Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 124

▶ uren pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urenpridevnik, splošni, nedoločeno
- uren
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno

urnapridevnik, splošni, nedoločeno

urna

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kjér je nekaj ſtarih hraſtov ſtalo, veverzo vgleda. Zhedna ino urna shivalza je sa Ivanza kaj poſebniga bila. V' Seleniſhkih hoſtah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s

urnepridevnik, splošni, nedoločeno

urne

Genovefa (1841):	mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà
Divica Orleanska (1848):	in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame

urnegapridevnik, splošni, nedoločeno

urnega

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	v svojem maternem jeziku s pismenkovanja in slovkanja pride do urnega branja, z urnega branja do pravega branja, to je, da
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	jeziku s pismenkovanja in slovkanja pride do urnega branja, z urnega branja do pravega branja, to je, da umeje, kar bere
Astronomija (1869):	pride do druge številke 12. (pri tem kazavnik preteče polovico urnega krožca); tako imajó vsa ozvezdja na globusu tako lego, kakoršno
Astronomija (1869):	Kazavnik urnega krožca postavimo zdaj na število 12, in zavrtimo globus tako

urnejšapridevnik, splošni, primernik
- urnejſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe
urnempridevnik, splošni, nedoločeno
- urnem
  Pripovedke za mladino (1887): natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti proti domu, da bi jih prej prinesla svoji

urnipridevnik, splošni, nedoločeno

urni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu

urnihpridevnik, splošni, nedoločeno

urnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je

urnopridevnik, splošni, nedoločeno
- urno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe

▶ uresničiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uresniči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To
uresničil
- vresničil
  Občno vzgojeslovje (1887): s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je

uresničila

Gozdovnik (1898):	da sem videl belo obličje. « Ta menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno
Gozdovnik (1898):	potem jih lahko najdeva,« govori starejši. Njegova meritev se je uresničila. Kratkemu mraku je sledil hitro večer. Izgubljajoča sledove, opazita v

uresničilo
- vresničilo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): le sladko upanje — in vendar je res, kmalo se bo vresničilo,” reče navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi

uresničiti

vresničiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	storila: grof Taaffe je še zmerom „Fabius cunctator”. Ravnopravnost narodov vresničiti, to je prvo, s čem bi vlada pokazala, da jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	države, pa vlado le táko podpira, katero je resna volja vresničiti vse to, kar je po prestolnem govoru sama narodom obljubila

▶ urez samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urezi
Gozdovnik (1898): z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu.

▶ urezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ureže

Čas je zlato (1864):	je res! « pravi spet enkrat sam seboj, ko si peró ureže neko težko nalogo končati, »jà, jà! Čas je
Mineralogija in geognozija (1871):	tako po vrsti, da vsaki rani svojega prednika, njega pa ureže oni, ki pride za njim. Od najmečega minerala, lojevca, do

vreže
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): se tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel

▶ urgebirge neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

urgebirge

Mineralogija in geognozija (1871):

Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh

▶ Urh samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Urh
Zlata Vas (1848): hotel iméti, potem nad ženo, ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O

▶ urheber neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

urheber
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz

▶ Uriel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Uriel

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL † noi Sveta KORONA inu Sveta AMBETA da vi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael † Gabriel † Rabandl † Uriel † Lukas † htvsr to fegvto bo persabe nosov pramaga vse svoje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dora srabra al svata pomoimi pegerenje tu jas vam saviem URIEL inu SAMUEL noi Sveta KORONA inu Sveta ABETA inu pertei

Vriel

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vi duhovi boshji! S. Korona S. Abetha inu vas duhove Vriel inu Samuel! is to mozhjo Boga ozhetha † inu per tei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	4 shtirji Arhangeli S. Mihael S. Gabriel S. Raphael S. Vriel inv ti S. S. 12. Apoſtelni inv S. S. Paterjarhi

▶ Urijel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Urijel
Deborah (1883): mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A

▶ urin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urinem

urinim

Astronomija (1869):	nekaj več kot enkrat okrog priti, da stoji zopet nad urinim kazalcem, ker ta se je med tem za nekoliko v
Astronomija (1869):	kazalu na uri, ki mora, če je prej ravno nad urinim kazalcem stalo, na to nekaj več kot enkrat okrog priti

▶ uriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uri

Občno vzgojeslovje (1887):	in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v
Občno vzgojeslovje (1887):	Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom

▶ urjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urjen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v

▶ urlavb samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dopust; splet

urlavbu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin

▶ urno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urnejeprislov, splošni, primernik

urneje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	žlahtnega vina, ali spet ga plaši duhovnov obraz. — Urneje in urneje je šlo, da pred dospe do vsega tega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in ognjenega žlahtnega vina, ali spet ga plaši duhovnov obraz. — Urneje in urneje je šlo, da pred dospe do vsega tega
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Tedaj je deklica kar padla na kolena, sercé ji je urneje bilo, roke je proti nebu povzdignila in takole govorila: O
Tiun - Lin (1891):	z menoj? « Pa nihče ne dá nobenega odgovora, le vedno urneje so veslali. Začel sem slutiti, da so me prekanili in

urniši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne

urnejšeprislov, splošni, primernik
- urniſhi
  Kuharske Bukve (1799): is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj

urnoprislov, splošni, nedoločeno

urno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji
Divica Orleanska (1848):	k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop
Robinson mlajši (1849):	da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati
Spisi Krištofa Šmida (1883):	djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec
Tiun - Lin (1891):	mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem

urnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	taiſtèga ves navolen neſti pomagal. Kader se bosh enkrat navadl urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu pomozhniki bli. Ti seja bral v' S. Evangeliumu, koku urnu sem jeſt zhes hribe inu gorrę; v' tu mejstu Juda

▶ urnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

urnost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno
Robinson mlajši (1849):	s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon
Stric Tomaž (1853):	Ivan. Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte

urnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga
Robinson mlajši (1849):	samoti, ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj
Robinson mlajši (1849):	nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti došel, da se mu je to le igračka zdelo. Izmislil
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne teče in tako svoje posebne podobe

▶ urnski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ki je povezan s kantonom Uri v Švici; kontekst

urnski

Viljem Tell (1862):	Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj je? Ruodi. Hitite v goro
Viljem Tell (1862):	ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj je? Ruodi. Hitite v goro, zatrobite
Viljem Tell (1862):	Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni
Viljem Tell (1862):	krvjó oskrunili! Otroci (tekajo z odrovimi podrtinami mimo). Prostost! Svoboda! (Urnski rog krepko poje. ) Valter Firšt. Kak je vesél ta dan
Viljem Tell (1862):	jeka po pečinah se budí, Gorjance naglo v dole skliče! (Urnski Bik odide. ) Valter Firšt (pride). Stojte, Prijatli! Stojte! Nemamo novic

▶ Urnsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Urnskem
Viljem Tell (1862): Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode.

▶ uropati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uropali
Gozdovnik (1898): govoriti, gospod grof Antonio de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi
uropaš
Valenštajn (1866): prevaril! Prosim te, Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še

▶ Uroš samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Uroš

Slovenske večernice (1865):	zató v sercu zeblo, da bi se mogli, dokler je Uroš živ, Serbje znositi nad njim, da bi se vtegnili združiti
Slovenske večernice (1865):	prežene Volkašina in njegova brata, ker so videli, da jih Uroš ne posluša, da še le njihove svete odkriva Volkasinu in
Slovenske večernice (1865):	je imel in kar je bil, moral hvaležen biti Dušanu. Uroš je tedaj mislil, da bo najbolje storil, ako se nasloni
Slovenske večernice (1865):	ki je bil po očetovi smerti povzdignjen na carski prestol. Uroš je takrat imel dvajset let. Mlademu in neskušenemu je bilo
Slovenske večernice (1865):	je na nje zanašal, da mu varujejo blago. Dušanov sin Uroš je plačal ta očetov pregrešek. Dušanova smert je ožalostila ves
Slovenske večernice (1865):	prisiljen verniti se nazaj k Volkašinu. Neki pripovedujejo, da je Uroš tačas tako slabo živel, da ni imel večkrat kaj jesti
Slovenske večernice (1865):	on pa ni imel s čim, da zadosti vsakdanjim potrebam. Uroš je bil podoben detetu, ki je prejel od roditeljev silno
Slovenske večernice (1865):	tako revo in siromaštvo? Zares, zeló je premenljiva človeška sreča! Uroš se na zadnje le naveliča tacega življenja, pa odloči zapustiti
Slovenske večernice (1865):	ljubili, Mernjaviče pa naj pozapre, da mu ne bodo nevarni. Uroš ni poslušal svetov svojih in deržavnih prijateljev, ampak se še

▶ ursache neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ursache
Robinson mlajši (1849): pričina — vzrok — razlog Ursache, Grund. pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati

▶ ursus neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

ursus

Zoologija (1875):	ne daje kake posebne koristi. Znamenite so: od pravih medvedov (Ursus); beli medved (U. maritimus), pod 64, živeč v severnih polarnih
Zoologija (1875):	pod 64, živeč v severnih polarnih krajih, hrani Beli medved; Ursus maritimus. Nar. vel. 2,5 m. dolg.

▶ Urša samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Urša

Domen (1864):	dobro popoldne Meta", jame prišedša baba. „Kaj si ti prišla, Urša? " praša berljava starka. „Kaj hodiš? Ali si kaj videla mojega
Gospod Janez (1884):	župnik ter vodil gosta do stopnic. A tu je prišla Urša. Tudi ona je hotela ponuditi prišlecu roko; a ugledavši pred
Dóra (1885):	pa dišijo takó čudno in — Pustite jej tudi tičke, mati Urša, sežejo jej gospod župnik v besedo. Vsak človek ima kako
Prve hiše (1896):	sama bi te ne silila, ali on —«, opravičevala se je Urša. »Rad bi vedel, kaj prav za prav hoče; saj mu
Prve hiše (1896):	si pa še nista bili vsega, kar sta želeli. Kotarjeva Urša, ki je bila menda gorka vsemu svetu, samo sebi in
Prve hiše (1896):	Seveda tako je lahko moliti, ko sedi na denarjih. « »Vidiš, Urša, to me najbolj draži: delavec je vreden plačila; zaslužka mu
Prve hiše (1896):	prav zadnje dni razdvojila njen gospodar Žličar in Greben. Toda Urša jo je pogovorila, češ, kaj nama mar: naj se lasata
Prve hiše (1896):	v domači hiši. »Kako je že kaj doma? « povprašala je Urša prva. »I, bolj slabo, kakor dobro. Klaje ni, klaje, čeprav
Vrt, vrt! (1899):	se je vsem! « »Vsem, vsem, pa je razloček med smehom. « Urša in Neža se nista prepirali, umeti se pa le nista

Urši
- Urſhi
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo

▶ Uršič samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Uršič

Urši č(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo

▶ uržah samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vzrok; nemško-slovenski slovar

uržah

urshah

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſte vy s' Chriſtuſam reſnizhnu gorivſtali, imam jeſt en velik, urshah vam h' tęmu ſrezho voſhiti. Ali sraven tęga imam jeſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is nję eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sató, kęr ſim jeſt en gręſhnik. Leta je ta pèrvi urshah moji lubi Farmani, is katęriga móremo my naſhe dęlu inu

urſhoh

Ta male katechismus (1768):	v' potrebneh stukeh Katholshke vire poduzhiti, sizer so le oni urſhoh, ke bres vire namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni ta gorezha lubeſn pruti mojemu Jeſusu svjetvala. Tu je urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella

uržahi
- urshahi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri

uržahov

urshahov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vsamejo leta ſtan gori, kakor is sgol kerſhanſkih inu pravizhnih urshahov; de ſe v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi ſe is ſvoje dolshnoſti vùn smusnil, tudi ne ſlabih urshahov, de bi ſe lęjp dęlal, kadar faly. Inu tó je

▶ uržoh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vzrok; nemško-slovenski slovar

uržoh

urshoh

Sacrum promptuarium (1695):	inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje
Sacrum promptuarium (1695):	sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr
Sacrum promptuarium (1695):	yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize
Sacrum promptuarium (1695):	ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti

uržoha

urshoha

Sacrum promptuarium (1695):	autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v'

urſhoha

Ta male katechismus (1768):	kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be nezh ne is ust, ne is serza vonnashlu
Ta male katechismus (1768):	sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi

uržohov
- urſhohov
  Ta male katechismus (1768): Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti

▶ usaditi glagol, glavni, dovršni

usadi

vſadi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	obſejem, s' zhemor hozhem? ” „Sakaj pa ne, mati odgovorijo; le vſadi jih, ſaj ſo tudi sa vſe to dobre. Seleno perje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko je do tréh pavzov odraſtil

▶ usahel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usahli
- vſahneni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo

▶ usahniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usahne

vsahne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Oni lepó drevje oskerbujejo; pa vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz

usahnile
- vſahnile
  Genovefa (1841): vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji

usahnilo

vſahnilu

Biblia (1584):	ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu.

▶ usedati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

useda
- vseda
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša

▶ Usedom samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Usedom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada v London, Pariz

▶ usedši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

usedši
- vsedši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in

▶ usekan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

usekanih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se je do nje.

▶ usekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

useka
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V.

▶ usesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usede

Roza Jelodvorska (1855):	Jakob, pelje zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim
Kemija (1869):	rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob

uſede

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino jim je persaneſel. Jona gre is meſta, ino ſe uſede v' ſenzo pod klòſhzhevino, de bi vidil, kakoſhna bo s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	radi ſliſhali. Kedar tedaj na oljſko goro pridejo, ſe Jesuſ uſede, ino uzhenzi okrog njega. Od tod ſta ſe ravno meſto
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nékedaj Jakop iskopal. Od pota truden ſe Jesuſ per vodnjaku uſéde. Njegovi uzhenzi ſo med tem ſhli v' meſto shivesha kupovat

vsede

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako se ji je v tem
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo
Zlata Vas (1848):	iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa
Botanika (1875):	naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni

vſede

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa v'prahu, kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli vſęde, kader shabe sutrej, drevne pana vezher vekajo, kader glaſtovze niſku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtolam doli pozhęne , ſe Tonzhek okoli ſtola ſplasi, ſe noter vſęde , inu nogę na ſe potęgne. Nęshka tiſti gvant , katęriga je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	DEŞSETI NASTOP. Baron , Shushek, Smeſhnava , Budalo, rihtni hlapez. (Baron ſe vſęde ; sraven njęga na dęſni plati Shushek , na ti lęvi Budalo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne dá mudíti. Rebeka ſe ſ' ſvojimi deklami na velbljúde vſéde, gré, ino je bila Isakova shena. Ne bogaſtvo, ampak nedolshnoſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shenoj dalej govori, ter ſtol perſtavi, ino ſe sa miso vſede, ſvoji sheni pa rezhe, naj mu polizhek ova prineſe. Sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sabavljivzi ſo, ko polétne muhe, kamur ſe ta marzheſ le vſéde, vſelej sapuſti zherne pike sa ſabo, in ti druge ſhkode
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rók ismákne ſe pozháſi, In blíso ſe na pèrvi kámen vſéde, In v tèrdnim, ali vùnder mílim gláſi Mladénzhu vnét'mu rêzhe

usedejo

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo oddáhnejo. Ko se spočíjejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji od njih drugo jéd pred seboj
Mlinar in njegova hči (1867):	Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo).

vsedejo

Tine in Jerica (1852):	Gotovo ne, odgovori Tine, k nam nej se k mizi vsedejo, kakor svoje otroke jih moramo v hiši imeti. Se živina
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	položi na kamen. Zjutraj postavijo krajači klop na noge, se vsedejo in šivajo. Ko je svinski čednik zatrobil, pridirjajo prešiči tudi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sliši, skoči berž raz osla in pusti, da se oče vsedejo na-nj.

vſedejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek

usedel

sedel
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan

usedel

Zlata Vas (1850):	pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak je mogel tisti dan, ko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo

uſedel

Genovefa (1841):	jo okrog glave savíla; po tém ſe je narasgernjene plahte uſedel. Vſi vitesi, ki ſo jo ſhe posnâli, ſo priſhli po
Genovefa (1841):	je bilo vſa njena ſprava, preglédoval in ſe sraven Genovefe uſédel in ſantizhka na roko vsél, in ko je tudi is

vsedel
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): našega jezika še zdaj ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo

vſedel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ſe je omagan na viſoko ſmereko nad Kopazhevo hiſho vſédel. Ko ſo ljudje to perkasen prezèj viſoko leteti vidili, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam

usedem

vsedem

Najdenček (1860):	pridem do mesta Lipovo (Lindau); tu grém v gostivnico kosit. Vsedem se za mizo ter jém in pijem. Gostivnica se je
Pripovedke za mladino (1887):	nisva zmenila. Kočijaž bi bil pač rad ter se že vsedem na sedalo, da bi pa sam vlekel, tega pa ne

usedemo
- vsedemo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter

usedi

usedi
Kitica Andersenovih pravljic (1863): kopel da bo tako neumna kot si ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti

vsedi

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na Elizino glavo, kedar pride v kopel da bo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih

vſedi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moj Bog ! Baron (k' Shusheku. ) Deklé ſe je preſtraſhilu ; Nęshka, vſedi ſe tukej doli. (jo ozhe na ſtol poſadit. ) Neshka. (ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſi daj opravit, noſsi, vęshi, popravlej. Po tim ſe gori vſędi, inu dirjej doli do borſhta; tam kobilo na ta pervi

usedite

Roza Jelodvorska (1855):	vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se na klop tukaj, scer ni tako mehka, kot so
Revček Andrejček (1891):	tukaj. (Požene se z vozičkom Grešniku pod noge in zakliče. ) Usedite se! Grešnik (pade v znak na kimpež, prime se z

vsedite

Blagomir puščavnik (1853):	verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj
Čas je zlato (1864):	predsednik mi je že zastran Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. «

usediva
- vſedva
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua — Ansh. To bo sa konz vsęti od

usedla

uſedla

Genovefa (1841):	poſtavila. Ko je vſe dokonzhala, ſe je trudna v votlíni uſédla. Hvojove vêje, ktére ſo vrátiza kako zhernoselêno sagrinjalo sakrivále, ſo
Genovefa (1841):	je ſtara ptíza priletela, in ſe je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke ſhiroko
Genovefa (1841):	bilo Genovefi bolj pripravno in s Boleſlavam ſe je na-nj uſédla. Kmalo, ko ſo is gôjsda priſhli, jim je shé mnoshiza
Genovefa (1841):	klanzu viſoke gore, na ktéro je hôtla iti, ſe je uſédla, ſe pozhit in ſe s mlékam pokrepzhat. Straſhán volk pride

vsedla
Tine in Jerica (1852): nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa

vſedla

Genovefa (1841):	tó! Pojdite! ” Genovefa ſe je na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bomo lepſhi platno dobili! ” S nevoljo ſe je k njemu vſedla in preſti sazhela. En dan je predla. „Kakó gré, Zilika

usedli
- vsedli
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški
usesti
- vsesti
  Tine in Jerica (1852): starši dobri. Pri kosilu se je hotla Marička k materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka

▶ usidran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

usidranemu
Tiun - Lin (1891): čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje

▶ uslišan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uslišan

ushlishan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu, teda bosh ushlishan tushebranje je saprov is naidano bu: inu aprabirt al skushano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jezbi alpa v' velzham bueshtui: te shebreitu Shebranje taku bosh ushlishan prei da bosh tu ferihtuvou: morash ti ano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prou alsi leti prou noi pravizhen: bosh po tuojemu pegerenji ushlishan: teite 3 dni morash ti zhift biti noi se varvati

uslišana

ushlishana

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo? shriebei le te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	udrujei alpa utrezhiei nozhi: potam kaker ba tvoja molitua a ushlishana: inu tabe bo potalava karsi ti pegerou inu tu morash

uſliſhana

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlushahnik je ſtoril tako, ino proſhnja dobriga Daniela je bila uſliſhana. Ino glej, ko je tiſtih deſet dni preteklo, ſo bile
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne uſtraſhi ſe, Zaharija! Uſliſhana je tvoja molitev. Tvoja shena Elisabeta bo ſinú rodila, Janesa

uslišani

uſliſhani

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor neverniki, kteri menijo, de bodo savoljo ſvojiga veliziga blebetanja uſliſhani. Ne ravnajte ſe po njih. ˛Sej vaſh Ozhe dobro vé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe lomi! Ravno tako upamo per naſ vzhakati, zhe bomo uſliſhani, kar proſimo, de bi deshelſke goſpoſke s njih mozhno roko

▶ uslišati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uslišal

Blagomir puščavnik (1853):	še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj
Roza Jelodvorska (1855):	od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu
Ferdinand (1884):	precej nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino

uſliſhal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	molil, ter k' Bogu sa reſhenje sdihoval. Bog ga je uſliſhal. Tretji dan ga da riba ſpet shiviga is ſebe na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozheta, ki je ſkrivèj prizhujozh, in on bo tvojo molitev uſliſhal. — Kedar molite; ne delajte veliko beſedi, kakor neverniki, kteri menijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' ſebi poklizhe, ino ji rezhe: „Pròſi me, kar hozheſh; uſliſhal te bom, ko bi tudi polovízo mojiga kraljeſtva proſila. “ Ino

vſliſhal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): gamogozhni, ſim jeſt tebe vſliſhal; inu na dan tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II.

uslišala
- uslišala
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel
- vſliſhala
  Genovefa (1841): bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje

uslišati

vſliſhati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte

usliši

ushlishi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude umojam note noi ubueshtvi o Sveti pomozhnik
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe prosim skues tvojo nasapopadano visokveſt, ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga

usliši

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod!
Oče naš (1885):	tvojo milost prinesel! Ta čas bo zopet prišel. Potem pa usliši, o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili

uſhliſhi
Branja, inu evangeliumi (1777): Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs

uſliſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne neprenéhama,: „Bal, uſliſhi naſ! “ Ino kolena upogujejo, ter ſkazhejo okoli altarja med vpitjem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	altar, ino je molil: „Goſpod, Abrahamov, Isakov ino Jakopov Bog! uſliſhi me, ino pokashi danſ, de ſi tí Bog po Israelſkim

vsliši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tebi hvala! Kar je bilo , saj da več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ljudje Te naj spoznajo; Vse stvari Ti hvalo dajo, Oče, vsliši glas otrok!
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	društva rudarskih akademikov v Ljubnu za podpornino se pa ne vsliši. Naši dopisi. Iz Gorenskega 4. jan. (Pojasnilo nezaupnice Gorenjskih volilcev

vſliſhi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Oltarju ſe sa shpisho Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ti naſho proſhno vſliſhi, No pred nami na skry Tvoju oblizhje ſvetu , Temuzh o
Abecedika ali Plateltof (1789):	perhodnik lejtah Bogabogezh, in' ſrezhn? Zhe ne? ̶ O tok vſliſhi mene Inu to otrozhno proſhno : Ter me puſti k' zhaſti

uslišijo

vſliſhijo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o

uslišiš
- vſhliſhhiſh
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen,

▶ uslužbenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uslužbenca
Šola v boju proti pijančevanju (1898): vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah
uslužbencev
Šola v boju proti pijančevanju (1898): grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti

▶ usmiliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmili

smili

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ pribijejo.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O

usmili

Ta male katechismus (1768):	pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se zhes nas.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega
Divica Orleanska (1848):	njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih
Divica Orleanska (1848):	se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te!
Divica Orleanska (1848):	Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane
Roza Jelodvorska (1855):	jim prav slabo«. »No,« reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj
Sveti večer (1866):	objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Litanije: Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod usmili se nas! Kriste, usmili

uſmile
Branja, inu evangeliumi (1777): bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov

uſmili

Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz
Branja, inu evangeliumi (1777):	reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes
Genovefa (1841):	ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina

vsmili

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene vsmili Amen. Ozha zheshzha. TV 5. TERPLENJE. Oui so spledli an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	agnje Jesvs Kriſtvs jes prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo dvsho, kader bo ona vtam shliednjam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	agnje Jesvs Kriſtvs jas tabe prosim skves tvojo nasrazheno martro vsmili se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries

vſmili

Biblia (1584):	je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy
Sacrum promptuarium (1695):	inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino

usmilijo

Stric Tomaž (1853):	ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je
Blagomir puščavnik (1853):	serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In

usmilil

usmilil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe
uſmilil
Genovefa (1841): shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad

vſmiliu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesnio ſim jes vas lubiu, inu ſim ſe zhes vas vſmíliu. Tiſti je nas lubiu, pruti katirimu ſmo ſe mi v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tudi on bo v' ti britkuſti naſhe ſmerti zhes nas vſmiliu, inu nas potroshtou. Satorei pokleknimo pred nega doli, inu rezimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar vezhi britkuſt h' ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou, inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	JESUS ni neiſhu obeniga, katiri bi ſe biu zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi

usmilila

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	smémo sognati. Veselilo jih je, de sim se uboge živalice usmilila. In ta le ljubeznjiva gospodična in njena mati sté vender
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je tudi postala mirneja. Vendar vsakemu se je v serce usmilila, ker je bila bleda ko zid in je okrog hodevala

uſmilila
Genovefa (1841): je: „Niſim védil, de ſta ſe môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe

usmililo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente

usmiliš

Divica Orleanska (1848):	pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš

vsmilesh
Ta male katechismus (1768): neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred

usmilite
Roza Jelodvorska (1855): solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete

usmiliti

Stric Tomaž (1853):	ga še trinog poslušati noče, še menj pa se ga usmiliti. „Res“, pravi oskerbnik nazadnje, „res je, da mi ne gre
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tvojim duham. Molimo. O Bog! kterimu je lastno, se vselej usmiliti in perzanesti, sprejmi naše pohlevne prošnje, de nas in vse

▶ usmiliti se glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

usmili se

vsmilise

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti zhiſti Jesvs jes taba prosim skves tvojo velko poterpeshlivoſt vsmilise zhries mojo nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Dvh Amen. O Gospved Jesvs Kriſtvs ti shivi sin boshji vsmilise zhries me N: inv nai tvoje grenko terplenje noi smert

▶ usmiljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmiljen

usmilen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader
usmiljen
Divica Orleanska (1848): žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo

uſmiljen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe me, kedar v' ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ uſmiljen ſe je va-nj obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je k' njima priſhel, nekako opárjena ino pobíta najde. Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje
Genovefa (1841):	sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne bil bolj uſmiljen, kakor ljudje, bi ne bilo pràv. ” Ko ſta v grad
Genovefa (1841):	bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne

vsmilan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so mene pervesali
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE. Oni so mene isovkli

vſmilen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila

usmiljena

usmilena
Ta male katechismus (1768): X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je

usmiljena

Stric Tomaž (1853):	in razidejo. Dva od njih sta bila vender še tako usmiljena in gresta po Lokarji gledat. Dobita ga čez dolgo še
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica verna! Podoba pravice! Sedež modrosti božje! Začetek našiga veselja
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našiga veselja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Nežine dojke; ker jej je mati umerla, vzela jo je usmiljena sorejenka k sebi, da bi jo dala podučiti in kerstiti

vſmilena
Sacrum promptuarium (1695): prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite

usmiljene
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): sim popred rekla. Če le v Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za

usmiljenega

usmilana

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O S. Krishtof jas taba opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	urokali dershi? pershua je kniemu Mathi Boshja? je pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka

usmiljenega
Oče naš (1885): bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla, in zgodi naj se potem, kar se

usmiljeniga

Zlata Vas (1850):	vreme, akoravno dostikrat ljudem veliko škode napravi, je tudi dar usmiljeniga Bogá za dežele, ker zrak čisti, bolezni odvrača in zemlji
Roza Jelodvorska (1855):	cvetka, ktera ne more iz korenine samopridnosti pricveteti, ampak iz usmiljeniga, iz dobriga serca. Ta ljubezen je žarek tiste nebeške ljubezni

uſmiljeniga
Genovefa (1841): me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti

usmiljeni

usmileni

Ta male katechismus (1768):	obyskati. VII. Mertve pokopati. Od teh prave Kristus: ſvelizhani ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne
Ta male katechismus (1768):	ſhejni pravize, ſakaj oni bodo nasiteni. V. ſvelizhani so ti usmileni, ſakaj oni bodo usmilenje dasegli. VI. ſvelizhani so, katiri so

usmiljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do
Oče naš (1854):	hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil
Maria Stuart (1861):	stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	koj imeti? ” „O vaj, o vaj! ” je kričal Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj”, mu reče
Oče naš (1885):	prinesel! Ta čas bo zopet prišel. Potem pa usliši, o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in
Oče naš (1885):	hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega

uſmiljeni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	neprijasno ſ' ſvojim blishnjim kakor ta brat, temuzh mili ino uſmiljeni bodite kakor ta ozhe; rezhem ſhe vezh, kakor naſh Ozhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mozh ſi tedaj persadevajte Bogu podobni biti. Bodite popolnama, umni, uſmiljeni, prijasni, ljubesnjivi, delavni ino ſveti, kakor je Bog ſvet. Podobo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſposnanju svelizhanja Ijudſtvo njegovo perpeljat, Odpuſhánje grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti naſhiga Bóga, Po kteri obiſhe naſ Odreſhenik, De jih

vsmilani

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene satvoje miloſti volo? oh ti svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver te besiede persab nosi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je-

vſmilen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj

vſmileni

Sacrum promptuarium (1695):	bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob
Sacrum promptuarium (1695):	Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od

usmiljenih
Stric Tomaž (1853): je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za ogleduhe ne, ker
usmiljenim
- vſmilenim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo

usmiljeno

Viljem Tell (1862):	vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida
Valenštajn (1866):	ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze
Gozdovnik (1898):	naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih

▶ usmiljeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmiljeno
- uſmiljeno
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté

▶ usmiljenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmiljenost
Oče naš (1885): videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k

▶ usmiljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmiljenja

usmilenja

Ta male katechismus (1768):	dobruta, s' katiro mi enega drugega revi, inu potrebi s' usmilenja perskozhemo.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imęnu J. M.J. irpergujejo, inu pod ſtreho goriufamejo , ali is usmilenja wugejme dado, ali kaj dobrega ſturę. 3. Kolkerkrat ali sami

usmiljenja

Divica Orleanska (1848):	de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	černe bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže
Roza Jelodvorska (1855):	se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno
Ferdinand (1884):	njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez
Oče naš (1885):	bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa

uſmilenja

Branja, inu evangeliumi (1777):	sakaj on je en dobrutliv, inu miloſtiv , poterpeshliv , inu velikiga uſmilenja, inu dolgu persaneſſe hudobiji. Kedu vę , aku ſe oberne, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	shivine. O Bog te miloſti, Bog te dobrute, Bog tiga uſmilenja, katiri ſi ſe uſmiluv zhes nadlugo tiga folka, inu ſi

uſmiljenja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz

vsmilenja
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam

vſmilenja

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kadar ſi enkrat Jerusalem vględal, per letim poględi ſolsę tiga vſmilenja zhes letó neſręzhnu meſtu tozhil. Enu taku puntarſku, krivizhnu krajlęſtvu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	morem sdershati, de bi gori ne savpil: Vbogi Chriſtjani, kakú vſmilenja vręjdni ſte vy! Zhe Jęsus Chriſtus ny per vaſhim shenitovanji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	do vaſhiga bſishniga! kakú bóte vy mogli eno ſolsizo tiga vſmilenja vaſhimu Jęsuſu doli vdariti, katęrimu ſe pred letim ſódnim ſtolam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhiga Bogá, katęri je vſe ſhaze ſvoje mogózhnoſti inu ſvojga vſmilenja k' isvelizhanju tiga zhlovękà odpèrl! Mózh Bogá Ozhęta ſe je

usmiljenje

sumilenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega

usmilenje

Ta male katechismus (1768):	bodo nasiteni. V. ſvelizhani so ti usmileni, ſakaj oni bodo usmilenje dasegli. VI. ſvelizhani so, katiri so enega zhistega serza, ſakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubila, ke sem is mojem Synam enu uwohnu ſhivlenje pellalla. Usmilenje sem jeſt od

usmiljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje
Roza Jelodvorska (1855):	prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam
Maria Stuart (1861):	delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen

uſmilenje

Ta male katechismus (1768):	Od teh prave Kristus: ſvelizhani ti usmileni, ſakaj oni bodo uſmilenje dasegli. Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem
Branja, inu evangeliumi (1777):	sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri

uſmiljenje

Genovefa (1841):	in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj
Genovefa (1841):	nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj

vſmilenje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj

ſmilenje

Pozhétki gramatike (1811):	e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s'
Pozhétki gramatike (1811):	góſha, passif, terpíven, casser, vbiti, fossé, graben, poisson, riba, compassion, ſmilenje, graïsser, másati, poisser, ſmóliti, crosser (ena jegra:) caissier, kafsir, professer

usmiljenjem

Oče naš (1854):	prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav
Oče naš (1885):	prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav

usmiljenju
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo

▶ usmljieni neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k

usmljieni
- vſmlieni
  Sacrum promptuarium (1695): na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu

▶ usmrčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmrčen
- usmrtjen
  Gozdovnik (1898): bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob
usmrčenega
- usmertenega
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): truplo izročilo, in dva sužnja naj bi zunaj čakala na usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan
usmrčeni
- vsmerteni
  Spisi Krištofa Šmida (1883): tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá

▶ usmrtiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usmrtijo
- usmrte
  Gozdovnik (1898): stopi k trgovcu. »Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na

usmrtil

usmertil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je

usmrtil

Ferdinand (1884):	misel v glavo: »Takov morivec sem tudi jaz; tako sem usmrtil zalega nedolžnega dečka. « Brzo obrne oči na drugo stran dvorane
Gozdovnik (1898):	nepravična? « »Preostra je,« odgovori Kučilo, »kajti jaz sem Marka Areljana usmrtil v boju; in ko bi sam ne bil o činu
Gozdovnik (1898):	To naprej! imeti ga moram! « »Sokoljeoko je v desetih minutah usmrtil pet Apačev,« reče še Wilson ter hiti za Angležem. Komanči

usmrtili
- usmertili
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči, Afra
usmrtite
Ferdinand (1884): vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš
usmrtiti
Gozdovnik (1898): pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne

▶ usnažen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

okrašen; Pleteršnik

usnaženo
- vſnasheno
  Biblia (1584): ſhàl. Inu kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge

▶ usnjar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usnjar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 28. Gosp. V. Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 29. Gosp. J. Megušar, ževljar v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lastnik jeklarije na Koróškim, za jeklo. 27. Gosp. L. Mally, usnjar v Teržiču, za usnje. 28. Gosp. V. Mally, usnjar v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesengaste in železne mreže in síta. 15. Gosp. V. Polak, usnjar v Teržicu, za mnogoverstno usnje. 16. Gosp. K. Šedel, žícar

▶ usnjast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usnjen; [sskj]

usnjasti
Botanika (1875): vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je

▶ usnjat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usnjat

Blagomir puščavnik (1853):	rumene hlačice iz jelenove kože posebno prilezejo. Okoli sebe ima usnjat opasnik z jekleno zaklepnico. Na glavi čem s zlatim trakom
Gozdovnik (1898):	indijanskih posvetih veliko imenitnost, je krožila od enega do drugega. Usnjat ščit, čigar kraj je obrobljen z gostim perjem, dolga sulica

usnjate

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli
Botanika (1875):	pola in ki zraste 500 do 1000 čevljev dolga. Nektere usnjate haluge so za jed; tudi so prebivališče in živež brezštevilnih
Gozdovnik (1898):	na florentinski bron. Eni so skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi pa vihrajoče čope iz orlovega perja; lica so

usnjatem
- usnjatim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje

▶ usnje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usnja
Botanika (1875): Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina.

usnje

usnje
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne

uſnje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu nove, ſilo lepe bukvize pokashe, ki ſo v' rudezho uſnje alj ledar povite, ino s' slatam vpiſane bile. „Hozhem ti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to bi bilo tkavzam vſtresheno, platno goſto, tanjko in kakor uſnje mozhno. ” 6) „Vretenza ſo, zhe ne premajhne, ſaj prekratke, kér

▶ usoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usoda

osoda

Divica Orleanska (1848):	Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil
Divica Orleanska (1848):	O, brez družbe nisim. Si slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred
Maria Stuart (1861):	kakó je to, Da tako je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo

usoda
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda britka? In vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je

usode

osode

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj
Divica Orleanska (1848):	boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na
Divica Orleanska (1848):	ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj so

usode

Občno vzgojeslovje (1887):	dejanje, ali mu hoče veselo solnce sijati ali oblaki nemile usode njegove pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah so
Tiun - Lin (1891):	tudi zadostil želodčevim potrebam, bil sem vender v stiski zaradi usode svoje. Pa minol je precejšen del jutra, ne da bi
Lohengrin (1898):	tu spet te gledam, Ki enkrat dičil te je sjaj! Usode komaj se zavedam, Kakó ponižana si zdaj. — Ustáj! ne dalje

usodi

osodi

Valenštajn (1866):	več nazaj. Zgodi Naj torej se, kar mora se zgoditi. Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji
Valenštajn (1866):	Prvi lovec. Trepét, skrbi odvrže na strán, Bojáznim prsi zakléne; Osodi jezdi naproti drzán, Če denes ne, jutri zadéne; Če jutri
Valenštajn (1866):	vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega života krasni

usodo

osodo

Divica Orleanska (1848):	junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu
Valenštajn (1866):	vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Govoril je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi

usodo

Bolna ljubezen (1874):	tako sladak in tako poln bolečine! Pozabil sem srd na usodo. Iz srca mi je vrelo stotero želj, stotero blagoslovov. Bodi
Ivan Slavelj (1876):	Ali zvonovi so peli, peli! ... Ivan Slavelj je imel bridko usodo, da mu je bilo brez upa zapustiti domačo vas! Kdo
Vanda (1888):	ji drugi notranji glas, »če si doslej junaško nosila težko usodo svojo, nosi jo do kraja! Pravičen je Bog na nebu
Lisjakova hči (1892):	pobožnostjo. Ne, ne, obupati nečem; še bodem poskusil omečiti trdo usodo; morda mi vender ne bode zmiraj sovražna. Delal bodem, da
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	Mušiča ne izvije več, zato se je udal v svojo usodo, kakor tisti, ki se potaplja in ne vidi nobene rešilve
Usoda ka-li (1895):	Poljakovi, »ste res taki, da se ne hudujete nikdar nad usodo, ki naju je ločila tako bridko ter naju tako onesrečila
Usoda ka-li (1895):	verjela, bi bila jaz prva, ki bi se hudovala nad usodo, in Bog ve, kaj bi še storila! Ali jaz upam
Moja hoja na Triglav (1897):	Naslonil sem glavo v dlani in s solznimi očmi premišljeval usodo svojega slavospeva. Erjavec je pa odvezoval jermenje na torbici, da
Kvišku (1899):	več je zaigral, tem strastneje je igral in hotel prisiliti usodo, da se vendar jedenkrat ozre milostno nanj in mu nakloni

▶ usoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usodna

osodna

Valenštajn (1866):	je I vzdignola, zaprla mu je rešnja Vsa pota. Boginja osodna pravi: Do semkaj, Fridolanec, dalje ne! Z dežele češke vzdignol
Valenštajn (1866):	sreča vzradovati me, Ko zabolela me je ta nezgoda. Nasičena osodna je zavist, Za žizen vzela žizen je, na ljubo Odvrnola
Valenštajn (1866):	se vzraduje. ) Nikar se ne raduj! Sumljiva, temna je oblast osodna, V pravice sega radost jej prezgodna; Izročamo jej seme, svoje
Valenštajn (1866):	Srečnemu Bojazen naj krog glave fofotá, Ker nikdar ne stoji osodna vaga. Valenštajn (se smeje). Spet čujem starega Gordona jezik. — Vem
Valenštajn (1866):	blagi pogled! Vendar, zdaj se le Zadela srečno skupaj je osodna Trojica; srečni zvezdi, Jupiter I Venera zvijaškega zajeli Mej sé

▶ usodepoln pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

usoden; [sskj]

usodepolnem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku.

usodepolni

osodepolni

Ferdinand (1884):	ima tako blago srce. Popraša toraj za svèt o tej osodepolni zadevi svojega gospoda. Grof in grofinja sta odobrila njegovo misel
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je stregel oni osodepolni večer. Nehote je začudeno vzkliknil. Maori je uprl oko vanj

▶ usovrševanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izpopolnjevanje; Pleteršnik

usovrševanja
- usovršavanja
  Občno vzgojeslovje (1887): delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je

▶ usovrševati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izpopolnevati; Pleteršnik

usovrševati
- usovršavati
  Občno vzgojeslovje (1887): priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in

▶ usovršiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izpopolniti; Pleteršnik

usovršil
Občno vzgojeslovje (1887): znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je

▶ uspeh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uspeh

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	v vsaki okolici kak domoljub, ki mu je mar za uspeh čitavnice, kar se priporoča sosebno prečastiti duhovščini naši. V Celji
Gozdovnik (1898):	Je-li njegove iskave nikdar niso bile uspešne? « »Da je imel uspeh, gotovo bi bilo moje dedovine več ko bambusinova koča. Pridružite

vspeh

Občno vzgojeslovje (1887):	vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	udanih se jih 30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se

uspeha

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen v mehurju operira, je težko jasno razložiti
Čas je zlato (1864):	osnovano je bilo prav dobro in gotov bi bil narboljega uspeha, de bi bil le še Lenčeta na svojo roko dobil
Zoologija (1875):	se je poskušalo gojiti to gosenico, in sicer ne brez uspeha. Ali pri vsem tem Nemška ne izdeluje tako rekoč nikakoršne

vspeha

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč
Občno vzgojeslovje (1887):	za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je

uspehe

vspehe

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ako se prav in o primernem času rabita, dajata dobre vspehe, ako je način prav izbran z ozirom na lastnosti poganjkov
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	4 in 5 prijelo se je vseh deset. Primerjaje te vspehe z onimi, ktere smo dosegli, ko smo pri cepljenji drvenih

uspehi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker

uspehom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake

vspehom

Botanika (1875):	imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 do 35

uspehu
- vspehu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic

▶ uspešen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uspešen

vspešen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zdaj napravljena, da bo poduk čedalje bolj lahek in bolj vspešen. — Upam, da bodo tudi gg. učitelji našega naroda po njej
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	le na nekatere nasvete z namenom, da bi bil bolj vspešen boj, katerega naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska

uspešno

vspešno

Občno vzgojeslovje (1887):	bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno.
Občno vzgojeslovje (1887):	uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po

▶ uspešno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uspešno
- spešno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske
- vspešno
  Občno vzgojeslovje (1887): Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in

▶ usposobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usposobi
Občno vzgojeslovje (1887): teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo
usposobiti
Občno vzgojeslovje (1887): razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se

▶ usque neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

usque
- uſque
  Sacrum promptuarium (1695): Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs

▶ usta samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ust

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi
Roza Jelodvorska (1855):	njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust se mi zdi kakor kletev — jaz pa sem dobro vedela
Zoologija (1875):	razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na
Zlatorog (1886):	divjačine je tak, A jutri bo kesal gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega
Pripovedke za mladino (1887):	gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe
Pripovedke za mladino (1887):	vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri
Gozdovnik (1898):	Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano

uſt

Biblia (1584):	uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je
Branja, inu evangeliumi (1777):	nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
Genovefa (1841):	isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj

vuſt

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi

vſt

Sacrum promptuarium (1695):	taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri
Sacrum promptuarium (1695):	najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor
Sacrum promptuarium (1695):	sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra

usta

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost
Zlata Vas (1850):	in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je
Zoologija (1875):	se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno
Zoologija (1875):	razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli
Pripovedke za mladino (1887):	dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri
Gozdovnik (1898):	tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj

uſta

Biblia (1584):	je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka
Biblia (1584):	inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt
Biblia (1584):	v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga
Biblia (1584):	tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun
Sacrum promptuarium (1695):	grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju

vuſta

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is vuſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	17. Ali ne saſtópite, de vſe kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn

vſta
Sacrum promptuarium (1695): ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj

vſte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gvava Kriſtvsa tv serze elija te ozhi jsaka inv te vſte davida inv te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela

usti

ustame

Ta male katechismus (1768):	nash Gospud, inu Iſvelizhar sam s' svojeme presveteme ustame uzhil, inu moliti ſaukaſal. Kolkajn proshna, ali dejl ima ta
Ta male katechismus (1768):	ſapopadek teh dvanaist artikelnov? Jest is serza virjem, inu s' ustame spoſnam, de je le en sam Buh v' svoji naturi

ustmi

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu tedaj z ustmi in z rokami. Potem stopi na gred in reče glasno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila

ustmy

Ta male katechismus (1768):	hvalte uſſellej. Folk. Rezh Ave Maria s' serzam, 'nu s' ustmy, poj Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti
Ta male katechismus (1768):	be imelli Bogu to pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam, ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati katiru zhe se ſgody, oku se

uſti
Biblia (1584): inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je

uſtmi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſa sposnamo, s' diainam pa nega satajimo. Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' diainam mormo nega sposnati. Saturei opomina Chriſtus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	uſtmi Chriſtuſa sposnamo, s' diainam pa nega satajimo. Nikar ſamu s'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	komędijo. Nęshka. (luſhtno. ) Inu jeſt , vaſha Gnada? Goſpá. (ruto pręd uſtmi dershy , de ſe vkup ſpravi , inu nizh ne rezhe. ) Baron
Kuharske Bukve (1799):	malo ſmrada nategnílo. Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed, katira savrè, je al prezej mehka, to je, kuhana

uſtmy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu zhe nisem mogla perstopiti v'dijanju, sem saj is uſtmy, inu is serzam sturila, kar sem mogla.
Kratkozhasne uganke (1788):	be blu tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru

vuſtmi

Pozhétki gramatike (1811):	sa to ki je treba, de vſak med noſam in vuſtmi enmalo pohohnjá. Je nékaj slogov, ktire bi lahko klizhali
Pozhétki gramatike (1811):	dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino s' potégnenim glaſam, poſtavim procès, pravda, acces, perſtòp. succes
Pozhétki gramatike (1811):	homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié, ſmílenje, Shirok e ſe isrezhe s'

ustih

ustah
Ta male katechismus (1768): tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be
usteh
Robinson mlajši (1849): na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi

ustih

Stric Tomaž (1853):	tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo
Stric Tomaž (1853):	H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v

uſtah
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant

uſtih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki novize ob nedélih po poldne; — tako bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo

ustom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): za svojega Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se

▶ usta neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

usta
Kemija (1869): ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da se veže s

▶ ustanova samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanove

Ferdinand (1884):	vse reveže po okolici. Neizrečeno je bilo ljudstvo veselo te ustanove; solze prisrčnega veselja so jim tekle iz oči. Še večja
Aritmetika za učiteljišča (1885):	178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček Rudolfove ustanove po 19? 3. Koliko je vrednih dne 18. avgusta 2500

▶ ustanoven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanovnih
- vstanovnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d.

▶ ustanovitelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanoviteljev

vstanovnikov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem pa se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej

▶ ustanoviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanovi

Kemija (1869):	solnčno svetlobo je vzel v last, z njo ulovi in ustanovi podobe v temnej kamri (camera obscura) ter izdeluje tako imenovane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	civilno in kazensko pravo, vredijo sodnije in državne pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a. — Da se povzdigne vojna moč, napeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	poslanci leto za letom v deželnem zboru predlagajo, naj se ustanovi kmetijska šola. Potrpimo toraj še in pričakujmo boljših časov. Spominjati
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	hiti kolikor moč po tihem na levo. Čez nekoliko se ustanovi in zre po logarju; logar je bil kakih 200 korakov

ustanovijo
- ustanove
  Zoologija (1875): meče iz sebe trepavičaste kali, ki se črez nekaj časa ustanové in v spužve razvijajo. So pa tudi take spužve, ki

ustanovil

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom
Občno vzgojeslovje (1887):	abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je
Občno vzgojeslovje (1887):	katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v Ameriki, a leta 1857.

ustanovila
Valenštajn (1866): nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me

ustanovile

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	kapitalov. Če bi se v podporo kmetijstva posebne kmetijske zaloge ustanovile, bi ne odperli samo kmetijstvu lepšo prihodnost, temoč tudi bogastvo
Občno vzgojeslovje (1887):	vzela vzgojo v svoje varstvo. V ta namen so se ustanovile primerne naprave. Večja ali manjša sovršenost tacih naprav najjasneje priča

ustanovili

Kemija (1869):	Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih
Občno vzgojeslovje (1887):	obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči

vstanovili
Fizika (1869): so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj

ustanoviti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	že sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je

vstanoviti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	slovenskiga glediša, v kterim se imajo postave in začetek glediša vstanoviti. Vsi gosp. deležniki so tedaj povabljeni na stréliše (Schiessstadt) gotovo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	domovíni, je — zaupanje med vlado in ljudstvam. To vzajemno zaupanje vstanoviti, je imenitna naloga, ktero ima vladarstvo kakor ljudstvo v novim
Stelja in gnoj (1875):	kakoršne je brez tega za vse razne primerljeje komaj moč vstanoviti. Ni prepovedano zmérno grabljenje sploh, kedar gospodar ima to skrb

▶ ustanovljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustanovljen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo
ustanovljena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun

▶ ustanovljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

ustanovljenje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	lotil, vidši, da od dné do dne boljša prihaja. Za ustanovljenje tacih poddružnic kmetijskih družb morejo pa najbolj duhovni gospodje pripomožni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	prvi njegovi „besedi” je sam vipavski gosp. dekan Jurij Grabrijan ustanovljenje te sokolovske družbe kakor lep zavod za omiko in olikovanje

ustanovljenju
- vstanovljenju
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz

▶ ustaš samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustaši

vstaši

Postillion d'amour (1887):	katerega grozovita Taiping'ska vojska ni razdjala. V mestu so pa vstaši prizanesli le obširnemu tempeljnu Buddhe s slovečo pagodo; vse drugo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	mi ta-le ukaz: »Po došlih poročilih napravili in zaseli so vstaši tam-le zgoraj« — pokaže mi visoki vrh na severo-zahodni stráni — »dve
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se nas pozdravijo za nasipi čepeči in po kulah skriti vstaši z gostim streljánjem. Mi jim nismo dosti odgovarjali, kajti bila
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	še dalje ter stražili, da nam po nôči ne uidejo vstaši iz mesta. Pošlje se nam v podkrepljenje prva stotnija. O
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	izpustili. Ob 4. uri popóludne, baš ko so jeli zbegani vstaši ostavljati bojišče, ko nastane velika gnéča ubežnikov na cesti proti
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ozidjem in kule, toda brez uspeha. Vselej so nas odbili vstaši. Stotnik Str... vcepil si je v glavo, véliko kulo, takozvano
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Allah-il-Allah«. Nas je bilo blizu 18.000 móž z 32 topovi. Vstaši v trdnjavi so imeli 24 topov. Koliko pa je bilo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	gomile in primeren spomeník. Po porazu na Rogeljnem sedlu so vstaši bojišče v lepem rédu zapustivši izginili po ovinkih, kakor sem
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se podpirali med seboj vzajemno. Naši nasprotniki so bili turški vstaši, ki so po nasvetu znanega Hadži Loje hoteli nam zabraniti

▶ ustati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbistriti se; [sskj]

ustojijo
- ustoje
  Stelja in gnoj (1875): pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi

▶ ustava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustava

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ali una réč v glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Poljec. Al mi ne spoznavamo svobode samo v ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vsem javnem življenji. Delala bode na to, da se vkorenini ustava ter v vednem napredovanji rodí obilo sadú. — Kolikor razmere poljskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	tem obziru absolutizem bolji nego je sedanja avtonomija občin in ustava dežel. In od kod vzeti 73 zdravnikov in takih, ki

vstava

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zgubiti. Torej le pošteno in pravično zgorej in spodej, kakor vstava zapové, in odkritoserčno. Iz poštene odkritoserčnosti, in iz nepremakljiviga deržanja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ljudstva na ministre, de jim bo od cesarja ljudstvu podeljena vstava sveta reč, zoper ktero se nikjer ne smejo pregrešiti, scer

ustave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-evi hiši. Vsled ustave od 15. nov. 1865, podpisane od dr. Vogrina, Jož. Jedličke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	hrbet. — Književstvo slovansko. — Ustavoverci se čedalje bolj odkrivajo za nasprotnike ustave. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Česa naj se

vstave

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	so tedaj prevzeli imenitno nalogo, se v vsim po postavah vstave ali konstitucíje zveste ravnati, in nikjer, tudi v nar manjši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ljudstva razumele imenitni klíc noviga leta, v kterim ima beseda vstave še le mesó postati! Opomíni zdravnika o zimskim času. Mi

ustavo
- vstavo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče

▶ ustavak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prijatelj ustave; Pleteršnik

ustavak
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu

▶ ustaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustavne

vstavne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zgorej in spodej, izvira zaupanje, ki je nar terdniši podlaga vstavne vlade. Zaupanje pelje na ravnost k občni sreči; po rakovo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zmešati, de se v eni ali drugi reči pregrešé zoper vstavne postave; — in takó se začne majati zaupanje vladarstva do ljudstva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pa deželne zbore, in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade. Nove politiške vrade v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	prekucíjah in vojskah — ni môglo dozoriti v létu 1848 vsajene vstavne svobode. Ministri brez deržavniga zbora so mógli v tacih okoljšinah

ustavnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavnem običaji osnova ministerstvo, je med drugim obsegal sledeče točke: Moji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	edini pot, na kterem je moč porazumeti se. Ker po ustavnem običaji je prestolni govor le izraz odgovornega ministerstva; tedaj je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	uprave, rada bode vlada pomagala, da se tem željam na ustavnem potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države

ustavno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	govorov vsake baze, vendar skor vsi se poganjajo za zdravo ustavno življenje in najkrepkejše med vsemi je govoril gosp. Šuselka, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	brez daljnega odlašanja storila zato, ker ima v §. 19 ustavno naslombo. Naj pogumno preseka ta gordiški vozel ne gledé na

▶ ustaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustavi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo
Čas je zlato (1864):	Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti, ali nadinženir ga ustavi in tako le ž njim govorí. »Vaš svèt je bil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših ust
Mineralogija in geognozija (1871):	znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo vodni pari
Gozdovnik (1898):	ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj
Gozdovnik (1898):	da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je

vstavi

Divica Orleanska (1848):	ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica

vſtavi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu

ustavijo

ustavijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice

vstavijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dan po 20 do 40 vojakov z oficirjem, da se vstavijo okoli vasí in ne pusté nobene živine ven, nobene noter
Gozdovnik (1898):	legotno pacavanje po vodi pretokovi in štirje temni predmeti se vstavijo pod drevesi, drugi za drugim. Bili so čolni Apačev. Temne

ustavil

ustavil
Gozdovnik (1898): svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še
vstavil
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je veselo zarestal

vſtavil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozheta! “ ˛Strah je vſe opadel. Vſe beshi, nihzhe ſe ni vſtavil, véliki proſtor je bil gredozh isprasnjen, ino ſpet je ſveta
Genovefa (1841):	zepove ſo na kljuke obeſili in vſak kolovrat ſe je vſtavil. Zéle vaſi ſo bile prasne in nihzhè ni hôtel domá

ustavila

Žalost in veselje (1870):	pogovore, da ni slišala spodej derdrajoče kočije, ki se je ustavila na dvorišču. Štirje možje, eden že prileten, drugi trijé pa
Milko Vogrin (1883):	sva med častilci ranjkoga rodoljuba. Z veselim srcem sva se ustavila pred rojstnim domom našega Antona. Tú sva se ozirala po
Luteranci (1883):	po mestnem tlaku na ravnost proti Mekínjam. Ondi se je ustavila pred samostanskimi vrati, in iz nje je stopila rumenolasa mlada
Vanda (1888):	Deževálo je, ko se je pozno popóludne pred Glovackovo hišo ustavila zaprta kočija. Brzi kočijaž skoči raz kôzla in odprè vratca
Križ na poti (1891):	po zapadnem nebu. Vrneta se proti sêlu, kjer sta se ustavila za nekoliko dnij, da bi narisala najlepše morske pokrájine. Rihard
V krvi (1896):	je počasi tipaje dalje pomikal. Za notarjevo pa se je ustavila kočija doktorja Juga, ki je dvignil iz nje svojo staro
Pod streho (1897):	na glavi in gostim tenjem na obrazu, Zinkina polusestra Roza. Ustavila se je za trenotek, potem pa se umaknila v stran
Gojko Knafeljc (1899):	vprašala Pavlina hipoma svojega spremljevavca, pretrgavši neki povsem navadni razgovor. Ustavila se je sredi vrtne poti, mu zrla naravnost v oko
Kvišku (1899):	mladi neznanec sta prav tedaj dospela mimo lipe. Prednica je ustavila oskrbnika ter vprašala zaradi nekih stvarij, na kar je on

vstavila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je potem proti Angleškimu jadrala, kjer se bo v Southamptu vstavila; — časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim
zastavila
Robinson mlajši (1849): tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi

ustavili

ustavili
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu

vstavili

Najdenček (1860):	ko so se Turki na mestu od Palmovega drevja obsenčenim vstavili in jesti in piti začeli. Odvezali so me. Zdaj sim
Najdenček (1860):	moji sovražniki zagrabiti mislili. Zavzeli in začudili so se ter vstavili. Nobeden njih si ni upal graben preskočiti. S pištolami so

ustaviti

Stric Tomaž (1853):	Pod mojo oblastjo je, kdo se mi zamore v tem ustaviti? “ Reče in komej pričakuje, da bi se spet maševati zamogel
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	beseda se mi ne more vzeti. Prvosednik: Razgovor se more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne; govornika samo prvosednik lehko
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Pred stermo sotesko je Vid ukazal ustaviti voz ter je šel s svojimi ljudmi z voza hlapcu

vstaviti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in mudi: je treba bencelj terdo prevezati in tako kervotok vstaviti. Kdor operira, mora paziti, da zgornje kopitne strani preveč ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tako oliko, kakoršno imajo prav stari korporali pri vojacih, pevce vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da je pesmica pohujšljiva, zagrmí

▶ ustavljač samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riba prilep; kontekst

ustavljač
Zoologija (1875): pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na plošnati glavi

▶ ustavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustavlja

Divica Orleanska (1848):	nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste
Valenštajn (1866):	treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z neko drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z zlatom! ” „Pa kako do njega priti? to

ustavljajo

Divica Orleanska (1848):	različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo
Fizika (1869):	vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor

ustavljal

Vetrogončič (1860):	Vetrogončič spredaj stanovati. Vetrogončič se je temu z vso zgovornostjo ustavljal, pa kaj pomaga med njegove govorice proti volji mogočne gospé
Avguštin Océpek (1860):	svojo staro mater preveč v čisli, da bi se bil ustavljal njihovim mislim, tega me Bog vari; ali včasih se mi
Svetinova Metka (1868):	se mi je hotelo zdeti, kakor bi se mu malo ustavljal glas. Hipoma zapre bukve, gre k oknu, kakor bi mu
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	po nekem drogu hudo ranjen. Parobrod pa se je vrlo ustavljal valovom, da-si so mu neprenehoma rebra pokala. Zato je kapitan
Spletke (1894):	in ne izpodleti ti; oče se gotovo tudi ne bo ustavljal obema. « »Kaj je pa rekla? « pozvedovala je Lenka. »Da si
Gospa s pristave (1894):	jedni uri pridejo pred Sursee. Nikdo se ni branil ali ustavljal, vse mesto je bilo mirno; vojvodu so se poklonili, izročili
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	vse to ga ni zadrževalo, da bi je ne bil ustavljal in ogovarjal, kjerkoli jo je srečal, meneč, da se sčasoma
Očetov greh (1894):	Mato. Čudno je le bilo, da se Kačon ni dolgo ustavljal tej sinovi nameri; mati Jerica pa je pač imela več
Gospa s pristave (1894):	bi jo prosil njene roke in bi se ji ne ustavljal nihče. « »Prav to je. Povem ti odkrito, da se bo

ustavljali

vſtavljali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe vſtavljate ſvetimu Duhu. Kakor ſo ſe mu vaſhi ozhetje vſtavljali, takó ſe mu ví! Oni ſo morili preroke, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perpeljejo, de bo poglèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali. Kir me je pa sdravnik sagotovil, de samore to délo

ustavljati
Občno vzgojeslovje (1887): v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam

▶ ustavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ustavljeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu

▶ ustavoverec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristaš ustave; [sskj]

ustavovercem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	prenaredba davkov. Češko. — Mladočeski deklarantje, ki so na veliko veselje ustavovercem zoper voditeljestaročeske se uprli, so v uporu svojem žalosten konec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	prinesli zadnji dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave. Če je grof Taaffe dozdaj

ustavovercev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	listov državne poslance, razdelivši jih v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto federalistov, tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	vsem svojem dejanji „mit Sack und Pack” pobegnili v tabor „ustavovercev”, po našem prepričanji pa ta tabor pelje v germanizacijo, centralizem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	dozdaj tako postopal, da v bojazni, da ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni nobene politike delal, je zdaj

▶ usten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustna
Zoologija (1875): več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško
ustni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah
ustnih
Zoologija (1875): 84, je deset palcev dolg, rudečkasto rumen, spodaj črn. V ustnih mošnjicah znaša velike žitne zaloge v svoj podzemeljski stan, ki

ustno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je to junaštvo móglo pred letam 1330 zgoditi, kér ustno izročilo pravi, de tačas še niso streljali, ménim, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brez dacije iz Hrovaškiga perpeljati. Teško je vganiti, ktero vojsko ustno izročilo od Petra Klepca v misli jemlje? Kdo so bili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rešijo. To se je zgodilo leta 1242. Permerimo zdaj še ustno izročilo z letémi zgodbami. — Tukaj je strašna vojska na svéti
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	branja, slovnice in pravopisa, in váje, da vedó svoje misli ustno in pismeno pripovedovati. Moja gospôda! če je res, da je
Zoologija (1875):	jedila, jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati ustno otlino, kar je neobhodno potrebno za izgovor nekih glasov. Pokriva

▶ ustje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustja
Astronomija (1869): pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih

ustje

Zoologija (1875):	pomatia), ki je jako okusna in tečna jed; jeseni zapre ustje z apnenim pokrovcem, in ob tem času ga ljudje pobirajo
Zoologija (1875):	je do 45 c. m. dolga in ima lepo rujno ustje. Vretenar (Fusus) in perutar (Strombus), podoba 211. Ž njim obkladajo

▶ ustna samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustnice; [sskj]

usten
Zlatorog (1886): Krog usten Anki prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg

ustne

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor
Zlatorog (1886):	Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske

ustni

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko jej je zastal glas, premikovale so se le še ustni in se pritiskale na križ, kteri so jej deržali pred
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je

ustnih
Valenštajn (1866): Ne še. Valenštajn. Premila hčerka, sedi k meni! Na tvojih ustnih ziblje duh se blag, Umetnost mati je hvalila tvojo, Premil

▶ ustnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustnic

Gozdovnik (1898):	oči, vender se premaga, in zaničljiv nasmehljaj mu šine okolu ustnic. »No, pojdiva! « čuje se hladno in ostro; na to gresta
Gozdovnik (1898):	dama? « »Od kar je zaklana! « prisili se beseda s trebetajočih ustnic starega moža. »Zaklana? Virgen santa! Je-li ste videli to natanko

ustnicah

Razne dela (1870):	dalej nosi. — Beseda, ki se v jezi le izreče, Na ustnicah ne žene korenin; Prestrežena pa v sluh sumljivosti Neskončno kakor
Zvezdana (1883):	beli roki okoli njegovega vratú in glas jej zamrè na ustnicah. »Zvezdana, jaz grem, tajiti nočem več. Iti moram in celó
Od pluga do krone (1891):	in šegavost, katera se mu je časih kazala tudi na ustnicah. Opravljen je bil po stari domači noši. Nosil je lepo
Senanus (1892):	padata po ramenih, in ljubezniv nasmeh se ji ziblje na ustnicah! ... Gospod Gregorij se siloma premaguje, da ne vzdihne na glas
Roman starega samca (1895):	leti, neprijetna prikazen; vedno se ji je nasmeh zibal na ustnicah, a pri tem je imela zopern pogled. »Dovolite, milostljiva gospa
Jarem pregrehe (1895):	reče Agata in nekak zasmeh se ji nabere na višnjevih ustnicah. »Ne bom ne! Saj vem, kaj hočejo. Tistega Čadnikovega pusteža
V krvi (1896):	svojem samskem stanovanju. Hudoben nasmeh mu je trepetal na tankih ustnicah, ko je mrmral v svoje brke: »Izborno sem igral svojo
Vinjete (1899):	to mehko kožo kaplja krvi; že se prikazujejo na tvojih ustnicah sledovi uvenelosti, in le časih zatrepeče na teh krasnih volutah
Vinjete (1899):	ogoljene. Od občudovanja in svetega strahú jim zastanejo besede na ustnicah. V večni lepoti vidijo samo večno lepoto, za Venerinim obrazom

uſtnizah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke

ustnicam
- uſtnizam
  Genovefa (1841): pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi
ustnicami
- uſtnizami
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér

ustnice

Divica Orleanska (1848):	gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se
Mineralogija in geognozija (1871):	prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt
Gozdovnik (1898):	to ime bo, to je pač res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim

uſtnize
Genovefa (1841): Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel

ustnici

Zoologija (1875):	Koža jim je največ gola, samo nekatere imajo na gornji ustnici redke dlake ali ščetine. Živé samo v vodi, zlasti v
Ferdinand (1884):	njena zala rudeča lica, krasnejša od vrtnic! kje njeni rudeči ustnici, ki so z ljubkim smehom očarale slehernega! Oj, vse, vse
Zeleni listi (1896):	z obema rokama očeta za brado ter pritisne svoji mali ustnici v poljub na očetovi ustnici. »Lehko noč, sinče«, reče oče
Zeleni listi (1896):	brado ter pritisne svoji mali ustnici v poljub na očetovi ustnici. »Lehko noč, sinče«, reče oče, »spij dobro! « Ko ga je

uſtnizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker

▶ ustno samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustnica; [sskj]

ustni
- uſtni
  Biblia (1584): meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony

▶ ustno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustno
- ustmeno
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez

▶ ustopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustopi
- uſtopi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam

▶ ustra neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

ustra
Robinson mlajši (1849): je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol — ustra-

▶ ustrašen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustrašeni
- vſtraſheni
  Genovefa (1841): rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa

▶ ustrašiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustraši

Blagomir puščavnik (1853):	To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih

uſtraſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ozhetu ! Veſ pobit oſtermí. Pa Jesuſ mu je rekel: „Ne uſtraſhi ſe; le veruj, ino reſhena bo. “ — Jesuſ pride na poglavárjev
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu Esav ſ' ſhtiri ſto moshmi naproti gré. Jakop ſe uſtraſhi, ino slo ſe bojí. Tedaj je mòlil: „Moj Bog in
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	angelja. ˛Strah ga opade. Angelj ga prijasno ogovorí rekozh: „Ne uſtraſhi ſe, Zaharija! Uſliſhana je tvoja molitev. Tvoja shena Elisabeta bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſkledi le mi daj prezej glavo Janesa kerſtnika. “ Herod ſe uſtraſhi, ino shaloſt ga opade. Pa savoljo perſege ino savoljo goſtóv

vstraši

Divica Orleanska (1848):	tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa
Spisi Krištofa Šmida (1883):	njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz

vſtraſhi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moj oblubleni Shęnèn: Miz. (Se vſtraſhi) Shterf. Nikar ſe ne vſtraſhi! — me dvę ga ozheva plazhat — on je obę golſal — Miz.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pęzho gori vsdigne. ) Ho ! ho! tizhek! ſmo tukej ? Goſpá. (ſe vſtraſhi , inu nasaj ſtopi. ) Nęshka. Nesręzhni ſant ! Baron. Toku, toku, shena
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu ta tvoj sapeliviz je moj oblubleni Shęnèn: Miz. (Se vſtraſhi) Shterf. Nikar ſe ne vſtraſhi! — me dvę ga ozheva plazhat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpà , Baron. Baron, (ſunej. ) Sakaj ſi ſe saperla? Goſpà. (ſe vſtraſhi , inu vſtane. ) Moj moſh ! — sa boshjo volo , kaj mi je

ustrašil

Na stricovem domu (1860):	danes tako neutegoma pred menó stal, sem se ga nekoliko ustrašil, ne da bi se ga bil bal; ali nekako neznano
Mahmud (1870):	mnogo vezirjev, kterim so odletele glave, pa on se ni ustrašil tega posla, ker čutil se je zmožnega za vezirovanje, pa
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	prazne in kalne plaže se je divji mož neki tako ustrašil, da je pobegnil. Če je ta zgodba resnična, dokazovala bi
Od pluga do krone (1891):	bil zunaj. ,Menim da ne, vsaj ne bolí me nič, ustrašil sem se ujete mrhe res. ' ,Kaj pa sedaj,' vpraša zopet
Gospa s pristave (1894):	za to moža, izkušenega in trdnega, kateri se ne bo ustrašil njenih očij in se ne dal omehčati od njenih priliznjenih
Usoda ka-li (1895):	vidiva tam gori, kamor pojdem jaz kmalu! « Pogledal jo je, ustrašil se sam svojega urnega pogleda ter rekel naglo: »Oh, ko
Prve hiše (1896):	očij«, pričel je zopet krčmar, »tako neumno sem se bil ustrašil. « »Čudno je bilo pa res, da smo bili tako črni
Kotanjska elita (1898):	oko, a tedaj je tudi videla, da se je Traven ustrašil. Dolgo ni mogel najti primerne besede, a naposled je dejal
Zadnji gospod Kamenski (1898):	ki je ukral življenje mojemu staremu očetu! « Grajščak je prebledel. Ustrašil seje Cuclja. Neka skrivna moč ga je ponižala, da je

uſtraſhil

Genovefa (1841):	s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je
Sveta grofinja Genofefa (1857):	boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal

vstrašil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri
Zlata Vas (1850):	nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga

vſtraſhil
Genovefa (1841): milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja

ustrašila

Mlinar in njegova hči (1867):	Bog daj, da bi me bil! — Zakaj sem se pač ustrašila? Saj je dobro — kaj bi imela še početi na svetu
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	zgol zlati cekini sterkljajo iz nje. Micika se je silno ustrašila, ker je mislila, da je zlato še peklensk ostanek judovega

vſtraſhila
Genovefa (1841): kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô

ustrašili

Maria Stuart (1861):	Marija (mirno). Sir Mortimer, osupnili me niste, Ne ustrašili. Tacega glasu Že davno pričakujem, ker poznam Sodnike. To, kar
Sveti večer (1866):	gotovo se bodo celo leto na-nj veselili in se gotovo ustrašili besed: „Ako ne ubogate, ne bo vam postavljeno božično drevesce

uſtraſhili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili, ino ſo shaloſtni. Pogledujejo ſe, ino ne gre jim v'
Genovefa (1841):	poſvétil in ko ſo Gôla saglédali, ſo ſe ſhe bolj uſtraſhili. Laſjé ſo mu divje in rasmerſheno zhes zhelo viſéli in

vstrašili

Zlata Vas (1850):	vso streho raztergala, in stari gospod fajmošter so se tako vstrašili, de so neke dni potem umerli. Zdej so Zlatovasčani grajali
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	so mogli tiho in mirni biti, de bi nesrečniga ne vstrašili. Zdaj je prišel zdravnik, kteri je Petra zavoljo njegovega ravnanja
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Kako so se na pristavi vsi vstrašili, ko so z nesrečnim prišli, kteriga so koj gospoda Jeličnika

ustrašim
- vstrašim
  Viljem Tell (1862): Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno

ustrašita

vstrašita

Najdenček (1860):	se nekoliko skloniti. Planinec in njegova žena to viditi, se vstrašita, veržeta pokrov in steceta iz hiše. Klical sim ju, pa
Pripovedke za mladino (1887):	odpro in prikaže se stara kruljeva žena. Otroka se silno vstrašita, da jima vse iz rok pade. Starka pa kima z

ustrašiti
- ostrašiti
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že tako vsak tem svojim po

▶ ustreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustreči

uſtrezhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim

vstreči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda
Blagomir puščavnik (1853):	vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le
Čas je zlato (1864):	Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj hoče druzega storiti! Za

vſtrezhi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſliſhali, nektere bravze poſebno po novizah mika; tudi tém bodemo vſtrezhi ſe prisadjali in v prihodnim letu ſhe vezh noviga povedali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkoraj sa té oglaſiti, ſizer bi jim posnej ne mogli vſtrézhi. Zena oſtane pri ſtarim. Ljubljanzhani in drugi, ki jih po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vodilo vredniſhtva svedili, ktero je in smiraj bo: vſim bravzam vſtrezhi, kolikor je mogozhe! Dr. Bleiweiſ, vrednik. Urno, kaj je noviga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj

ustregel

Ultra! (1867):	in po nobeni ceni ne spremenim. Da bi vam vendar ustregel, hočem to vam tako zoperno oblačilo sléči nekaj časa, in
Revček Andrejček (1891):	na desno. ) Franica (ogledujoč jagode). Oh, Pavle, kako si mi ustregel ž njimi! Pavel (veselo). Ali res? Franica. Prav zarés.

vstregel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žlahtniga pleména bilo, nam je Bizjak vunder z njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na
Izidor, pobožni kmet (1887):	v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem.

vſtregel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim

ustregla

vſtregla

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	veſeli, de ſim vam s' tiſtim koſzhekam potize toljko vſtregla, in' de vaſ tak ſrezhnih najdem, kar bi ne bila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo s njo kmetijſka drushba vſim ſlovenſkim kmetovávzam prav slo vſtregla. Goſp. Dr. Orel je potem od obdelovánja bral, ki ſo

ustregli

vstregli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jeruzalema in bližnih svetih krajev. Mislimo, de bomo vsim bravcam vstregli, ki jim tukaj popis Jeruzalema in več drugih s. mést
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželah po celi Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	véri od nekdaj čertili, ne vém ali jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati

vſtregli

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shlahnej pozhutke mori. Saverſhki goſpod, ki ſo ti tak ſlabo vſtregli, ſo sa drugo prav dober mosh. Alj ker ſo bili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sato miſlimo tudi, de bomo prav veliko bravzam naſhih Noviz vſtregli, zhe jim zeli podúk od vinoréje v róke podamo, in

ustreže

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	on mora gledati, da ti prijazno postreže i ti priljudno ustreže tudi s slovenščinoj. V kavarnah i gostivnicah, kamor zahajate, poskerbite
Gozdovnik (1898):	zadeva! Razložite nama obsežneje to stvar! « priganja Rdoles. Tiburcio jima ustreže. Dormiljonove oči pa so budile in nepremakljivo srpele v Tiburcija

vstreže

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	bode vlada pomagala, da se tem željam na ustavnem potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države, in tako
Oče naš (1885):	ga imeli spraševati in Nace je imel kaj opraviti, da vstreže. One ste mu pa tudi vse povedali, kar se je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	lepa izpraševati o vzroku njegove žalosti. Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender z globokim vzdihom prične: "Moj poslednji up

vſtreshe

Pozhétki gramatike (1811):	le mnde, quand elle peut, ta shena je dobriga naravja, vſtréshe vſim ludem, kader kól more, ta obligeant je deléſhje, ktiro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is Mekín: Kolikor vezh na sbéro, tolikor bolj ſe nam vſtréshe. ― Goſp. Viſhnjagorzu: Jih proſimo naſ vezhkrat s ſvojimi dopiſi rasveſeliti

▶ ustreliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustreli

Viljem Tell (1862):	po gladkih Pečinah, kjer prileplje z lastno se Krvjó, da ustrelí ubogo kozo: Jaz višo ceno pristrelím, srcé Sovražnikovo, ki me
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ležečega z nožem suval. Ko pa ta jame kričati, nekdo ustreli in učenik zbeži v goščavo. " "Da, sedaj je vsa stvar
Pripovedke za mladino (1887):	zgrabi, ki bo za uzdo tičala, ter ž njo konja ustreli. Pa kdo ve to! in kdor ve in mu pove
Pripovedke za mladino (1887):	konja, zgrabi puško, ki mu tiči za uzdo, ter ga ustreli. Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana
Gozdovnik (1898):	sicer brez vezi, toda smrtnega strahu trepetajočemu ter ob enem ustreli četrtega skozi oko, tako da je imel beli zdaj prostora
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	umoriti! “ in Bôb je napel puško s trdnim sklepom, da ustreli moža, ki bi vzdignil kij proti materi. ,,Proč s puško

vstreli
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj pa se

ustrelil

Čas je zlato (1864):	lovec biti! « pravi sam seboj, »Čem le viditi kaj je ustrelil! « Urno se zavertivši dirja, kakor de bi ga veter nesel
Gozdovnik (1898):	poročilo, da zdolaj pri vodi leži mrtvec, ki ga je ustrelil Pepo, tisti »spač«. Zraven mrliča sta dva zavoja, v kterih

ustrelita
- strelita
  Gozdovnik (1898): Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili

ustreliti

streliti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter na she s inv sasvzhise
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi imov tabe streliti shitro, srezi te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol

ustreliti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	naš narod pobuniti (spuntati) ali ga res pobuni, se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in
Čas je zlato (1864):	Če bi ga ne bil ukrotil, bi ga bilo treba ustreliti in tisuči rumenih zlátov bi bili šli po vodi. In

▶ ustreljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustreljen

stralan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi

ustreljen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na

▶ ustrezajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ustrezajoče
Občno vzgojeslovje (1887): zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je

▶ ustrezati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustreza

Občno vzgojeslovje (1887):	obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti
Občno vzgojeslovje (1887):	on hoče to, kar hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo
Občno vzgojeslovje (1887):	sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu je le malo predmetov, katere bi

ustrezal
Občno vzgojeslovje (1887): postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči
ustrezati
Občno vzgojeslovje (1887): Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in

▶ ustrojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustrojeno
- vſtrojeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod

▶ ustrojti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP

ustrojl
- vſtrojl
  Sacrum promptuarium (1695): dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne

▶ ustvariti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustvaril

stvaril

Ta male katechismus (1768):	ſna dushe ſvelizhanje upati, inu dasezhi. Kedu je uſſe rezhy stvaril? Buh Ozha? Is koga je on uſſe stvaril? Is nezh
Ta male katechismus (1768):	nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril, toku on tudi ohrane
Ta male katechismus (1768):	navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on taiste stvaril, toku on tudi ohrane, inu viſha is svojo bres konza
Ta male katechismus (1768):	uſſe rezhy stvaril? Buh Ozha? Is koga je on uſſe stvaril? Is nezh. ſakaj je nas Buh stvaril? De be njega
Ta male katechismus (1768):	je on uſſe stvaril? Is nezh. ſakaj je nas Buh stvaril? De be njega spoſnalli, njemu sluſhilli, njega molili, inu enkrat
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kar je Buh ni temu svejtu skus roko svoje uſſegamogozhnoſte stvaril, samu tuje shkoda, de zhlovek tuiſtu k'dobremu naſanuza, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serze, de ſa stvarmy nahode, ampak taiſtega, katire je njeh stvaril, v' resnizi poſhelly. O kaj bosh ti ſeno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sturjenu, deslin ni dobru videt. Une, katire je ta svejt stvaril, se je uſſellej tu viſhanje, inu governanje ſa sebe obderſhal

stvarou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vobuaſti nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei skashash inu menei ipoviesh zhei je te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou

stvarov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas prosim taba skues to besiedo skues katero si vse stvarov: jas prosim tabe skues tu sasu-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k'sazhetki: skues boga ta usiga mogozhniga: kateri je mena stvarov: noi skues boga sinu katerie je mena odrioshov; inu skus

stvaru

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	1. Mi verjemo , de vſe rezhy Je Bog Nebeſhki ozhe Stvaru sh'nega vezhne mozhy , K'dirmu je vſe mogozhe. Verjemo tudi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	3. Bog vſe rezhy je stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe

ustvaril

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	krajnske in goriške kmetijske družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse
Revček Andrejček (1891):	ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne
Zeleni listi (1896):	ima ona med vsemi živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro

vstvaril
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali

vſtvaril

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav

ſtvaril

Pozhétki gramatike (1811):	rekozh: Dieu qui a créé le monde, Bog ktir je ſtvaril ſvet; que ktir, ſe nanaſha na Dieu. le livre que
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je godilo. V' sazhetku je Bog nebo in semljo ſtvaril. Pa semlja je bila ſhe puſta ino prasna. Pokrita je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je isrezheno, she je bilo vſe. Poſlednjizh je Bog zhloveka ſtvaril. ˛Stvarnik pogleda vſe, kar je naredil, ino vſe je bilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſte she velikokrat, de je Bog nebo ino semljo ſtvaril. Pa smiraj me miſel obhaja, de bi otrozi, kteri she
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino shejo v' naſ; pa tudi jed ino pijázho je ſtvaril. Ker je tedaj ſhe lepſhi lakoto ino shejo do reſnize
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	meni mozhno dopade; ljubi Bog je vender vſe prav lepo ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne

ſtvaruv
Branja, inu evangeliumi (1777): semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv

ustvariti

ustvariti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti, če ga je le prava živa volja, in da izgled

vstvariti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Natora, bistroumna učiteljca naroda človeškiga, se ni nikoli zadovoljila, kaj vstvariti, kar bi bilo na svetu prebivajočim stvarém samo koristno, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tavžente med seboj in tedej po njih lastnostih razločnih rečí vstvariti. Kakó pa neki zamore kemikar to ali uno reč v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred

▶ ustvarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ustvarjen

stvarjen

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k'enemu , inu taiſtemu narvishemu zilu, inu konzu vezhnega ſvelizhanja stvarjen. Vonder so med uſſemi eni, katirem se more vezhe zhaſt
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	delat. 1. Duſha ostane vezhnu shiva Je ne od Boga stvarjen duh.

ustvarjen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina

vstvarjen

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem druziga delati, kakor kar me po
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Nikoli nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal

ſtvarjen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perſt, v' ſpominj njegoviga sazhetka. Zhlovek je po boshji podobi ſtvarjen. Le ſamo njegovo telo je posemeljſko; njegov duh ali duſha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad drugimi ſpoſhtujte. Tudi nar revniſhi uboshiz je po njej ſtvarjen. Bog je sa zhloveka prav lep vert saſadil. V' njem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dihne, ino zhlovek ſe ſklóne, in shiví. Tako je bil ſtvarjen pervi zhlovek.

ustvarjena

stvarjena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo

ustvarjena

Izidor, pobožni kmet (1887):	razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in
Revček Andrejček (1891):	v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada — kar ustvarjena sta drug za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene

vstvarjena

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zemlji koristi, da je ona skoraj samo za zemlje voljo vstvarjena. Slavili so jo, da ona tamne noči razsvetli in mornarja
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Odmah je bil razšemljen in pokazala se je kodrasta glava vstvarjena tako, kakor sicer vsaka človeška. Ker je goljuf videl, da

ustvarjene

stvarjene
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje
ustvarjene
Zoologija (1875): lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj
vstvarjene
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ne vidimo, in ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati

vſtvarjene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravijo, de vſe te nebeſhke krogle niſo ſamo naſ rasveſeljevati vſtvarjene , ampak de v njih tudi prebivajo shive ſtvari zhlovekam enake
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo

ustvarjeni
Zoologija (1875): skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na njej
ustvarjeno
- vſtvarjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati

▶ uš samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uš

Zoologija (1875):	ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti razred: Školjkovci; Testacostraca. V tem razredu nahajamo samo
Zoologija (1875):	preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella). Peti razred: Školjkovci; Testacostraca. V tem
Trtna uš (1881):	je vse zastonj, ali vsaj predrago, da bi se trtna uš zatrla, posebno se takrat, kedar je treba dragih pomočkov večkrat
Trtna uš (1881):	uže leto ali več časa preteklo, odkar je se trtna uš ugnjezdila ter večji kos vinograda ali goric napala in se
Trtna uš (1881):	se da brez velikih stroškov marsikaj storiti, da se trtna uš prenaglo ne množi in se jeno širjenje kolikor mogoče zabrani
Trtna uš (1881):	Da v tem slučaji trtno uš uničimo, treba je hitrega in odločnega dela. Najpoprej moramo napadeni
Trtna uš (1881):	ta način so uže marsikde na Nemškem in Švicarskem trtno uš uničili in jej dalje širiti se zabranili, to pa se
Trtna uš (1881):	rigolati ali prekopati, to pa ne samo, kder smo trtno uš našli, ampak še par sežnjev dalje na okrog. Tako izruvamo
Trtna uš (1881):	Nekateri načini, po kojih je mogoče trs braniti zoper trtno uš.

vuſh
Pozhétki gramatike (1811): báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v'

uši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hlevom ne sme kurnjak biti, zakaj kokoši imajo navadno veliko uši, ktere lahko na koze padajo, jih mučijo, jim izpadanje dlake
Zoologija (1875):	sicer na ribah, katerim so velika preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš (Dichelestium); tunino uš (Penella
Trtna uš (1881):	uš, kot samec in samica (Tablica II. pod. 12). Tote uši so menjše od navadnih ter imajo usta, trebuh in precej
Trtna uš (1881):	je pa podobno telesu nimfinemu. Vrhu tega opazujemo na krilatej uši tam, kder se peruti držijo telesa, nekoliko temnejšo barvo; oči
Trtna uš (1881):	pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi po trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki je spredaj pomazano s
Trtna uš (1881):	Naturna velikost trtne uši meri ⅓ do ½ milimetra v dolgosti. Listna uš, koje
Trtna uš (1881):	tam ne, kder je v okolici uže mnogo gnjezd trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav nevarno, ker pregledovalci trtno

ušij

Trtna uš (1881):	Napadejo pa sosedne najbližnje trse. Zato vidimo, da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in
Trtna uš (1881):	listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri navadnej trtnej

uſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gorniga prevertaniga lahko maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi, ôſe in ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mladizhev loviti ali satirati. — Zhe bób, kadar zveté, rijà ali uſhí poſhkodvati hozhejo, je dobro , verhizhke potergati mu. — Ako ti muhe

vuſhi
Pozhétki gramatike (1811): feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v'

▶ ušafanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda)

skrb; kontekst

ušafanje

ushafanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is Ieſtneme
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku dobru dolinauſame koker s'

▶ ušafati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

dobiti; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

ušafala
- ushafala
  Sacrum promptuarium (1695): dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam

▶ ušesa samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ušesa

vuſheſha

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu

▶ ušibiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ušibile
- všibile
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z

▶ ušiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ušive

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ni z prostimi očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so

▶ ušivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ušivo
- vshivo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bolj samokle in rudezhkaſtoſive , potlej rujave, potlej zhernoſive ali pa vshivo pepelnate. Petnajſt do dvajſet dni potrebujejo , de ſe takó dogotové

▶ ut neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

Sacrum promptuarium (1695):	Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh
Sacrum promptuarium (1695):	verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni
Sacrum promptuarium (1695):	rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter
Sacrum promptuarium (1695):	potes retinere, ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru
Sacrum promptuarium (1695):	vy shpeglat, kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je
Sacrum promptuarium (1695):	shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in
Sacrum promptuarium (1695):	Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi
Sacrum promptuarium (1695):	ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias regnum: da micam, ut accipias totum; da pauperi, ut des tibi, quia quidquid pauperi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem

▶ uta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ut
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni

▶ utajiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utaji
- vtaji
  Tine in Jerica (1852): Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki
utajiti
- vtajiti
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Naj le slabo govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije

▶ uteči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uiti, pobegniti; [sskj]

utekel

Valenštajn (1866):	je navil. Več nej ga. Obral me je, pa je utékel, Pustivši mi ónega sámo lenéta! Vojaški deček (priskače). Mati! imaš-li
Gozdovnik (1898):	je z odpravo? « »Vsi mrtvi. Jaz sem edini, ki sem utekel. « »Santa Madonna! « klikne don Avgustin Pena prebledevši. Rozalita krikne, pa

utekla
Valenštajn (1866): pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti
utekli
Tiun - Lin (1891): plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko

▶ utegniti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utegne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati
Viljem Tell (1862):	težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide
Viljem Tell (1862):	oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod
Stelja in gnoj (1875):	na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča
Stelja in gnoj (1875):	se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako

vtegne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): „Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni

utegnejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti
Tine in Jerica (1852):	Več nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so

utegnem
Zeleni listi (1896): vem«, odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod
utegnemo
- tegnemo
  Abecedika ali Plateltof (1789): dati, kateri ße nam ne perleſche Skus modroſt, inu zhednoſt tegnemo ſtaroſti naprejpridti: al ne s'tako ſchobo, ali ßkus narejeno
- v'tegnemo
  Abecedika ali Plateltof (1789): vides dati, kateri ße nam neperleſche. Skus modroſt, inu zhednoſt v' tegnemo mi ſtaroſti naprejpridti: al ne s'eno ſchobo, ali
utegnete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je

utegnil

Ta male katechismus (1768):	vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijatli že naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti; kraljica ne mara več

utegnol
Robinson mlajši (1849): ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno

vtegnil

Genovefa (1841):	ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj
Genovefa (1841):	Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji

vtergnil
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k.

utegnila

Oče naš (1885):	„Njegova smrt bi nam utegnila nevarna biti,“ je rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo
Pripovedke za mladino (1887):	jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena

vtegnila

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smeſhana, mu je prav dobro teknila, ſizer bi mu prehuda vtegnila biti. “ To ſo beſede v kmetiſhtvu svédeniga goſp. Malizha, ktére
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bodo vse svoje dni, posebno pa takrat, ko bi jim vtegnila kaka nesreča desno poškodovati. D. B. Mladoſt. De je v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni knjiga od danes do jutri, ki bi pojutrišnim ostaréti vtegnila; temuč de bo v svoji važnosti in céni, kakor resnično
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili

utegnili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vender kaj zvemo, kako se po svetu godí. — Kogar bi utegnili stroški od mojiga svèta ostrašiti,´ naj pomisli, de je že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti. — Ni tudi brez pomena, da ravno sedaj

vtegnili

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſte ſe ravno od tiga zhaſa she poſtárali, de bi vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati
Genovefa (1841):	In zhe bi ſe tudi na sêmlji nizh vezh ne vtegnili vidili, ſe bomo gotovo sopet v nebéſih vidili! ”
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi jo s dvojnim dreveſam (s koſham) bolj obdelovati vtegnili, kakor s ſamzam. Sa zeline rasoravati, puſto, terdo in kamnito
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kake lepe dobičke bi si od radovedniga ljudstva lahko pridobiti vtegnili; zatorej so drage in žlahtne darove, ktére so samo bogatinci
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slo ſhkoduje, ali zhe jim ni pregorko, de bi ſe vtegnili zhervi islezhi. Zhe je treba táko ſeme delezh poſlati, ga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterimi naj nas milostljivi Bog obvarje, kteri bi pa vunder vtegnili priti. — č. Vesela vest. (Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga

utegnilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti. Če to orodje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni, ki se ne naročijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k
Občno vzgojeslovje (1887):	posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to

vtegnilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino, ali za živino

▶ utemeljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utemeljena
Občno vzgojeslovje (1887): nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje le ono, kar mu
utemeljenega
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ostane; ž njo ostane pa vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega

▶ utemeljevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utemeljuje

Občno vzgojeslovje (1887):	oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in utemeljuje dvoje glavnih vzgojnih oblik, namreč a) posamično vzgojo, b) vkupno
Občno vzgojeslovje (1887):	odpira nova pota k smotru, ležečemu v nevidljivi daljini. Vzgoja utemeljuje torej mogočno prednost človeško pred drugimi bitji. Rastline in živali

▶ uteti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsekati; kontekst

utel
Robinson mlajši (1849): v lés da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno

▶ utež samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utež

Kemija (1869):	Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj
Kemija (1869):	zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se
Kemija (1869):	po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345.

uteži

Fizika (1869):	Dve uteží obesimo kjerkoli na drog, samo tako, da so enako dalječ
Fizika (1869):	tudi našli potrjen, kakor v Pod. 25., ako obesimo več uteži na drog, in sicer vedno po dve in dve enako
Fizika (1869):	goni vse žepne ure in tiste viseče ure, ki nemajo uteži. 26 Trdnota. Sila, s ktero se telo ustavlja razdelitvi svojih
Fizika (1869):	za vsaki del najti poslednjico sil, v njem delajočih. Tri uteži krajšega dela, združene v njegovem središču q (Pod. 27.) bodo
Fizika (1869):	za to, da tvarine teles primérjajo in izrazujejo, imenujejo se uteži.
Fizika (1869):	bodo tistega učinka kakor poprej ; ravno tako je mogoče osem uteži daljega dela v njih pri p ležečem središču združiti brez
Fizika (1869):	lega drogova nepremenjena. Ravno tisto se zgodi, ako obesimo obe uteži eno pod drugo v središči, Pod. 24. Pod. 23. Pod.

utežmi
Fizika (1869): skorej gotovo tudi živel tisti, ki je iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500

▶ utežen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utežne
Kemija (1869): 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako

utežnem

Kemija (1869):	16 utežnih delov žvepla. Tedaj je tudi očitno, v kacem utežnem razmeru se klor z drugimi prvinami spaja. Ni nam treba
Kemija (1869):	da se dve prvini spajate vedno v vzajemnem, nepromenljivo ustanovljenem utežnem razmeru. Daljna preiskavanja so pa pokazala, da se mnogokrat dve

utežni

Kemija (1869):	Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte
Kemija (1869):	Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345.

utežnih

Kemija (1869):	pa izloči. Pri tej presnovi je čudno to, da 100 utežnih delov živega srebra ni nadomestilo tudi 100 utežnih delov železa
Kemija (1869):	da 100 utežnih delov živega srebra ni nadomestilo tudi 100 utežnih delov železa, ampak dosti jih je bilo 28 v zameno
Kemija (1869):	zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v
Kemija (1869):	se ima razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO
Kemija (1869):	utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine
Kemija (1869):	živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28 utežnih delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih

utežnimi
Kemija (1869): najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 utežnimi deli, ki so tedaj ravnomočni z 28 deli železa ali

▶ utica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utice

Roza Jelodvorska (1855):	zdaj gospodično v kočico, in potem se usede malo od utice pod debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ptiče, ki so se uže umirili, da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v

utize

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	blo ! DEVĘTNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Goſpá pride is tę druge utize , po tim ſantini s' goręzhimi baklami , inu godzi. Matizh. (migne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (na ſtran. ) Vſe, vſe pride na dan ! Nęshka. (blisu utize na lęvi plati. ) Prędem noter gręva, morejo en malu okoli

utici

utizi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	zhakat. Baron. (na ſtrani. ) Vſi hudizhi ! Matizh. (jo pęle pruti utizi, inu pravi tihu. ) Ga ſliſhiſh, kok kone? (glaſnu. ) Tukej mi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pride is dna tiga theatra , inu grę na ravnoſt pruti utizi, katęra mo jé na dęſni plati. Matizhek, Nęshka. Baron. (ſam
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dershę. Smeſhnáva — (ga iſhe. ) Smeſhnava. Tukej — Baron. (ga pęle k' utizi na lęvi plati. ) Oni naj ſtoję pred to utizo , inu

utico

utizo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tukej najdem ? Jeſt ſim męnil , de ſi s'njim v' utizo ſhla. Nęshka. Ti ſi en trapeſh ; je blo enima drugimu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Budalo. G — Gaſhper ! Baron. Al vaſs hudizh moti ? (ozke v' utizo jiti. ) Shush. Naj mene puſtę , vaſha Gnada. Ta rezh ni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bote kej ludy zhutil, mi pridite povędat. (grędo , Gaſhper v' utizo , Budalo na ſtran v' borſht. ) TRĘKI NASTOP. Matizhek ſam. O
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moji shéni ! (ſe na zhélu vdari. ) Matizh. Pojva, v' to utizo: ſej vedó, de ne morem zhakat. Baron. (na ſtrani. ) Vſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	govori. Matizh. (hitru. ) Moja lępa , svęjſta sheniza ! — Tukej v' to utizo ſta ſe saperla. Jeſt bom ludy poklizal , jim bom puſtil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	katęro sa Nęshko dershy , inu sa Baronam. ) Tukej noter v' utizo ſta ſhla ; sdej jih imam ! — Nevumni moshję ! nekatéri druge ludy
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kaj je bla sa ena shęnſka , katęro ſi v' to utizo pélal ? Matizh. Kdaj ? Baron. Sdej, raven sdej. Matizh. Tiſtu pazh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	k' utizi na lęvi plati. ) Oni naj ſtoję pred to utizo , inu naj obénga vùn ne puſtę. Budalo. Ha, ha — gnadlivi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	shéno. Budalo. Kaj njih G — Goſpó iſhejo? (Budalo grę v' utizo. ) ŞHTIRINAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , ſunej Budala. Baron. Bodo vidili, de

▶ utihniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utihne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v'
Valenštajn (1866):	dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna

utihnila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške
utihnilo
- utihnilo
  Roza Jelodvorska (1855): v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni
- vtihnilo
  Genovefa (1841): ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli

▶ utile neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

utile
Pozhétki gramatike (1811): poſtavim: fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime

▶ utolažiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utolaži

Nemški valpet (1867):	ga nisem do smrti, mislim si, in to me nekaj utolaži. Tiho se priplazim do grada. Nihče me ni čutil. Pogledam
Razne dela (1870):	mogočniši zdaj, vesolna ga vboga armada. Atreič, molim te, čuj utolaži togoto v oserčju Verlim Ahilu nasprot, on bramba je celim
Razne dela (1870):	uro to poginul! Don Manvel. Pogum, o majka! Don Cezar. Utolaži se! Se vmiri in do konca ga poslušaj! Diego. Po
Obljubljena (1881):	vzklikne deklica, ulovi spremljevalca za roko, pridrži ga in pravi: »Utolaži se Valentin. Vsak, ki te pozna, te miluje in te
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	tal je treba, ni drugače, in čakati, da se vreme utolaži, in to se spomladi tudi časi tako na naglem zgodi
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	krščanski spravi in ljubezni do groba. Že jedno samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi razprtima zakoncema pod zglavje. Kdor
Milko Vogrin (1883):	veke od svoje žene. A v tej besnosti in žalosti utolaži ga zopet plemeniti baron Benda. On sam se ponudi, da
Postillion d'amour (1887):	k svojim ljudem, toda njegovo bolj mirno razpoloženje ga polagoma utolaži. Cetinovičev oče je bil trgovec v Mostaru. Plačal je svojo
Strte peruti (1894):	mislila in upala. »Soča je mirne nravi in se hitro utolaži,« dejali smo, brodeč po nji. Tudi starejša otroka Vidka in

vtolaži

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó milo, serčno in takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti
Divica Orleanska (1848):	Zanašaj se na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko

utolažila
Divica Orleanska (1848): Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te

utolažiti

Stric Tomaž (1853):	ga zbuditi, sicer bi začelo vekati in bi ne bilo utolažiti. “ Vse to prikima terdoserčni kupec, ter se v hipu med
Stric Tomaž (1853):	vsaj, dragi! če te vjamejo, kakšna nesreča za te! “ reče, utolažiti ga, skerbna žena. „Ne bodo me ne vjeli, raji umerjem
Stric Tomaž (1853):	en napotek s poti spravil, in si ranjeno serce nekoliko utolažiti hotel, vender pravega mirú in veselja več vživel ni. Ako
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Marjete pa ni bilo utolažiti. Vergla se je k nogam grofice ter milo prosila odpuščenja

vtolažiti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki je bil dar v

▶ utoniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utonem
- vtonem
  Sacrum promptuarium (1695): nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je
utonil
- utonil
  Roza Jelodvorska (1855): viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi bil kmalo utonil, in jez bi tebe, ljubi Milko, ne bil nikdar več
- utonuv
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv.

utonila

Sacrum promptuarium (1695):	pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu
Sacrum promptuarium (1695):	travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile
Sacrum promptuarium (1695):	na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je

utonilo
- vtonilo
  Oče naš (1885): že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. —
utoniti
- utonit
  Sacrum promptuarium (1695): s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij

▶ utopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utopil

vtopil

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	konji še počivati. Šel je torej, da bi svojo skerb vtopil v vinu, in se je upijanil. Naposled se je odpeljal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi sv. obhajilo prejel, odpadel od vere, v pregrehe se vtopil in — in — (glas se mu je tresel) in svoje brate

utopila

vtopila

Genovefa (1841):	je pri vſi ſvôji Ijubésni do mosha ſkôraj v ſolsah vtopila. Zhaſtitljivi ôzhe ſo jo ſhe enkrat objeli, s ſolsami oblili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glávo ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo Shívo. Kakó perſhlà k reſníze ſim poglédi, Moj Zhertomír
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	16 dni po tem se je v sosedni vasi B. vtopila ravno léta stara punčika. Mati gré iz hiše po opravilih

utopiti

utopiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev

vtopiti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe mi taku milu ſtury, de le mi hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti

▶ utopljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utopljen
- utoplen
  Ta male katechismus (1768): nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste
- vtopljen
  Oče naš (1885): ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom
utopljeno
- vtopljeno
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti

▶ utopljenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utopljencu
- vtonjenzu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe

utopljenec

vtonjenez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perneſe in boshji shlak rad vdari. 3. Potlej ſe mora vtonjenez na déſno ſlran poloshiti in tako ſe móra preneſti v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nékaj kapliz vina, ali shganja , ali melíſovza. 9. Po oshivitvi vtónjenez rad is ſebe mézhe ali kosla ; to mu je sdravo

▶ utrapljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izmučen; kontekst

utrapljena
Robinson mlajši (1849): žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on

▶ utrdba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrdbo
Gozdovnik (1898): Pokazati mu hočem danes, kaj pomeni to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili

▶ utrditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrdi

uterdi

Maria Stuart (1861):	Osreči s tem jih še, in dan le-tá Na veke uterdi angleški blagor. Elizabeta. Milord, kaj hoče moje ljudstvo še? Burleigh
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	konec: duhoven je šel s spreobernjenci, da je še bolj utèrdi v sv. veri, Boštjan pa je ostal na težavnejem mestu

utrdi

Kemija (1869):	zato se novčnemu srebru zmerom primeša nekoliko bakra, ki ga utrdi. Razmera med bakrom in srebrom se izrazuje s tem, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	strasti še bolj vžgó in upor proti Dunaju še bolj utrdi. Zdivjali so Magjari celó tako, da Košuta, ki zdaj v

vterdi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezane čebule in zeleniga peteršilja in na žemlje vli. Potlej vterdi še testo s tremi kuhavnicami moke, in ko en časek
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdevaj počasu štiri cele jajca in dve žlici merzle vode, vterdi testo z enim maselcam gresa, osoli in deni eno četert
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ter jej tako podelil zadnji zakrament, s kterim sv. cerkev vterdi svoje otroke za zadnjo pot. Fabíola in služabnici ste bili

utrdil
- uterdil
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in
utrdila
- uterdila
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške
utrditi
- uterditi
  Blagomir puščavnik (1853): tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se

▶ utrgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrgano
- vtrgano
  Botanika (1875): omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da

▶ utrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrga
- vterga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi
utrgajo
- vtergajo
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo
utrgal
Mineralogija in geognozija (1871): postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe

utrgala

vtergala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože rastejo, Marija jih je vtergala, V svojim sercu ohranila, Perva je Bog Oče, druga Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kolovrat naglo vlézhe, ſe je nit rozhno ſkrotizhila ali pa vtergala. Sdi ſe mi zheſki kolovrat, kakor mali ſvojoglavni, oshertni otrozi

utrgale
- vtargale
  Sacrum promptuarium (1695): in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu

▶ utrinek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrinki

Astronomija (1869):	vrtenja, 249. Unmessbar, nemérljiv, 242. Uran, 306, 327. Uranija, 302. Utrinki, Sternschnuppen, 311, 327. V. Večer, Abend, Westen, zahodišče, 255. Vega
Astronomija (1869):	te prikazni, ter hočejo rešiti vprašanje, od kod da so utrinki, in kako nastanejo? Gotovo je le to, da utrinkov mora
Astronomija (1869):	največ pa dne 8.—12. avgusta, in 12.—22. novembra. Utrinki so razne barve in tekó z zeló veliko hitrostjo, od

utrinkov

Astronomija (1869):	Gledé utrinkov moram omeniti, da zvezdoznanci prav marljivo opazujejo te prikazni, ter
Astronomija (1869):	so utrinki, in kako nastanejo? Gotovo je le to, da utrinkov mora velikanska množica biti, ker jih vsako noč pade veliko

▶ utrinjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrinjajo
- vtrinjajo
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila

▶ utripajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

utripajočim
Ljubite svoje sovražnike! (1899): in se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali
utripajočo
Zoologija (1875): na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali

▶ utripati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utripalo

Mahmud (1870):	srcu, da jej je veselja vskipelo srce in tako glasno utripalo, da je lehko mladenič slišal. Tudi mladenič je enako čutil
Prvi sneg (1886):	jo je kdo skrivaj pogledal. Še bolj pa ji je utripalo srce, ko je Ilovski nekako začuden oči upiral v njo
Prvi sneg (1886):	rojiti po vroči glavi; mlado njeno srce je vse drugače utripalo, nego pri vstopu v bliščečo dvorano. Igranje je bilo pri
Vanda (1888):	še bolj osupnilo in od upa in straha ji je utripalo srce. Listič je uteknila v žep in hitela domov; ali
Vanda (1888):	Vanda je uživala to srečo, od katere ji je kar utripalo mlado srce njeno, a ko so se ji od čistega
Lisjakova hči (1892):	vse preudarila, ko se je bližala durim, zopet ji je utripalo srce in zopet so se ji šibile noge. »Kaj, ko
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	pomagati si z lažjo, to je tudi greh! Srce je utripalo ubogemu dečka, ko je premišljal o slabih nasledkih, kteri so
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	ni bil navajen, bil je kar omamljen. Tudi njemu je utripalo srce, ko je videl, kako je Močeradova godba vse druge
Gojko Knafeljc (1899):	se mu tresle od velike razburjenosti, in srce mu je utripalo močno, da so se skoro čuli njegovi hitri, neenakomerni udarci

▶ utrjen pridevnik, splošni, presežnik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najutrjenejše
Gozdovnik (1898): naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je

▶ utrjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrjen

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	je uk uže dovolj napredoval, in kadar je uže zadosti utrjen, tudi nemški jezik redno podučujejo, in tako v njem vadijo
Gozdovnik (1898):	pogin karavani in pa meni. Počakal bom, da bo tabor utrjen, potem odprava saj ne bo vsa ugonobljena. « Skoči s konja

vterjen

Pozhétki gramatike (1811):	Abborrer, gnúſti, charrue, plug, drevo, narrer, pravi, aguerri, na vojſki vterjen, correct, prv, práven, parrain, bóter, amarré, pervésank' bregu, corridor, móſtovsh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni

utrjenimi
- vterjenimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter

utrjeno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	okolici in tudi v mestu, ki tačas je bilo dobro utrjeno in zavarovano od poganov. V mestu je podučeval na skrivnem
Gozdovnik (1898):	so se najdalje drznili naprej, prepričali, da postavišče belih je utrjeno, kajti po prvem dražilnem tulenju je bilo opaziti nekako neodločnost

vterjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she

▶ utrjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrjevati
- uterdovati
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek

▶ utrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrne
- utrene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da
- utrne
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki

▶ utruditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrudi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po navadi, veſ dan v' prerivu med ljudmí konzhàl. Ne utrudi ſe, veſ dan je uzhil, ino bolnike sdravil. Proti vezheru
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neskončno množico prebiraš, Mém lepot poljá biljk ne preziraš, Ne utrudi te snežnikov prod, ne zalézeš skal stermečih rod. V temu

vtrudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva

utrudijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta
Viljem Tell (1862):	Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če

utrudil
Zoologija (1875): časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in

▶ utrujati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

utruja
- vtruja
  Izidor, pobožni kmet (1887): kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali

▶ utrujen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrujen

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in Vladimirovi so rešeni. — Lenart bi gotovo šel, da ni utrujen do smerti. — Martin, ti si mlad in imaš urne noge
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ni vdeležila; nisem bil dobro za rabo, pa tudi preveč utrujen. Prijazna Goričanka Marija Badalič priskrbela mi je bila na doljnem

vtrujen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ničesar razun naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je

utrujena
Gozdovnik (1898): oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje

▶ utrum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

utrum
Sacrum promptuarium (1695): Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska

▶ utvar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tvorba; kontekst

utvar

Mineralogija in geognozija (1871):	raznolično, 68. Urgebirge oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno gorovje, 99. Utvar, Gebilde. V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser
Mineralogija in geognozija (1871):	puhlica (§. 211), ne jak sicer, pa za rastlinstvo važen utvar najnoveje dobe. V morji polypi (korale) zidajo iz globine vedno

utvarov
Mineralogija in geognozija (1871): tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot

▶ utvara samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

tvorba; kontekst

utvari

Mineralogija in geognozija (1871):	Karnallit, 34. Kasijanski (utvari), Kassianer (Bildungen), 119. Kassianer (Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel, premog, 30. Keilhaue, kramp, pik. Kepa, (-st
Mineralogija in geognozija (1871):	Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell. Vodorodi utvari ali vodni nasadi, Wasserbildungen, 101. Vogel, vogal, Ecke. Vorgeschichtlich, predzgodovinsk
Mineralogija in geognozija (1871):	Premogovni apnenec. 9 Devonski sistem. 10 Silurski sistem. 11 Vulkanski utvari. 12 Vulkanska valovina.
Mineralogija in geognozija (1871):	tvorbe. 3 Kreda. 4 Vogeški peščenec. 5 Trias. 6 Premogovni utvari. 7 Premogovni peščenec brez premogovine. 8 Premogovni apnenec. 9 Devonski
Mineralogija in geognozija (1871):	Kaolin oder Porcellanerde, 43. Kapnik, Tropfstein, 84. Karnallit, 34. Kasijanski (utvari), Kassianer (Bildungen), 119. Kassianer (Bildungen) , Kasijanski (utvari), 119. Kännelkohle, Kännel
Mineralogija in geognozija (1871):	ali bouteillni kamen, 45. Odpadki, Excremente. Ogljenec, Kohlenstoff, 29. Ognjerodi utvari, Feuerbildungen, 101. Ognjeno-tekočen, feuerflüssig, 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert
Mineralogija in geognozija (1871):	voščeni lesk. Walfisch, kit. Walkerde, suknarski il, 78. Wasserbildungen, vodorodi utvari ali vodni nasadi, 101. Wasserhell, vodočist. Wavellit, 41. Weichthiere, mehkužci
Mineralogija in geognozija (1871):	Diluvialni utvari imajo često živalske ostanke v sebi in sicer take, ki

▶ uvaževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uvaževati
Občno vzgojeslovje (1887): za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V

▶ uvel pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uvela
- vele
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je

▶ uveneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uvenelo
- u' venilu(združena oblika)
  Biblia (1584): globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak

▶ uveriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prepričati; [sskj]

uveril

Revček Andrejček (1891):	ni več čist! Jeklen. Kaaj? Kdo to pravi? Grešnik. Jaz! Uveril sem se in lahko govorim. (Po tihem govori jako živo
Gozdovnik (1898):	orožja in zopet pomeri. To pregibanje nekolikokrat poskušivši, se je uveril povsem, da so le mrliči na otoku. Mislil je, da

uverimo

Občno vzgojeslovje (1887):	kruha, žejni vode, lakomni denarja. A pri natančnejšem opazovanji se uverimo, da poželenje ni napérjeno na vnanji predmet sam, katerega duša
Občno vzgojeslovje (1887):	se zdaj še ne nahaja v nji. Tako se torej uverimo, da so samó predstave predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem

uveriti
Gozdovnik (1898): iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti do

▶ uverjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uverjen

Gozdovnik (1898):	ne, vaše gospodstvo? « »Prav nenadoma. Prav dobro ste ga izpraševali. Uverjen sem, da niti besedice ne vé o bonansi. Markos Areljanos
Gozdovnik (1898):	ustopi pobrežni stražnik. »Čemu puške nisi zunaj odložil? « »Ker nisem uverjen, da je morem tukaj pogrešati,« odgovori Pepo mirno. »A! No

uverjeni
Gozdovnik (1898): prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi

▶ uverjenost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prepričanost; [sskj]

uverjenostjo
Občno vzgojeslovje (1887): Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni

▶ uverjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

uverjenju
Občno vzgojeslovje (1887): vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do

▶ uvesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uvedel

uvel

Občno vzgojeslovje (1887):	je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil
Občno vzgojeslovje (1887):	naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno

vvedel
Robinson mlajši (1849): kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako

▶ uvezniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

obtičati; Pleteršnik

uveznil
- uveznol
  Robinson mlajši (1849): je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla

▶ uvideti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uvidel

Tiun - Lin (1891):	me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter
Gozdovnik (1898):	razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si

uvidela

Pomladanski vetrovi (1881):	silo, a sedaj je vse zapuščeno. " Ljudmila je pač lahko uvidela, da je župnikovo zahtevanje povse opravičeno, a od neugodnih poročil
Milko Vogrin (1883):	je lek zoper ljubezen! Vse to je Olgina mati dobro uvidela. Zatorej ni o zadnjem ponočnem prizoru v bčerinej spalnici druga
Iz življenja mlade umetnice (1890):	Liljana«, pravi, »stopi bliže! Pametna si zadosti, da si že uvidela sáma, da ne bodem več dolgo živel. Mirno bi se
Na krivih potih (1893):	nista mogla naprej. »Ostaniva pa tukaj,« reče Zorana, ko je uvidela, da ne moreta iz te gošče. »Saj sva tu dovolj
Kotanjska elita (1898):	je zdaj z neutrudno trmoglavostjo silila na prosto; ko je uvidela, da ne opravi ničesar, se je naposled odločila ter resolutno
Gojko Knafeljc (1899):	Ko je Ivanka prejela ta list, se je glasno zasmejala. Uvidela je takoj celo komedijo. A ko je čitala te vrste
Gojko Knafeljc (1899):	vso prevzela in zapeljala … In zdaj se je zopet zavedela. Uvidela je polagoma vso podlost Gojkovo, uvidela, da je zašla grozno
Gojko Knafeljc (1899):	svoji sosedi, dokler ni ta nekako razžaljena umolknila, ko je uvidela, kaj ga muči. Weber je razumel, da jo je razžalil
Gojko Knafeljc (1899):	da bi jo mogla zopet potegniti k sebi, sedaj je uvidela, kaj je izgubila, in megla žalosti ji je prepregla srce

uvidi

Občno vzgojeslovje (1887):	hoče, ako se za pojedino hotenje odloči šele tedaj, kadar uvidi, da se je taisto po apercepciji dovedlo v sklad s
Občno vzgojeslovje (1887):	rabljiv ud družbe. 3. Vzgoja mora sosebno posredovati, da gojenec uvidi posebne razmere svoje domovine, da se privadi verskim, nravstvenim in

uvidite
Gozdovnik (1898): malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite

▶ uvidevnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uvidevnost
- uvidnost
  Občno vzgojeslovje (1887): kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima

▶ uvidnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

presoja; kontekst

uvidnosti

Občno vzgojeslovje (1887):	so se dovedla načela v strog red in podredila pametni uvidnosti najvišjim načelom nravstvenosti; v tem obstoji nravstvena svoboda.
Občno vzgojeslovje (1887):	pedagogičnemu vladanju je ta, gojenčevo voljo, kateri nedostaje še pametne uvidnosti kot notranje moči, z vnanjo močjo vzdržati v redu. Táko
Občno vzgojeslovje (1887):	in zatrle vsako boljšo nagnenje; s tem bi vpliv pametne uvidnosti popolnem oslabil. S prav posebno skrbjo se mora vzgajati volja

▶ uvod samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uvod

Stric Tomaž (1853):	UVOD. Nobene bukve v sedanji dobi niso toliko pozornosti obudile, po
Fizika (1869):	UVOD. 1. Priroda (natura) imenuje se vse skup, kar zamoremo sè
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je môči najti na prav priprost način, katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Uvod. § 1. Kar koli je iz istovrstnih delov sestavljeno, ali

vvod

Pozhétki gramatike (1811):	Pozhétki Franzoske Gramatike. Vvod. Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Aug. Pio. Felice. Favente Industrije Promovendæ. To le nej bo vvod našiga prihodniga popisa od Ljubljanske obertniske razstave! (Dalje sledi. ) Şhen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſhtah ſe snajo dobiti. KERŞT PER ŞAVIZI. ) Sloshil Dr. Preſhérin. Vvod. Valjhún *), ſin Kajtimára, bòj kervávi She dólgo bije sa kerſhánſko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Okra. Mesca Kozoperska 1846. Misli v krasnih ali lepih umetnostih *) (Vvod* za naše krasoslovje ***) U prídnosti ti čbéla kós zna biti
Kemija (1869):	njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod z nekterimi premišljevanji, ki so preimenitna za vesoljno spoznanje prirode
Trtna uš (1881):	Vvod. Naše vinogradarstvo je velike važnosti za celo deželo Štajersko. Sedaj

uvodu

vvodu

Astronomija (1869):	dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v vvodu opomnili, deli se vsaka stopinja na 60 minut in vsaka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	soznatj vsju važnost pereživajemago nami momenta. ” Ko je po tem vvodu opisal praznovanje zmage na Hrvaškem in v Čehiji, je okončal

▶ uvrstitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uvrstitev
- vvrstitev
  Mineralogija in geognozija (1871): kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko

▶ uvrstiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uvrstiti
- vvrstiti
  Zoologija (1875): veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za

▶ uvrščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uvršča

uverstuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za

▶ uvrščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uvrščene
- vverstene
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic

▶ uvrtati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

uvrta

vvrta

Zoologija (1875):	sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt
Zoologija (1875):	jezove, kjer dela strašansko škodo. Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je

uvrtajo

vvrtajo

Zoologija (1875):	se zarijejo v grez in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske
Zoologija (1875):	so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva

▶ uxor neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

uxor

Sacrum promptuarium (1695):	Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil
Sacrum promptuarium (1695):	krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si
Sacrum promptuarium (1695):	Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl

▶ uxorem neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

uxorem

Sacrum promptuarium (1695):	laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi
Sacrum promptuarium (1695):	vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi
Sacrum promptuarium (1695):	vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice cura
Sacrum promptuarium (1695):	shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut

▶ uxores neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

uxores

Sacrum promptuarium (1695):	slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet
Sacrum promptuarium (1695):	garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij

▶ uzda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uzde
Gozdovnik (1898): ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na

uzdi

Valenštajn (1866):	raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj
Gozdovnik (1898):	trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči

uzdo
- ujzdo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko
- uzdo
  Gozdovnik (1898): Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj

▶ uznati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

spoznati; Pleteršnik

uznam
Robinson mlajši (1849): jih pred ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na

▶ uzreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uzrem

vzrem

Zlatorog (1886):	po prstih, »Toda vzrèm jo v trdnem spanji. »Okno tudi vzrèm zaprto. »In takó si torej mislim: »Kar si zrla, bil
Zlatorog (1886):	v sobo svoje hčere »Plazim potlej se po prstih, »Toda vzrèm jo v trdnem spanji. »Okno tudi vzrèm zaprto. »In takó

uzreti
Gozdovnik (1898): med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel.
uzrla
- vzerla
  Robinson mlajši (1849): čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi

▶ užaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

užali

ushali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod! ” Jesuſ rezhe vtretjizh: ˛Simon, ali me Ijubiſh? ” Petru ſe ushali, de ga vtretjizh vpraſha, ino rezhe: „Goſpod! ſej véſh, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ugledati ga, ſe Jesuſ ſpomni njegovih prihodnjih nadlog, ſe mu usháli nad njim, ino rezhe : „Jerusalem meſto, oh, de bi pazh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ gre k' grobu, ino ſhe huje ſe mu usháli. Grob je bila jama v' ſkalo, ino je ſ' kamnam

vžali
Ferdinand (1884): zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje

užalilo

ushalilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dobro, moj ſin! “ mu rezhe, ino urno gré is hiſhe; ushalilo namrezh is ljubesni ſe mu je nad bratam. ˛Solse ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njega taki nezhloveſhki! “ Ali duhóvſhini ino njé ſlushabnikam ſe ni ushalilo nad njim; v' en glaſ vpijejo: „Krishaj ga, krishaj! “ Pilat

vshalilo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih
vžalilo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): „To je tudi mene dostikrat vžalilo. Že takrat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko

užaliti
- odžaliti
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti ni moglo. Glej! sim sam per sebi rekel, dosti primožen

▶ užaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

užaljena

Razne dela (1870):	pristavši te sladne besede: Majka, poterpi vse to, ak ravno užaljena v sercu, Gledal de zopet ne bom, ti mila mi
Pomladanski vetrovi (1881):	zapovedovalko, svojo mlado gospodinjo. " „Le gospodinjo? " vpraša Ljudmila in se užaljena naglo obrne na stran. „Torej le po uspehu mojega gospodinjstva
Vesela vožnja (1889):	dohtar. Naj bi ne bil vzprejel jednega povabila — gorjé mu! Užaljena gospodinja ne bila bi več pustila dobrega lasú na njem
Sama svoja (1895):	sovraštvo, zaman se je ponižala na soprogovo prošnjo celo hudo užaljena profesorica, proseč jo, naj vsaj zunanje ne kaže svojega sovraštva
Dušne borbe (1896):	pomnoženo silo na moška čutila. « Sidonija je nato osramočena in užaljena povesila glavo. Še nikoli ji mati ni tako pogostoma očitala
Slučaji usode (1897):	potem po taki ženski brez kreposti? popraša druga gospa vidno užaljena, da se telesna vrednost postavljal nad nravno. — Potem? Nu da
Kvišku (1899):	srce, obupajoč nad vsem svetom, obupajoč nad lastno materjo, in užaljena z najbolj perečo bridkostjo je zaprašala: »Mamá, ti veš, in
Kvišku (1899):	karati. Ni menda žene na svetu, da ne bi bila užaljena. Kaj je rekla danes Margita? « »Nič, čisto nič. Bila je
Vinjete (1899):	solzá, oči pa so ostale mirne in brezizrazne ... »Čemú si užaljena, dušica moja? Ne ostavljaj me nesrečnega. « Obrnila se je do

▶ užgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

užgali
- vžgali
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): de bi si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je
užge
- vžge
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal

▶ užitečnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

uporabnost; kontekst

užitečnosti
Robinson mlajši (1849): ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali bi

▶ užitek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

užitek
- vžitek
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): sčasoma vse srenjske ali občinske stroške zalagati, ako bi se vžitek perja vsako leto v najem (štant) dajal. Zdaj pa prevdarite
užitka
Robinson mlajši (1849): mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se

▶ užitek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uživanje; kontekst

užitek
- uſhitek
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): per myru, inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy prevezh veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek

▶ užitek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zauživanje, sprejemanje; kontekst

užitek
- uſhitek
  Ta male katechismus (1768): koker na dushi shlishe, namrezh: jestnine, oblazhila, beſſeda boſhja, inu uſhitek teh SS. ſakramentov Katholshke Zirkve. Kaj v' ti pèti: Inu
- vžitek
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): povsotna bo: Ljubezin nam je dala. Ljubezin tvoja to: Ta vžitek, Bog! telesa, In tvoje te kervi; Življenje in nebesa, Veselje

▶ užiten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

užitna

vžitna

Botanika (1875):	in rudeče brusnice (Vacciniuin vitis idaea), ktera poslednja je pa vžitna le sè cukrom vkuhana; na dalje hruščice (Pyrola), mične pogozdne
Zoologija (1875):	Oskoruša 156. Osladje 156. Oslez 148. Ostrica papirodejna 123. Ostrica vžitna 123. Ostrožnik 147. Oves 118, 121. Oxalis 160. P. Paeonia

užitne

užitne
Zoologija (1875): raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi

vžitne

Botanika (1875):	se dale razločevati strupene gobe od drugih podobnih, ki so vžitne. Sploh so vse gobe sumljive, ktere 1. imajo neprijeten duh
Botanika (1875):	se pa ne zaredi, pa namakajo les v raztopini sublimatovi. Vžitne glive, izmed kterih smo omenili le najbolj znane, so ravno

užitno

Zoologija (1875):	Morska deva (Halicore) živi v indijskem oceanu. Obojih meso je užitno. Pri pliskavkah ali delfinih in pri kitih so nosnice na
Zoologija (1875):	mlade ptiče jemlje iz gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica), ki je črna

▶ užiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

užije

vshije
Genovefa (1841): tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj

vžije

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	gré, in naj ker je že pozno bilo, kako pokrepčevanje vžije. Hirlanda sluša, in se poda skoz neke stranske vrata v
Blagomir puščavnik (1853):	začne. Že ne more po noči več spati, malo le vžije, noge se ji odpovedo, v postelj mora. Neža in Ljudomil
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	telo Jezusa Kristusa prav vžiješ. — Kdor tega svetiga telesa ne vžije prav, ali kdor ga po nevrednim vžije, temu to ne
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	svetiga telesa ne vžije prav, ali kdor ga po nevrednim vžije, temu to ne prinese življenja, ampak smert; ne blagoslova, ampak

užil
- vshil
  Genovefa (1841): paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf

užila

uſhila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhloveshki dushi perdruſhy. Nekjer dergi nisem jeſt tolkajn sIadkuſte se uſhila, koker na samem. Kumej sem bla tri lejta stara so
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posledno uro mojega sladkega ſaspanja ſa eno dobru ſdano popotenzo uſhila. Taiſti so meni pred drugemi lubshe, katiri imajo to navado
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	britkuſte. Jeſt sem se szer veliku veſſella nad mojem Synam uſhila, al ſavle terplenja, katiru je njemu naprejſtaîlu, je meni ena

užiti
- užiti
  Zoologija (1875): si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali
- vshiti
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nar vękſhi ſhaz, kir ſe more od naſs na semli vshiti. Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani

▶ uživanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uživanja

vživanja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega

uživanje

uſhivanje

Ta male katechismus (1768):	tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu se tu S. uſhivanje ponovy. Kaj je tedej S. Reshne Telú? Je en ſakrament
Ta male katechismus (1768):	ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe uſſe napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi potèeni ſgody, ali skus tatvino
Ta male katechismus (1768):	pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se more od resnize tega ſakramenta derſhati? Tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	smerti mojega synu ſen druge trosht imella, koker njega pogostnu uſhivanje, kar je meni ta lube Jogr, katire je mene v'

▶ uživati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

uživa

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	pa omika človeška ravna kaj po različnosti živalske hrane, ktero uživa? Premišljujmo malo to reč, in začnimo z najnižjo živaljo. Najgnjusnejša
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	tkani veter. « Kakor od Hinda vera térja, da le rastline uživa, tako térja ravno to natora od rahlih južnih otočanov, kterim
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	sirov in terd, kakor je hrana sirova in terda, ktero uživa; ljudstva pa, ki živijo ob rastlinah, so že mehkejšega serca
Žalost in veselje (1870):	XV Krasno jutro je bilo, krasno, kakoršnega uživa le mornar, svobodni sin sredi morske planjave. Solnce je prilezlo
Zvezdana (1883):	doktorja, ki vse vé ter ljudi zdravi in veliko čast uživa. Že beseda »doktor« bila je čudno tuja bosopetim paglavcem. Zakaj
Arabela (1885):	Ako ga izročiš možu, ki ga ne zna pomnožiti, temveč uživa samo njegove obresti, ali pa se celo loti kapitala samega
Postillion d'amour (1887):	postal po znamenitostih, razvija se v njem čut važnosti njegove; uživa najprej začujenje tolmača konzulatskega, učenega moža, ko mu bo pripovedoval
Vanda (1888):	tarnanjem svojim materi jemal še tisto trôhico pokoja, ki ga uživa tu. « »To ni vse, kar si imel v mislih,« zavrača
Moja hoja na Triglav (1897):	vzor vsem zetom. Zdravnik je naredil nov hišni red: zdaj uživa mož meso in prikuho, in žena samo prikuho, in mir

uſhiva

Ta male katechismus (1768):	enaku, ampak katire je vezh dobrega sturil, vezhe veſſelle on uſhiva v' Iuzhi pogleda boſhjega.
Ta male katechismus (1768):	stanovitne ostane, inu taiste ſakramente na goripostavleno viſho prejema, inu uſhiva. Luk. 24. Efeſ. 18. Kaj pak ta enajste: Goriustajanje tega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gleda, inu is Ieſtneme rezhmy oppravit ima, je pokojn, inu uſhiva ta narvezhe myr. Samu taiſti so serblivi, katiri sami na

vshiva

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v

vživa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta naprava

uživaj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti

uživajo

uživajo
Zoologija (1875): v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili
vshivajo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti

vživajo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino več ko pijancov jih je, kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo
Viljem Tell (1862):	i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki?

užival

požival
Robinson mlajši (1849): ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako
užival
Roza Jelodvorska (1855): in on bo na stare dni v tebi le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko
uſhival
Ta male katechismus (1768): ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor
vshival
Genovefa (1841): fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj

vžival

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje

uživala

Jela (1859):	misel, kdaj bi bila že midva dalječ za temi gorami uživala mir pred preganjavci. Pa vi niste hotli, in čas je
Rokovnjači (1881):	časi in molila za to, da bodeta oba moja sina uživala na tem svetu vse, kar jima sreče more Bog podeliti
Roka in srce (1883):	utihnejo, začenjal je Leonori čas oddiha in mirú. Ondaj je uživala nekoliko prostih uric. Pregledovala je navadno pisma, če jih je
Vanda (1888):	in šuma pride v lep gôrski kraj. Tudi Vanda je uživala to srečo, od katere ji je kar utripalo mlado srce
Grajski pisár (1889):	že dolgo počival v tesnem grobu; rumenolasa Agata pa je uživala radosti življenja v nemških solnčnatih pokrajinah. Tako je bilo, tako
Domačija nad vse! (1889):	odslej naprej bila njena osoda, da bi nikdar več ne uživala blaženega mirú tihega, srečnega domačega trga! A kar je največ
Roman starega samca (1895):	je srečna, kakor so pravili. Toda še leto dnij ni uživala svoje sreče, ko jo smrt pograbi pri prvem porodu. Usoda
Moja hoja na Triglav (1897):	je mož med vegetarce in jedel prikuho, dočim je žena uživala meso. Tedaj se je njegova taščica bahala, da je nje
Kotanjska elita (1898):	je iz roke listič in bral poluglasno: »Pri Tebi nisem uživala sreče, po kateri sem hrepenela! Oprosti tedaj, da je iščem

vshivala
Genovefa (1841): ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu

vživala

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	miru živel. On in Meta sta le veselje nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar

uživali

Potovanje krog Triglava (1860):	kolu, ki so ga merjavci postavili, da bi počivali in uživali lepi pogled na severno in na jutranjo stran. Proti jugu
Žalost in veselje (1870):	objokovala mertve, o mati, zakaj niste tukaj, da bi skupaj uživali to veselje! Potem sta si Alfonzo in Lavrencij razodela vsa
Arabela (1885):	ugodnostim, ki jih boste vi in vaša milostljiva soproga tam uživali. Ona bi znašala ravno toliko, kolikor sem vam jaz dolžan
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kupili kako hišo, njivo, travnik itd. Dogodke teh immobilij so uživali ali najstarejši mojstri ali pa vdóve umrlih mojstrov. Prejšnji zádružniki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Ti ljudje so bili jedro vsega prebivalstva: oni sami so uživali jako obilne mestne pravice; bili so meščanje v pravem pomenu
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ga, kajti on je bil pošten mož in četudi nismo uživali od njega posebnih dobrot, čislali smo ga značajnega človeka. Potem
Domačija nad vse! (1889):	volja se je z njim povračala potnikom. Oni dan so uživali nov čaroben prizor. Okoli desetih vjutro, ravno ko so solnčni
Na krivih potih (1893):	Znano ti je, da je Turkom po njihovi veri prepovedano uživali vino in sploh opojne pijače. A te prepovedi se držijo
Stari dolg (1897):	trobentice, zvončki in drugi glasniki bližajoče se pomladi so slastno uživali blagodejne žarke mladega solnca; lastovke so poiskale lanska gnezda, prepodile

vshivali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	do konza ſposnali, veſelja do ſitiga boſte naſhli, svelizhanje boſte vshivali, ki ga ni ſenza vſe zhaſno ſhe toliko veſelje. II.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino Eva. Taki boſte ſhe dan danaſhnji nekoliko rajeve ſrezhe vshivali. 3. Pervi greh. Na vertu je bilo vſaziga mnosiga rodovitniga

vživali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se bali, de ne
Oče naš (1854):	storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom

uživam

vživam

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od
Deborah (1883):	nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem

uživamo
- vživamo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno tako dobre volje, kakor

uživati

uživati
Občno vzgojeslovje (1887): se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri
vshivati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe
vživat'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na

vživati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni
Oče naš (1854):	v cerkev hoditi, Gospodovo besedo poslušati in presveto Telo Jezusovo vživati smela.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tem razpisu — je, da si cesarske kancelije prizadevajo, zaupanje ljudstva vživati. To se pa drugač doseči ne more, kakor s tem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	táko slavo se ne menim, ktero tukaj samo v domišljiji vživati zamorem. Prav od navadne smerti govorim, ki me zgrabi, kakor
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	strupa, poskuša mu ga pristuditi s tem, da mu veleva vživati z alkoholom napojena jedila, daje mu brom-kalija, majhne množine strihnina

▶ uživljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

užiten; kontekst

uživljivo
- vshivljivo
  Genovefa (1841): kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa

▶ užugati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

užugal

ushugal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kralj, je priſhel ſ' ſtraſhno vojſko v' Israelſko kraljeſtvo, je ushugal ˛Samarijo. njegovo véliko meſto. ino vſe Israelze v' ſushnoſt gnal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	meſto ſta vnovizh sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji

▶ v samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa sami ne

▶ v predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Blagomir puščavnik (1853):	kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan
Blagomir puščavnik (1853):	gane. Tine od veselja ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da
Blagomir puščavnik (1853):	Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane. Tine od veselja ne ve kaj in kam
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud'
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve

Biblia (1584):	je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej
Biblia (1584):	vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa
Divica Orleanska (1848):	rekli? Lahir (nekoliko pomisli. ) Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani
Zlata Vas (1848):	pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še
Občno vzgojeslovje (1887):	deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja

Sacrum promptuarium (1695):	hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo
Branja, inu evangeliumi (1777):	dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló
Kuharske Bukve (1799):	zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti
Kuharske Bukve (1799):	teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	no v' kvarte samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil

Robinson mlajši (1849):	ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri
Robinson mlajši (1849):	zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob
Lohengrin (1898):	in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega

▶ v. števnik, rimski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Ta male katechismus (1768):	ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha
Ta male katechismus (1768):	V. Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje
Ta male katechismus (1768):	IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po
Rudninoslovje (1867):	iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki
Rudninoslovje (1867):	se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato

▶ v. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Ta male katechismus (1768):	S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Na svitlobo dane od c. k. kranjske kmetijske družbe. Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú! létina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur, Kunst, v. Dr. Jordan. Leipzig 1847. 2. Heft, strani 43— 46 pisal
Mineralogija in geognozija (1871):	imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in 1 ‰ senzarije ter 178 mark po 100 gl. a. v. Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko

▶ va neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

va
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): va Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim

▶ vaba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vabo
- vado
  Zoologija (1875): najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske

▶ vaben pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vabljiv; [sskj]

vabne
Genovefa (1841): sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno

▶ vabiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vabi

vabe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhaka is velikem poterplenjam. On klizhe, inu nobeden napride; on vabe, inu malu njeh je, katiri se uredni ſturę pridti; on
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	grofovitne fallerje se ſajide. Ta ſapelle v'kri vovire. Ta vabe v' pregreshne bajſne zhes boſhje rezhy. Ta stury v'nareſlozheneh

vabi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi
Zlatorog (1886):	tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od

vabijo

vabejo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi

vabijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še več

vabil
Izidor, pobožni kmet (1887): tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval

vabila

Maria Stuart (1861):	umorili. Marija. Pa znala sem za to. Pustila sem, Priliznjeno vabila v mrežo ga. Kenedi. Mladost krivico manjša. Tako mladi Ste
Viljem Tell (1862):	krona, ti boš stala, Marljivo v mojem domu se sukala, Vabila v hišo mi nebeški mir; Ko pomlad trosi cvetje in

vabili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdravi nam bili Vsi , ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas Bog! De v novim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdravi nam bili Vsi, ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas Bog! De v novim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kjer so nejeverniki imeli svojim bogovom v čast nesramne gostarije; vabili so jo, da se udeleži, česar se je pa branila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ste pozabili to, da so se delničarji tudi s tem vabili, da mariborska tiskarnica donaša čistih 10 odstotkov? Ali bi za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	vse; mirno stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te vabili na gostijo. Moriturus vos salutat. *) Nemec. To menda je bila
Deborah (1883):	ki greh dela; ko so tu doli zvonovi k večernicam vabili, zdelo se mi je, da me nazaj kličejo! A sam

vabilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in
vabita
Ljubite svoje sovražnike! (1899): je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu

vabiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in s tim moje drage Şlovenze k sloshenju, pomirenju, sjedinenju ) vabiti*. De bo pa ta lepa oſnôva sheljni vſpeh doſegla, je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k razlaganju ptičjiga letánja odločeni. Umili so prav dobro ptiče vabiti. Proti jutru so kazali srečo, proti večeru pa nesrečo. Lastovka

▶ vabljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vabljiva
Viljem Tell (1862): nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó
vabljivim
Gozdovnik (1898): bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega

▶ vadba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vadbe
Botanika (1875): primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek

▶ vade neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vade

Sacrum promptuarium (1695):	imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam
Sacrum promptuarium (1695):	imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem

▶ vaditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vadi

Čas je zlato (1864):	to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj
Občno vzgojeslovje (1887):	še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro

vadijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki
Zlata Vas (1850):	de jih novih molitev uči, in de se otroci copernij vadijo in strašne znaminja risati učijo. Take in še druge reči
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	utrjen, tudi nemški jezik redno podučujejo, in tako v njem vadijo otroke, da se v maternem jezici dalje izobražujejo in tudi

vadil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli
Čas je zlato (1864):	Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v
Spisi Krištofa Šmida (1883):	otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec

vadila
Tine in Jerica (1852): Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi.

vadili

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vsi starši svoje otroke ravno tako v čédnosti in bogabojéčosti vadili! 2. Péter od svoje matere v šolo pelján. Ko je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in reko Tibero. V pervih časih rimskega vladarstva so se vadili na njej mladenči vojaških reči, in možaki so se tam
Oče naš (1885):	so osemnajsto leto doživeli, v vojaščino poklicali, jih v orožju vadili in potem na vojsko poslali. Tudi Nace je bil v

vadimo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): vaš namen in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne
vadite
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná, kdor

vaditi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tako (kakor je v §. 1. rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si dobre vertnarske bukve
Občno vzgojeslovje (1887):	spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 124 →

← ↑ →

Občno vzgojeslovje (1887):	med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek
Občno vzgojeslovje (1887):	razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno
Občno vzgojeslovje (1887):	Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo

Kratkozhasne uganke (1788):	k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori udari, koker je vadla bla: ne doli, ampak gori na miſo udareti. X. Is
Kratkozhasne uganke (1788):	enemu ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu nabode. Koker hitru vadla ſtojy, tok uſami en ſhakl, ter njega zhes hishne prag
Kratkozhasne uganke (1788):	konzu ſtojy, je rajmno taiſta, katiro je vonſmaknil VIII. Ena vadla ſa dobizhk. Ulij v' en glash polovizo vode, inu polovizo

Kratkozhasne uganke (1788):	stave, inu v' hishi oſtane; ſakaj zhe she ſa to vadlo navę, tok bo, koker hitru ti v' hisho naſaj notriſtopesh
Kratkozhasne uganke (1788):	to lupino gori naqvishku k' sebi ulęklú. XXXIV. Eno drugo vadlo dobiti. Stavi, de en druge, katir s' tabo na enemu

Valenštajn (1866):	Bojazen naj krog glave fofotá, Ker nikdar ne stoji osodna vaga. Valenštajn (se smeje). Spet čujem starega Gordona jezik. — Vem dobro
Fizika (1869):	telesa. Taka priprava za primérjanje težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 Tiste posebne edinice tvarin, ki jih po raznih
Fizika (1869):	41. Vzvoj, Schraubengang, 52. Vzvojnica črta, Schraubenlinie, 52. W. Wage, vaga, tehtnica. Wagbalken, prečka, gredelnica. Wägen, vagati. Wagrecht, vodoraven, horizontalen. Wägung
Fizika (1869):	s tem, da obesimo valj z nitjo na prečko vage. Vaga ne izgubi ravnotežja ravno tako ne, kakor ne, ko bi
Fizika (1869):	onega znamenja sè žvepleno kislino, in najde se, ako se vaga, da je njena težkota 1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan 6 kr. sa kruh v ſholi dobi. (Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati
Kemija (1869):	in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej nobeden prašal; vagan veljá 4 gold. in pol do 4 gold. in 40
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 124 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —