica. In ti kraljuj pravica! In ta glas me je iz
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Od vsih, na ktere je bila vsa krivica zveržena, je bila le še ena oseba, ktera se pa
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mogel odreči, zato je bila s prošnjo gospe tudi vsaka krivica prestrežena, ktero bi bila sicer vkorinjena Artova slabost naredila. Podložniki
Oče naš (1854):	smo zdaj z bridkostjo kot drago seme v zemljo položili. Krivica bi pa bila, če bi v svoji bolečini dolžnost gostoljubnosti
Oče naš (1885):	in mogel bi me tudi k tebi zavrniti! Oh, moja krivica je velika, neskončno velika! Še le potem, kedar boš vse
Oče naš (1885):	kazni dostali! “ je rekel z žalostnim glasom gospod Teodor. „Naša krivica je velika! O Jezus, usmili se in reši nas! “
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	10a zapoved: Tatvina? Škoda? Previsoke obresti in odiranje ljudij? Goljufanje? Krivica? Ali si najdene reči za se ohranil? Ali si se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Si jim dajal slab vzgled? Gospodar (gospodinja) Skrb za posle? Krivica? Posli: poštenost? škoda? — 5a zapoved: Jeza? Srd? Sovraštvo? Koliko časa

kriviza

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Debi ſe naſmela v' naſhih uſtah nihdar obena golufija, obena kriviza, obena lash, obena naſramna, obena opravliva, obena sapeliva beſeda, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na ſtran. ) Shęntej, Nęshka je! Nęshka.. (s' goſpęno ſhtimo. ) Grosna kriviza ſe ti gody, Matizhek. Matizh. (na ſtrani. ) Beſhtja ! vjęti me
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on ſodi naſhe miſli: letó je njegova pregreſhenje, letó njegova kriviza, naj bó krishan. Sa gviſhnu enu shaloſtnu premiſhluvanje, Chriſtiani moji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsuſu doli vdariti, katęrimu ſe pred letim ſódnim ſtolam neisrezhena kriviza, ſtraſhna ſila gody? Sazhnímo bres vſe samude, inu perpravimo ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jeſt ſim zhakal na ſodbo, inu pole ona je sgol kriviza; jeſt ſim zhakal na pravizo, inu pole, ona je sgol
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Deklétu jo podá, ino dekle jo je materi neſlo. ˛Straſhna krivíza je priſhla is pleſa. Pa zhe tudi mezh nedolshnimu glavo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tekne in pitanje mozhno podpira. Naj ſe tedaj tudi preſhizham kriviza ne godi, kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo! — Med vſimi pomozhki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó od naſ govorile? — Nikdar ! — Ali bi ne bila grosna kriviza naſ takó, kakor une merzheſe imenovati, ktéri vam le ſhkodo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba in kriviza porovnati. Pregovor je ta: de kadar ſe hudoba v kaj

krivice

kervize

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſebe sa naſs dav, de bi naſs odreſhuv od uſſe kervize, inu ozhiſtuv ſebi en folk, katiri bi njemu dobru dapaduv
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Pred. 12. v. 13. Nikar na ſei na Nyvo te kervize, toku nebodesh perdęlov ſedemkrat tolku. Sir. 7. v. 3. Aku

krivice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta
Divica Orleanska (1848):	duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je
Robinson mlajši (1849):	tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	za božjo voljo, kaj mi je storiti, de velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje je zdaj lahko odgovoriti“, reče Bertrand
Izidor, pobožni kmet (1887):	zelo da se moti in da mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe

krivize
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj

krivici

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	prav prijeten griček z lepo cerkvijo, ki mu, tode po krivici Žalostna Gora pravijo. Terg stoji nekako nisko in povodinj mu
Oče naš (1854):	od dné do dné rajše imel, smo mi po svoji krivici poslednji ostank tiste ljubezni zgubili, ktero nam je Mêljard v
Roza Jelodvorska (1855):	Božji blagoslov je z vašim blagom, ker ni nič po krivici pridobljeniga, zatorej vam tudi za zmiraj ni moglo odvzeto biti
Roza Jelodvorska (1855):	pridobila; de bi nama to povernili, kar so nama po krivici vzeli.
Najdenček (1860):	konje preobkladali, jim slabe in neredne piče dajali in po krivici s pretépanjem njih zvesto služba povračali. Dostikrat sim voli in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	steržen, ki se tú pri ovcah napravi, imajo ljudje po krivici za gosenco ali červa. Če izperva le vneti živi deli
Pripovedke za mladino (1887):	Kralj mu odgovori: „Dovoljujem ti. ” Tedaj prične zvesti Ivan: „Po krivici sem obsojen in bil sem vedno zvest,” potem pa pripoveduje
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Ana in Kajfa peljan, Jezus, za uho udarjen, Jezus, po krivici zatožen, Jezus, od Heroda zasramovan, Jezus, za Barabo stavljen, Jezus

krivico

kervizo

Branja, inu evangeliumi (1777):	ena palza te pravize. Ti ſi pravizo lubuv, inu ſi kervizo ſovrashuv: satu je tebe Bog, tvoj Bog s'vojlam tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojiga blishniga ſvelizhanje Boga proſiti. 5. Te shaloſtne potroshtati. 6. Kervizo volnu terpeti. 7. Tem, katiri naſs reshaljo, odpuſtiti. Od teh

krivico
Zlata Vas (1848): pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli
krivizo
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja

▶ krivica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivda; SSKJ

krivice
- krivize
  Genovefa (1841): neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze ka-

▶ krivičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivičen

Valenštajn (1866):	Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega
Oče naš (1885):	Barba, mi dela Nace. Do njega sem bil naj bolj krivičen in zavoljo tega je šlo, kolikorkrat sem ga pogledal, nekaj
Oče naš (1885):	bogat sem in smem reči, da ne teží ne en krivičen venar moje vestí! “ „Ali tako kmalo mi ima povrnjeno biti

krivizhen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil

krivična
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat

krivične

Razne dela (1870):	Izabó. Prenagljeno besedo pozabite. Velika žalost vojskovoda tare, Nesreča pa krivične dela nas. Objemita se, daj! Zacelimo To rano urno, preden
Žalost in veselje (1870):	nad nami, Njegova volja naj se. zgodi, On naj sodi krivične in pravične po svojej vsegamogočnosti. " Ves ta čas zerl je
Kupčija in obrtnija (1872):	posameznimi balami v okom pride, da ne bi n.pr. v krivične roke prišlo, tudi ta znamenja se morajo v vozninskem pismu
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	Pavle o njem, in oprostili so Jerico, kakor hitro mogoče, krivične ječe. To je bil ginljiv prizor, ko sta jo sprejela
Gospa s pristave (1894):	govoriti z vojvodom; sedanje razmere so le začasne, pa tudi krivične. Znano mi je, koliko dote ste prinesli v Avstrijo, zato
Slučaji usode (1897):	Sicer se je ona celo izogibala jezične in navadno tudi krivične ženske, ki je obirala ljudi s tako lahkostjo in navdušenostjo
Moja hoja na Triglav (1897):	dalj! Zdaj vem, zakaj so postave tako slabe in sodbe krivične. " Odgovoril sem samozavestno: "Prava šola pravnikova je samo življenje. Kakor

krivizhne

Ta male katechismus (1768):	koker se tudi potèeni ſgody, ali skus tatvino, ropanje, ohernio, krivizhne dobizhek, hudobno golſio, ali naspodobne pogodbe: v' glih viſhi tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ta ſveit, de imam od reſnize prizhuvati. O hudobne, krivizhne, inu sapelive ſodbe tih ludy! katiri ſaki dan leshnive ſodbe
Branja, inu evangeliumi (1777):	Piſſmu blu dapovnenu, katiru prave: Inu on je med te krivizhne perdrushen bil. JEsus pak je rekuv : Ozha odpuſti nym, sakaj

krivičnega

krivizhniga

Branja, inu evangeliumi (1777):	piſmu , ter sapiſhi oſemdeſſet. Inu ta Goſpud je hvalluv tega krivizhniga hiſhnika, de je bil toku pametnu ſturuv: sakaj otrozi tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	s' nami dobil. Inu ta je poſęduv to nivo od krivizhniga plazhila, inu ke ſe je bil obeſuv , ſe je zhes

krivičnem
- krivizhnim
  Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): kir je doshnost, Taisti ni od greha prost. 5. Per Krivizhnim svoi tal dobiti, Potuho dat' greſnim Ludem, Inu neh greh

krivični

krivični
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bojí lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera

krivizhni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu ſebe poje. Kar
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog, jeſt tebe sahvalim, de niſſim, koker drugi ludje : reswojniki, krivizhni, presheshniki, koker lih tudi ta ozhitni greshnik. Jeſt ſe dvakrat
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Katiri so pravizhni, Vekumej pa gorje, no jo, Katiri so krivizhni.

krivičnih

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	se je razglasilo. Ti so v pretečenih sto letih po krivičnih vojskah toliko indijanskih dežel pod - se spravili, da imajo v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je zaničován, in poln lakomnosti, nevoščljivosti, poln nizkih, zivinskih, včasi krivičnih, tatinskih želj; in c) je nemiren, in torej dostikrat človeški
Žalost in veselje (1870):	če, sebičnost premaga vse, in denarja lakomni poslužijo se tudi krivičnih djanj, da le svoj cilj in konec dosežejo. — Z začudenjem
Ljubljanske slike (1879):	zahteva je ravno ne. Njegovo solnce sije po pravičnih in krivičnih in da mu to dobro tekne, je dokaz njegovega okroglega
Rokovnjači (1881):	po čemer bi se moglo soditi, da lastnik hodi po krivičnih potih. Tudi Poljak je pridno pretikaval po izbah. Ko se

krivičnim
- krivizhnim
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): sazhudeina vreidna rezh je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi

krivično

Zlata Vas (1848):	je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so
Sveti večer (1866):	razodel, da je knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega

krivizhno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar ne bó. Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli

krivizhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturili, kader bi nam kdu ſhpotlive beſede, leshnivu ozhitvaine, inu krivizhnu obdousheine pred lyze povedou? s' kai sa enimi ozhmy? s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na shkodlivu savitje teh beſſed, na preoberneine teh piſem, na krivizhnu reslageine te reſnize, na sakrite leshje, inu druge smotlive rezhy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tukei naſhe miſli, kar kuli samoremo, na vſe shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga vſmilenja zhes letó neſręzhnu meſtu tozhil. Enu taku puntarſku, krivizhnu krajlęſtvu, katęru nedolshno kry prely tiyſhe, katęru zęle dèrhali rabelſkih

▶ krivičnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivičnika

Viljem Tell (1862):	ti uíma! Al moraš ladijo s krmarjem streti, Da enega krivičnika pogrezneš?
Valenštajn (1866):	ranjena je. Butlar. Moje roke Nej treba. Gordon. Mrtva sta krivičnika, Pravici se je zadostilo! Naj Vtolaži njeno jezo dar le-tá

▶ krivično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivično

krivično
Robinson mlajši (1849): Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na
krivizhno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi

krivizhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſodbe tih ludy! katiri ſaki dan leshnive ſodbe ſklenejo, inu krivizhnu ſodio. Ni bilu na ſveitu reſsnize, vſe je bilu savertu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu ſebe poje. Kar ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu sapraulenu, inu na pozhaka na-ta treki rod

▶ krivičnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivičnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se

▶ krivina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivino
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi

▶ kriviti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivil

Sosedov sin (1868):	kotomicijo", reče Brašnar. „Ne vem, ali bi me res tako krivil, ali bi se kaj drugače pokazalo", reče Anton ter pogleda
Sosedov sin (1868):	ako bi te jaz v pravdi imel, pa bi te krivil kakor vrbovo šibino, če imaš tudi polno mošnjo a jaz
Cvet in sad (1877):	svojem stolci bil zadremal, vedno z glavo cincal in hrbet krivil, pa ga zopet vzpostavljal. In ko bi bil ta ali
Moja hoja na Triglav (1897):	zaropotalo, Jernej je ploščo postavljal po robu in postrani, jo krivil in mlinčil in v malo trenutkih je iz klešč spustil

kriviti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo
Revček Andrejček (1891):	voda gorela. No, dober tek, kdor njo za ženo dobi! Kriviti se bo moral pod njo, kakor drevo pred viharjem, sicer

▶ krivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sveti in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih
Lohengrin (1898):	moj prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na

krivu

Biblia (1584):	v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo
Ta male katechismus (1768):	na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s'

▶ krivočrten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivočrten

Fizika (1869):	Kronrad, palčno kolo. Krožen, kreisförmig. Krožnik čarodelni, Wunderscheibe, 149. Krumlinig, krivočrten. Krystall, golot, kristal. Krystalllinse, leča kristalnica. Krystallisation, kristalovanje. Kubus, kocka
Fizika (1869):	motovilo z motarogami. Kristal, golot, Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig

krivočrtni

Fizika (1869):	Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk
Fizika (1869):	pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo

▶ krivoprisežnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivoprisežnik

krivoperſeshnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mosh, ki ſo bili sráven in ſo jo ſliſhali. Ta krivoperſeshnik je bil kmetovávez v K. in je imel veliko in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſajmoſhtra v R. , kteri ſo mi tako le ſprizhali: Ta krivoperſeshnik is vaſi K. v Komorenſki ſtolnizi domá, je, ko goſpodar

▶ krivoverec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivoverec

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	da se solnce premika; Kopernik pa narobe uči, toraj je krivoverec! ! Ko bi bil Kopernik še kaj časa po natisu imenovanih
Deborah (1883):	v sredo). Otroci! prijatelji! Slušajte mene! Več glasov. Župnik je krivoverec! Ana. Za božjo voljo! Soseda! Mati Liza! Kum Peter! Slušajte

▶ krivoverstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivoverstva
Divica Orleanska (1848): kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu

krivoverstvo

Jela (1859):	I. V šestnajstem stoletji je krivoverstvo tudi na Krajnskem stare stebre katoliške vere stresti poskušalo. Kriva
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	pravem času, ko se je bilo začelo širiti Martin Lutrovo krivoverstvo tudi po našej deželi. Oni so bili jako učeni in
Luteranci (1883):	se je huda krivica nekdaj zgodila Knaflju, ker so mu krivoverstvo podtikali le njegovi sovražniki, ter mora on zaraditega še vedno
Luteranci (1883):	celo najimenitnejši posel verske inquisicije. Tudí na Slovenskem je našlo krivoverstvo v tem samostanskem redu veliko oviro; kajti kranjska dežela imela

krivoverstvu

Razne dela (1870):	reda imenovali — Raimond du Puy, rečeni namembi še vojskovanje proti krivoverstvu perložil, in takó pobožno mniško bratovšino v red vitežki premenil
Luteranci (1883):	zaradi Goričkovega pogreba pouzročil je zopet nov punt katoličanov proti krivoverstvu na Gorenjskem. V skrbéh je bila gosposka, da se razširi
Luteranci (1883):	de Guzman (1215) in njegov glavni nalog bil jo proti krivoverstvu. Papež Gregor mu je izročil leta 1232. celo najimenitnejši posel
Luteranci (1883):	Zadnje dogodbe so sploh pričale, da so zatonoli lepi dnovi krivoverstvu na Slovenskem in da bode iztrebljeno in zatrto v kratkem

▶ krivulja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krivulja

krivolja

Fizika (1869):	motarogami. Kristal, golot, Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica
Fizika (1869):	Linie, črta. Linie gerade, ravna črta. Linie krumme, kriva črta, krivolja. Linse, leča, 138. Lokomotiv, 124. Lom, Brechung, 136. Lomiti, brechen

▶ kriza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krizo
Roman starega samca (1895): kolikor more vednost odločiti, imamo vse gotovosti, da srečno prebijete krizo. Prvi pogoj pri vseh težavnih slučajih življenja pa je, da

▶ križ medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križ

krish

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno

▶ križ samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križ

chrish
Sacrum promptuarium (1695): ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem

krish

Biblia (1584):	sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe
Biblia (1584):	lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sa mano priti, tá sataji ſam ſebe, inu vsàmi ſvój krish, inu hodi sa mano. 25. Sakaj katęri bó hotèl ſvoje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perdèrlï, on ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje
Genovefa (1841):	v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti
Genovefa (1841):	sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je bil v

križ

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik križ imeli. Srota mati! kdo nek jim ga je bil napravljal
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ pribijejo.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	premikovale so se le še ustni in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je
Mineralogija in geognozija (1871):	staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ zraščeni, pod. 60.
Oče naš (1885):	Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah
Oče naš (1885):	ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi in bo živel od veka
Oče naš (1885):	kdo? Ali jaz bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel
Revček Andrejček (1891):	po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	žalost se bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence

kriſh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ohladili, skus enu pravu pobolſheine naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu lubesen tiſtih krishu, katire
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	o velikimi, inu grósnimi! enu taku britku terpleine, taku teſhki kriſh, inu taku grenko ſmert naloshili. Smo sapuſtili tebe, katiri ſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	mano pridti, ta sataj ſam ſebe, inu sadeni ſi ſvoj kriſh , inu hodi sa mano. Sakaj katiri bo othuv ſvojo duſho
Branja, inu evangeliumi (1777):	proſſili, inu kriſh na njega naloshili, de bi ga sa JEsuſam noſſuv. Sa
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tvoi Kriſh na Ramo diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sapiſsal, — vi dva bota krishe sraven naredila — Anshe inu Mizka kriſh naredita , Glashek jim roko pęle , Glash. Sdej pak vi, Ozha
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ni tręba roko pęlat — jeſt ſitn vshę bol navajen — (naredy kriſh ) Sdej pak prizhe — ( k' Tulp. Nar pervizh ony, Goſpod shlahtni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	maſhke ſhvigajo. Budalo. Le Kraſsija, K — Kraſsija, ta je naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro — otokolov morem jeſt ſam pelat. K
Kuharske Bukve (1799):	na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je kuharza v' preſizha

križa

krisha

Sacrum promptuarium (1695):	je vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje
Ta male katechismus (1768):	zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en sam Buh
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena

križa

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	praviš, bo prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ s križa stopiti, ampak si do smerti na njem ostal, de bi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj

kriſha

Ta male katechismus (1768):	perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede
Ta male katechismus (1768):	tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha

križe

krishe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni boga ozketha † inu sina † inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	omezhijo ; ali kraſhki kamnarji, kteri kakor oſamoúki, na velike kamnitne krishe nekaj , kakor ſlézheno shábizo (urha) isreshejo , in tó imá pomeniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bolj hladen, kakor léſ. V okna naj vdéla shelésne krishe ali preplete savoljo tatov; sraven tega naj jih ſhe omréshi

križe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na

križem

criſham
Sacrum promptuarium (1695): Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu

krisham

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti, de nam takú vſim

krishem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila
Genovefa (1841):	nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med

križem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. d. Se vé, de je cena
Divica Orleanska (1848):	s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si
Oče naš (1854):	kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	matere Božje. (Iz latinskiga. ) Žalostna je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je
Oče naš (1885):	kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog

križom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je na celem životu, posebno v križu grozno slabo. S križom živinče nar bolj semtertje omahuje, kakor psi, ki za morom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Mastne garje se tudi narprej na herbtu meti pleči in križom prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte

kriſham
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire

križev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse? Vse to dobro poravnati

križih

Roza Jelodvorska (1855):	Neža jo še vedno pričakuje pod košatim leskovim germam pri križih. Ko vidi od dalječ Rozo priti, ji naglo skoči naproti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. križevnoga puta . . . To bi se imelo

križu

chriſu
Sacrum promptuarium (1695): Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum
krishi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v'
krishu
Genovefa (1841): moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl, to Tvoje snamnje mi ima védno pred ozhmí ſtáti

križi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	za cerkvico s. Uršule Zarigelcom lep kelh; zvonik pri s. Križi na Veršnaselih iz nova pokrili, ki se zdaj prav prijazno
Roza Jelodvorska (1855):	očeta je celo svojo sveto rešnjo kri za nas na križi prelil, de bi nas večne pogube rešil. Ravno tako moramo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	oznanjenji včlovečenje Kristusa tvojiga Sina spoznali, po njega terpljenji in križi častitljivo vstajenje dosežemo po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen

križu

Robinson mlajši (1849):	za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel!
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa!
Maria Stuart (1861):	ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me va-nje prejmeš
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus, na križu zaničevan, Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si

kriſhu

Ta male katechismus (1768):	lih rajmno taiste vofer, katire se je vofruval na S. Kriſhu, samu tu, de na Oltarju se kry napreliva, ampak le
Ta male katechismus (1768):	dvema perstama? ſatu, ke Kristus, katire je ſa nas na Kriſhu umerl, je dve nature imel; boſhjo od vekumej; zhloveshko od
Ta male katechismus (1768):	je en vofer te sprave? Ke je Kristus na S. Kriſhu sam Ozhetu nebeshkemu ſa nasheh grehov volo gorivofral, inu ke
Ta male katechismus (1768):	kry preliti, inu to narshpotlivshe smere na S. Kriſhu sturiti, pusti njo k' sebi pridti, kjer ti sedish na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pokorne, takrat se koker uni Shimen, katire je bil h'kriſhu mojega Synu prov persilen, inu je taiſtèga ves navolen neſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhenena tega zhes uſſe narbel nadolſhnega Joſhefa dal, inu na kriſhu je meni moj Syn shenkal ſa tega drugega, ne ſhenena
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teshku dęllu, kader sem enega naspokorenega Judeſha, inu enega na kriſhu szagajozhesra reſojneka videla. Mene je ena naiſrezhena ſhaloſt stresla, kjer

▶ križan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križan

krishan

Sacrum promptuarium (1695):	kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi

križanega

krishaniga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vami nezh drusiga vedet, inu saſtopit, koker JEsuſa Chriſtuſa tiga krishaniga, katiriga jes nar vezh lubim, inu zhaſtim. Inu leta je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvetiga poſta pretezhi, debi mi na naſhiga sa volo nas krishaniga Chriſtuſa naſhe ozhy na obernili, skus leta pogled naſh spomin
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kadar ſo ſvętiga Duha prejęli, ſo ozhitnu Evangęlium, inu tiga krishaniga Bogá pridigvali: Ony ſo s' nepreſtraſhenim ſerzam Krajlam inu tim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ozhe v' ſrędi ſvojih otrok ſe doli vſędel, podobo letega Krishaniga Jęsuſa v'roko vsęl, inu taku k'ſvojïm otrokam govoriti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dóbo mojga krishaniga Şyna ſama na ſebi, inu v' mojim ſèrzi poſnęla, kaku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęra ſe ne more vezh sbriſsati, tę ſvęte rane tiga Krishaniga vtiſnene. Sa letó gnado te proſsim v'imęni vſih mojih

križanega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte
Revček Andrejček (1891):	nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana

kriſhanega

Ta male katechismus (1768):	njega, dokler je njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu rezhy. Obudi v'meni spomin te vezhnoſtze, inu tega kriſhanega Kriſtusa. Utisni meni v' mojo veli o S. Joſhef! obzhutnoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojega JEſusa; ſakaj ony so mene imenuvaili eno Mater tega kriſhanega , inu na gavge obeshenega, inu eno porodnizo enega hudodelnega zhloveka

križani

krishani

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh moi Krishani isvelizhar Jesus Kriſtus ta moja nahvaleshna molitou bodi tabe kuelzhei

križani

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo
Oče naš (1885):	ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi in bo živel od veka do veka

▶ križanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križanje

Fizika (1869):	naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni tok. Inductionsrolle, navodno vreteno. Interferenz, križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča
Fizika (1869):	golot, Krystall, 30. Kristalovanje, Krystallisation, 29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica, Kugel. Kronrad

križanju
- križanji
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže

▶ križarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križarskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki se bergamote imenujejo, so prišle še le ob času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se

▶ križati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križaj

krishaj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' Jesuſam ſtoriti, ki ſe mu pravi Kriſtuſ? “ Vſi savpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Tedaj je Pilat Barába ispuſtil, Jesuſa je pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Pilat je nevoljen djal: „Vsemite ga ví, ino ga krishajte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlushabnikam ſe ni ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Pilat je nevoljen djal: „Vsemite ga ví, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtoriti, ki ſe mu pravi Kriſtuſ? “ Vſi savpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Tedaj je Pilat Barába ispuſtil, Jesuſa je pa rekel bizhati

križali

krishali

Branja, inu evangeliumi (1777):	Pilſarje ; inu is med njeh boſte vi nekatire morili, inu krishali, inu nekatire boſte vi gajshlali v'vaſheh ſholah, inu njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti. Inu ondi ſo njega krishali, inu s'nym red ta dva reswojnika, eniga na njegovi
Branja, inu evangeliumi (1777):	oblazhilu oblekli, inu ſo ga pellali vonkej, de bi ga krishali. Inu on je ſvoj kriſh noſſejozh vonkej ſhov na ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe je te dni v' njem sgodilo? Jesuſa Nazarezhana ſo krishali, ki ſmo upanje va-nj itoieli, ino danſ je she tretji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſte vidili zhuda ino snamnja delati, Jesuſa, kteriga ſte ví krishali, je Bog is groba v' shivljenje obudil. Mi vſi ſmo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhloveka rezhe: „V' imenu Jesuſa Kriſtuſa, ki ſte ga ví krishali, Bog pa ga je ſpet od ſmerti obudil, ſtojí ta

križali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): vlomil si noge; zato so ga tudi z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj

križalo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči
križata
- križate
  Fizika (1869): potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná
križati
- krishati
  Branja, inu evangeliumi (1777): nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi

▶ križavček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

križavček

Čas je zlato (1864):	zlátov bi bili šli po vodi. In vender en sam križavček, en sam ubogi, borni križavček! Bog me! « Pri teh besedah
Čas je zlato (1864):	vodi. In vender en sam križavček, en sam ubogi, borni križavček! Bog me! « Pri teh besedah vzdigne Angličan svojo zlatokovano palico

▶ križavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križavca
- krishovza
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo

križavec

Čas je zlato (1864):	Na, Lenček! tukaj vzemi en križavec za svoj trud! « Bel križavec potisne Lenčetu v roko, kteri ga vesel v žep spravi
Čas je zlato (1864):	zato ti bom prav hvaležen! Na, Lenček! tukaj vzemi en križavec za svoj trud! « Bel križavec potisne Lenčetu v roko, kteri
Čas je zlato (1864):	v caker iti, to! « »Bog me! « godernja glasno, – »en sam križavec – in ubogi dečko je življenje vagal in kralju konja otel

▶ križec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križec

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na večne
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka sveta

križic
Kmetijske in rokodelske novice (1846): posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh

▶ križem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križem

krishim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze

križem

Zlata Vas (1848):	pa in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pride kdaj v Pariz! Pa kakor polajšujejo železnice prodajo blaga križem po svetu, tako pa nam tudi vozijo in bojo vozile
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v

▶ križema prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navzkriž, križem; [sskj]

križema

krishama

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti

▶ križempot samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

križpotje; [sskj]

križempot
Kmetijske in rokodelske novice (1845): poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le prašaj

▶ križen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

križni
Zoologija (1875): razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični
križnih
Zoologija (1875): vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec
križnim
- kriſhnem
  Ta male katechismus (1768): Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje
križno
Divica Orleanska (1848): Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno

▶ križevača samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

tolar; splet

križevači
- krishovazhi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra

▶ križevitje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

ohromelost; kontekst

križevitju

križovitju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in menile hujše bolečine terpi, kakor uno, ki je po križovitju bolno. Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne nalezljiva. Znamnja, ki se pri dergetavnici, in tudi pri križovitju zapazujejo, so: Nobena ni nalezljiva; pri obeh je živinče v

▶ križevniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

križevniške

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	v Fiorijanske ulice. Druga vrata so bila Nemška vrata tik Križevniške cerkve, nasproti sedanje Reharjeve hiše. Med njimi je držala cesta
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Emonski cesti. Tu se je zopet zasukal ter držal mimo Križevniške cerkve in Turjačanove palače v ravni črti za hišami Gosposkih
Od pluga do krone (1891):	v Florijanske ulice. Druga vrata so bila Nemška vrata tik Križevníške cerkve; nasproti sedanje Reharjeve hiše. Med njimi je držala cesta
Od pluga do krone (1891):	Emonski cesti. Tu se je zopet zasukal ter držal mimo Križevníške cerkve in Turjačanove palače v ravni črti za hišami Grospodskih

▶ križmanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

birma; kontekst

križmanje
- kriſhmanje
  Ta male katechismus (1768): ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa

▶ krma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krm
- kerm
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe

krma

kerma

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	imel škodo; nevarnost je bila, de bi se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj 2 uri prej, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji

krme

kerme

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli

krme

Dohtar Konec in njegov konj (1888):	izgubo ter bil vesel, ko ni bilo treba več plačevati krme. Novi svoj voz in konjsko opravo je dal krčmarju v
Vesela vožnja (1889):	bi ne bilo mogoče dogovoriti se tudi zarad hlapca in krme. »Zlati vól« je bil z dohtarjevim predlogom takoj zadovoljen in
Od pluga do krone (1891):	vender vedeti, saj si tovornik, daje živina potrebna vode in krme, bolj nego človek. Trdo srce in še tršo glavo bi
Vaška pravda (1892):	Logu ni paše, na Ratikah nam pa ne puste pasti. Krme ni, prodati živine ne moremo. « »Žalostno je in hudo, da
Moja hoja na Triglav (1897):	pri meni, ker drugje ne dobi tako visokostne, tako dehteče krme nego v senenem kupu mojega planinskega ležišča ali pravše slonišča

krmi
- kermi
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati.

krmo

kermo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	da rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je

krmo

Kobiljekar (1878):	je dalo odpraviti. Iz hleva je izginila glava za glavo; krmo je prodal še na travnikih in žito še v klasju
Slovenski svetec in učitelj (1886):	mašine, mostove, za vojsko pa od kraja vojne le konjsko krmo. Preprostejši svobodnjak je šel sam na vojsko. Bogatejši pak je
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	se dogovoriva! Koliko bom štel za hlev, za hlapca in krmo? sili dohtar, ki je imel vendar nekoliko pomislekov, akoprav ga
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	preskrbim; dobrega, zanesljivega moža, če hočete? Dobro! Kaj pa s krmo – in s hlevom –? To je lahko pri vas! Plačam, kar
Očetov greh (1894):	živine, dva para konj in do dvesto ovac prezimuje s krmo, ki rase na njegovih senožetih, in če je količkaj letinc

▶ krmar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krmar

Viljem Tell (1862):	prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka
Tiun - Lin (1891):	Krmar krene nato proti Makau. Mračilo se je že, pa vender

▶ krmilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krmila

kermila

Pozhétki gramatike (1811):

Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil

kormila
Stric Tomaž (1853): Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo

krmila

Postillion d'amour (1887):	more hitro dalje, ko bi tudi našli drugo pripravno veslo, krmila pa todi ni hitro nadomestiti. Po končanem dogovoru položí Kitajec
Postillion d'amour (1887):	cev, ki najhitreje učí kítarje pokorščine. Odrine lavdo siloma od krmila ter obrne brod za vetrom. »Jadro na pol doli! Hitro
Pogreb na morju (1894):	vihar. Jeden jambor je bil odlomljen; niti ni bilo videti krmila, niti pomočnih čolnov, ki visé vsaki ladiji nad krovom. Ladija

krmilo

kormilo
Viljem Tell (1862): zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene

krmilo

Tiun - Lin (1891):	a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se
Gozdovnik (1898):	bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še

krmilu
Tiun - Lin (1891): natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó

▶ krmiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krmijo

kermijo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na polju močno poškodovajo. Koze, ki se dobro gleštajo in kermijo, velik dobiček gospodarju prineso. Zakaj prav dobro molzne koze dajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s travo, detelo, zelenim ovsom, jačmenom alj z zeleno grahorko kermijo. Pri takem kermenju je paziti, da se detela prezgodaj ne

krmila

Kupčija in obrtnija (1872):	tem ležeče, kakega plemena je bila živina, kako se je krmila in kako gojila. Koža crknjene živine di zmerom slabše usnje
Marjetica (1877):	gotovi, nespremenjeni uri se je vstajalo, molilo, jelo, se je krmila žival, snažilo pohištvo, delalo in počivalo, kakor da bi bilo
V krvi (1896):	bi bilo to! In krave in vole in teličke bi krmila, skrbela za kokoši in piščeta ... pa otepala žgance in močnik

krmili
- kermili
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno živino

krmiti

kermiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prej, kakor se konji vprežejo, je zjutraj treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo

▶ krmljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krmljenim
- kermjenim
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po

▶ krmljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krmljenja

kermenja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	DEVETI RAZDELEK Od reje, strežbe in kermenja prasičev. Kdor hoče dobre in lepe prasiče imeti, mora za
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	SEDMI RAZDELEK. Od reje, strežbe in kermenja ovac. Da gospodar vse, kar mu je pri živini vedeti

krmljenje

kermenje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	TRINAJSTI RAZDELEK, Reja, strežba in kermenje psov. Pes, zvesti človeški tovarš, je gotovo ena nar bolj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mleka lahko dobijo drisko. Kdor veliko psov redi, temu pride kermenje s kruhom predrago: boljši kup je kerma, ki obstoji iz

krmljenju

kermenju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zelenim ovsom, jačmenom alj z zeleno grahorko kermijo. Pri takem kermenju je paziti, da se detela prezgodaj ne kosi; da se
Najdenček (1860):	da ne bom imel druzega nič opraviti, kakor mu pri kermenju konj in pri vožnji blaga pomagati. Kdo bi mi bil

▶ kročaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

korak; kontekst

kročajev
Robinson mlajši (1849): kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela

▶ krof samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krof

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj

krofe

Kuharske Bukve (1799):	ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de so na prostoru. Zgornja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem

krofi

Kuharske Bukve (1799):	maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi

krofov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ne preveč na enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri

▶ krog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krog

Valenštajn (1866):	že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi
Astronomija (1869):	enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej
Botanika (1875):	sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni in popolni krog (pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih praprot
Botanika (1875):	in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere
Lohengrin (1898):	Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava
Lohengrin (1898):	in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno

kroga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg
Astronomija (1869):	četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih
Astronomija (1869):	solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves
Lohengrin (1898):	ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran
Lohengrin (1898):	kralju in izročivši jo njegovi milosti slovesno stopa na sredo kroga). Zdaj čuj i ljud i plemstvo moj prijav! Brez krivde
Lohengrin (1898):	dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo iti
Lohengrin (1898):	v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó

kroge

Občno vzgojeslovje (1887):	vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se sicer
Občno vzgojeslovje (1887):	vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega
Občno vzgojeslovje (1887):	prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja

krogi

Občno vzgojeslovje (1887):	morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo
Občno vzgojeslovje (1887):	katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje
Občno vzgojeslovje (1887):	njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej

krogih

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet
Gozdovnik (1898):	konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču

krogom
- krogam
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule

krogov

Astronomija (1869):	zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika edini, ki
Občno vzgojeslovje (1887):	višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem

krogu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji
Rudninoslovje (1867):	a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako dolgi
Astronomija (1869):	° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to
Botanika (1875):	Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo
Lohengrin (1898):	Miroslava: slovesno stopaje izmerijo bojišče in je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte

okrogu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v steno ali v jasli sili, ali pa se v okrogu vertí. Vès spehan se potí po celim životu, serce mu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	suší. Mehek les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne
Blagomir puščavnik (1853):	namenjena bije. Vitezi in vitezinje s svojimi hčerami stoje v okrogu, čakajo junaške igre. ” „Vitez Lavoslav mi pripaše sinje jekleno orožje
Trtna uš (1881):	Zato vidimo, da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in se dalje selijo na tisto

▶ krog prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okrog, okoli; [sskj]

krog

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de ga je veselje viditi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zares letas hudo z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de ga je veselje viditi. Sená bo

▶ krogast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

krogast

Fizika (1869):	29. Krivočrten, krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica, Kugel. Kronrad, palčno kolo. Krožen, kreisförmig. Krožnik
Fizika (1869):	kroga. Kreisausschnitt, izrezek kroga. Kreisbewegung, krožno gibanje. Kreiselrad, turbina. Kreisförmig, krogast. Kresilo pnevmatično, pneumatisches Feuerzeug, 108. Kreuzhaspel, motovilo z motarogami. Kristal

▶ krogla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krogel

Razne dela (1870):	pazi, In šteje urne potnike po cestah; Sto liber težkih krogel neštevilno So vergli v mesto že; razrušene Ležijo cerkve, noterdamski
Od pluga do krone (1891):	do dné 19. junija zmetal 23.063 bomb in ustrelil 58.367 krogel ter ž njimi podrl 848 hiš. V Pragi se je

krogelj

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Krištofa obhajali, le da so rabili na mesto razbeljenih svinčenih krogelj pomoranče, ktere je Ljubljanska gospoda med množino zbranih dečkov metala
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ni bal iti do prvih vrst bôjne vrste, za žvižganje krógelj je imel gluha ušesa. Studenec, iz katerega je donašal vodo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	živio-klicev v gozdu, glasni krik »Allah-il-Allah« naših nasprotnikov, žvižganje puškinih krógelj, vrišč in piš ter razpokovanje šrapnélov — to je nepozaben prizor
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	neposredno pred sovražno bôjno vrsto bi prevrtalo prsi na stotine krógelj. Pozorno si ogleda še jeden pot nasprotnika svojega in v
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	druge so nedolžne. Ali tedaj ni res, da čim več krogelj slišiva, tem menj nevarnosti je za naju? « šali se stotnik

krugel
Robinson mlajši (1849): riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone

krogla

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naša zemlja tudi zvezda, je misliti, de mora tudi ona krogla biti. Če pride zemlja v svojim teku med sonce in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	neba obméjana planjava. Že tó nam pravi, de zemlja mora krogla biti. Na morji se pa ne vidi čez 15 milj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so menili in menijo še vsi prosti ljudjé
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili, de je krogla, brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. V
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka
Fizika (1869):	zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje
Gozdovnik (1898):	pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že
Gozdovnik (1898):	ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da

kroglja

Sveti večer (1866):	serce presune', so djali mati. ˛Saj ne vem, ali ni kroglja tvojega očeta serce presunila'. Jokala in molila sva, dokler je
Fizika (1869):	kocka. Kubikinhalt, telesnina, vsebina. Kubikmass, kockovna mera kubična mera. Kugel, kroglja, oblica. Kuhanje, 117. Kühlapparat, hladilo. Kukalo čarodelno, Zauberlaterne, 144. Kurbel
Fizika (1869):	krumlinig. Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica, Kugel. Kronrad, palčno kolo. Krožen, kreisförmig. Krožnik čarodelni, Wunderscheibe
Mineralogija in geognozija (1871):	je morala tleča zemljina krogla vsa skozi goreti, kakor žareča kroglja na vodi zgorečega kaliuma, ki žvižgaje po njej okoli plava

kugla
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí

kroglah
Tiun - Lin (1891): se bile potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a

kroglam

Gozdovnik (1898):	še kratko premirje. Postaviti si moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta vedno se premikaj oči
Gozdovnik (1898):	trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam, ktere bi pošiljali z dreves dolu na naju. A midva

krogle

Divica Orleanska (1848):	Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída
Fizika (1869):	kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo
Mineralogija in geognozija (1871):	popred in okoli tega kosca so se nabrale še druge krogle kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano
Gozdovnik (1898):	In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo

kroglje
Botanika (1875): posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna

kugle

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči

krogli

Tihotapec (1855):	je razdrobila levico. I s tabo! zavpijejo štirje i dve krogli zažvižgate v čoln i ena Matičetu v serce, da omahne
Tihotapec (1855):	pade znak. I ob enim počijo tri puške i dve krogli zažvižgate v kraj čolna i ga odkoljeta kos. Ana! Ana
Od pluga do krone (1891):	zase, «topništvo je pravo mesto mojim naporom. Ondu, kjer veljá krogli v zraku preračuniti pot, ne bodo mi prečili namer. Dà
V krvi (1896):	prhali in puhali oblačke sape iz širokih nosnic. Debelušen, nalik krogli zavaljen kočijaž v livreji s cilindrom pa je še tleskal
V krvi (1896):	na svojo soprogo. Mala, živahna debeluška pa se je nalik krogli zavalila iz kočije, oprši se z obema rokama ob Tužna
Vinjete (1899):	da so se videle vzbočene trepalnice, kakor dve veliki sivi krogli, globoko zakopani v izsesane jame. Prsti pa so se še
Vinjete (1899):	Ona nima nikakršnih oči! Globoko v senci dve veliki stekleni krogli, brez misli in brez svetlobe, – to niso oči ... In njena

kroglo

Fizika (1869):	krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c.
Fizika (1869):	teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona
Gozdovnik (1898):	dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v

kruglo

Kuharske Bukve (1799):	nagelshbiz, zęliga popra, inu muſkat zvęta; deni v' ſtaklęnzo ali kruglo, nahudiga jęſiha, poſtavi na ſonze, al na toplo. 256. Krebulzhína
Kuharske Bukve (1799):	preręsan, ſe sraven dene, Vſe ſkup v' eno parſtęno pozineao kruglo. To kruglo poſtavi v' en kotel vręliga kropa, poſtavi gori
Kuharske Bukve (1799):	sraven dene, Vſe ſkup v' eno parſtęno pozineao kruglo. To kruglo poſtavi v' en kotel vręliga kropa, poſtavi gori eno tęsho

▶ kroglast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroglaste
Rudninoslovje (1867): sol, 2•3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa je gručava časi

kroglasti

Rudninoslovje (1867):	so kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i
Rudninoslovje (1867):	i 3•8 krat teži od vode. Zložene vrste so króglasti, kapničasti posnemki ter imajo tenko-stebelčáste, časih tenko vláknaste zloge. Nahaja

krogljasti
Zoologija (1875): kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se

▶ kroglasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kroglasto
Mineralogija in geognozija (1871): to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo na vse strani enako

▶ kroglica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroglic

krogljic

Kemija (1869):	smetano (na pr. v pinji), raztrgajo se one mrenice tolstih krogljic, in te se sprimejo v surovo maslo (Butter). V surovem
Fizika (1869):	osébljenega človeka debele iskre vleči, prikazni bliska, ples možičkov in krogljic, električno kolo, električna pištola, električno zvonenje, zažig vinskega cveta, zažig
Zoologija (1875):	združene. Proste celice nahajajo se v krvi v podobi malih krogljic, o njih govorimo pozneje. Iz tkanine pa obstoji na pr.

kroglica

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	letva (lašta), in na to še le lvelj. Če stopi kroglica iz svoje votline in se nagne navzdol, je to znamnje
Človek toliko velja, kar plača (1861):	obrisala sem si solze. Upam, da tako blagega serca ni kroglica zadela. Prišel bo Matevž nazaj in ž njim veselje. Zame

krogljica

Rastlinske svatbe (1877):	dlačicami ali bradavicami posute, ali še drugače ozaljšane. Vsaka taka krogljica ima dve kožici, ter je napolnjena z neko tekočino. Verhna
Rastlinske svatbe (1877):	ali prebojev, skozi katere se vidi spodnja kožica. Ako taka krogljica pade na vlažno mesto, vpija mokroto, vsled tega se napne
Rastlinske svatbe (1877):	vratovi stojé v kolobaru sredi cveta med prašniki. Ta otla krogljica sè zerni in vratovi vred je četerti del cveta ter
Rastlinske svatbe (1877):	Sedaj pa še prerežimo ono podolgasto krogljico pod čašo. Vidite! krogljica je otla, po njenih stenah pa visé drobna bela zernca

kroglice

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti
Rudninoslovje (1867):	da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci

krogljice
Kemija (1869): trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi

kugljize

Genovefa (1841):	podálo. Vſaki dan ji je pripovédoval, kako ſo majhne seléne kugljize, ki ſo na ternjuljevim germu, in seléne, kakor jajznki podolgaſto
Genovefa (1841):	ſo na ternjuljevim germu, in seléne, kakor jajznki podolgaſto okróglje kugljize od divjih rósh dan na dan vezhi prihajale in kako
Genovefa (1841):	poganjalo. Veſ radoſten je Boleſlav priſkakljàl in klizal: „Mali! seléne kugljize na ternjulah ſo sdaj sgol majhne, ko ſnég béle zvétke

kroglico
- krogljico
  Kemija (1869): več mestih v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa

▶ kroglin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krogline
Fizika (1869): zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je res tako, in na večih vodah

▶ krogoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

okrog; kontekst

krogoma

Razne dela (1870):	bil, Samši na Kos, na otok. Kronid, se zbudivši, razbiva, Krogoma boge derví — posebno pa mene iskal je! — Ak bi uhvatil
Razne dela (1870):	Tudi ne prime se več, obeljena skorja je z jeklam Krogoma čisto okolj, junak pa v desnici je suče, Kimu vladavni
Razne dela (1870):	kostka nakloni, Pervi de jo zaderví v protivnika sulico britko. Krogoma moli narod in rame dviguje na kviško, Tako zdihujejo vsi
Razne dela (1870):	ne da se, Tudi mogočni Kronid storjeniga več ne predela. Krogoma zid je posip, ki zdel se je vterjen za večnost
Razne dela (1870):	brez tega grozé poredama Parce i Kere, Teh pa je krogoma broj, de nI jim uteči mogoče, Dvigniva krepko tedaj se
Razne dela (1870):	Kronidovim zverne, In se iz panja sopar gorečiga žvepla poganja; Krogoma bivši stermé osupnjeni groze in čuda, Ker grozoviten je grom
Razne dela (1870):	očisti z ambrozjo, Mane in derga potem ter maže vse krogoma člene Z oljem duhtečim okrog, ki vsako dišavo preseže, Ki
Razne dela (1870):	na morju. Zdaj pa ko vidijo moč Trojansko napadati zide, Krogoma javk zadoní, obupni hropot i razbuka. Udrita una naprej, se
Razne dela (1870):	trum sprehajata vidu grozivna, Čudilo jima se je, gledaje ju, krogoma množtvo Verlo Trojansko, in tam stermijo pogumni Ahajci. Stavši se

▶ krogoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

v krogu; kontekst

krogoma

Razne dela (1870):	milenka, Žarno objeta v dotik se gugata v postelji prožni. Krogoma leta Atrid ko divja zverina požrešna, Pazi de vgledal bi
Razne dela (1870):	in žarne pijače, Zdajci nalivajo spet služivni mladenči do roba, Krogoma vsilijo vsim kozarce napolnjene vina. Tako tolažili so junaki cveteči
Razne dela (1870):	Nam pa ostani potem prijatelstvo, zveza i družba. Reče, in krogoma vse dvomljivo in muto posluša, Končno pa glasi se tak

▶ krogoma predlog(zastarela beseda) ↘ IMP

okrog; kontekst

krogoma

Razne dela (1870):	Hera, le v mene zaúp! nikdo naj zapazil ne bode, Krogoma naju oblak zlatovja blešeči prosterl bom, Hetija vperte očí celó
Razne dela (1870):	nevesto, Hvali narod, hvali mesto, K mizi vsi potem gredó, Krogoma se vsedejo. Aj! je bila to pojedna, Bogatije take vredna
Razne dela (1870):	Prestrašeni ti po strogi besedi vladarja, Udrijo brambi nasprot, se krogoma kralja gnetivši, Tudi v ozidju sedaj se vkrepijo trume Abajske
Razne dela (1870):	umno. To na germadi sivor še z vinam obrizga černelim, Krogoma njega stojé s petozobmi mladenči streživni. To ko sožgali so

▶ krogotek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroženje; [sskj]

krogoteku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne bo, padel bo na glavo in

▶ krogotok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroženje; [sskj]

krogotoku
Botanika (1875): segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih

▶ krogov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krogovega
Fizika (1869): ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali
krogovim
Fizika (1869): pri B skoz zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek

▶ krohot samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krohot

Jela (1859):	za beračem, pa berača ni bilo več viditi, le hudoben krohot se je slišal za sosedovo hišo in pokanje plota, ki
Zlato pa sir (1860):	je toliko v Bohinji". Na zadnje Čukove besede so debel krohot zagnali lovci, ki so za kupom stoje ves čas Čuka
Pomladanski vetrovi (1881):	je zlila strahovita ploha. Iz bližnjega griča se zasliši surov krohot vaških fantinov, ki so se tam zbrali in škodoželjni pričakovali
Kotanjska elita (1898):	zreli ... leščniki,« je jecal zdravnik. Nekateri so takoj zagnali bučen krohot, a drugi treznejši so grdo pogledovali vinjenega zdravnika ... Ta neprijetni
Kotanjska elita (1898):	kazali ostentativno in porogljivo tja na trato; zagnali so strašanski krohot, da mu je pretreslo mozeg in kosti. Zaječal je grozno
Gojko Knafeljc (1899):	je stokal pobiraje se, a po dvorani je nastal gromek krohot. Šele črez dolgo je prišel do besede kovač. »Torej vse
Gojko Knafeljc (1899):	ko je vse prečitala, je prasnila v glasen in gromek krohot. »Jej, jej, to je pa nekaj vredno! Gospod bode pa

krohotom

Stric Tomaž (1853):	druge dela spod rok gredó. “ „Se ve da“, se s krohotom zasmeja Hari, „strogo za polajšanje pri delu? O kaj vam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ki je za mano prišel v sobo, vmes in s krohotom pravi: „Če se vam kmetje tako smilijo, pa vi za-nje

▶ krohotaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

krohotaje

hrohotaje
Divica Orleanska (1848): Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu mojimu pravice Beseda ni za mene

krohotaje

Stric Tomaž (1853):	za nobeno rabo več, za mene posebno ne“, odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš ne, tudi
Čas je zlato (1864):	že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta

▶ krohotanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

krohotanje

Roza Jelodvorska (1855):	vidi, pri umirajočim ognju, rumenkaste svitlobe. Strašni ropot in peklensko krohotanje se razléga po gradu. Pijani sovražnik razgraja in ropa brez
Zerkviza na skali (1855):	najljubſhe? ” „Tvojiga ſinzhka,” sareshi rudézhi in sopet je gromelo ſtraſhno krohotanje v Hubertove uſheſa, ſtraſhno ſe je sabliſkalo in ptujz je

krohotanjem

hrohotanjem

Blagomir puščavnik (1853):	veliko bučo vino, zdaj še eno, in vpije z groznim hrohotanjem: ”Zdaj ga imam svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še tretjo
Blagomir puščavnik (1853):	roko ponujam; on pa šobe napne in godernja z zaničljivim hrohotanjem proti meni: Križ in zlata verižnica (ketna) sta vaša. Pa

▶ kroj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in

kroju

kroji

Kelmorajn (1864):	suknjo modro, kakor jo mlinarji nosijo, in pa najnovejšem ščavniškem kroji. Kolér mi je šterlel za dva pednja od suknje, in
Postillion d'amour (1887):	boriti se mora z narečjem. Kdor zapazi kàj nenavadnega na kroji njegovega talarja ali da ima vozel na kiti drugačen, nego
Od pluga do krone (1891):	iz Selanove gostilne čvrst in zal mladenič, opravljen po najnovejšem kroji. Pod pazduho ima nekako mapo, v kateri je obilo črt
Od pluga do krone (1891):	pokrival vso napravljeno od domačega blaga in podobno si po kroji in blagu kakor jajce jajcu. Suknjo in telovnik je obema

▶ krojač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krojač

krajač

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	iz hiše šel”. Prepírati sta se začela, in ker je krajač tudi še dve luči plačane hotel imeti, ktere je sožgal
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je Pavliha blizo terga 14 dni stanoval, zraven je pa krajač prebival, pri kterem so trije šivankarji na klopi sedeli. Kadar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	metati; zakaj dobro sem vedil, de bo to prazno delo”. Krajač mu reče: „Ali sem jez tega kriv, ali sem vedil

krojač

Deborah (1883):	potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni
Deborah (1883):	Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni
Deborah (1883):	Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna
Deborah (1883):	za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo

krojača

Domen (1864):	smert je morala biti blizu. „Kje sem? " praša s težo krojača. „V domačih krajih si, Domen, na travniku grajskem pod lesniko
Domen (1864):	nihče umel. Ko se je beračevo veselje nekoliko poleglo, jamejo krojača popraševati, kako je to bilo. „Jaz sam ne zapopadem, ne
Ljubljanske slike (1879):	kavalirja, ki gre – v cerkev? Ne, o lepem dnevu svojega krojača imenitnosti na svojega telesa podobi kazat ženskemu spolu na sprehajališča
Pomladanski vetrovi (1881):	a vendar ne moderno okusna. Zato je Binče sklenol kakega krojača poiskati, da ga malo lepše opravi. „Meni lepo novo obleko
Pomladanski vetrovi (1881):	ga malo lepše opravi. „Meni lepo novo obleko! " nagovori Binče krojača, „temu pa," na Matevža kažóč, „fino livrée-napravo! " Matevž bode odslej
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	zaradi mojstrov-skaze. Leta 1609. n. pr. so zaprli nekoga krakovskega krojáča, torej človeka, ki ni pripadal pod mestno, ampak pod gosposko
Abadon (1893):	samozadovoljive poglede nad sodniki in poslušalci. Predsednik ostro pokara brbljavega krojača. Drugi porotniki kličejo vsi vprek, da so tudi oni prejeli
Gojko Knafeljc (1899):	da je grozno zahreščalo in se je mož zavalil na krojača. »O joj! Ta je pa težek! « je zavpil Legan. Debeli

krojače

krajače

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in po tergu: „Ali ste vidili, kako je veter tri krajače z okna pihnil! ” Vsi ljudje so vkup derli, se smejali
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Vsi ljudje so vkup derli, se smejali in krohotali, in krajače zasramovali.

krojači

krajači

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	šel. 29. Povést. Kako je Pavliha naredil, de so trije krajači s klopi padli, in kako je potem ljudi prepričeval, de
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	okno in se dergnejo ob noge klopí tako, de so krajači s okna na ulice zleteli. To viditi vpije Pavliha po
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v noči pred semnjem Pavliha noge klopi, na kteri so krajači sedeli, klop pa položi na kamen. Zjutraj postavijo krajači klop
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	so krajači sedeli, klop pa položi na kamen. Zjutraj postavijo krajači klop na noge, se vsedejo in šivajo. Ko je svinski
Valenštajn (1866):	tudi kmet. Prvi lovec (trobârju). E molči! Tifenbáhovca sta; Sami krajáči so to z rokavičarji vrèd! V Brigi so žedéli na

krojači

Kelmorajn (1864):	so bile počitnice morne in vesele. Celi mesec so imeli krojači in črevljarji dela zadosti; dobil sem novo suknjo modro, kakor
Ljubljanske slike (1879):	ob nedeljih in praznikih po obleki največji gospodje čevljarji in krojači, a to je laž; največi gospod je take dneve komij
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	slano računal in prodajal ostanke sukna čižmarjem. Tako delajo gosposki krojači še dan današnji, zato jim vele Hrvatje po pravici: »krajači
Cyclamen (1883):	razodel. Dejal je, da v čitalnico zahajajo le čevljarji in krojači, z gosposko suknjo opravljeni kmetje, in kako bi rekel — vsake
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ne bode zdelo dobro, pomnožiti tega števila. « Najmnožnejši so bili krojáči (triindvajset mojstrov), in čevljarji (dvaindvajset,) poleg teh je štela pekárska
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	vkljub temu je magistrat odločil, da so mora z mostnimi krojači pobotati, ker je vsprejemal dola sovoda proti nižji coni tudi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	za rokodelce svoje; v Ljubljani so si pa n. pr. krojáči, čevljárji in jermenárji osnovali celo dve zádrugi, jedno za mestne
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	rokodelstvom. Ljubljana je bila središče rokodelskih zádrug. Navadni rokodelci, čevljárji, krojači, tkalci itd. so imeli v vsakem mestu svojo posebno zádrugo
Abadon (1893):	vas utegne takoj usmrtiti? — Porotnik ga zavrne: — Tudi mi, preprosti krojači, nismo brez srčnosti, zlasti kadar gre za pravično reč. Ta

krojaču

krajaču

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	28. Povést. Kako je Pavliha pri krajaču (žnidarju) pod kadjo šival in iz suknje volka naredil. Pavliha
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in iz suknje volka naredil. Pavliha je šel tudi k krajaču v službo. Ko je v šivavnici sedel, mu reče mojster

▶ krojiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razcepiti; kontekst

kroji
Od pluga do krone (1891): četrt ure hodà proti severu, leži slavonski Zemun. Ondu se kroji Dunav na dve strugi, katerih glavna drži ob ogerskobanaški strani

▶ krojiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razgraditi; Pleteršnik

kroji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): zedinjene. Vesoljna narava ali natora po vsem svetu vedno sama kroji in delí stvarí, in jih spet zedinva ali v tiste

krojiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vagati i. t. d. Od tega, kar hoče v pervíne krojiti, vzame v majhni meri in teži, de ima vse pod
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to je, v pervíne, ki se ne dajo dalje več krojiti; učí pa tudi dva ali več tacih obstojnih délov ali
Naravoslovje alj fiziko (1849):	cinaknih kosčikov z žveplokislo vodo, in kmalo se bo voda krojiti začela v svoje pervine: kiselc in vodenc. Ruda namreč vabi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa trupla in rastline nehajo živeti, in začno gojiti, se krojiti in razpadati, se ločijo od njih gazi in bežé nevidno

▶ krok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

korak; kontekst

kroke
Robinson mlajši (1849): je videl vèrh — goro ino onamo — ta je tude zamèril kroke. Po poti je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil
krokom
Robinson mlajši (1849): pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde
krokov
Robinson mlajši (1849): dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega

▶ krokanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krokanje
Genovefa (1841): mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar

▶ krokar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krokar

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je uni stari mož? « In na plotu je sedel spet krokar, ali pa njegov sin, kar je prav za prav vse
Zoologija (1875):	v starih zidovih, v zvonikih in pod strehami. Vran ali krokar (C. corax), pod. 114, napada kakor kaka ujeda manjše živali

krokarjev
Genovefa (1841): ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga berleſa, kadar

krokarji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kdor ſvojiga ozheta saſramuje, in ſvojo mater sanizhuje, naj mu krokarji oko ſpod zhela iskljujejo, in orlovi mladizhi poshro. “ ˛Semu in
Genovefa (1841):	rékel. „Vé tako lépo pojête? Vé shé lépſhi snate kakor krokarji, ki zélo símo v zhaſih tako shaloſtno ſtradajo, in tudi
Genovefa (1841):	jih ne sébe. Glej, tudi ternje ni saſtojn tukaj. Hudi krokarji bi mladízhke posherli. Ternje jim pa do gnjésda brani in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Kdor svojiga očeta zasramuje, ino svojo mater zaničuje, naj mu krokarji oko spod čela izkljujejo, in orlovi mladiči pošro. ” Semu in
Pripovedke za mladino (1887):	mu pove, okamenel bo od nog do glave. ” Ko se krokarji tako pomenijo, zopet odfrče, zvesti Ivan pa jih je dobro
Pripovedke za mladino (1887):	Ko izstopijo na suho, zgodi se, kakor so krokarji prorokovali: naenkrat pridirja krasen lisec. „Kakor navlašč,” vsklikne kralj, „naj

▶ krokodilov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

krokodilovo
Divica Orleanska (1848): upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi

▶ krom samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krom

Kemija (1869):	pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične
Kemija (1869):	kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od
Kemija (1869):	se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki
Kemija (1869):	posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. Akoravno je krom ena izmed

▶ kromov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kromov

Kemija (1869):	Gallussaure, šiškova kislina, 469. Galmei, kalamina. Galun, Alaun, 418. Galun kromov, Chromalaun, 428. Galvanoplastika, 441. Garancin, 486. Gas, plin. Gasentwickelungsrohr, plinovodna
Kemija (1869):	dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo

kromova
Kemija (1869): okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli
kromovega
Kemija (1869): imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se

▶ kromovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kromit; splet

kromovec
Kemija (1869): rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa

▶ kromovokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kromaten; splet

kromovokisli

Kemija (1869):	ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3.
Kemija (1869):	Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali, 405. Kalij kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli
Kemija (1869):	kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3.

▶ krompir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompir

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Irskim je bilo pa hudo leto, posebno za korún (krompir) ; skorej ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	če ne pomaga, ne škodje tudi ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali
Zlata Vas (1848):	verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga

krumpir

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pet, do šest centov krumpirja dado cent moke, ker je krumpir iz bolj pognojene in očejene njive veliko težji. Če uzamemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	večkrat dobro premešati. Potem se kiselna — smerdeča voda— odlije, in krumpir se pere tako dolgo v čisti vodi, dokler se vsa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenovaniga hudičoviga olja (Vitriolöhl) skupaj, in potem vlij to na krumpir. V ti vodi ostane krumpir tako dolgo, dokler prav bel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in potem vlij to na krumpir. V ti vodi ostane krumpir tako dolgo, dokler prav bel postane, kar se veči del
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	večimo žganje (rakijo) žgali, in to natvorno in čudapolno blago (krumpir) ne le v mnogih pijanicah (oštarijah) končvali; ampak tudi srečo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zgubi. Tukaj opomnim, de je boljši preveč, kakor premalo prati. Krumpir se posuši potem na zraku, (ljuftu), še boljši pa v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le perpravljena biti : če se more 100 bokalov vode na krumpir vliti ‚tak zmešaj 99 bokalov čiste vode in en bokal

krompirja

kromperja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo

krompirja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se je pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo sadili. Če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa
Kemija (1869):	alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se iz krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen

krumpirja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga pa več) in če si mislimo, de 5 centov krumpirja da 1 cent moke, tako znese to 40 centov moke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od 6 mernikov posjanja v srednje rodovitnim létu 200 centov krumpirja zraste (v veliko letih ga pa več) in če si
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	6 goldinarjev srêbra kupcam prodajo. Štirje, pet, do šest centov krumpirja dado cent moke, ker je krumpir iz bolj pognojene in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno) is krumpirja delati, in perpoveduje, kako pametno so severni Nemci ravnati začeli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj so Nemci is krumpirja k večimo žganje (rakijo) žgali, in to natvorno in čudapolno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naroda podkopvali. ) Davno so že znali za hišno potrebo is krumpirja* moko delati, tudi so ž njo v več krajih že
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo iſkal v ſvoji okolizi ras — ſhiriti. — o — Moka (brašno) krumpirja. Zagrebški list mesečni od leta 1842 perporoča, moko (brašno) is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pametno so severni Nemci ravnati začeli kteri z' moko is krumpirja v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj so Nemci is

krompirjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli
Zlata Vas (1848):	je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko

krompirjev

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Krompirjeva župa drugačna. Operi čisto pet ali šest debelih krompirjev, olupi jih, zreži jih na kočnike in duši (dinstaj) jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo masla in osem srednjih kuhanih in drobno zribanih krompirjev do rahliga, perdeni osem jajc, nekoliko muskatoviga cveta, cukra, drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlici jesiha perdenejo. Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri jajca

krompirju
- krompirji
  Kemija (1869): zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih, na pr. v kostanji, želodu
- krompirju
  Botanika (1875): Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter

▶ krompirček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompirčke

krompirčike

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumeniga peci. V mast, ki odkaplja, deni kuhane in olupljene krompirčike in obloži skledo z njimi, ko za na mizo napravljaš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro z njo zavri. V polivko deni na zadnje olupljene krompirčike. Koštrunovo bedro v polivki.

▶ krompirjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompirjev

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni dobriga jesiha, dobro pocukraj in vli nanj dobriga olja. Krompirjev hren. Kuhani in drobno nastergani krompir zmešaj z oljem, poli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z žemljevimi drobtinami in počasi v maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Telečja obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s

krompirjeva

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	klobasice. Grah s suho zlatenko. Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva potica. Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Krompirjeva župa drugačna. Operi čisto pet ali šest debelih krompirjev, olupi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Krompirjeva potica. Mešaj eno unčo masla in osem srednjih kuhanih in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Španske jabelka. Špinača z jajčnim cvertjem. Brizgani krofi. 137. Krompirjeva župa. Jabelka oblečene. Polenovka z zelenim graham. Raki v smeteni
Kemija (1869):	duha, kterega se tudi navzame žganica. Tako na pr. dobi krompirjeva in ržena žganica duh in okus od patoke (Fuselöl, glej
Kemija (1869):	in zato se testo ne more zrahlati. Ravno zato tudi krompirjeva in rajževa moka ni za peko. Razkoline organskih spojin. Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva voda zdravilo zoper revmatizem. — Krščanstvo pri Slovencih do Cirila in

krompirjevega

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zreži kos gnjati, čebule in zeleniga peteršilja, naredi iz krompirjevega testa cmoke, napravi od strani luknjo, namaši gnjat vanjo, zamaši
Kemija (1869):	opere se v vodi, spreša in pomeša z 10 odstotki krompirjevega škroba. Žestinske ali opojne pijače delajo se vse iz zevrelih

krompirjevi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni).

krompirjevim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s krompirjevim hrenam. Višnjevo zelje z jesiham. Lešterke v žolci. 48. Zarumenjena
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	181. Župa z ocvertimi žemljami. Meso s sardeljino polivko in krompirjevim hrenam. Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih

krompirjevo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam. Telečji kosc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v popirji. Spenjeno marelčno kuhanje. 78. Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79.

▶ krompirjevec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompirjevec

Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	vidim večnega veselja, ako —« »Kaj pa ti veš! « »O ti krompirjevec ti! « »Ti, ti … preoblečena žaba! Allah naj te udari s
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	prijatelja. Najbolj je jezilo Abdula, da mu je rekel Kara: »Krompirjevec! «, njemu, ki je znal vse »kitabe« (sveta pisma) in vseh

▶ krompirjevec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompirjevka; SSKJ

krompirjevec

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	prileže. V mastni zemlji pa, kjer krompír bolj v zeliše (krompírjevec) žene in se le malo drobniga krompírja pridela, pa prekosí
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nekoliko gnojí, nekoliko pa se klaje s tem domá prihrani. Krompirjevec po travnikih raztrošen, da zgnjije, pravijo da travnike dobro gnojí
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	9. Če se mu o sv. Marjeti ali se pred krompirjevec (perje) poreze, se zlo obvarje gnjiline, krompirja pa se po
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	utegnil zgreti in spriditi. Veliko jih je, ki krompirjevo zeljše (krompirjevec) porezujejo mesca augusta in ga za živali porabijo. Prepričal sim
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gnjije; če se redko sadí, manj gnjije, ker sapa zamore krompirjevec bolj prepihati. 6. Nar bolje ga je plitvo saditi, to
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	povsod čisto zdrav viditi. Začela se je gnjilina (da je krompirjevec začel veniti) okoli sv. Jakoba ali pa še le okoli

▶ krona samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kron

Divica Orleanska (1848):	angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	imel, s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil

krona

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo
Divica Orleanska (1848):	dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno
Divica Orleanska (1848):	slave sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani
Divica Orleanska (1848):	proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka
Maria Stuart (1861):	Paulet. Preslavna krona! Moj Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred

krone

Sacrum promptuarium (1695):	glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe
Divica Orleanska (1848):	Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v
Divica Orleanska (1848):	vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri. Dünoa. O tim
Valenštajn (1866):	Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona
Zeleni listi (1896):	je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter

kroni

Razne dela (1870):	nemilo Oblast in slast britanskiga bahanja. Prežlahtni je v francoski kroni kamen. Nobeno kraljam svôm, prededam tvojim Čistejši ni zvestobe ohranilo
Žalost in veselje (1870):	čoln jame se pomikati k bregu. "Koliko pa tirjate? " "Dve kroni," bil je odgovor. "O, to je preveč, pa naj bo
Razne dela (1870):	Ko v Severu zabliska v zraku svit, Koló plemen ob kroni vihra čadno. Zdi šotor se, kim verh goreči škit, Na
Gojko Knafeljc (1899):	uri je čitalniški predsednik, gospod Malec, posestnik in gostilničar »Pri kroni«, otvoril zborovanje. Bil je velik in širokopleč, ali nekako drobne

krono

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v
Divica Orleanska (1848):	vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem
Divica Orleanska (1848):	mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti. Na to pristavi, de mu treba
Divica Orleanska (1848):	Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na
Divica Orleanska (1848):	Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo

▶ kronan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kronan
Divica Orleanska (1848): mi reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni še olje sveto, On kralja še
kronana
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt
kronanega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela

kronani

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nezh na grata? Ali ni on tiſti, od katiriga ta kronani Prerok David Pſal. 32. taku sprizhuje: Verbo Domini cæli ſormati
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ni mogla nihdar obena snajdena biti. Od katiriga ta kronani Prerok David v' ſvoimo 22. Pſalmu taku govory: Innocens manibus

▶ kronanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kronanje

Pozhétki gramatike (1811):	(:v' pravgóvoru:) parle, govorí, pomme, jableko, couronnement, krónanje, vénzhanje. Isjemi. 1. Dolg je predhodni slog v' flamme, plamén
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakoršni so: Golgata, božji grob, lopa iznajdenja svetiga križa, ternovo kronanje, ječa i. t. d., in de bi po tem te

kronanju
- kronanji
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in

▶ kronanjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

kronanjskem
- kronanskim
  Divica Orleanska (1848): (Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo

▶ kronati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kronal

Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe v' nebeſſa vsel. 5. Katiri je tebe v' nebeſih kronal. KONZ.
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe v'nebèſsa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal.
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe v'nebèſa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal.
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe v'nebęſsa vsel. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal.

kronali
Sacrum promptuarium (1695): Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte
kronata
- kronate
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega

▶ krop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krop

Kuharske Bukve (1799):	rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kdor le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teplamo, de mu bolj kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v

kropa

Kuharske Bukve (1799):	v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna

kropom

kropam
Kuharske Bukve (1799): ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo

kropom

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kebrički pobegnejo; ondi se dajo nabirati in po tem s kropom pokončati. Žito dobro suho in hladno v tàmi jih obvarje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in osevne gnjezda naj se zatarejo, nar boljši z vrelim kropom, kar se v votline z brizgo storí. Tudi ta mesec
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kebre zatirati, in mravljišča, ki niso deleč od drevja, s kropom ali pa še boljši z lugom pokončati; ljudém pa poštenost
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	medam rade gredó. Poiskati mravljiša, od kodar pridejo, in s kropom popariti in pokončati je nar gotoviši pomoč. — Poleti se težko
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ki ni delječ, in ga z lugom ali pa s kropom popariti, in mravlje in njih zalego zatreti. Tudi sladkorjasta voda
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	svojo kavo. Mladica poišče čašice, takózvane »finžale«, napolni jih s kropom, strese vánje nekoliko drobno semlete žgáne kave, poseže v nédrije
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Turkov je obležalo s kamenjem in sodi pobitih in s kropom poparjenih v klancu, ostali pa so odbežali na vse strani
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Niso za grmovjem, kakor svoje dni na Turke, prežale s kropom in debelim kamenjem na nje junaške žene, pač pa viteški
Najmlajši mojster (1896):	na tla in ni se ganil. Kakor bi ga s kropom polil, tako so ga zadele mojstrove besede, in ko bi

kropu

kropi

Kuharske Bukve (1799):	na sherjavzo, de pozhaſi vró. She poſębej obari ſhpargelne na kropi, de enmalo savró, jih odzędi na ſiti, s' merslo
Kuharske Bukve (1799):	delnov olupi v' kropi poparjene, jih poſuſhi, inu shgi kakor kafè; oboje ſtolzi drobna
Kuharske Bukve (1799):	inu sadnizh na grah v' kosi. Artizhoke obario poſębej na kropi, na pol mehke dęnejo v' grah, de ſe ſkup kuhajo
Kuharske Bukve (1799):	rumenaka teſtó, ga svalaj, sręshi na tanke nudelne, jih na kropi ſkuhaj, ozędi, ohladi; smęſhaj kuhane nudelne s' drobno sręsano preſhuto
Kuharske Bukve (1799):	shupe. Dęlaj zmoke is tę omęſe, inu kuhaj na vręlim kropi. Pomashi eno ſklędo ſrovim maſlam, pokladaj zmoke notri, perlì shupe

▶ kropiti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kropit

Na stricovem domu (1860):	vsaj ljudém se je tako zdelo, ki so ju hodili kropit. Pravijo, da so bile celo njune kostí, ko so jih
Domen (1864):	mesečino takó, da ga je lehko vsak zagledal. „Noter pridi kropit, ako si pošten, kaj bi zijal v ljudska usta od
Žrtva ljubosumnosti (1884):	pošteno ženo. Od vseh krajev so hodili torej ljudje mrliča kropit in so iskreno molili za ubogo dušo. A kdor je
Naši vaščanje (1891):	Zaspal je v smrt lahko in mirno. Ljudje so hodili kropit mrliča; prišel je tudi Tileh in jedini ta se je
Ljudska osveta (1892):	se je razvedela bliskoma po vsej dolini. Hodili so jo kropit trumoma iz vseh vasij in selišč. Vsak je hotel videti
Vaški pohajač (1893):	Vsemogočnemu. Materino srce najde tolažbe v molitvi. Ljudje so hodili kropit Trznarja in ti dobrosrčni ljudje so jo pomilovali in tolažili
Abadon (1893):	večer mi je umrla mati. Gospa jo je šla jutrodan kropit, saj sta bili nekdaj znanki. Prišla je pri tej priliki
Svatba na Selih (1894):	otroci so jokali in klicali očeta, ljudje pa so hodili kropit in milovat nesrečno družino. Pri Svetem Primoži je zvonilo, in
Zunaj (1896):	zabolelo, ga poljubil in hitro odšel ... Trumoma so hodili ljudje kropit pokojnico in donašali vencev … Večkrat je šel Ivanček pogledat, ali

▶ krošnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krošnjo

Človek toliko velja, kar plača (1861):	iti, pa pojdem, odgovori Matevž, le dovolite mi, da vzamem krošnjo in denar. Segel je v omaro, kjer je pred sinočnim
Človek toliko velja, kar plača (1861):	Bogom! Nič več me ne bote vidili! " Zadel si je krošnjo in šel je iz vasi. Z nikomur ni govoril in
Človek toliko velja, kar plača (1861):	Bilo je že čez deset, ko je dolgo pričakovani pohiševavec krošnjo v hišo prinesel. „Kaj se ti je pa primerilo, da
Človek toliko velja, kar plača (1861):	hoče; jaz te bom pa pozabila. " Matevž spravi denar, zadene krošnjo s pomočjo Krucmanovo, in možje so stopili čez prag. Reza
Človek toliko velja, kar plača (1861):	čakati? " ga vpraša ženica, mu skoči nasproti, ter mu pomaga krošnjo sneti. Matevž odgovori precej veselega obraza: „Dobra kupčija in druge
Domen (1864):	Nosil je namreč še stari prepreded našega plemenitega gospoda priprosto krošnjo na svojem herbtišči od hiše do hiše, ponujal in prodajal
Domen (1864):	tvojo vrečo v dolino. " Na to fantin naglo opertá svojo krošnjo in odide po gazu navzdol, ker bal se je jeziti
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	Veš kaj, fantiček, da ne bodeva nič glihala, vso to krošnjo loncev ti dam; saj bode za-te še bolje, ker te
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	ker kukec je huda žival", pripoveduje Pavliha Ribničanu. Ta odloži krošnjo in gre v peč gledat. Nazaj prišedši reče: „Videl sem

▶ krota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krastača; [sskj]

krot

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Shkodlive Shivadi. Veliku krot, inu kazh, inu veliku kobilz, zhervi, inu moli ſo radi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	hude vremęna, vender bres velke ſhkode. Shkodlive shivadi. Malu shab, krot, kazh, kobilz, pa veliku goſsênz, inu zhervóv, inu veliku mish
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Shkodlive posemelſke ſtvari. Veliku kazh, inu krot, po simi veliku mish, shita nebodo moláve, koker v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s'dougem rępam puſtijo vidit, kader ſe veliku podgan, miſhy, krot, shah, vęſh, molov, kebrov, kobilz, inu druge take shivadi puſtijo

kroto

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſej te nizh nekoshta. Mittelni, de Svine nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu po tem obeſsi jo na ſtrop
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je od kuge obvarvan. 4. Monocenſis ANONYMUS pravi: katęri eno kroto, ali kazhji kamen na vrati noſsi, temu nebode kuga toku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nuzni Mitelni pred Kugo ſe varvati. I Stolzi eno ſuho kroto h'prahu, to noſsi na vrati v'eni shiani ruti

▶ krotek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krotakpridevnik, splošni, nedoločeno

krotak

Biblia (1584):	moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim

krotekpridevnik, splošni, nedoločeno

krotek

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	moj jarm na-ſe, ino uzhite ſe od mene, ker ſim krotek ino is ſerza ponishen; po tem boſte pokoj ſvojim duſham
Oče naš (1854):	vbraniti. Tudi konja so vjéli in bil je zopet tako krotek in pohléven, kakor pred. Nace je kmalo popolnama ozdravel in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	težke misli, vendar pogled njegov, kakor vselej, je bil jasen, krotek, mil in prijazen. ” Še nisem poldrug Rimsk lustrum v Rusiji

krotkapridevnik, splošni, nedoločeno

krotka

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov

krotkepridevnik, splošni, nedoločeno

krotke

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na

krotkegapridevnik, splošni, nedoločeno
- krotkega
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): „ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj
krotkejšipridevnik, splošni, primernik
- krotkejšimu
  Divica Orleanska (1848): je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen
krotkemupridevnik, splošni, nedoločeno
- krotkemu
  Oče naš (1885): in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen
krotkipridevnik, splošni, nedoločeno
- krotki
  Genovefa (1841): in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize
krotkimpridevnik, splošni, nedoločeno
- krotkim
  Genovefa (1841): pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi

krotkopridevnik, splošni, nedoločeno

krotkv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shpotlivah besiedah je feth moje serze vpadvo. SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	povonati o lvbe sastre nikar nie naposabita. SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa

▶ krotiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroti
Občno vzgojeslovje (1887): se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo

krotil

Valenštajn (1866):	je bila progla. Krog sebe človek seza, da bi strasti Krotil, ne smemo se zanašati; Le jasni zakon v mejah ga
Ultra! (1867):	mi jako težko dé, da bi vas v nepravični jezi krotil in pogovarjal, vendar hočem to storiti, ne zaradi sebe, ampak
Gozdovnik (1898):	potrebno, da se brzda vsaki izgred, in zaradi tega je krotil svojo gorečo nepotrpežljivost. Don Estevan je bil najboljše strelce razpostavil

krotiti
Tine in Jerica (1852): Dobro je vedla, de se mora človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili

▶ krotko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krotko

Genovefa (1841):	vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli
Divica Orleanska (1848):	potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti

▶ krotkodušnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krotkosrčnost; kontekst, SSKJ

krotkodušnosti
- krotkoduſhnoſti
  Genovefa (1841): imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.

▶ krotkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krotkost

krotkoſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sholzha ponudili. Inu vender, aku bi bila ti vidila njegovo krotkoſt, njegova poterplenje, inu njegovo lubęsen! Njemu ny ena nevolna beſsędiza
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa lubu imam: ti ne bóſh per tih togotnih ne krotkoſt ene ovzhize, katęra ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letęh bukvah bi jeſt hotel, de bi le vy navuzhili krotkoſt, pohlęvnoſt, smaſſnoſt, inu vſe tę druge zhędnoſti. Poglejte Jęsuſa Chriſtuſa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hiſhi: bodi v'ſrędi med njih dershino, de bo tam krotkoſt, poterpeshlivoſt, inu myr goſpodaril: ta myr taiſtu nepreſhazanu blagú,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu falerji. Moji lubi otrozi nikoli ne posabíte, de poterplęnje, krotkoſt, ena lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je ta

krotkust

Ta male katechismus (1768):	toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje, dolgu ſanashanje, dobruta, pervoshlivost, krotkust, vira,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	noſit', lepe ſo lete zhednosti, Tem starim, inu mladosti. 3. Krotkust, ponishnost imeti, Smaſo, poterpeshlivost, Brumnu, no ſvetu shiveti Tu dely

krotkuſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi

krotkosti

krotkosti
Divica Orleanska (1848): mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te!

krotkuſti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar v' kreigu, inu tepeinu, temuzh v'vaſhi poterpeshlivoſti, 'inu krotkuſti bote vi obdershali, inu ohranili vaſhe duſhe. Kader ſe pa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	maſhili? satorei o koku delezh ſmo mi odlozheni od te krotkuſti, inu poterpeshlivoſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	ter je njemu njegovo zhaſt skasov. V'njegovi ſveſtobi, inu krotkuſti je on njega poſvetuv , inu je njega is uſſih ludy

krotkostjo
- krotkuſtjo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so

▶ krov samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krovu
Tiun - Lin (1891): prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi

▶ krov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čelada; kontekst

krov
Divica Orleanska (1848): bi čelade treba mu ne bilo, Ne more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me

▶ krov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

streha; SSKJ

krovom
- krovam
  Roza Jelodvorska (1855): pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi

▶ krovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krovec

Gospod Janez (1884):	jasno pričajo, da ni še dolgo tega, kar je mojster krovec preložil in prekril vso streho. Ko bi pa kdo še
Kmetska smrt (1890):	bil sam vse za svoj dom: oratar, tesar, kolar in krovec. Nocoj je hotel luknje v strehi prekriti in za to

▶ kroven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krovna

Zoologija (1875):	namreč se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornjo obleko delajo krovna peresa, pod njimi in med njimi so pa še druga
Zoologija (1875):	je rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava, črno in belo

krovni

Botanika (1875):	tem bitno spremené. Mnogokrat pa dobi tudi časih še celó krovni listi, novo podobo med dozorevanjem plodovem. Naj bitniji del plodovi
Botanika (1875):	skupej narejajo vkupno ogrinjalo, kteremu se pravi ovojek (anthodium). Mali krovni listki, b’ b’, ki stojé po cvetišči in ki se

krovnih
Botanika (1875): aliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista

▶ krožec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krožca
Zoologija (1875): med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi, s katerim se mora na ladije ali
krožec
Zoologija (1875): se mora na ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da

▶ krožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krožno

Fizika (1869):	sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo
Fizika (1869):	bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje

▶ krožiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kroži

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	toži; Kdor pevcov peti kaj ne vé, Od letnih časov kroži. Postscriptum. Naj misli, kogar bi puščice te zadele, Da letajo
Razne dela (1870):	iz rok padla nevedama je; Kliti začné, narase drevó, se kroži, se širi, Krona mu prostre se v zrak, jablan na
Milko Vogrin (1883):	Njegov duh se tedaj ziblje po visokih uzornih višavah, on kroži breztelesen v blaženih, rajskih krogih, a ko se truplo vzbudi
Od pluga do krone (1891):	mlinarjeva kokoš in takoj zopet odide v kuhinjo; kozarec pa kroži v veseli družbi do večera. Ko se jame mračiti, potegne
Moja hoja na Triglav (1897):	V žaru se vname bleščeča poka, ta se širi in kroži in počasi se iz nje izmota žarka obla, daleč tam

krožil

Ivan Slavelj (1876):	in nekje v šumi se je oglasil droben pevec in krožil vesele pesmi svoje. Tako se je rodilo mlado jutro; a
Milko Vogrin (1883):	v truplu, temveč prost vse telesne težkoče in zenskih verig krožil in plaval je tam kakor oblačič na nebu pod prostim
Svatba na Selih (1894):	naudaja hčere, kadar pride težko pričakovani snubač. Tretjič je že krožil kozarec okolo mize, in trikrat je morala Lenica omočiti ustnice
Jarem pregrehe (1895):	kruha. Da ni bilo treba pogrešati kozarca, ampak da je krožil na okrog, ni nam skoro treba praviti. Krajca že poznamo
Moja hoja na Triglav (1897):	Toda vedno je bil dobre volje in rad nam je krožil pesmi, katere so že pozabili njegovi vrstniki. Rad je povedal
Kotanjska elita (1898):	pogledoval črez list in svoje naočnike soseda, a onemu je krožil velepomemben nasmeh okolo ustnic pri čitanju vsake novice, pri vsaki
Kotanjska elita (1898):	Pavlovič v naglici stisnil roko, in oblasten nasmeh mu je krožil okoli ustnic. Takoj nato je pomogel gospe v eleganten, pokrit
Gojko Knafeljc (1899):	glej, da ga najdem še tukaj! « Zloben smehljaj mu je krožil okoli debelih ustnic, ko ji je stisnil roko ter naglo
Gojko Knafeljc (1899):	skoro čuli njegovi hitri, neenakomerni udarci. Okoli ustnic mu je krožil zadovoljen, blažen smehljaj, in ta zadovoljiva sedanjost mu je čarala

krožila
- križala
  Tiun - Lin (1891): bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino

▶ krožnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krožnik

krožnik
Fizika (1869): in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje. Physik, fizika, prirodoslovje. Pika, farbiger

okroshnik

Kuharske Bukve (1799):	ſpęt kuhat, dokler je kapla, katiro sa ſkuſhno na zinaſti okroshnik kaneſh , poſtane sholznata; ohladi, deni smersovat. — Ako ſo maręlze grenke
Kuharske Bukve (1799):	zinaſti okroshnik, kader ſe kapla ſterdi, je sholza dobra; deni jo hladít

krožnika

Arabela (1885):	je vse dobro, mati,« reče sin raztresen in vzame s krožnika prvi košček, ki mu ravno prede pod vilice. »Kaj ne
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	takoj. Zdajci soproga pokaže na majhen na obedni mizi tík krožnika ležèč listič. »No, danes imaš kosilo,« pravi, »kakeršnega si midva
Stari dolg (1897):	svatbi. Živela! « Potem je hitro pobral kračo, nož in kosce krožnika ter prinesel očetu — da bo bolj varno — lesen krožnik. Prašnik
Gojko Knafeljc (1899):	še palec. Kmalu nato je privlekla z oblizanima prstoma s krožnika še drugo stebelce, takoj potem tretje, četrto … dokler ni ostalo

krožniki

Kupčija in obrtnija (1872):	na nobeno stran ne pozna, da so papirnate, n. pr. krožniki, svečnjaki, tobakine, škatljice, vsakovrstni kipci itd. Če se v papirnato
Kupčija in obrtnija (1872):	lesena roba izdeluje n. pr. pohišje, brente, golide, sodi, žlice, krožniki in še veliko drugih; — 3) les za kurjavo v polenih
Kupčija in obrtnija (1872):	spozna, da noge porcelanaste posode niso pološene. Dobro žgani porcelanasti krožniki in sklede pa imajo na dotičnej strani tri prav majhne
Mara Rendića (1897):	z belim lukom in belim si mitom (neko vrsto kruha). Krožniki, vilice in noži so bili jako enostavni, sol se je
Kotanjska elita (1898):	belim prtom pregrnjena miza, a na nji fini, prozorni, zlatopisani krožniki z umetno zavitimi snežnobelimi prtiči. Zraven krožnikov so se svetile
Kotanjska elita (1898):	rumena, cinkasta, gostotekoča ragoujuha, za katero so se vrstili podolgovati krožniki z živordečo, v tanke, prozorne zrezke narezano, okusno svinjsko gnjatjo
Vinjete (1899):	pogrnjeni z belim prtom in pokriti s kozarci, steklenicami in krožniki. Na sredi je stala visoka svetlomodra vaza in velike tuje

okrožniki
Robinson mlajši (1849): noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena

krožniku

Marjetica (1877):	kruha in nož na njem, zelena solnica in na lesenem krožniku nekaj slastne dišeče slanine. Oče Mlinar pa je sedel za
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	mizo postavijo bokal vina, kozarec in kup »žemelj« na velikem krožniku. Štangovca posadé k mizi in, podavši mu v roko »državni
Očetov greh (1894):	mati ter prinese hleb črnega kruha in na majhnem lesenem krožniku kupec lepih jabolk. »Letos jih je bilo nekaj, tu na
Materino srce (1896):	lepa Irma, »la belle—« Markerček je prinesel na svetlem kovinskem krožniku skrbno užgano smodko in se s plašnim pogledom ponižno poklonil

▶ krpa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krpe
Zoologija (1875): ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez
krpo
Mara Rendića (1897): Epira — zategadelj se je gostilnica imenovala pri Epiru — z umazano krpo potegnil parkrat črez mizo in jo očistil od ostankov prejšnjih

▶ krpati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krpa
Luteranci (1883): jezav mož, ki po hišah nove črevlje dela in stare krpa, a pri tem ljudi obira, luterance in katoličane vse povprek

▶ krst samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krst

kerst

Ta male katechismus (1768):	kersten, inu be nabil, koku be se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl
Ta male katechismus (1768):	tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna
Ta male katechismus (1768):	Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je

kerſt
Branja, inu evangeliumi (1777): poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5.

krst

Rokovnjači (1881):	vsi trije, jeden je gotovo, ker meni smrdi, kakor hudiču krst. One pokaraj, Jošt, a ne mene, kristjana, da bi te
Od pluga do krone (1891):	vrata zopet zapró in — završčalo je, in izginili so. Živ krst jih ni več videl. Sedaj pa še reci, Janez, če
Dve svatbi (1895):	tudi so jo v prejšnjih boljših časih praznovali slovesneje, zakaj »krst vina« je bil v vinskih krajih velik »krst«, a v
Dve svatbi (1895):	slovesneje, zakaj »krst vina« je bil v vinskih krajih velik »krst«, a v naših piškavih časih, ko pojemajo vse lepe in
Moja hoja na Triglav (1897):	Vsekakor bi bil, prevzet od bohinjskega domoljubja, zložil vzneseni epos: Krst na Triglavu, in ob svoji izvirnosti Črtomira krstil s Triglavovim
Slučaji usode (1897):	mogla za njo mnogo storiti, ker je sama potrebovala pomoči. Krst so imeli pri hiši in ona je bila še v
Moja hoja na Triglav (1897):	niso bili človeškega plemena. Polovice, prirojene po poganskih bogovih, se krst seveda ni mogel prijeti. Tako so sodili stari Blejci – Bog
Moja hoja na Triglav (1897):	bratili, ženili in možili, čeprav se poslednjih ni prijel cel krst. Zdaj se pa tista teorija neizprosno tira do strme skrajnosti
Moja hoja na Triglav (1897):	ti samo na pol krščeni in da se jih cel krst ne prime. Postanek te blejske sodbe ali obsodbe moramo staviti

krsta

kersta

Oče naš (1854):	je zdaj povedal patru Roderiku, da prosi détice milosti svetega kersta, in vesél je rekel ta, da ga hoče kerstiti. Po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	divjaki in pobili. Tako je prejela revna kmečka deklica mesto kersta z vodo, kervavi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svetem duhu. ” „Kaj? ” zarujove bolnik. „Po prerodu v vodi sv. kersta. ” Bolnik še strašneje zarujove: „Voda, voda! Proč ž njo! Ne

kerſta

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa

krsta

Oče naš (1885):	vodo sem ga škropila; pa molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla
Oče naš (1885):	veš, da jaz nisem kriv, ako še ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano
Oče naš (1885):	in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne
Oče naš (1885):	pride od tod, ker najin fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim

krstu

kerstu

Ta male katechismus (1768):	katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje

kerſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni

kerſtu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe
Genovefa (1841):	tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt

krstu

Oče naš (1885):	rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “
Oče naš (1885):	ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo

▶ krsta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krsti

Mlada leta (1875):	k i se uda v ljubezni temu grbastemu človeku pri krsti svojega od njega ubitega moža? « A komtesa ni odgovorila: vstala
Od pluga do krone (1891):	katerem bode počival. Mati in hčere so stale ob odprti krsti, kamor so ravnokar položili očeta. «Sedaj poslednjič poglejte njega dobri
Zunaj (1896):	Drugi dan je ležala bleda mamica sredi sveč v prekrasni krsti … Ivanček se ni dal utolažiti. — Po obedu pa je splezal
Zadnji gospod Kamenski (1898):	pač pa so ga ji pokazali, ko je ležal v krsti. O Matijcu pa ni bilo ne duha ne sluha, in

krsto

Slike iz rudarskega življenja (1888):	oblekah z rmenimi gombi in kladivi, s prižganimi »jamšaricami« pred krsto Tinčevo. Vsi višji uradniki so bili pri pogrebu in sam
4000 (1891):	Azraelova roka mi je odkrila vse in zrl sem v krsto in ugledal ondi ostanke svojega prvega telesa, kakor so ga
Od pluga do krone (1891):	sedaj takó nenadoma ločil na zemlji. » Možje poveznejo pokrov na krsto in jo zabijejo. Kakó grozno je odmeval sleharni udarec po
4000 (1891):	na mesto, kjer sem stal plah in trepetajoč, so odložili krsto in jo izpustili zemlji v osrčje. In Azraelova roka mi
Vaški pohajač (1893):	zlasti na Jeroma, ki je ravnodušno in brezskrbno korakal za krsto; poznali so ga dobro in prosili Boga, da ne bi
Zunaj (1896):	ko je padala težka prst in kamenje, otlo bobneč, na krsto, takrat mu ni hotela kaplja iz oči. Zdaj pa, na
Zunaj (1896):	glave s črnimi šopi, in svetlemu vozu, ki je odvajal krsto in vence. Videl je zdolaj tudi papa in strica in
Zunaj (1896):	papa in odvedel jokajočega k pestunji. Možje pa so odnesli krsto ... Ivanček je zopet privzdignil objokani obrazek. Varuhinja je odprla okno
Moja hoja na Triglav (1897):	Jaz sem pa čul od daleč, kako pada kamenje na krsto v grobu, in zdelo se mi je, da se usiplje

▶ krsten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krstna
Zlatorog (1886): bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej

krstne

kerstne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Po vednosti le ude svoje praša, Ne gleda kdo jim kerstne liste da, Do Tebe pak zvestobo vsim naroči, In „Viribus
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	mislite, kaj mi je storiti, de se poboljšam? Molitev za kerstne botre.

krstne
Oče naš (1885): molitev ne more namestiti svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli

krstnega
- kerstnega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v

krstnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	ploščo nagrobno, ploščo za rojstni dom, sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta za glavni spominek v
Ferdinand (1884):	le jedino Bogu služil. Zval se je le po svojem krstnem imenu Bernard. V tej tihej samoti je čital vsaki dan

krstnemu
- kerstnimu
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Na čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi
krstni
- kerstni
  Sveti večer (1866): rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je

krstno

Svetinova Metka (1868):	vsevprek: lepo, bistroumno, ljubeznjivo. Angeljček mi je bilo že kakor krstno ime. Vendar me ni oslepilo in napihnilo to dobrikanje; še
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	nekaj mesecev čez sem se seznanil z nekim inženirjem, čegar krstno ime je bilo Alfred. Imel je ljubo in krasno ženico
Ljubljanske slike (1879):	njihov priimek, če jih po njem vprašaš. Frančiškan je svoje krstno ime sam zamenil z drugim samostanskim, priimek, to je rodovinsko
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	Zdaj je skrbela Berusa samo še jedna reč, njegovo nerodno — krstno ime. Življenja božjih ugodnikov ni dobro poznal, ali močno mu
Arabela (1885):	hočeve takoj iti v župnijo stolne crkve in pogledati v krstno knjiho. Izvrstnega gospoda Aleksija, žalibog, da ne najdeve več. Umrl
Pogreb na morju (1894):	ga v šili, prepričani, da je švedskega rodu. (1 Švédsko krstno ime. ) »Orvar je odpotoval k svoji materi. « »Kaj, kaj pravite
Moja hoja na Triglav (1897):	malo sem imel jasnih dni. Odkar pomnim, so potvarjali moje krstno ime. Vsakdo me je svobodno smel sramotiti, a jaz sem

▶ krstiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krsti
- kerste
  Ta male katechismus (1768): grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi

krstijo

kerstijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in ga — pa ne

krstil

kerstil

Ta male katechismus (1768):	othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu be
Ta male katechismus (1768):	ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho

kerſtil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej

krstil

Sosedov sin (1868):	in čakajo duhovnega pastirja, čestitljivega sivca, ki je pol fare krstil in poročil ter poznal starost in mladost svoje črede vse
Mahmud (1870):	ker je preoblečen. To je oče Teodozij, kteri te je krstil in duhovni oskrbnik tvoje matere. « »Prav veseli me, da vas
Dóra (1885):	slovesnim glasom, ko se jim spoštljivo približam; jaz sem te krstil, podučeval in videl rasti. Vem, da si dozdaj bila vedno
Arabela (1885):	natanje pri vikarji stolne crkve, gospodu Aleksiji, ki me je krstil. Ker je bolna in preslaba, ne more dalje pisati. Kar
Vesela vožnja (1889):	trdni sklep, da vsekako prodá to »slépo kljusè«, kakor je krstil sedaj »lepega svojega vranca«. Ker je bila po zapadu solnčnem
Od pluga do krone (1891):	porodil dné 23. marca 1754. leta, in da ga je krstil drugi dan, dné 24., tedanji kapelan moravški, g. Jurij Fik
Hudi časi (1894):	in posluša, kje bi kaj ujel! Sinoči sem ga bil krstil. Sedeli smo pri Luki in jaz sem bil pri oknu
Moja hoja na Triglav (1897):	vzneseni epos: Krst na Triglavu, in ob svoji izvirnosti Črtomira krstil s Triglavovim ledom ter na tak način prekosil Blejca Prešerna

krstili

Nemški valpet (1867):	je ravno na sv. Luka dan dobil in vresi našel, krstili so me za Luka Resarja. Njegove dekle so me izredile
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dali so mu ime "Novi trg", staro mesto pa so krstili z imenem "Stari trg". Kakor pravi Valvasor, zgodilo se je
Zádruga (1890):	je torej stopil v gostilno »Pri parobrodu«, ko so ravno krstili »Zadrugo«. »Kdo je pa to? « vpraša Veselko in ogleduje prihodnika
Od pluga do krone (1891):	novorojenko po hiši: »Na dobro zdravje Miciki, katero smo danes krstili! « »Bog blagoslovi,« odgovori botra. »Tjakaj na posteljo jo položi in
Gostačeva hči (1891):	a tudi ta je minula, ko so o sv. Juriju krstili malega Jurčka — Korenovega. Barba, ki se je na izrečno željo
Očetov greh (1894):	gori k sv. Tomažu v krašinjsko cerkev, kjer so ga krstili na ime farnega patrona; od tega dne pa zori sedaj
Pogreb na morju (1894):	šel sem i takrat v domačo cerkvico, kjer so me krstili, pomolil očenaš za srečen pot in, stopivši potem na ladijin
Zunaj (1896):	je Ivanček na svet. Tukaj, v tej cerkvi so ga krstili. Sreča in veselje mladih zakonskih se jima je zdela brezmejna
Stari dolg (1897):	mlada dva oveselila. Bog jima je dal dvojčka, katera so krstili za Cirila in Metoda. Minica jima je bila skrbna pestunja

krstiti

kerstiti

Ta male katechismus (1768):	ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado
Ta male katechismus (1768):	nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je
Ta male katechismus (1768):	koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti.
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj lepši domovino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri

kerſtiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de
krstiti
Oče naš (1885): mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje

▶ krstitki samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krst; Pleteršnik

krstitki
- kerstitki
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na

▶ krstnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

junij; Pleteršnik

krstnika
- kerſtnika
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo

▶ krščanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščanska

keršanska

Oče naš (1854):	se mu je zasvitila v očeh; „vse ste storili, kar keršanska ljubezin ukaže; svoje življenje ste za mene v nevarst postavili
Roza Jelodvorska (1855):	v resnici sramovati. « »Ne tedaj tako moja ljubeznjiva Roza! Prava keršanska prijaznost je neprecenljiva cvetka, ktera ne more iz korenine samopridnosti
Najdenček (1860):	prebivajo. V pustim, merzlim in nerodovitnim kraju si je tukaj keršanska ljubezin svoj naj lepši tempelj postavila. Avguštinarji imajo skerb, popotnike

kerščanska

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pervi del. Mir. I. Kerščanska hiša. Popoldne je meseca septembra leta 302; jasno je ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	palači. V bolj pristranskem koncu cesarskega poslopja je stanovala imenitna kerščanska gospá Irena; ktere mož je bil v palači v cesarski

kerſhanſka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino
kristjanska
Kmetijske in rokodelske novice (1847): je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med
krščanska
Občno vzgojeslovje (1887): nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače

krščanske

keršanske

Stric Tomaž (1853):	mini in muke storiti zamogle, stori zgled prave keršanske ljubezni. Gorke solze jo polijejo in vsa druga biti obljubi
Najdenček (1860):	me tudi ona varje. Pa serčna deklica je rekla polna keršanske ljubézni: „Bog ne daj tega, da bi svoje življenje više
Sveti večer (1866):	modro so ravnali naši dedje, da so si prizadevali, lepe keršanske praznike otrokom vesele napraviti. To otročje veselje je vzrok, da

kerščanske

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vem, da mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke

kerſhanſke

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji

krščanske

Občno vzgojeslovje (1887):	o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so
Občno vzgojeslovje (1887):	namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o

krščanskega

kershanskiga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	spovedi, od ſvetiga Obhayla, od ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	PEISME Od Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske

kerſhanſkiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en
krščanskega
Izidor, pobožni kmet (1887): jezi, da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k

krščanskem

keršanskem
Spisi Krištofa Šmida (1883): pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in

keršanskim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nasvetje, da naj bi se odborniki o nedeljo popoldne po keršanskim nauku pri njem zbrali, da bojo obšli skupej vse veči
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	lepim zgledam k enaki pobožnosti podbujeni. Pri tako lepim resnično keršanskim življenjii zares ni moglo prave sreče, prave zadovoljnosti v gradu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	4. Molitve pri keršanskim nauku. Pred keršanskim naukám. (Dober otrok rad in pazno nauke

krščanskem

Mahmud (1870):	senco božjo na zemlji« odsiv Vsemogočega, kot v rešnjem znamenji krščanskem. Očita jim to vest, pa oni je ne slušajo. Vendar
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	se potem četrt ure prav prijazno ž njima pomenkoval. Po krščanskem nauku sta šli v jamo in sta vzeli s seboj
Cigani (1890):	ne ve več nazaj. Cigan tudi nima pravega pojma o krščanskem Bogu ter pomeša vse s svojo pogansko vero; tako tudi
Od pluga do krone (1891):	Vam ni treba bati,» pravi Mihevec. «Popolnoma je trezen. Po krščanskem nauku je prišel k meni, da bi šel ž njim
Od pluga do krone (1891):	bi ga vsako nedeljo in vsak praznik brez skrbi po krščanskem nauku vsekal po poliči, pa bi bil vesel! « »No, no
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	groznem nemiru. Bil je dopoldne pri maši in popoldne pri krščanskem nauku. Trudil se je, da bi molil pobožno in zbrano
Spletke (1894):	V nedeljo ga pa vendar ni bilo k Tiščinu, Po krščanskem nauku se je pač domislil naročila Lenkinega in že je
Pogreb na morju (1894):	žene s seboj na krov »Adrije«, da jo pokopljemo po krščanskem mornarskem običaju. »Pri moji veri,« rečem svojima spremljevalcema, »ladija, na
Prve hiše (1896):	za ples, ampak za molitev. Kje si bila pa pri krščanskem nauku? « »Pa bi me bili poučili. Ali me je bilo

krščanski

keršanski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne vém ali jim boste kaj
Stric Tomaž (1853):	pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada, viditi kako so v tej

kerščanski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik, stric, in mu- pomaga

kerſhanſki

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſkushnjavam super ſtojí, inu to dobru ſtury; Şte tedaj ſliſhali, kerſhanſki poſluſhavzi to neſręzho ene duſhe, kadar ſvętiga Duhá sguby, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prizhovanja, de ſe leta reſniza svisha? Povęjte meni vy ſamy, kerſhanſki Poſluſhavzi! Kdó je nar vezh notrajnih ſladkóſt, nar vezh nebęſhkih
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	bo u' Bogu brumnu shivela, bote vi sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	kaj sa ena jeta nar bolſhi boshja beſseda? Od. Svet kerſhanſki Nauk is uſt boshih Nameſtnikou. Pr. De tedej vaſha Duſha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhtevila ljudem v' nebeſa perpomogel. Med ſvojim ſerzhnim tekam v' kerſhanſki veri je neisrezheno veliko terpel; tode Goſpodova roka je bila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſamo doli popáda, dálaj jáſih ali pa shganje. — Dober kerſhanſki goſpodar, mora tudi sa sdravje ſvoje drushine ſkerbèti. V tim

kristjanski
Kmetijske in rokodelske novice (1847): gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli
krščanski
Mlinar in njegova hči (1867): E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi Bog, kdo

krščanskih

kerščanskih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se
kerſhanſkih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus

kristjanskih

Dragojila (1864):	spoštuje, pa nemogoče mu je zatreti Dragojilino ljubav in odmev kristjanskih verskih resnic, ki so se mu ž njo v serce
Dragojila (1864):	običaje in šege, saj je v mladih letih živel po kristjanskih mestih, zatrl se menda ne derži koranovih sur, kar se
Dragojila (1864):	spomine starodavne gerške in rimske izobraženosti, ampak tudi spomine starih kristjanskih časov hrani ta zdaj zapuščeni in divji kraj. — Ko se
Dragojila (1864):	napise, kipe; povsod pa jima kličejo nasproti ti spominki staro-davnih kristjanskih časov: memento mori! In minulost v takem nasprotji s sedajnostjo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	tu, kar je sploh nenavadno drugod, stanujejo v posameznih, od kristjanskih bivališč objetih poslopjih tudi Turki. Da so ti posegli zunaj

krščanskim

keršanskim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): 4. Molitve pri keršanskim nauku. Pred keršanskim naukám. (Dober otrok rad in pazno nauke in opominovanje svojiga

kristjanskim

Dragojila (1864):	in po pravici pové, da se je Etem pokristjanil in kristjanskim četam vversten se bojuje za svobodo slovenskega naroda. Mehmeda take
Arabela (1885):	Waldek smehljaje se. »Ti, vedno dobra, vedno enako radodarna proti kristjanskim revežem kakor židovskim, ti bi bila zadnja, ki bi popraševala
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	tudi spominjali starodavnega prerokovanja, po katerem bode turška oblast nad kristjanskim prebivalstvom trajala le 400 let. Kakor znano, pala je Bosna
Cigani (1890):	je bilo tudi odredjeno, da se imajo ciganski otroci predati kristjanskim meščanom, obrtnikom itd., pa so za to dobivali tudi nagrado

krščanskima
- keršanskima
  Tine in Jerica (1852): Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje

krščansko

keršansko

Tine in Jerica (1852):	se po premodri božji volji človeški rod množi, ter za keršansko rejo otrok skerbi. Veliko, oh veliko zakonskih ta cilj in
Oče naš (1854):	Ménart, kteri se je na pomirjenje zanesel in v njih keršansko véro zaupal, je sklenil, tje svoje déte nesti in ondi

kerščansko

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Vendar hvala Bogu! za silo sem se že seznanila s kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo

krščansko
Občno vzgojeslovje (1887): ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je

▶ krščansko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščansko

keršansko
Kmetijske in rokodelske novice (1846): žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog

kriſtiansko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu aevo poſtopiti auomi drugimn
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu

▶ krščanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščanstva

keršanstva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vpravniga svetovavstva v Bosni, turk stare korenine in velik sovražnik keršanstva, ne privoli, da bi se tistih 3000 fl., ki jih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	časti, k našimu zveličanju in k miru in sreči vsiga keršanstva pripomoči. Prosimo tudi, kar hočeš, de nam je prositi, za

kerščanstva

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vendar ni tako. Koliko je pa tudi še-le vedela od kerščanstva, da bi se bila mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in

krščanstvo

karshanstvu
Sacrum promptuarium (1695): sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro

kerščanstvo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nobena druga vera — pa kaj če to? To še ni kerščanstvo. Pogóvori s Siro so jo pač vpeljali v ves drug
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom

kristijanstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kalpurnij pripravljen pokazati visoko svojo učenost, torej kaj slovesno začne: „Kristijanstvo je neka ptuja vera, začela se je pred veliko, veliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biti temu mogočnemu kraljestvu, preden se more razširjati in vpeljati kristijanstvo? ” praša Pankracij. „Bog obvaruj — tega nikakor ne mislim. Še celó

krščanstvo

Fizika (1869):	Noveji čas. Počasi so se tudi v Evropi okolnosti zboljšale. Krščanstvo, ojačano po borbah mučenikov , zedinilo je narode proti navalom tujih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva voda zdravilo zoper revmatizem. — Krščanstvo pri Slovencih do Cirila in Metoda. — Koroškoslovenski vojvoda Valkun. — Ali

▶ krščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščen

kersten

Ta male katechismus (1768):	be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten, inu be nabil, koku be se imel pomagati? Skus Kerst
Ta male katechismus (1768):	Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali

keršen

Zlata Vas (1850):	tri dni potem nedelja bila, ko je imel Ožbetov sin keršen biti, je bilo vse v vasi že zgodaj na nogah
Zlata Vas (1850):	mu obljubili se ž njim veseliti, kadar bo njegov otrók keršen, kakor de bi ta veséla prigodba njim veljala. Ko je

kerſhen

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	12. Jesuſ je kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti

kerſten

Branja, inu evangeliumi (1777):	Kriſtiane s' enim Turkam , Judam, ali najovirnikam, katiri ſhe ni kerſten, ali eniga Kriſtiana s' eno Turkino, Judino , ali najovirnizo, katira
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſe uſſi ludje puſtili kerſtiti, je bil tudi JEsus kerſten, inu ke je molil, ſe je nebu odperlu: inu Sveti
Branja, inu evangeliumi (1777):	je ſpet vid prejev: ter je goriuſtal, inu je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak

krščen

Oče naš (1885):	se potem, kar se hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali
Oče naš (1885):	prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom
Oče naš (1885):	je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva vse to zaslužila

krščena
- kerſhena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih

krščeni

kersteni

Ta male katechismus (1768):	inu Ajdji tudi Kristiani? Niso. ſakaj pak niso? Ke niso kersteni. So tudi Lutranarji, inu Kalvinarji Kristiani? So. ſakaj? ſatu, ke
Ta male katechismus (1768):	tudi Lutranarji, inu Kalvinarji Kristiani? So. ſakaj? ſatu, ke so kersteni. So oni pak tudi Katholshki Kristiani? Niso. ſakaj pak ne

kerſhzheni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan

krščenim
- keršenim
  Oče naš (1854): kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim
- krščenim
  Oče naš (1885): kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim
krščeno
Oče naš (1885): srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža

▶ krščenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščenca
- kerščenca
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti

▶ krščenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščenica
- kerſhenza
  Genovefa (1841): poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne
krščenico
- karshenzo
  Sacrum promptuarium (1695): nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel taisto sa

▶ krščenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kristjan; [sskj]

krščenik
- karshenik
  Sacrum promptuarium (1695): Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij
krščeniki
- kerſheniki
  Branja, inu evangeliumi (1777): liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s'
krščenikom
- kershenikom
  Sacrum promptuarium (1695): danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega
krščenikov
- keršenikov
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo

▶ krščenka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krščenko
- keršenco
  Zlata Vas (1848): potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je kozarček žganja hotel

▶ kršec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kršec

Rudninoslovje (1867):	Tunabergu. Rabi se kot poprejšnji 4 Mispikel 1) ali arsenovnati kršec (Arsenikkies) krislalizuje ortotipno (sl. 54, 55), vštrit prizminih sl. 54.
Rudninoslovje (1867):	zvrstí se odločuje srebro. 5. Pirit 2) ali rumeni železnati kršec (Schwefelkies) kristalizuje tesularno (sl. 14, 24), vštrit heksaedrovih i oktaedrovih
Kemija (1869):	v lepih zelenih kristalih, ako se prirodni železni žveplec (železnati kršec) okisi. Železni vitrijol je ena najcenejših železnih soli ter se
Mineralogija in geognozija (1871):	Ni2Sb, niklo-antimonov lesketač, Ni S2 + NiSb, niklo-bismutov lesketač in železo-niklovi kršec.
Mineralogija in geognozija (1871):	nesterförmig), 85. Kerfthiere, braki. Kies, kiz, valoviva, 77. Kiz ali kršec, lasasti, Haarkies, 55. ,, železoniklovi, Eisennickelkies, 55. ,, kositarjev, Zinnkies, 59. ,, arsenov

▶ krški pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

krški
- kerški
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual

▶ krt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krt

kert
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in

krt

Zoologija (1875):	ima pa južno-evropejski slepi krt (T. caeca). Pod. 63. Navadni krt; Talpa europaea. 1/8 nar. velikosti. Zlati krt (T. inaurata) ima
Zoologija (1875):	jih nema. V resnici zarasene oči ima pa južno-evropejski slepi krt (T. caeca). Pod. 63. Navadni krt; Talpa europaea. 1/8 nar.
Zoologija (1875):	Pod. 63. Navadni krt; Talpa europaea. 1/8 nar. velikosti. Zlati krt (T. inaurata) ima bliščečo dlako, ki se iz zelene preliva
Zoologija (1875):	jedo. Pod. 62. Najmanjša hrčica; Pachyura suaveolens, nar. velikosti. Navadni krt (Talpa europaea), pod. 63, čegar široke, rokam podobne, z močnimi

krtov
- kerte
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi

▶ krtača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krtačo
- kartačo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo
- kertačo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi

▶ krtnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

krt; kontekst

krtnica
- kertnica
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano

▶ kruc samostalnik, občno_ime, moški

kruci

Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	zakopanega zaklada itak ne bodo našli. Pa Turki in poturčeni Kruci so v gradu vse premetali in tako dolgo iskali, dokler
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	pravem času s svojo soprogo pobegnil v Ptuj, meneč, da Kruci zakopanega zaklada itak ne bodo našli. Pa Turki in poturčeni
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	usoda je zadela tudi cerkev sv. Duha. Iz Središča vihrajo Kruci v Ormož. Mesto je bilo sicer precej utrjeno, pa divjaki
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	ne bodo z njimi držali in jim pomagali, prisilili so Kruci Središčane, da so šli z njimi. Roparska druhal je šla
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	se je udal tudi grad Čakovec, v kterem so se Kruci najdalje branili.

▶ kruh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kruh

kroh

Sacrum promptuarium (1695):	krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj
Sacrum promptuarium (1695):	kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu

kruh

Biblia (1584):	pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs
Sacrum promptuarium (1695):	miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu moko noſsim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril, inu je djal k'
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ mu pa odgovorí: „Sapiſano je: Zhlovek ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za ljubi kruh nič terpeti, ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega
Revček Andrejček (1891):	na desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada

kruhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): na ſredi pogernjena misa, ino na njej velikonozhno jagnje, opreſni kruhi ino vino. Jesuſ ſéde sa miso, ino dvanajſteri okrog njega

kruha

Biblia (1584):	nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na
Biblia (1584):	k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so
Robinson mlajši (1849):	njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu zdelo, da bi
Robinson mlajši (1849):	ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev
Blagomir puščavnik (1853):	dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče
Zeleni listi (1896):	Tudi Ivan je dobil kos kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval

krvha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti

kruhe

Biblia (1584):	folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je
Biblia (1584):	je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni
Biblia (1584):	Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu
Biblia (1584):	Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali
Biblia (1584):	kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim: ględajte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne

kruhom

kruham

Sacrum promptuarium (1695):	petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha
Kuharske Bukve (1799):	ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kolikor ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je Bog ves čas

kruhom
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno

kruhov

kruhou

Biblia (1584):	Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj
Biblia (1584):	tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu

kruhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	velika mnóshiza naſiti? 34. Inu Jęsus rezhe k' njim: Kóliku kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka

kruhu

kruhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Khualeshnoſti tei Svetei Koroni noi knje zheſti 7 dni per kruhi noi vodi postiti. Htrezhiomi jas oblubim tam viernam dusham 3
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte dni ob kruhi noi vode poſtiti: inu tude is andohtio ano sveto mesho
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to shlindro moraſh v ſhtupo ſtolzhiti in jo kravi na kruhi ali na resanzi dati 2 lota; zhe pa vezh, je

kruhu

Zlata Vas (1848):	vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas
Zlata Vas (1848):	molči! če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči

▶ kruhar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prodajalec kruha; Pleteršnik

kruhar
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo

▶ kruhek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kruhek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo

▶ kruhen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

kruhna

Kuharske Bukve (1799):	Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. 132. Torta is
Kuharske Bukve (1799):	kar ſe vę, de bo torta ſe naraſla. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. Vsami 8 zęlih jajz, inu 10 rumenakov
Kuharske Bukve (1799):	ali biſkotí is torte. 134. Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra torta. 138.

▶ kruhov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kruhova
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. )
kruhove
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vsak blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim

kruhovo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc

▶ kruljav pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šepast, šepav; [sskj]

kruljav
- krulau
  Sacrum promptuarium (1695): sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter
kruljave
- krulove
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim
kruljavega
- krulaviga
  Sacrum promptuarium (1695): ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de

kruljavi

krulovi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá.

▶ kruljavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šepav človek; [sskj]

kruljavce
- krulauce
  Biblia (1584): veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo je Iesuſu pred nuge metali
kruljavci
- krulauci
  Biblia (1584): ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga

▶ krušen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krušnega

Gozdovnik (1898):	je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz
Gozdovnik (1898):	vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin

▶ krut pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krut

Razne dela (1870):	bo med nami sjajno geslo, Djan ob moč kraguj šipavno krut. VII. Skusbi ne prepušaj nas! Dobrih del po stopnici hoditi
Razne dela (1870):	Vsahnejo nej zdravju kvarne gobe, Vmiri tak vestí se rivec krut; Tak de spet zaúpaje pogleda V blesk nebes napak oprosten
Razne dela (1870):	domá v želeni glas. Kaj rije na mertvišu, molčé, obraza krut, Pokojni v grob očeta, nedavno kar zasut? On zreže tem
Gospa s pristave (1894):	slabo. Poznala je očeta, da je v jezi oster in krut, kakor je v miru dober in mil. Bilo je skoro
Gospa s pristave (1894):	in užalostilo Virido. Očitala je svaku, da je grozovit in krut, kar nič ni hotela slišati o tem, da bi sinove
Kvišku (1899):	nič. Bila je vesela, prijazna, in nisem mogel biti tako krut, da bi jo vprašal in ji pojasnil, da naj ne

kruta

Krivica za krivico (1859):	morivca Kustrova popisana pot. Z obrazom, iz kterega je sijala kruta dovoljnost, vzame papir, pogleda pisanje na njem in pisanje na
Gospa s pristave (1894):	furlanskemu, kateri pa je seveda ni maral sprejeti. Poniževalna in kruta se jim je zdela, zato so sklenili, rajši se braniti
Roman starega samca (1895):	na dolgu. Dobiček ima tedaj dvojen. Videla bi se mi kruta brezsrčnost, da bi ji odtegnil sedaj kar hipoma to dobroto
Sama svoja (1895):	je triumfirala, videvši, da se ji je deloma že posrečila kruta osveta nad Resnikom za njegovo vedenje do njene rodbine ... Takoj
V krvi (1896):	ji je pravil, kako nenadno — v hipcu — mu je ugrabila kruta smrt dobrega otca, s katerim sta se ljubila ne kot

kruti

Razne dela (1870):	Da! — zasope že globoko, Krasne tud odprè očí! Ki ko kruti vrag je vmerla, Sladka diva oživí. V kosih tam leží
Mahmud (1870):	hitro napada in nadejal se je pomoči. To so vže kruti Muzulmani zapazili in ravno zato so sklenili Turjaškega precej napasti
Razne dela (1870):	Trop ovac na pústini se pase, Volne poln za zimski kruti mraz, Vínograd obložen zreti dá se, Blágora težak je žitni
Razne dela (1870):	dnes ni treba tih prečistih opravil, Prežene sveto reč kervavo kruti vmor. Kor. (Kajetan. ) Po sili mar ne skleni kaj kervaviga
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	je sama napisala hrvatski molitvenik. Koliko spisov pa je utegnil kruti čas uničiti, ki je vladal teh dveh sto let, od
Tiberius Pannonicus (1882):	Partov krvoželjne čete ter se vojskujejo z barbari, kojim zapoveduje kruti Vologes! Vsakemu svoje! Jaz pa zauživam vesel tvoje nebrojne darove
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	tléh nekdanjega mostarskega vezirlika je buknil vstanek zatirane »raje« proti kruti turški hijeni. Znano je, kako hitro se je upor razširil
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	bajoneta preboden na tla. Hrabrost naših vojakov čudovito odbije ta kruti napad in odséhmal jamejo se vstaši umikati na ónem kraji
Kvišku (1899):	pa kovalo srce kakor kladivo. Pričel se je boj, oni kruti boj, ki naj stepta vse nežne cvetice v njenem srcu

krutim

Krivica za krivico (1859):	je pa djalo da je mogel toliko pred svojini neusmiljenim, krutim gospodom prestajati. Tako mu je serce dvoje razjedalo: strašna serd
Razne dela (1870):	bodo se vperli, Vidši grozivno jim smert se bližati s krutim objemam. Tak Polidama je svèt; poterdi nekvarniga Hektor. Urno z
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Čestila se bodo junaška dela hrabrih tovarišev, ki so s krutim sovražnikom bili smrtni boj ter krvaveli na tuji zemlji za
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	vidimo, da se čete šéčejo, kakor bi ne bile pred krutim sovražnikom. Tudi od ónikraj trdnjave ni slišati nobenega stréla. Jako
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	stotnije 17. pehôtnega polka bijejo že prav vroč bòj s krutim dušmaninom. Prvi bataljon 17. pehôtnega polka pride na bojišče v
Gospa s pristave (1894):	in mu izreče zahvalo za hrabrost v boju s tako krutim sovražnikom. »Zato dovolite,« tako je končala nagovor, »da položim po

kruto

Razne dela (1870):	djanja pogumni Ahilej. Kter neumerlih je vnel junaka v to kruto sovražtvo? Žena in Letide sin. Vladarju gorjup ta je namreč
Razne dela (1870):	vitez: Ktero slavo to mi da? Mi nikakor steči neče Kruto djanje vitežtva? Vsaka stvar tedaj preverže Se v ljubezen kar
Razne dela (1870):	je persobran; unim ovira, Tem pa olajša pušic in kamenja kruto dervenje. Ajasa verla obá podbadata trope na zidih Speta v
Abadon (1893):	si pomoči mogočnega Abadona, danes pa čuti prav tistega duha kruto mogočnost: telo mu je vzeto, in tisti lev, na katerega
Gojko Knafeljc (1899):	kri zastrupljajočih trenotkov, v katerih mu počasi, a z grozno, kruto silo orje po možganih spomin, kakor bi se razlival po
Kvišku (1899):	sovražno, potem pokorno in ljubeznivo, sedaj prevzetno, potem ponižno, sedaj kruto, potem usmiljeno, sedaj hrabro, potem boječe — vse to plivka sem

▶ kruto prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kruto

Razne dela (1870):	svitlih Ahajcov. Tisti uljutjeni clo, ki ravno so klali se kruto, Krogoma vreli ko blisk in tugi nažanjke sejali, Mirni pokojno
Razne dela (1870):	Ak moje desnice prihodnič Treba bi bilo kadaj borečim se kruto Ahajcam . . . .! Istina! vodja je slep, omama pogubna ga vije, On
Razne dela (1870):	ki te bi izrekel, Ako mu pameti ni osoda osenčila kruto, Clo če je slavni vladar i množtvu enakim veleva, Kakoršno
Razne dela (1870):	pošast je zmeta; Kjer bil se hrabro je junak, In kruto zdaj razdjan orjak Leží v kervavih lužah. Mladenču se zbudi
Razne dela (1870):	smelim Ahajcam, Žensko za tako de se med sabo prepirajo kruto! Veneri slična je vsa od temena krožno do pete. Vonder
Razne dela (1870):	prestraši se zlo Menestéos, Stolpu, na kimu stojí, se bližata kruto grozeča. On se obrača okrog, de vidil bi koga Danajcov
Razne dela (1870):	kljun po ljuti rani. Oserčja drob za kosam kos Mu kruto terga iz telesa, Pa urno ta se, vrat na nos
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	da se nam je ukazalo brzo iti dalje ter sovražnika kruto napasti, kjerkoli ga zasačimo, postopalo se je odslej proti Bošnjakom
Kvišku (1899):	tod! Zakaj? Zakaj? Sam hoče, stric hoče, a vendar ga kruto vleče nazaj, kot bi tisoč zanjk zadrgavalo njegov vrat, roke

▶ krvav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvav

kervav

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla
Blagomir puščavnik (1853):	Pa ravno v tem trenutku, ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in

krvav

Sosedov sin (1868):	Res je stari Brašnar taval med ljudmi sem ter tje, krvav po lici, kamižolo od rame nizdolu razprano. Vsi ljudje so
Sosedov sin (1868):	ga, tam-le gré. Pijan je že, kakor krava, in ves krvav. V krčmi so pripovedovali, da je pri Necem kupu okanil
Mahmud (1870):	hrvaških junakov. Pri ognji ogleduje Mahmud svoj handžar. Handžar je krvav, plemenita kri lepi na njem: predrl je prsi hrabremu Turjaškemu
Izza mladih let (1882):	in ko pogledava čez steno, bil je sneg povaljan in krvav, kakor bi ga bil z vrečo krvi povlekel. Paternošt prikima
Luteranci (1883):	poslušalci hud boj za prednosti in principe nasprotnih mojstrov. Takov krvav boj se je pričel enkrat v Mostah poleg Mengša. Knafelj
Luteranci (1883):	črez nekaj trenotkov dušo izdahnol. Poslednja dogodka bi bila nedvomno krvav boj in pretep pouzročila med poslušalci, ker je mnogo izmed
Žrtva ljubosumnosti (1884):	rokama lice zakrivam. Bled kakor stena, suh kakor smrt, ves krvav in razbit stoji pred menaj. In obupni glas, s kterim
Slovenski svetec in učitelj (1886):	si ti, Perún ti pomôzi! Oni teden je bil trikrat krváv Svarog na nebu, to kaže boj in poboj, govoré starci
Prve hiše (1896):	ga z grabljami po glavi, da je bil brž ves krvav. Nič več ni rekel Žličar, ampak kakor bi bil tega

kryvav

Abecedika ali Plateltof (1789):	naſho volo. Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil.
Abecedika ali Plateltof (1789):	naſho volo. Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil.
Abecedika ali Plateltof (1789):	naſho volo. Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa naſ kryvav Put potil. 2. Katir je sa naſ gajshlan bil.

krvava

kervava
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat na
kervave
Kmetijske in rokodelske novice (1846): deleč noter do Celja visijoč peljal; kolena je imel vse kervave, ki si jih je bil na hlaponi obtolkel. Ko je

krvava

Viljem Tell (1862):	vajeni Sekire, Bog pogumnemu pomaga! Staufaher. O žena! Vojska je krvava šiba; Pastirja tepe in mu čedo kolje. Gertruda, Trpeti moramo
Botanika (1875):	krvomočnica (Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča krvava krvomočnica (Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne prsti v
Gozdovnik (1898):	od kterega je dalje vodil sled le enega človeka. Pohojena krvava tla so dokazovala, da sta se bojevala, in da se

krvave

kervave

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N.
Genovefa (1841):	môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno
Divica Orleanska (1848):	Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede.
Maria Stuart (1861):	sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me
Maria Stuart (1861):	sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že spet v svoji

krvave

Mahmud (1870):	ednega ognja so zbrani skušeni možje. Nobeden ne črhne besede. Krvave meče imajo v nožnicah, pa še mari ni nobenemu je
Mlada leta (1875):	sem prinesel rdeči cvet gospici, so mi tekle iz roke krvave kaplje in padale na zemljo. Kako se ji je užalilo
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	oglasil k vojakom in tam postal častnik. Al zavoljo neke krvave praske s sočastnikom in nekaterih drugih sitnosti moral sem popustiti
Pomladanski vetrovi (1881):	tirjala svoje izgubljene pokrajine nazaj, a da Kranjsko zopet torišče krvave borbe postane. — Za „Napoleonov dan" petnajstega avgusta delajo se že
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	tja človeške roke, noge in druge kosti vse raztrgane in krvave, kakor da so jih oglodali ravno kar volkovi. Iz razpoke
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	tla in ga gnetel tako nemilo, da so ga oblivale krvave pene. Raztrgal mu je vso janko in srajco, ko pa
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ali zastonj. Čim bolj ko napenja svoje moči otirajóč si krvave potne srage, tem bolj hitijo pogrebci z mrličem pred njim
Stari dolg (1897):	poleg ranjenca in mu namakala rano z vodo, brisala mu krvave lise z obleke in mrzel pot s čela. Ranjenec je
Slučaji usode (1897):	ljubezni ni, da bi zmanjševala hudi sunek, nastale so vedno krvave rane. — Moja ljuba, zakoni, sklenjeni po nagibu ljubezni, redko kedaj

kryvave

Branja, inu evangeliumi (1777):	njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga

krvavega

kervavega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno

kervaviga

Genovefa (1841):	pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi

krivaviga
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je
krvavega
Deborah (1883): kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled

krvavem
- kervavem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker

krvavemu

kervavimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhteli? ni ſte le vy sa tiſte Chriſtuſa h'enimu kervavimu ofru vaſhi jesi kuph? sakai ſe sdei tiſtih grosite? sakai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu,

krvavi

kervavi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou
Zlata Vas (1850):	Ko si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje

krvavi
Deborah (1883): Do krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane
kryvavi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe

krvavih

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila
Valenštajn (1866):	lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé

krvavim

kervavim

Divica Orleanska (1848):	povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem
Maria Stuart (1861):	volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj

krvavim

Razne dela (1870):	iz gojzda ravno vjeti plen Leon prinese v žrelu še krvavim In položí ga k deklici prijazno. Po zraku pak priplava
Pomladanski vetrovi (1881):	gospoda. Na vseh udih se tresoč meri nekaj časa s krvavim očesom svojega nasprotnika, nato se pa ljuto ne-nj vrže z
Žrtva ljubosumnosti (1884):	podoba? ! ... Moj Bog! Zdaj že zopet stoji pred menój. S krvavim mečem me hoče prebosti. Z gorečo kroglo že meri ná-me
Vinjete (1899):	v kakega Rinaldinija s tragičnim pogledom pod gostimi obrvmi in krvavim jataganom ob pasu? – v južnega pevca s sentimentalnimi kodri nad

krvavimi

kervavimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	78. Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico
Oče naš (1854):	Tudi strelce pri Alpah in Kernvalde so prijeli, pa s kervavimi glavami so mogli odjenjati, in vse poskušnje, te soteske vzeti

krvavimi

Mahmud (1870):	v Dalmacijo! Ako gredό neverci za nami, zapodimo je s krvavimi buticami nazaj. Tedaj na konje! « Orožje zabrenči, Albani poskačejo na
Pomladanski vetrovi (1881):	ki ujeda naše meso in nam iz rok trga s krvavimi žulji pridobljeno hrano. Zaukaži gospod, in vsak bo na svojem
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	stanu. On se ni polastoval zemlje, sto in stokrat s krvavimi žulji obdelane, in z vročim znojem porošene svete dedine neutrudnih
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	si ga morali prislužiti s curki vročega pota in s krvavimi žulji. Okoli altarja so se plazili po kolenih trkaje se
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ožjem domačem in prijateljskem krogu. Kar si je pridelal s krvavimi žulji in s potom svojega uma in dlana, to uživa
Žrtva ljubosumnosti (1884):	sebój. A ko je prišel potém domú, pogledal je s krvavimi očmi svojo ženo, in zdelo se mu je, da so
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	da nismo mogli dalje in Turki so nas poslali s krvavimi glavami nazaj, odkoder smo prišli. Vender znatne škode nismo imeli
Od pluga do krone (1891):	dati. Glumača je vzela noč. Z veliko težavo in s krvavimi nogami se je vrnila iz gorke Italije na prijazno Gorenjsko
4000 (1891):	tem taborišču je dvakrat odbil naskok škofovskih vojakov, in s krvavimi glavámi so le-ti bežali pred ženskami. Posebno in na prvem

kryvavimi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od

krvavo
- kervavo
  Divica Orleanska (1848): le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že
- kervavu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): shpotlivu, inu krivizhnu, na vſe oistru, inu britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu per obenimu drugimu
- krvavo
  Valenštajn (1866): pridelka nej. Maks. Ah, oče, mir naj cesar dade nam! Krvavo lavoriko dam vesél Za prvi cvet vijolice duhteče, Ka iz

▶ krvaveč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvaveč
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč poleg nje.
krvaveče
Ferdinand (1884): tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri krvaveče rane; saj so mi vže tako vedno pred očmi. Se
krvaveči
Ferdinand (1884): srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi

▶ krvaveti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvavelo

Pomladanski vetrovi (1881):	je bil prazen njegov up, prazne njegove nade. Srce bi krvavelo rahločutnemu možu, ko bi videl, da jezik še vedno ostane
Žrtva ljubosumnosti (1884):	pri vsakej priložnosti zalezovati. Kedar koli je s tebój govoril, krvavelo mi je srce. Večkrat sem ti že hotel to zabraniti
Dóra (1885):	ne ganem in ne zinem besedice. A moje srcé je krvavelo po zvestej prijateljici ter klicalo jej z Bogom! Črez nekaj
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	pokojnika, katerega truplo sedaj počiva v črni zemlji zlate Bosne. Krvavelo bode njeno srce, kakor je krvavelo óno ranjkega možá pred
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	črni zemlji zlate Bosne. Krvavelo bode njeno srce, kakor je krvavelo óno ranjkega možá pred desetimi leti, ko je pri zadnjem

krvaveti
Ferdinand (1884): tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih tudi

krvavijo

krvave

Moč ljubezni (1865):	domača zadovoljnost, ne pozna prava ljubezen, ki pa tako dolgo krvavé, dokler ne odteče životu naj boljša kri, dokler srce biti
Moč ljubezni (1865):	rane žgeče, ki jih ne zacelijo kupi zlata, rane, ki krvavé noč in dan, dokler srce biti ne neha in se

krvavim
Bolna ljubezen (1874): tako zgodi, z radostjo pravim tisočkrat amen, če tudi jaz krvavim pod bodečim vencem. Vse, vse naj se dopolni, kar sem

▶ krvavo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvavo

kervavu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtudenzhni svirk od nega tezhe, inu to semlo na ſhroku kervavu mozhi. Tiſta tezhe s' ozhy, tiſta tezhe s' vuſheſs, tiſta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bodezhimu ternu, po mlakah, inu po blatu ranen, reſtergan, inu kervavu na ſvoih nogah pred tiga viſhiga farja Anasa perpelan biti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoimu shivotu je terpeu ſhtrike, inu ketne, s' katirimi je kervavu svèsan biu, ſuvaine, peheine, inu tepeine, kader ſo nega s'

krvavo
Valenštajn (1866): glas. Naj bode! dolgo sem promišljeval, Naj sproži naglo i krvavo se. (k Maksu se obrne. ) Kako je? Hočeš skusiti se

▶ krvav strašen pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

krvavo strašno
- krivavoſtraſhni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe

▶ krven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvne

kervne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka

krvne

Zoologija (1875):	dušnic. V vodi živeči dihajo škrgami, pri druzih se pa krvne pile razhajajo po gornji kožici, in verjetno je, da more
Zoologija (1875):	opazujejo se poleg črevesa tudi neki organi, ki spominjajo na krvne žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola in se
Zoologija (1875):	po mezgovodu, tem podobniši je krvi. Predno se izlije v krvne žile, je vže bledo-rudečkast, na zraku pa še bolj zarudi
Zoologija (1875):	so neposredno s kožo pokrite. Po njih so razpletene mnogobrojne krvne žile, ki jih vzdržavajo,

krvnega
Zoologija (1875): III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi
krvnemu
Zoologija (1875): v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri

krvnih

Zoologija (1875):	z zrakom, kajti jo od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic in kožna tenčica. Skozi te tenke kožice pa morejo
Zoologija (1875):	prva več vlaknine, vode, izlečkov, sladora in solij, manj pa krvnih kolesec in scanine. Ono utripanje, katero v odvodnicah vzrokuje bijoče

▶ krvolok samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvolok

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	je po noči dostikrat vanj trobil. — Ves drugačen nego ta krvolok je divji mož, ki gospoduje v svoji globoki jazbini nad
Na krivih potih (1893):	v spodnjo ustno. »Jaz vam že še pokažem, kdo je krvolok! « zamrmral je na tihem. »Skušal si bom zaslužiti ta priimek
Na krivih potih (1893):	da te morda celó ne zastrupim. O, se vé, tak krvolok, kakor sem jaz, tudi kaj takega lahko stori! « Grajščak je
Na krivih potih (1893):	ko je čul, kako malo ga spoštujejo dekleta. Posebno beseda »krvolok« ga je dirnila neprijetno. Mož se je čutil zadetega in
Na krivih potih (1893):	koči; kaj jih čaka tedaj drugega, kakor beraška palica! « »Ta krvolok že ne bode imel usmiljenja z njimi,« pristavi druga. »Saj

▶ krvolužen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvolužna

Kemija (1869):	kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen
Kemija (1869):	Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426.

krvolužni
- krvnolugovi
  Mineralogija in geognozija (1871): medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P

▶ krvomočnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvomočnica

Botanika (1875):	Krasna je tudi vrh Črne prsti v Bohinju rastoča srebrnolista krvomočnica (Geranium argenteum). Posebno se pa sadé v lonce od predgorja
Botanika (1875):	narezljanimi listi. Izmed pri nas divje rastočih ste najlepši travniška krvomočnica (Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča krvava
Botanika (1875):	Geranium pratense) z velikim modrim cvetom in škrlatno rudeča krvava krvomočnica (Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne prsti v Bohinju

▶ krvomok samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

krvomočnost, hematurija, izločanje krvi s sečem; SSKJ in Pleteršnik

krvomok

kervomok

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica

krvomoku

kervomoku

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	najde in nevarna postane, ako se ne pomaga naglo. Zakaj kervomoku je rad pridružen ritnikovi čerm, po kterem živinče pogine.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čermom, kterega ozdravljanje se bo razlagalo v sledečim poglavju. Pri kervomoku je prav hasnjivo bolnemu živinčetu po 2 ali 3 dristlje

▶ krvoščanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k

krvomočnost; SSKJ

krvoščanje
- kervoščanje
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se

▶ krvotvoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krvotvorne
Zoologija (1875): Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja

▶ krznar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krznar

karsnar

Sacrum promptuarium (1695):	k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku
Sacrum promptuarium (1695):	inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat
Sacrum promptuarium (1695):	sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli

kerznar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in

krznarjem
- kersnarjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne

krznarji

kerznarji

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	po sreči dobil. De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi

krznarju
- karsnariu
  Sacrum promptuarium (1695): vſel, ali ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako

▶ krzno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krzno
Zlatorog (1886): baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel plačíla. »Le pojdi, lovec

▶ k stran predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

k strani
- hstrani
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena

▶ k ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

h tej

htei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi htei misi noi podeita te tri shemle namiso noi tri guashe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni so mene perbili htei semli noi so mene is vso mozhijo vovkli od tiſtiga

k temu

htomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi † Bveg Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen †. †. †. TA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	namore odprieti? je lasbov an velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den shebra

▶ k trošt predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

k troštu

htroshti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam Dusham htroshti noi hpomvezhi prit samogou: tu jas tabei prosim oanbeshzhi ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu

▶ kub samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kub

Aritmetika za učiteljišča (1885):	N. pr. § 199. Iz tvorbnega zakona za kub celega dekadnega števila (§ 181.) je razvidno, da treba tretji
Aritmetika za učiteljišča (1885):	trojni prej znani koren, pomnožen s kvadratom te številke in kub te številke; prvo sestavino zapiši pod dividend, vsako naslednjo pa

▶ kub. okrajšava ↘ IMP

kub.

Zoologija (1875):	centimetrov, a pri navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub. centimetrov, tedaj se stoprv s desetimi izdihljaji zrak popolnoma obnovi
Zoologija (1875):	kubičnih centimetrov. Odrasel mož zajame v svoja pluča poprek 5000 kub. centimetrov, a pri navadnem dihanji dá od sebe samo 500

▶ kubičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kubični

kubičen

Rudninoslovje (1867):	kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj
Rudninoslovje (1867):	1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam

kubični

Fizika (1869):	vode. Tedaj 770 kubičnih palcev zrakú vaga toliko, kolikor l kubični palec vode. 99 Razun zrakú poznamo še več drugih plinov
Fizika (1869):	vrha imela ravno tisto širokost, kakor pri dnu. Ako je kubični palec vode 1 lot težak, in ako meri dno posode
Astronomija (1869):	vsakterih dveh premičnic ste v takem oméru med sebó, kakor kubični števili srednjih daljáv teh dveh premičnic od solnca. Dovršil je
Fizika (1869):	različnih teles. Ako bi mi kdo prodal najčisteje srebro, mora kubični palec njega na tanko 10.474 lotov težak biti. Ako je

kubičnih

Fizika (1869):	bi v to kroglo ravno 770 lotov vode. Tedaj 770 kubičnih palcev zrakú vaga toliko, kolikor l kubični palec vode. 99
Fizika (1869):	palec visoko, je tlak na dno enak 1 x 32 kubičnih palcev vode, ki so skup 32 lotov ali en funt
Fizika (1869):	palcev visok, je tlak na dno enak 100 x. 32 kubičnih palcev vode ali enak 100 funtov. Kapljina tlači tudi na
Zoologija (1875):	residualni zrak), in sicer je tega zraka povprek 1500 — 2000 kubičnih centimetrov. Odrasel mož zajame v svoja pluča poprek 5000 kub.
Zoologija (1875):	le povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3660 kubičnih centimetrov zraka, ženska pa 3/10 manj. Mogoče je pa meriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	vsakako kakih 46 funtov zraka, da zgorijo, tedaj blizo 600 kubičnih čevljev zraka, in toliko zraka se nahaja v prostoru, ki

kubično
Fizika (1869): pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo izrazimo telesnino ali prostornino (volumen) teles

▶ kubik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

kubik

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	smreka, in tudi takrat doraste. Beli les, ki teži šesternat (kubik) čevelj suh 31 funtov, je za lepe dile, posebno kar
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tačas na vse straní doraste. Beli les, ki teží šesternat (kubik) čevelj suh 31 funtov, je za lepe dile, posebno kar
Jara gospoda (1893):	hoče laško mero! Tukaj pa je razlika na kubik —« »Pustite kubik,« nasmeje se adjunkt, »pišite mu, kakó ste prodali! « »Ančika, piši
Jara gospoda (1893):	óni pa hoče laško mero! Tukaj pa je razlika na kubik —« »Pustite kubik,« nasmeje se adjunkt, »pišite mu, kakó ste prodali

▶ kučilov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

kučilov

Gozdovnik (1898):	tako kričala. « Krik se ponovi. To je bil drugi krik Kučilov. »To je človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti
Gozdovnik (1898):	nekaj v oči, kar je bilo za njega največjega pomena: Kučilov belin. Žival je stala med piramido in Zlato dolino; ni
Gozdovnik (1898):	in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan

▶ kučma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kučmo

Zoologija (1875):	pasasta, in lovci si jo radi zatikajo za klobuke. Pernato kučmo na glavi lehko privzdigne. Šoja jé zrna, orehe in želod
Gozdovnik (1898):	kakor grom tja doli. V svoji priprosti opravi, z visoko kučmo od lisičine na glavi, sam gorostasne postave, stal je Rdoles

▶ kufra samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

baker; Pleteršnik

kufra
- kuffra
  Biblia (1584): sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni

▶ kufrast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

bakren; Pleteršnik, SSKJ

kufrasta
- kufraste
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim

▶ kuga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2. Drugi vzrok pljučne kuge je pa nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja

kuge

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat'
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2. Drugi vzrok pljučne kuge je pa nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah nar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje

kugi

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali tipat, potlej pa k domači priti, posebno v živinski kugi ne; e) če živino bodi delavna ali ne, ako se
Razne dela (1870):	ne posluša. Tak spomnim se, in dobro, reči smem, Ob kugi kar se nekdaj je zgodilo V Ferari, to razlagati začnem
Razne dela (1870):	bile. V naši nas opiraj tugi, Krepi moč ob grešni kugi, In ko zadne zadoné, Nej po milbi tvoji gré, Ne
Pomladanski vetrovi (1881):	mestici, ki ste po požarih in v sedemnajstem stoletji po kugi veliko trpeli. Mnogo prebivalcev je obožalo, veliko hiš se porušilo

kugo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan

▶ kugla samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

krogla; Pleteršnik

kugel
Robinson mlajši (1849): pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki

kuglo

Kratkozhasne uganke (1788):	utakni. Na usak konz klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke
Kratkozhasne uganke (1788):	inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno
Kratkozhasne uganke (1788):	v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę zel
Kratkozhasne uganke (1788):	zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr nardebelſhi kugle derſhy, zhes

▶ kuglica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kroglica; Pleteršnik

kuglice
Kmetijske in rokodelske novice (1845): z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo

▶ kuha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jed, hrana; [sskj]

kuhe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drugim podelila. Vbogiin otrokom je oblazhila narejala, potrebnim bolnikam dobre kuhe poſfhiljala, pa jim tudi ſarna sdrave juhe sarieſla; nar vezhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobriga prineſle. Marſkatéri bolnik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, kateriga

kuhi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél
Zlata Vas (1848):	kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan
Zlata Vas (1848):	kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno župo in kar gré
Zlata Vas (1850):	zdaj se je to samo dalo. Sicer je vsak pri kuhi več derv požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku

kuho

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih
Zlata Vas (1848):	mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel

▶ kuhalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhalnicami

kuhavnicami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in na žemlje vli. Potlej vterdi še testo s tremi kuhavnicami moke, in ko en časek postane, ga deni dve kuhavnic
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peteršilja, de se zarumeni, vli na žemlje in s štirimi kuhavnicami moke testo naredi. Tudi se v velikosti rumenjaka v rumeno

kuhalnice

kuhalnize

Kuharske Bukve (1799):	malo musga; vſe to drobno vkup rasręshi, oſoli, perdeni tri kuhalnize kiſle ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali
Kuharske Bukve (1799):	en droblanz putra, kader je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke, inu drobno sręsan zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo

kuhavnice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	malo drobno zrezane čebule in peteršilja, ocverti špeh, pa štiri kuhavnice moke, in delaj po tem kakor zgorej.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozo, de se dobro zarumeni; potem perdeni dve ali tri kuhavnice moke, de še tudi zarumeni, vli na to poltretji bokal
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ogenj, de se razbeli, daj blekic skozi jermene na konec kuhavnice in pusti ga od tega v razbeljeno maslo valiti. Ko

kuhalnici

kuhavnici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čebulo in zelenim peteršiljem v srovem maslu. Potem persuj dve kuhavnici moke, de se zarumeni, perli potlej en bokal vode ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pretlači skozi sito, de samo lušine ostanejo, zarumeni lepo dve kuhavnici moke v srovim ali dobrim kuhanim maslu, perdeni malo na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni kozi na žerjavci, zali jo potem med

kuhalnico

Nevera (1878):	padel, in pa, da se ženske za metlo, šivanko in kuhalnico brigajte, drugo vam nič mar! « tako jej zbadljivo odgovori po
Ali nam je potreba domačih pis... (1878):	brati, tujega duha se napajati, in ne le samo za »kuhalnico«. Gotovo pa bi rade brale domače berilo, ko bi ga
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	v jazbino kamenje in je izbil divji ženi iz rok kuhalnico! Prestrašena pokliče moža, ki plane iz jame in postopača zgrabi
Spletke (1894):	je podpirala brado, z desnico pa, v kateri je držala kuhalnico, zamahnila je nekolikokrat proti Maruši Klepetčevi ter jo tehtno vprašala

kuhalnizo
Kuharske Bukve (1799): v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati

kuhavnico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice

▶ kuhan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhan

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kaj povedati, ker od njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila
Revček Andrejček (1891):	pride), No, sedaj pa že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da

kuhana
Kuharske Bukve (1799): od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi

kuhane

Kuharske Bukve (1799):	glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s

kuhanega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan kruha dajati. Soku iz ovsene moke se tudi lahko kuhanega krompirja ali korenja primeša. Kruh iz otrobov ni za pse
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dan za 12 oseb kupiti, da dobi vsaka 1/8 kg kuhanega mesa? 14. Koliko % je 15. Koliko % je 16. V sreberni

kuhaniga

Kuharske Bukve (1799):	v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi
Kuharske Bukve (1799):	ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ga tudi malo prodá po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni

kuhani

kuhan'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s

kuhani

Kuharske Bukve (1799):	155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt !
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet

kuhanih

kuhaneh

Kuharske Bukve (1799):	Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe
Kuharske Bukve (1799):	ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s'

kuhanih

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	razhjim jaizam naſadi, de bodo kokuſhi rade valile, dej jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle
Kuharske Bukve (1799):	bo enmalo ſladko; tudi ſe sna dvoje v' terdo kuhanih rasſękanih jajz sraven djati. Kuhaj vſe, inu ohladi, bo sa
Kuharske Bukve (1799):	tako naredí: vssmi shivote, noge, inu ſhipavnize od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ſtolzi v' moshnarji, vſe vkup deni v' koso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Krompirjeva potica. Mešaj eno unčo masla in osem srednjih kuhanih in drobno zribanih krompirjev do rahliga, perdeni osem jajc, nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skuhaj in skozi sito pretlači. Potem pa na en funt kuhanih kutinj tri unče cukra z osmimi ali devetimi žlicami vode
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dve žlici jesiha perdenejo. Namašen krompir. Osem ali deset debelih kuhanih krompirjev na stergalu stergaj, eno unčo sroviga masla vmešaj, štiri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako na mizo. Drobnjakov hren. Zmečkaj rumenjake od štirih terdo kuhanih jajc, dobro jih zmešaj z jesiham in nekoliko oljem, deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro jih pomešaj z eno žlico jesiha, perdeni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mu daje redek mlečen sok ali pa juha od kuhanih telečjih in ovčjih nog. Goste in terde piče ne sme

kuhanim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim ſpisham ſpinazo, kiſelzo,
kuhanimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in

kuhano

Kuharske Bukve (1799):	vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši

▶ kuhanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhanja

Kuharske Bukve (1799):	kuhati ſe pravi: narediti jedi perpravne sa zhloveſki vshitik. Konez kuhanja je sdravje ohraniti, jedi ſo sdravíla sa sdrave; tedaj more
Kuharske Bukve (1799):	kako ſe potrebúje model inu poſoda sa Torte inu sa kuhanja. 128. Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov
Kuharske Bukve (1799):	danaſhni ſkoro ni mogozhe unajne kuharſke bukve, saſtopiti. Krajníze ſe kuhanja teshkô uzhę, kęr nesaſtopio pomęnik ſranzoskeh, anglejſkeh, laſhkeh inu nęmſkeh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Malinčno kuhanje. Se ravno tako iz malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa spet v kozo deni, de se do gostosti otročjiga kuhanja vkuha, vmešaj potem vanj pol funta stolčeniga cukra; potem naj

kuhanje

Kuharske Bukve (1799):	pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v'
Kuharske Bukve (1799):	eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi

kuhanjem

kuhanjam

Kuharske Bukve (1799):	libro preſjaniga zukra v' meſingaſti kotlizh, kuhaj, vezhkrat męſhaj med kuhanjam. Potle ſe hranio. 186. Kutne v' sholzi. Kuhaj eno unzho
Kuharske Bukve (1799):	inu goveje shupe. Poſtavi nad sherjavzo, męſhaj tako dolgo med kuhanjam, dokler ſe sagoſti. 44. Hollendarſki soſ. Deni v' koso ſroviga

kuhanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ju še čez ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín

kuhanju

kuhanji

Kemija (1869):	Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v pivarnicah sicer dobi po strani mnogo drož
Kemija (1869):	apnenčeve gore, ima v sebi mnogo apna, ki se pri kuhanji liki tenka skorja prime posode, taka voda se imenuje trda
Fizika (1869):	mnogo manj hlapna, kakor ono. Tako n. pr. hočemo pri kuhanji žganja vinski cvet ločiti od zavréle žonte (zdrozgalice), in to

▶ kuhar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhar

Sveta grofinja Genofefa (1857):	po goſpodovem prihodu preſtati. Gotovo je, de je ta neſrezhni kuhar naſhi grofinji sazharal (sazopral) in ji v jedilih savdal, tako
Sveta grofinja Genofefa (1857):	zhigar ozhe pa, kakor vſi miſlijo, ni drugi, kakor neſrezhni kuhar. Tu popraſha grof, kdaj de je njegova shena rodila. Şlushabnik
Sveta grofinja Genofefa (1857):	v isbi saſazhi. Bres beſede gre Golo ſpet ven in kuhar tudi sa njim, ko je svedil, de ga grofinja ni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je že čez glavo dosti. “ Na vse zadnje hoče biti kúhar. „Kúharju,“ misli si, „morajo vertnik, lovec in ribič prinašati vse
Tiun - Lin (1891):	mnenja. Jadrali smo dalje bilo je za rana, ko pride kuhar in mi naznani, da se nam je spridilo vse meso

kuharja
Sveta grofinja Genofefa (1857): in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.
kuharjem
Sveta grofinja Genofefa (1857): rasodene, zhe ſe je reſ vſe tako med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura
kuharji
Kuharske Bukve (1799): kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je

kuharju

Sveta grofinja Genofefa (1857):	Rezhe enkrat Golo kuharju, de ga grofinja, ki je bila ravno ſama v ſvoji
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tanko rasloshil, kako ſumljivo je bilo vſe vedenje grofinje proti kuharju med tem zhaſam in kako ju je Golo ſama v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	že čez glavo dosti. “ Na vse zadnje hoče biti kúhar. „Kúharju,“ misli si, „morajo vertnik, lovec in ribič prinašati vse, kar
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in v potu svojega obraza pridobé; poleg vsega tega pa kuharju nikoli ne manjka dobrih grižljejev. “ — Nò, za nekoliko dní je

▶ kuharica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuharica

kuharca

Stric Tomaž (1853):	bi pač se lahko zredilo“, poprosi uni, ker je moja kuharca svojo dete zgubila; padlo je namreč v žehtnjak in v
Stric Tomaž (1853):	veliko kerčmo kakor nalaš“, odgovori tergovec, „posebno ker je dobra kuharca. Če jim ne dopade, naj jo pa za kej druzega

kuharica

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dal dvakrat reči in ostane pri županu z veseljem. Županova kuharica zadavi koj dva piščanca in ju natakne na raženj, ju
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ko je bilo čas jésti, pride na eno oko slepa kuharica k ognju, piščanca polit. Viditi pa, de se samo en
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pri vdinjanji, de bo imel jésti kakor župan in njegova kuharica. Sname tedaj enega piščanca z ražnja in ga sné v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dokler sta bila pečena. Med tem je spazil, de ima kuharica eno samo oko, in spomnil se je županovih besed pri
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in de bo imel to jésti in piti, kar njegova kuharica. Pavliha si tega ni dal dvakrat reči in ostane pri

kuharza

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav

kuharice

kuharce

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	obilno rastejo in pridejo tudi na našo mizo; naj se kuharce in gospodinje učé dobre od strupenih in škodljivih prav poznati
Ljubljanske slike (1879):	le par besedi nauči. Vzlasti nemščina je klasična, še ljubljanske kuharce ne govore lepše. Kako lepó, kako poetično in lirično n.
Ljubljanske slike (1879):	Navadno že skoro vse mestne ljudi, vzlasti krščence (dekle in kuharce) dobro pozná in jim daje vedno najboljšo robo, za novo
Ljubljanske slike (1879):	je njegovo občinstvo vendar-le nižega stanu, največ ženski spol, krščence, kuharce, hišne in samice. Z gosposkim klobukom na ženski glavi ima

kuharice

Slovenske večernice (1865):	ena sama, ktero človek ni opazil. Znano je, da mesarji, kuharice in gospodinje, ako delajo klobase ali druge mesne jedi, pokušajo
Arabela (1885):	prisiljena doma ostajati.. le s težavo, s pomočjo palice in kuharice, podajala se je namreč še vsako nedeljo v crkev molit
4000 (1891):	pri naboru za zakon, takó da si smejo postrežnice in kuharice izbirati izmed devic, prihajajočih na nabor. »Ali ni to modro
Gojko Knafeljc (1899):	tako borno plačilo! « si je Neža tešila vest. »Tako zveste kuharice ne bi dobil nikjer več! Res mi da vsaki dan

kuharze

Kratkozhasne uganke (1788):	ossolene shuke kuhajo, inu urô, tok ti te pęne, katire kuharze is penovko dolijemlo, inu prezhmetshejo, v' eno po- . sodo spravlaj
Kuharske Bukve (1799):	visha, po katiri ſe kuhajo. Savolo tiga ſe varjejo pametne kuharze pred obilno maſtio, tolſhóbo, inu sabęlo, ſhpeham, ſvinſkim, inu ſuhim

kuharico

kuharico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v

kuharzo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na ſveti. Prav ſe je poshivel, ino po tem vſmileno kuharzo vezhkrat lepo sahvali, rekozh: „Bog vam ſtokrat poverni vaſho dobroto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dnevu tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa

▶ kuhati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuha

Kuharske Bukve (1799):	perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in pol vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf).
Rudninoslovje (1867):	za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort

kuhaj

Kuharske Bukve (1799):	Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode tako dolgo, da se dajo korenine
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta postane, potem

kuhajo

Kuharske Bukve (1799):	Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne
Fizika (1869):	kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je
Kemija (1869):	se te stvari najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v

kuhal
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev

kuhala

Sacrum promptuarium (1695):	Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je
Oče naš (1885):	je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta

kuhale
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci

kuhali

Kuharske Bukve (1799):	piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi
Zlata Vas (1850):	pri oknih vun gledala, in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit

kuhamo

Kemija (1869):	zlasti od nekih velicih rib, na pr. od vize, jesetre) kuhamo na vodi. Raztopina je brez barve, brez duha in brez
Kemija (1869):	malo cukra je dobro primešati. Ako surovo maslo dalj časa kuhamo, izhlapi voda iz njega in tudi vse druge stvari se
Kemija (1869):	klej se na zraku ne spremeni. Ako ga dalj časa kuhamo na razblaženej žveplenej kislini ali pa na kaliji, spromeni se

kuhaš

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	firnež se pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro mesno župo zali. Tudi lahko jagnjičevo ali koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in meso perdeneš, de vse
Kemija (1869):	in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali 3 poličih vode, ter pridáš 2 lota

kuhati

kuhat
Kuharske Bukve (1799): namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga

kuhati

Kuharske Bukve (1799):	Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48.
Kuharske Bukve (1799):	puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader je
Zlata Vas (1848):	gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče

▶ kuhinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kuhinja
- kuhina
  Kuharske Bukve (1799): raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti
- kuhinja
  Zlata Vas (1848): ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski
kuhinjah
Fizika (1869): njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi
kuhinje
- kuhinje
  Zlata Vas (1848): in Ožbè mu je dal stanovanje in živež iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel
- kuhne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami
- kuhnje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav

kuhinji

kuhini

Kuharske Bukve (1799):	snashneh jedí; tedaj jeh nagovorim: ſturite tudi vę zhaſt vaſhi kúhini, de jo bote v' laſtnim ſlovenſkim jesiki saſtopíle, govorile, inu
Kuharske Bukve (1799):	praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s'
Kuharske Bukve (1799):	le v' parſteneh inu shelesneh; one ohranio zhednoſt snashnoſt po kuhini; ſploh gledajo, de ſe jedi ſkusi dober pokúſ inu lepo

kuhinji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njivo pognojiſh. 12. Plevel in rasna selenjáv, ki ſe v kuhinji ali per hiſhi vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da
Tine in Jerica (1852):	O kakimu žegnanju ali o pustu je mogla tudi v kuhinji in v pivnici pomagati, tudi v sili se za ples
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in ko Peter va-njo stopi, je imel pristavec ravno v kuhinji opraviti. Potóži mu Peter s kratkimi besédami svojo nesrečo in
Tine in Jerica (1852):	narperpravniši med vsimi dekleti, vedno se je pri Marii v kuhinji mudila, ž njo v vert, pivnico, itd. hodila. Natanko je
Tine in Jerica (1852):	in zagleda nekiga vojaka, ki je pri njih stanoval, v kuhinji, in Jerico, ker jo je nespodobno nadlegoval, z gorečim polenam
Roza Jelodvorska (1855):	tje v lepo dolino. — Jakobova žena je bila ravno v kuhinji, kjer je južno pripravljala. Ko pa sliši, de nje hčer
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Sname tedaj enega piščanca z ražnja in ga sné v kuhinji brez kruha. Ko je bilo čas jésti, pride na eno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mi vender pomaga ljubi prijatli; strašna zverina je v moji kuhinji; požerla mi je otroke, deklo in hlapca! ” Gospodje gréjo ž
Oče naš (1885):	po mogočosti ogibala, pa vender so jo videli večkrat v kuhinji in za domače opravke je bila ročna. Ker je bila

kuhinjo

kuhanio
Sacrum promptuarium (1695): dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi

kuhinjo

Stric Tomaž (1853):	kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni bilo dela, da bi
Ferdinand (1884):	starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor
Ferdinand (1884):	Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši

kuhnjo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 30 →

← ↑ →

Robinson mlajši (1849):	ročke — buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil
Zoologija (1875):	v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	s tem, da v 1 bokalu vode kakih 6 lotov kuhinske soli, ali kar je še bolje, 1 lot solitarja raztopiš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pepela ne izluženega, ali 1 lot potašeljna, ali 2 lota kuhinske soli ali 2 lota encianovih in kalmežovih korenin – dvakrat na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kalmežovih korenin – dvakrat na dan; ali si napravi 1 funt kuhinske soli, 3 funte režene moke in pol funta v stopo

Kemija (1869):	se drug druzega prijemajo in delajo podobe stopnjicam podobne. Razen kuhinjske soli je v solinah zmerom več ali manj drugih soli
Kemija (1869):	vode (Mineralquellen). Morska voda ima v sebi toliko soli, zlasti kuhinjske in grenke soli, da ni za pitje. Želimo imeti čiste
Kemija (1869):	rastoči drač. Največ sode pa delajo v velikih fabrikah iz kuhinjske soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v
Kemija (1869):	ima v sebi glavno sostavino za sodo (gl. §. 79). Kuhinjske soli ni ravno preobilno v prirodi, zato so se večkrat
Kemija (1869):	V telesu so hud otrov (strup), zato se morajo bakrene kuhinjske posode pociniti. Z bakrom otrovanemu človeku se mora najpoprej dati
Zoologija (1875):	nekoliko kisel in ima v sebi 98 odstotkov vode, potem kuhinjske soli, tolšče in hlapne tolščene kisline, od kojih dobiva znoj

Botanika (1875):	Več kakor polovina pri nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in loboda (Atriplex). Tem blizo
Pripovedke za mladino (1887):	Po noči vidi pa kuhinjski učenec, kako po reki priplava raca ter govori: „Povejte mi
Pripovedke za mladino (1887):	ne odgovori, nadaljuje : „Kaj gostje moji pač počno ?” Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca povprašuje dalje: „Oj

Zoologija (1875):	zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v sebi
Gozdovnik (1898):	neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2 lota lanenega olja, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dokler bolezin ne . Ako bolezin noče odjenjati, vzemi pol maselca kuhovine, ji prideni četertinko libre lanenega olja in 1 lot solitarja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca solitarja in 3 lote

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	velika oteklina. Senenovega droba sim ukazal prekuhati, in s to kuhovino večkrat na dan oteklino zmivati. Potem se je začela . Čez
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc te kuhovine v brizgljo, in prideni 2 kvintelca

Marjetica (1877):	bi ti mi ne pomagali Štefan, mi? Če se ti kuja Marjetica, ali če ti hodi kateri drugi v škodo, kar
Nevera (1878):	ve kaj početi, to mu ni mar, češ, naj se kuja, da bo sita. Korporal Blaže je tudi vmes, toda ravno
Brata (1888):	da me oplašiš ž njim? Kakor otroka morda, ki se kuja? Molči rajše, prosim te! In zadel sem te do živega
Brata (1888):	Kaj hočeš vendar? Ali si že videl otroka, kadar se kuja? Očital si mi, da sem se hotel veseliti tvojega uboštva
Svatba na Selih (1894):	je dejal, da pred pustom mora biti, naj se Lenica kuja ali ne. O lovci Egidiji ni zvedela Lenica ničesar več

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mu celo dogodbo, ter ga vprašata, kateremu izmed nju je kukovica srečo oznanovala.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	še zmiraj boljši bil nego ti; tedaj tudi pravim, da kukovica gotovo meni poje srečo. “ Namesto da bi se neumneža krasnega

Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	torej doma, če prav se mu je zdelo, da sliši kukca v peči gerčati. Straha se je tresel, ko šiba na
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	pri ti priči videla, da se ji ni treba več kukca bati; saj se ga še Pavliha ne boji, zato sedi
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	ti dam; saj bode za-te še bolje, ker te bodem kukca rešil, kajti zdaj zdaj bode peč prekopala pošast, ker te
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	kukec", pravi Ribničan odpiraje vrata. „No, fantek, kje pa imaš kukca? " Jaz ga vam ne pokažem; sami si ga poiščite, če
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	tresel, ko šiba na vodi in tuhtal je, kako bi kukca od hiše spravil. Ribničan videvši, da na ulicah ničesar ne
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	nič", oglasi se Pavliha izza peči, „ni mater doma! Enega kukca pa vam prodam, če je vas volja; prav cenó ga
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	že, kako bode mati vesela, zvedevši, kako drago je Pavliha kukca prodal, ter tako rešil hišo hude živali. Da bi mati
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	si je pa sedaj oddahnil; več se mu ni bilo kukca bati. Samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Mislil si
Gojko Knafeljc (1899):	Zdaj pa prosim oba gospoda pesnika, gospoda Šilca in gospoda Kukca, ki sta tukaj navzočna, da nam izjavita natančno, ali sprejmeta

Kuharske Bukve (1799):	na miso. — Maſhenje sa belake ſe tako nareja: dinſtaj sręsane kukmake, ali druge gobe v' rakovim putri s' peterſhilam, perdeni drobno
Kuharske Bukve (1799):	ri, sraven deni kìſlize, krebulze, peterſhila, inu kukmake ako ſo dobíti; vſe ſkup prav drobno rasſękaj, inu deni
Kuharske Bukve (1799):	saruméni. 286. Krompirjovi zmoki, ali gnedli. Srove, ali pa poſuſhene kukmake drobno rasſękaj, smęſhaj med raspeſhtani krompir, perdeni diſhave inu

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa. Plameči angleški cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemlje. En par žlic precejene župe jo veliko prijetniši stori. Kukmaki na župi. Pari v kozi s štirimi loti sroviga masla

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa in korenje z brinovkami. Pečeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam. Telečji kosc. Snežne kepe. 92.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	168. Cvetni ohrovt na župi. Meso z zelenim fižolam in kukmakovo polivko.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	162. Rumena župa z mozgovimi cmoki. Meso z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	herbt. Solata. 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95.

Botanika (1875):	tistih kukovicah, ki rastó po vročih deželah po drevji. Te kukovice imajo prosto v zrak viseče korenine (zračne korenine), s kterimi
Botanika (1875):	s kterimi srkajo svoj živež iz vlažnega zraku. Med te kukovice spada tudi lepo dišeča vanilija (Vanilla aromatica). Naše domače kukovice
Botanika (1875):	kukovice spada tudi lepo dišeča vanilija (Vanilla aromatica). Naše domače kukovice, tudi cepteci ali mošnjice imenovane, lepšajo posebno pogostoma apnenata tla

Fizika (1869):	skoz in skoz verstvo in obrazilne umetnosti kakor prve kali kulturnega življenja narodov, kterim se zatem pridružijo umetnost vojskovanja in znanstvo
Botanika (1875):	o tem za obstanek človeškega rodú najbolj imenitnem oddelku njegovega kulturnega življenja. Ali to, kar smo dozdaj o notranjej rasti rastlin

Občno vzgojeslovje (1887):	krivih nazorov, kateri se nahajajo kot jednostranski izrastki na vsakem kulturnem stališči. Načelo kulturnosti se mora ravno tako, kot vsako drugo
Občno vzgojeslovje (1887):	Večja ali manjša sovršenost tacih naprav najjasneje priča o vsakokratnem kulturnem stanji narodov in držav. 2. Pojem o vzgoji. Iz prejšnje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	od besedí do dejanja je še dolga pot. Česki deželni kulturni svèt je uže pred 3 leti sklical komisijo, ki se
Občno vzgojeslovje (1887):	gojenca z onimi težnjami njegove dobe, katere merijo na pravi kulturni napredek; navdušiti ga ima za te težnje. K potrebnim zahtevam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	hočem povedati, samo da mi pomagaš; za Božjo voljo! Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	glas: „Kdo je? kaj je? ” Glas iz svinjaka: „Dragi moj kume! jaz sem! jaz tvoj kum (botr) in sosed J.; vse

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je prehud, pa tretji del vode pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa z mehurji zaveži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	177. Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nad rošem pečen. Višnjevo kuhanje. 53. Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jerebice z zavretimi češnjami. 14. Korenje na župi. Meso s kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krafelci. 179. Rumena župa z ocvertimi žemljevimi cmoki. Meso s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z zelenim graham in suhim svinjskim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jagnjičevo bedro s kumarami. Obloži kozo s špeham, čebulo, korenjem, peteršiljevimi koreninami, zeleno - kar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesa. Plameči angleški cmok. 11. Kukmaki na župi. Meso s kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 30 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Na krasni jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke