- poizkušal
Gozdovnik (1898): klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu
poizkušati poizvedeti poizvedovalno poizvedovati pojasnilo pojasniti pojasnjevati pojati pojav pojaviti pojavljajoč pojavljati pojedati pojedina pojem pojemajoč pojemajoče pojemalen pojemanje pojemati pojesti pojeti pojezditi pojirati pojutrišnjem pojutrišnji pok poka pokaditi pokaj pokalen pokanje pokašljevati pokati pokazajoč pokazan pokazati pokazavši pokaziti pokazovati pokažen pokica pokimati pokladati poklekati poklekniti poklic poklican poklicati pokličani poklina poklon pokloniti Poklukar pokniti pokoj pokojen pokojno pokolenje pokonci pokončanje pokončati pokončavajoč pokončevati pokop pokopališče pokopan pokopati pokopati_on pokora pokoreč pokoren pokoriti pokorjen Pokorn pokornost Pokorny pokorščina pokositi pokost pokošen pokrajina pokrasti pokregan pokregati pokrepčan pokrepčanje pokrepčati pokrepiti pokreten pokrij pokrit pokriti pokriti_on pokrito pokrivajoč pokrivalo pokrivati pokrivši pokrotiti pokrov pokrovček pokrovec pokrovka pokrstiti pokuhati pokukati pokupiti pokupljen pokusiti pokušati pokušnja pokvariti pokvarjen pokvarjeno pokveka pol pola Pola polabi polabski polagati polagoma polahkoma polajšan polajšati polajšek Polani polaren polarisation polarizacija polarizovanje polastiti polaštan poldan poldanski Poldek pol_deset pol_devet poldne poldneven poldnevnik poldrugi poldrugikrat pol_dvanajst pole poleči poledal poleg polegovati polence poleno polepšati poleten poleteti poleti poletje polglasno polhov poli polica policaj policija policijski policijstvo polič poliček polie polikan Polikarp polinom polip poliren polirschiefer politi političen politično politik politika politiški polivanje polivati polivka polizati Poljak Poljakova poljana Poljana Poljančan Poljančanka poljane Poljane polje poljec
| Gozdovnik (1898): | klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | taki, kakor — se popisujejo? Jaz bi bila morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se |
| Gozdovnik (1898): | ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo |
| Gozdovnik (1898): | Tubaku zvezal? « »Ne vem, kako se mu pravi. « »Jaz sem poizvedoval, pa ničesar izvedel, razen da malo šepa, in da jaha |
| Gozdovnik (1898): | zdi. To vam povem v vaše pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam pravice posedati niti najmanjšega |
| Gozdovnik (1898): | v to prisilili. »Zakaj ste nam hoteli odnesti grofa Medijanskega? « poizveduje Pepo Spač. Diaz molči. Videl je, da. je ravnal nepremišljeno |
| Gozdovnik (1898): | pod streho vzel Markos Areljanos. « »Z angleško vojno ladijo, pravite? « poizveduje Kanadčan s pomnoženo pazljivostjo. »Dajte, obrnite se malo okolu! « »Sedel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zdaj dozdeva premalo, in potrebuje primerne razširjatve, in tudi boljega pojasnila. Tej knjižici bo priložena podoba zemlje, že zdaj napravljena, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | način v številni vrsti pridemo, je iskana diferenca. Iz tega pojasnila izvira: Odštevanje pozitivnega števila je odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dodatek. O jednostavnem knjigovodstvu. Občna pojasnila. §1. Trgovci in obrtniki morajo vse dogodke, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da mu mora vstreženo biti, ako se ta škandal bolj pojasni. Tisti „stari korporal” sem bil jaz podpisani 30 let stari |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | razvidno, da, če se stvar na kak nenavaden prigodjaj ne pojasni, bode Tone brezdvomno v dosmertno ječo ali pa še celo |
| Kemija (1869): | nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | želimo, „da, kakor se dandanes iz pravih prvotnih virov marljivo pojasnuje državna in cerkvena zgodovina tedanje dobe, nikakor ne v sramoto |
| Gozdovnik (1898): | »Vozovne verige so bile odpete,« pojasnuje Diaz, »to je mogel storiti le kdo izmed nas. « »Dajva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izmaknila podstava, padla na zemljo, tedaj že naprej določa isti pojav pri tem in onem telesu, to pa vsled tega, ker |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | šolstvo nadzirajočih organov. Kakor hitro se pokaže v družabnem življenju pojav, kateri postane zlo, je brezdvomno dolžnost države po svojih organih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 16. Poželenje. S čustvi v najožji dotiki so oni psihični pojavi, katere imenujemo poželenja. V zavesti se snidejo predstave, vsled tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v popolni jasnosti, t.j. da se privede ono |
| Lohengrin (1898): | in kraljem provodu idočemu v cerkev na čelo. ) Miroslav (se pojavi na cerkvenih stopnicah; žene in paži se prestrašeni umaknejo). O |
| Občno vzgojeslovje (1887): | povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se gojenec pozivlja, naj nekaj storí ali opustí; zato se pojavlja povelje kot zapoved ali prepoved. Namen pedagogičnemu povelju je, učiniti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Domotožje, katero nas navdaja bivajoče same in zapuščene na tujem, pojavlja se pred vsem kot čustvo. Kmalu pa se izpremeni to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej pogoj psihičnemu razvitku človeškemu. V prvih dneh življenja se pojavlja v otroku izključljivo le telesna priroda. Vse moči življenja merijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v otroški duši in katere se o priliki z nova pojavljajo v zavesti, obnavljajo se prav po redko zvesto in neizpremenjeno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se ne udaja slepo onim težnjam, katere se mu pojavljajo v zavesti. Take težnje vselej poprej dobro preudari ter jih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samočustvo) in sočutj e (sočustvo). Pri zaznavanji nekaterih predmetov se pojavljajo čustva, katera nimajo nobenega postranskega zanimanja in katera so nam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jo vezh po oſlaſtnih grishlejih mikalo, ni hotla vezh vſeſkosi pojedati, ino je le po malim sa potrebo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih po tém, kadar v ſpomladi goſenze islésejo, raſti in pojédati sazhnéjo, ſerzhno obéra in pokonzhá, kolikor mu je mogozhe. De |
| Blagomir puščavnik (1853): | hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je |
| Ferdinand (1884): | sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | treba vedeti, da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le prazen glas, ako se zadosti ne predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že |
| Občno vzgojeslovje (1887): | določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej |
| Blagomir puščavnik (1853): | motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne |
| Fizika (1869): | zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute |
| Fizika (1869): | Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj |
| Fizika (1869): | pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Petru malo mleka in ovseniga kruha, ki ga je tudi pojédel, ga je peljal spat; Vilovec pak je celo noč čul |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ko je teta Petru večerjo pripravila in jo je Peter pojédel, je mogel še več od svojih staršev stricu povédati. Vsi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | še nisem vsega pojedel in sem kosti k ognju postavil. Dobro naj vam teknejo |
| Robinson mlajši (1849): | tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na |
| Pripovedke za mladino (1887): | v pest kacega otroka, hitro ga je umorila, skuhala in pojedla, in to je bil njeni največji praznik. Ko sta se |
| Pripovedke za mladino (1887): | je otrok zopet zginil, glasno govore, da ga je kraljica pojedla, in kraljevi svetovalci zahtevajo, da se mora obsoditi. Kralj pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino njih obilnoſt pojédle. ˛Straſhna dragína bo vſo deshèlo ſtiſkala. Bog bo gotovo ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo. In |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno zhe-'plo prezh ; eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go. na use 3. platy shteri, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej e, njeh bo spet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdor ima več sadja, de ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se |
| Biblia (1584): | na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam |
| Gozdovnik (1898): | Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne |
| Ta male katechismus (1768): | prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj imaš novega zame? ” „Nič druzega, kakor to, da gré pojutrajšnjem moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti |
| Blagomir puščavnik (1853): | gori. Bolj ko Bric na pomoč kliče, bliže se sliši pok ognja in ropot lesa, V nar hujši zadregi je. Strašno |
| Fizika (1869): | tem, da se njegove plasti vrstoma zgostujejo in zredčujejo. Močan pok nam je najbolj jasen primér takega stresanja zrakú, ki je |
| Fizika (1869): | magnetične hude ure se pa javlja v velike daljave. Kakov pok ali grom se pa do zdaj ni opazoval pri magnetičnej |
| Revček Andrejček (1891): | Vidiš ga – tule je! Hvala, Pavle, da si ga prijel. Pok, zveži ga, ta nama ne sme nič več uiti. Pok |
| Revček Andrejček (1891): | Kaj si storil moji Franici? Dan je. Četrti prizor. Strel. Pok. Prejšnja. Strel (prihiti s puško z desne). Vidiš ga – tule |
| Revček Andrejček (1891): | Pok, zveži ga, ta nama ne sme nič več uiti. Pok (prinese puško in Grešnikove strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi |
| Gozdovnik (1898): | Ogenj. Pepo! « Iz cevi dveh pušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev. »Napravi nov zarez, Pepo, da se |
| Divica Orleanska (1848): | pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od mere lasú do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſode in sa ſtrope. — S brinovim léſam po hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti muhe v kuhini, v hiſhi ali v hlévu nadleshvajo, pokadi s buzhnim perjam, bojo muhe pozerkale. — Kvaſ sa kruh dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit |
| Ta male katechismus (1768): | S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo |
| Kemija (1869): | Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj pridejo na planjavo. Tukaj se sliši iz hriba dol pokanje končavnega ognja, nad strehami grada se valijo čemi strašni valovi |
| Zoologija (1875): | glavo ob les in od tega nastane v lesu neko pokanje, ki je nekoliko podobno pikanju žepne ure, zato ga tudi |
| Gozdovnik (1898): | potegne nož, ter se v dveh skokih vrže proti mladeniču. Pokanje vej ga je opozorilo. Brž se okrene in proti srcu |
| Gozdovnik (1898): | Mesec se je bil zdaj skril. Pokanje pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil |
| Deborah (1883): | spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki |
| Sveti večer (1866): | tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno |
| Stric Tomaž (1853): | Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga |
| Gozdovnik (1898): | Baraha je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti |
| Kuharske Bukve (1799): | deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je |
| Biblia (1584): | inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden pravi , Jaka , vi ſte en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj |
| Botanika (1875): | nam ne zdi težko. V §. 211. kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ga proſsili de bi njim enu snaminje od Nebęſs pokasal. 2. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim |
| Genovefa (1841): | kaj drusiga ne jéj, bres de bi mêni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati |
| Genovefa (1841): | osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu nih zhaſt pokasou, inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu s' ſvojim exempelnam pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere eos |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ponishnoſti per naſhi molitvi, katiriga nam je Chriſtus dau, inu pokasou? ali nas nabo ſramota obshla? pogleimo le ſami na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile s' molitvo, inu s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enake beſſede rekozh: Ozha moi! skus katiru nam je Chriſtus pokasou, de ozhe Bog nikar ſamu enkret, ampak vezhkret sa ſvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam je Syn Boshji pokasou, de je vſelei ena perjatelza te molitve bila ta samota |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda |
| Robinson mlajši (1849): | more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek |
| Tine in Jerica (1852): | de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Sej si Ti le zato otrok postal, de bi mi pokazal, kako morajo vsi otroci živeti. — Bil si Ti vsakdanje veselje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v |
| Čas je zlato (1864): | se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ivan ni bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo |
| Revček Andrejček (1891): | Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je |
| Revček Andrejček (1891): | Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš — Anže je! Že zopet uka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino |
| Genovefa (1841): | vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé |
| Robinson mlajši (1849): | sreči kajti veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest |
| Robinson mlajši (1849): | dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nas zdaj. Razstava v Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih |
| Roza Jelodvorska (1855): | to, ktera se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog |
| Kemija (1869): | omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč |
| Sacrum promptuarium (1695): | nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi |
| Zlata Vas (1848): | mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si |
| Botanika (1875): | sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel |
| Zeleni listi (1896): | sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa |
| Zlata Vas (1850): | jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje |
| Oče naš (1885): | na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim bo. “ „Takrat ſe bo snamnje ſinú zhlovekoviga na nebu pokasalo. Vſi narodje na semlji bodo krizhali, ino ſinú zhlovekoviga vídili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sboru letna rajtinga kmetijſke drushbe osnanjena, po ktéri ſe je pokasalo, de je drushba v pretezhenim letu 6077 goldinarjev in 22 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da bi se v našim slovstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve |
| Zlata Vas (1848): | vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je dolžán |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je prešlo |
| Astronomija (1869): | Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar |
| Kemija (1869): | atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali |
| Botanika (1875): | dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali drujiga dela in ne prinese kakiga izdelka svojih rok pokazat, ne bo moj zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober |
| Genovefa (1841): | mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta kniga najboljši dela raznih verst pesmeništva obderžala; tako hoče pokazat različnost mere slogov, ktere so se naši stari poslužili. ” „Podpisani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rúdice, ne žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih |
| Zlata Vas (1848): | Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to veselje krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gospodarji, ki ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov |
| Sacrum promptuarium (1695): | jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile ; popade jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dal, de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj |
| Stric Tomaž (1853): | Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Tù je, tù v tej sveti uri«, odgovori angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera |
| Fizika (1869): | sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje |
| Revček Andrejček (1891): | bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nahrepeny po veliku, temuzh po malu rezhęh. Zel dusha se pokaſy v' telesu, katiru bo is mnogiterneme shpiſhame naſadlanu, inu te |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se utegne |
| Botanika (1875): | Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od kterega |
| Pripovedke za mladino (1887): | pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri |
| Gozdovnik (1898): | že jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poklizhem, de jih preględam, inu vam taku rekozh s'pęrſtam pokashem. PremiſIi, moj ſyn, toiſto tvojo norſko lubęsen, toiſtu tvoje norſku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjdili niſo, taku me ſilnu veſsely, de vam ga danàs pokashem, inu vy bote ſamy ſposnali, kakú gmajn je on, koliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo berem nazaj, me kmalo |
| Fizika (1869): | manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in |
| Fizika (1869): | razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam ſkus te Chriſtianſke navuke, inu druge lepe vuke pot pokasheſh k'naſhi zhaſni, inu vęzhni ſrezhi. Tok pak ni sadoſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kar ſo ga na grad djali. De mo le dnar pokasheſh, ti bo ſturil, kar boſh hotel. — TuJp. Sna pak tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | naši veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. |
| Zlatorog (1886): | Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno |
| Zeleni listi (1896): | je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Korone S. Heleno noi S Barbaro dati o duh menei skashi tiſti zhaz noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Aleluja Aleluja. Jas N. N. tabe sapoviem o Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues Boga ozhetha † noi Boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te zhaz al dnarje skues ta na svateisha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi odrieshou: da ti menei shitro skashi da bom klor videti mogov kaku je tota dian inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh menei pokorn. Jas N. tabei sarothim o Duh da skashi ti menei te skrite dnarje skues to nai svateishi S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | so mu velike kmetije in grajšinske posestva kot izgledna šola. Pokažimo le ubožnemu, nezaupljivemu in kratkovidnemu kmetu pot k premožnosti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Tudi za Dolenjsko snuje se sadjerejsko društvo v Novomestu. Gorenjci, pokažimo tudi mi, da nismo zaspani. Jako pridno pričela je delovati |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka |
| Valenštajn (1866): | jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v |
| Gozdovnik (1898): | sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom |
| Genovefa (1841): | poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Kemija (1869): | ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin |
| Robinson mlajši (1849): | v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti mogel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén nove baže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega hlapca. Pavliha mu pokima |
| Zlata Vas (1850): | ogovori. »Ali imate že delapust? « Brencelj je mogočno z glavo pokimal in brez de bi bil Ožbeta pogledal, mu zabavljivo odgovori |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | k sosedi peljali, ju zavoljo njega potolažit. Z glavo je pokimal, de so prav storili in je ukazal tudi Francku k |
| Oče naš (1854): | je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vedno na to gleda, de se taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih |
| Kuharske Bukve (1799): | shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je |
| Zoologija (1875): | ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih je osdravil. 31. Takú |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo, ako čebulne koščke v medu pečeš, in gorke na pokladaš. Kakor hitro mehko mestice na oteklini zapaziš, jo koj prederi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nalezejo. Pri teletih se pa napravijo, kedar jim prevročo kermo pokladaš, ali kedar stradajo. Seno, ktero je na močirnih in blatnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava ostane |
| Maria Stuart (1861): | se poslovim Še z vami. (Podaja jim roké, in vsi poklekajo pred njo, ljubijo ji roke in britko jokajo. ) Varuj Bog |
| Viljem Tell (1862): | žalostna umakneta. Med tem tiho prihajajo zelo žalostni hlapci; nekteri poklekajo pred njim i točijo solze; v tej tihoti zaklenka v |
| Viljem Tell (1862): | mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno |
| Blagomir puščavnik (1853): | svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede |
| Maria Stuart (1861): | svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In |
| Viljem Tell (1862): | Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste |
| Blagomir puščavnik (1853): | nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni |
| Genovefa (1841): | ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja mati mene |
| Blagomir puščavnik (1853): | prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus naſh Odreſhenik ni ſamu na ſvoje Boshje kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je od nyh odtergou sa en luzhai delezh, je doli pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam je Syn Boshji pokasou |
| Genovefa (1841): | de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe |
| Genovefa (1841): | je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil: „O Bog, ne daj ji umreti. O |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil z |
| Genovefa (1841): | ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa |
| Oče naš (1854): | pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vsi zbrani so bili tako ginjeni, da so na tla pokleknili in z povzdignjenimi rokami molili. In tako je bilo v |
| Oče naš (1885): | In pokleknili so vsi ter ni ga bilo srca, ktero bi ne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kar je poklical svoje otroke. Ko so se le-ti opravili, pokleknili so vsi skupaj in Ivan molil jim je skupno jutranjo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | O'Niel je prižgala svetilnico pred podobo Križanega, in vsi so pokleknili. Pa komaj so pričeli z molitvijo, ko začujejo nagle korake |
| Blagomir puščavnik (1853): | tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir |
| Blagomir puščavnik (1853): | bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski blagoslov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi v' Boshji pomozhi oſtanemo, ozhmo pred naſhiga Odreſhenika doli pokleknit, inu rezh: Affectus. O JESUS nar vezh poterpeshlivi! mi molimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oblyzhiu leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | doli pokleknit, roke na vysho teh proſhniku vkup stiſnit, inu gor vsdignit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſelei to Boshjo beſvedo prou poſluſhali, ozhmo pred Chriſtuſa doli pokleknit, inu proſiti: Affectus. O JESUS! ti vezhna beſeda tvojga Nebeſhkiga |
| Maria Stuart (1861): | Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | velike milosti, ktere je prejel od Boga pa na svoj poklic, kar je tudi prav resnobno obljubil; drugi so ga prosili |
| Zeleni listi (1896): | ter ga vprašali, kako da si je izbral uprav vojaški poklic, rekel je: »To so storili dragonci, katere sem videl v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod, ino ukashe, v' kteri desheli mora zhlovek shiveti. 9. Pokliz Abrahama. Kmal po potopu ſo ſe ljudje ſpet slo namnoshili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. S majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ştara véra naj oſtáne, In poſhténoſt vſaki zhaſ! P. H. Pokliz na vſe kmetovavze, de bi ſvóje polje, verte in vinograde |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | teh novih vradnikov je pričakovati, de si bojo vedno svojiga poklica zvesti, de ni ljudstvo zavolj njih, ampak de so oni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | omenjeni priliki zopet pokazala, da stoji prav na višavi svojega poklica! Ni je bilo ne blizo ne zraven! „L' Isonzo” je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo kjé kaj |
| Gozdovnik (1898): | od piramide, na ktere pločadi sta slišala obupne in grozne poklice. Kanadčan in Pepo sta se bila v ravnoto prikrala in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na svoje delo paznost ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó obernili po poklicu svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza |
| Oče naš (1854): | Ménart, „kako je bil služabnik Gospodov, kteri je v svojim poklicu svoje življenje v nevarnost postal, od tacih potepuhov martran bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v svojem poklicu. Al kodar ga je apostoljski duh vodil, tod ga je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nizke, da mora priklonjeno hoditi ali pa plezati. Pri svojem poklicu ima za mornarjem zraven težáv prestati tudi največ nevarnosti. So |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in |
| Gozdovnik (1898): | ste, da se ima goditi travanska sodba. Poštenjak se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz |
| Čas je zlato (1864): | Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga |
| Gozdovnik (1898): | umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti |
| Divica Orleanska (1848): | orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se nam potrebno, povedati mu |
| Gozdovnik (1898): | vse, karkoli boste slišali. Zločinstveno preiskavo hočem takoj pričeti. « Izpraševanje poklicane družine in poslov je pokazalo, da o storjenem zlodejstvu ni |
| Oče naš (1885): | prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pervi, inu ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. |
| Divica Orleanska (1848): | Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ne dnéva ne ure, kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je polke, ki so naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v teku z drugo še bolj naglo razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim |
| Tiun - Lin (1891): | častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh |
| Biblia (1584): | kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi |
| Biblia (1584): | X. CAP. INu on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi |
| Biblia (1584): | zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk v'ſerci ſmili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 32. Jęsus pak je ſvoje Jógre poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno |
| Genovefa (1841): | je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je mósh, ki vam bo dalje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'med tulkain taushent drugih ſi ti nega h' tebi poklizou, v' to Apoſtolsko zhaſt povsdignou, try leite s' nebeſhkim navukam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti ni ſi miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na pravo viero preobrazhat poklizou, katiriga je rediu, oſkerbeu, inu s'beſedo, inu exempli podvuzhiu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' ſebi poklizov, ter je k'nym rekl: meni ſe ti ludje uſmilijo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhlovek, katiri ſe je is duſhele na pot podav , je poklizov ſvoje hlapze, inu je nym ſvoje blagu isrozhuv. Inu enimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moj folk Israel. Tedej je Herodesh te Modre na ſkrivnem poklizov, inu jeh je ſkerbnu ſpraſhuval sa ta zhaſs te ſvesde |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi |
| Oče naš (1885): | Oče naš, kteri si v nebesih! „Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s straže domú prišel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez nemškutar in madžaron. Kaj se le to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kadar bo ta gotova, se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da |
| Zeleni listi (1896): | darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko |
| Ta male katechismus (1768): | zhastiti, inu na pomuzh poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika, inu Darovnika uſſeh dobrut |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nigdar nizh svędel! — Matizh. Vaſha Gnada ! — Godzi zhakajo — jih ſmęjm poklizat ? — Gaſhper. Koker vidim, mene ne bo nizh vezh tręba — Nò |
| Zlata Vas (1848): | ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu |
| Robinson mlajši (1849): | Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta |
| Ferdinand (1884): | grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter. |
| Gozdovnik (1898): | stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No |
| Gozdovnik (1898): | vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be obę skupej naenkrat prishle, is eno besedo po imenu poklizati? Roſalia. Kaj je tu, kar kmet notshe, inu od sebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt sdaj delam; My snamo njega na naſhe Altarje doli poklizati, inu vam njegovu vſe molitve vręjdnu meſsú k' jędi dati |
| Zerkviza na skali (1855): | njih, kako je mogozhe duha temote is njegovega gorezhiga groba poklizati, in ſi ga ſushnjiga ſtoriti. Kaj je moglo divjimu in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kar ſe mu naj perpravniſhi sdi. “ Potlej ukashe Golo kuharja poklizati, ga ojſtro nagovori in mu ozhita, de je grofinji savdal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ne hiše ni, v kteri bi ne bilo merliča. Kralj pokliče še ponoči Mozesa ino Arona, ino jima reče: „Pojdite, ino |
| Tine in Jerica (1852): | ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rad pri njem v službo prišel. Baron ga k sebi pokliče in ker se je Pavliha globoko priklonil in je od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim |
| Ferdinand (1884): | mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je |
| Tiun - Lin (1891): | z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo |
| Zeleni listi (1896): | da jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete |
| Gozdovnik (1898): | očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ne hiſhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar |
| Deborah (1883): | v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga pokličem! (Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v |
| Tiun - Lin (1891): | ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pobégni na Egiptovſko! Ondi oſtani, dokler te ſpet ne poklizhem. Sakaj Herod bo vſe isiſkal, de bi dete naſhel ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od daljezh priditi vidil, ſe mi je ſkril; jeſt ga poklizhem, in mu rezhem, de naj ſatje is teh mertvih panjev |
| Čas je zlato (1864): | dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | telegrafu pokličani, jih je na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar |
| Viljem Tell (1862): | bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok |
| Tiun - Lin (1891): | Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | dr. K. Bleiweis, Fr. Drenik, Ant. Jentl, Miha Pakič, dr. Poklukar, Fr. Potočnik, Fr. Ravnikar, Ivan Vilhar, dr. Vončina, dr. V. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Dr. vit. Savinschegg vtemeljuje svoj predlog zaradi živinske soli, dr. Poklukar pa svoj predlog v zadevi železnic iz Ljubljane v Karlovec |
| Robinson mlajši (1849): | to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja za to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi mad mano noi tabo? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natvoi krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina |
| Biblia (1584): | Sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa |
| Maria Stuart (1861): | njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si |
| Fizika (1869): | Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol |
| Fizika (1869): | Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija |
| Biblia (1584): | od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj pravi on: Jeſt ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha |
| Genovefa (1841): | mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi |
| Oče naš (1854): | hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo |
| Blagomir puščavnik (1853): | bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na tako viſho terpezhnoſt te jeſe per dveh deklizheh k' pokoju perpravela. De le nise od konza ſaspan, inu kesan k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sluſhilu k'boſhji zhaſti; ſatorej sem uſſellej per myru, inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella, dokler nisem od takeh rezhy, katire niso mene amshle |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' pokoju perprave, ter nobenega k' prepiru napodshunta. Ta ima myr is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojim ſerzi: inu per vſim tem je pokoju v'ſvoji vęjſti, inu męjni, de ny v' ſlabim ſtani |
| Zlata Vas (1850): | zgledu storilo, zakaj drago ni bilo in je vunder k pokoju pomagalo. Nekteri pa so se v svoji neumnosti nad tem |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pomladanjiga večéra, so še nekaj časa sedeli, potém pa k pokoju šli. Dobri starši primejo vsako prilóžnost, de serca svojih otrok |
| Blagomir puščavnik (1853): | nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le k pokoju iti. Truden sim od hoje, vi pa kakor se na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | podam v lično sobo in na prav dobro posteljo k pokoju. Sladko spanje mi vzame spomin na neprijetni dogodbi prejšnjega dné |
| Oče naš (1885): | in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne |
| Na Žerinjah (1876): | sem našel; britko izpoznanje za njo, pa mora biti — zarad pokojnega! Zarad mene tudi? Meja, ki leži še sedaj mej Waldenovimi |
| Rokovnjači (1881): | Poljak na brzem konju jahal po cesti proti Ljubljani. Po pokojnega Josipa Jurčiča osnovi spisal Janko Kersnik. |
| Dóra (1885): | oni jako resni. Ti si edini živeči otrok mojega dobrega, pokojnega prijatelja; v dolžnost si štejem, zá-te nekoliko skrbeti. Nisem več |
| Vanda (1888): | bili na vsaki stráni še po jedna. Desna je kazala pokojnega gospoda Glovackega v črni suknji. Gosti, črni kodri so mu |
| 4000 (1891): | brez dvojbe izvira od hudiča. Zató odobrujejo vsi modrijani dekret pokojnega nadškofa Jerneja XXXIX. , s katerim je ostro prepovedal, da bi |
| Lisjakova hči (1892): | je starinsko pohištvo še zmiraj stalo prav tako kakor za pokojnega njenega očeta, in tudi hišni red se ni kar nič |
| Gospa s pristave (1894): | držati tudi v prihodnje, tembolj, ker je bila to želja pokojnega brata in sporočilo na smrtni postelji. Treba je v ta |
| Slučaji usode (1897): | dušno in telesno moč. Bila je videti kakor izgubljena, uničena. — Pokojnega se ne smemo niti dotakniti, odgovori Otmar resno. Županstvo, kateremu |
| Slučaji usode (1897): | svojega rodbinskega imena. Da je njegov nečak, edini sin njegovega pokojnega brata, oskrunil rodbinsko to imé, je bila edina rana, ki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | komur je le količkaj njegovo osodo zlajšati mislila. Njegovi zdaj pokojniši duši je kmalo tolažljive besede govorila, kmalo zopet zanj molila |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ga vodi, ga spremlja, za njega skerbi. ” „Potem sim bil pokojniši, in mili Bog mi sladko spanje pošlje. ” — „Ko se zori |
| Razne dela (1870): | jez! Viharno divja doba hoče Imeti vodja gromovladniga. Osrečil res pokojni ljud bi bil, Puntarskiga ne morem ukrotiti, Jez ne zamorem |
| Na Žerinjah (1876): | nijsem, da je ta del našega sveta tako krasen. Moj pokojni strijec nij imel slabega okusa poleg vse svoje originalnosti. " „Vidiš |
| Pomladanski vetrovi (1881): | že iz hvaležne naklonjenosti do Rojarjeve rodbine. Saj je bil pokojni Rojar Dobriho, ko se jo bil pred mnogimi leti zapuščen |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | že slovó ...« Iz národne glasbe posnel ga je zdaj že pokojni polkovnik Prieger, svak slavnoznanemu slovenskemu rodoljubu drju. J. R. Razlagu |
| Vanda (1888): | danes šele mi je prišlo na misel, da je Maček pokojni materi moji že pred odhodom pravil o nekakem prijatelju v |
| Vanda (1888): | po vseh prvih hišah ljubljanskih ter vsekdar dobro došel gost. Pokojni oče moj pa je najbolj cenil trgovsko znanje njegovo; ljubil |
| Svatba na Selih (1894): | kar bi ga pa itak ne težilo, saj je imel pokojni oče že pripravljeno za vsakega. Po očetovi smrti je bilo |
| V krvi (1896): | kaj li govorite, ma petite! Moje in ono pohištvo! — Moj pokojni soprog je je bil kupil še tedaj, ko se je |
| Slučaji usode (1897): | se namesto ugodnosti, razkošnosti in razveseljevanja, kakoršno ponujajo mesta, uživata pokojni mir ter zdrava priroda. — Čemú da ti bode tvoj dosedanji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | plaménih ſo ony enu pokójnu ſerzé, inu en veſséli obras ohranili, inu pruti vſém bolezhinam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | fliſs Mozhnu perſadevat' De bi mogl ked en ſtarz Brov pokojnu ſhivęt'. Jeſt ſe ſzer ked en mladenzh Ozhem mojih dny |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | miloſti doſęzhi. Jeſt objamem ta krish mojga Isvelizharja, inu leshim pokojnu pod ſęnzo letiga drevęſsa tiga shivlenja. Leta je ta snótrajni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi tako in |
| Botanika (1875): | se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred nami na levo ino desno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v |
| Fizika (1869): | vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko |
| Zeleni listi (1896): | uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezheta; „Goſpod! ogenj s' nebeſ naj na-nje poklizhemo, de jih pokonzha! “ Jesuſ ji je pa ojſtro okregal. „Ne véſta,“ je djal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 8. Nobena rezh pa goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzha, kakor nektere ptize, ktere ſo she od Boga sa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpomladi goſenze islésejo, raſti in pojédati sazhnéjo, ſerzhno obéra in pokonzhá, kolikor mu je mogozhe. De ſe pa to ſtorí, morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize, ktére ſo she od Bogá v to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rogovilami, kamur goſenze pred simo sa- rod ſkrivajo, in ga pokonzhaj; poiſhi na vertu tudi med plankami in po shivim plotu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kozho, kir vſe te shivali zherve hitro poshró in pokonzhajo; to bi ti velika ſhkoda bila. Tudi vari, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi, de ptizhi veliko tazih meſhizhkov in goſenzhnih saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajte ga tiſtim zhervam, ktéri vam ſadno in drugo drévje pokonzhajo, pa ne nam; ali niſte ſame she vezhkrat toshile zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj sraſte, ti preſneti marzheſi od goſénz vſe poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane |
| Robinson mlajši (1849): | glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vendar ste mi nalašč pot zaperli do vsacega poštenega življenja; pokončali ste mi edino moje upanje in srečno, mirno domače življenje |
| Botanika (1875): | je najmočneje zdravilo zoper mrzlico. Strah, da bi se kdaj pokončali kinovi gozdi v južnej Ameriki, ker se vsakega leta toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego po deblu na enkrat konzhalo, in metulje odvernilo, de v apneno drevo nikoli ne bodo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast |
| Divica Orleanska (1848): | ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenze drevju ſhkodljive. Kader goſénze gojsde ſploh óblesejo, jih ljudje pokonzháti ne samórejo ; takrat samóre le vrème, njim ſkodlivo, jih satérati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhih kantonih ſe kmetovavzi prav slo persadevajo, to ſhkodljivo shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov (pintov) ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she vezhkrat toshile zhes nje, in ſvoje drage kmetovávze nagovarjale, pokonzhati in potrebiti jih? Şte ravno takó od naſ govorile? — Nikdar |
| Zoologija (1875): | Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in namen za občinstvo; on seka, žgè, ruje, kolje in pokončuje vse, kar mu pod roko pride, brez pomislika na prihodnost |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | delječ, ne porajta vsiga tega nič, živi le za-se, in pokončuje vse tako , kakor da bi se že jutri sodnimu dnevu |
| Zoologija (1875): | kakor las tencih pecljih viseča jajca po listji, njena ličinka pokončuje ušice. Mravljinčji volkec (Myrmecoleon formicarius) dela kot ličinka livku podobne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Po svojim križu in terpljenju! Po svoji smerti in Svojim pokopu! Po svojim svetim vstajenji! Po svojim čudnim vnebohodu! Po prihodu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Po svojem križu in trpljenji, Po svoji smrti in svojem pokopu Po svojem častitem vstajenji, Po svojem čudežnem vnebohodu, Po milosti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zakramentov, sosebno sv. Rešnjega Telesa, pa odkazali so vsacemu nekaj pokopališč ali katakomb, v kterih naj opravlja daritev sv. maše. Papež |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | glava grobarjev, da se zavoljo prihodnjih viharnih časov marsikaj zastran pokopališč pomenite. ” „Grotovo pridem,” odgovorí starček. „Zdaj imam pa še jaz |
| Jela (1859): | žalosti in tugobe. Njeno truplo so položili v spodnji vogel pokopališča; Lazarjeva sestra je zasadila cvetlice na njenem grobu, in ko |
| Na stricovem domu (1860): | pelje skoz majhen gozd, ki na eni strani sega do pokopališča. Sred gozda priteče po poti lepa černa veverica s košatim |
| Na stricovem domu (1860): | v kterem so počivali ljubi stric. Rumena beka v kotu pokopališča je ravno razpuščala žlahtno listje, cvetlice na Maričkinem grobu so |
| Svetinova Metka (1868): | Govorili so, da so videli časi po noči, gredó mimo pokopališča, stati ali klečati pri Metkinem grobu moško podobo. Ugibali so |
| Sosedov sin (1868): | jo, naj hitro pride. Tam je drugi, stranski izhod iz pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant požvenketá, orgle zapojó, maša |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | si je vsaj ona sedaj domišljevala, — gredé ob ednajstih mimo pokopališča, da so nesli mrtvaško rakev na grobje. In to je |
| Beatin dnevnik (1887): | kos pota? « »Kakor Vam drago, gospod —« in šla sva s pokopališča. Osrčila sem se in mu hrabro odgovarjala na vsa vprašanja |
| Zunaj (1896): | jutru so ga mučile divje zmetene sanje. Stal je sredi pokopališča. Skozi prozorne redi oblakov je zavrelo kakor srebro; izza sivih |
| Gojko Knafeljc (1899): | in še naslednje dni! In ko se je vračal s pokopališča, ko so mu znanci in prijatelji stiskali roko v znak |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga je še razkačilo, ko je slišal od napada na pokopališče in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v cerkvi na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. križevnoga puta . . . To bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vas. ” „Prosnjo? Kakšno? ” „Večkrat sem že bil v naših svetih pokopališčih, ali na tanko ogledal jih še nisem; zató bi rad |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Torkvat. „Tacih rak ali kamric je neizrečeno veliko po naših pokopališčih,” reče Dijogen; „časih ima v takem prostoru kaka rodbina svoje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vendar ob enem in istem času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roze je bilo tako tiho in mirno kot na mertvaškim pokopališču. Svetilnica je tudi slabo že gorela, ker ji je olja |
| Valenštajn (1866): | trume dalje se pomaknejo, Tišina, kakor v grobu, zdaj nastane, Pokopališču je podobna njiva, Leži po polji setev poteptana, Nazadnje žetve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ali ne veste, da so me izvolili za vodnico v pokopališču Kalistovem? Ravno grem na svoje mesto — le molite, da bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | smo jih pri tem pogrebu vidili; malokdaj se sliši pri pokopališu toliko joka , kakor ko so visoko spoštovano — pravo slovensko deklico |
| Najdenček (1860): | Monte sim pač še vidil, pa Bernarda ne več. Na pokopališu je ležal. Njegov grob sim obiskal in bridke solze sim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri svoji véri povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on živí in vès živí! še |
| Svatoboj puščavnik (1851): | naj posluša njegove britke tožbe, da je sreča njegoviga naroda - pokopana - pokopana za veke. O nesi, nesi mojimu narodu besede nesrečniga |
| Svatoboj puščavnik (1851): | posluša njegove britke tožbe, da je sreča njegoviga naroda - pokopana - pokopana za veke. O nesi, nesi mojimu narodu besede nesrečniga kralja |
| Bore mladost (1862): | da bi mi bilo druzega ljubiti nemogoče. In zdaj je pokopana tudi ta ljubezen. Ti pa še živiš, živiš brez mene |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | jasno. Tem teža toraj moja naloga. Umorjena vdova je bila pokopana, sledú morilca še nobenega, da-si je sodnija po mojem nasvetu |
| Na Žerinjah (1876): | jih nijsem mogel imeti, in ljubezen je bila z materjo pokopana — pa našel nijsem nikdar zaželenega. Tako se je prevjekel cel |
| Cvet in sad (1877): | tja, stori in prosi to in to, da bode mati pokopana. Sam pa je izbral iz malega kupa desák najprimernejše in |
| Cvet in sad (1877): | ter reče: »Bom užé, bom užé, le brez skrbi bodi, pokopana bode. Ali kadar bodo tebe izpustili, bodo ljudje povedali ti |
| Cyclamen (1883): | mislimo, da je stara nekdanja strast in ljubezen na veke pokopana, ako smo jej tudi v mrzli uri dali slovo ter |
| Kotanjska elita (1898): | nrav ji pač ni pustila, da bi bila za dolgo pokopana v taki samoti pri postarelem možu in pri vedno žalostni |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd |
| Sacrum promptuarium (1695): | je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zopet žalostne misli obšle. Oh, tam ležé moji ljubi starši pokopani! je rekel sam pri sebi. Pred nékimi mésci so moj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | niso dovolj podprte ali zarad potresov, tedaj so delavci živi pokopani, to se največkrat zgodi v južni Ameriki, zakaj tam so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhier sta 2 pota narasen takua noi najo 8. dni pokopano tede bo zhiſto sniedana, potam jedi inu usemi te 2 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſe molzhé raside. Proti vezheru je bilo Jesuſovo teló pokopano. Joshef, is Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel k' Pilatu |
| Blagomir puščavnik (1853): | tukaj počiva te okrajne blagoslov. Černi mož ga je sèm pokopal; gorje černemu možu! Tukaj počiva Blagoslov in spi smertno spanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dela na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ki po tacem postopanji le dela na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko |
| Zlatorog (1886): | pač tudi bodi. »Pusti, Barba! Naj hitím od todi! »Tu pokôpal sem premnogo nad, »Tu izgúbil sem srcá zaklad, »Ali naj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | jih je Bog poslal, da bi nam v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih |
| Oče naš (1885): | hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi in bo živel od veka do |
| Biblia (1584): | njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus |
| Genovefa (1841): | ſe na njem sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gré tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel |
| Astronomija (1869): | strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo |
| Oče naš (1885): | rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh |
| Divica Orleanska (1848): | žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je |
| Ta male katechismus (1768): | III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. |
| Ta male katechismus (1768): | Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek |
| Ta male katechismus (1768): | dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. |
| Oče naš (1854): | očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh |
| Oče naš (1854): | Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa |
| Sacrum promptuarium (1695): | molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo |
| Ta male katechismus (1768): | biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov |
| Sacrum promptuarium (1695): | Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni |
| Biblia (1584): | ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde |
| Biblia (1584): | s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr |
| Ta male katechismus (1768): | grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr. |
| Gozdovnik (1898): | Le en trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput |
| Pozhétki gramatike (1811): | kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois |
| Pozhétki gramatike (1811): | kralévo, J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že |
| Gozdovnik (1898): | enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mene nevedniga otroka v Svoje nebesa! Tebe hočem ljubiti, Tebi pokorin biti; in to hočem delati, kar mi Tvoj Sin Jezus |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | k Njemu kviško pogledati, ter vselej spet skleniti, le Njemu pokorin biti, vedno Njegov dober otrok ostati. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojeh misl, inu lubeſn tega kriſha kaſal. Aku otshesh popolnema pokorn biti, toku nasturè le samu tu, kar se tebi ozhitnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napreipoſtavlenem sploh kje pokorn biti se poflisa. Berſhejshe bodi ti pokorn v'rezhęh, ka- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se uſel, inu noter da smerte tega kriſha svojemu Ozhetn pokorn bil. V boſhji poſtavi sem jeſt v'mojemu serzu premishluvalla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imel. Ta namore alliti, katire svojem napreipoſtavlenem sploh kje pokorn biti se poflisa. Berſhejshe bodi ti pokorn v'rezhęh, ka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | en zhlovek. On je ſam ſebe poniſhov, inu je biv pokorn do ſmerti, inu ſzer do ſmerti tiga krisha. Satu je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | męni. O de bi ſe pozh jeſt vſelej koker tvoj pokorn, inu hvaleshni otrok ſkasal. Ti daſh meni dons doſti hipkov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov mojem tavisham pokorn biti Amen. Ozha zhesh. TV 8. TERPLENJE. Oni so mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena ta misou obshua te bukve na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti dobri Duh menei pokorn. Jas N. tabei sarothim o Duh da skashi ti menei |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in |
| Tine in Jerica (1852): | plačilo je bilo večdel to, de so se starši dobrimu pokornimu otroku tudi prijazniši skazali. Tine je dobrotiljiv. Tine je obilno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | tvoji sveti volji častiti, ljubiti, kterim mi je streči in pokornimu biti, in za ktere mi je moliti. Ohrani jih v |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs ima. Prasnike prasnuvati, v'Tistih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shęgèn doſęgli, aku bóte po sapovdi poſtave boshje shivęli, inu pokórni njegovimu ſvętimu povęlu. Aku pak hózhete po vaſhih ſpazhenih shelah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpoda, njegov glaſ poſluſhajte, njega ſe dershite sveſtó, njemu bodite pokorni. “ ˛She to imenítno obljubo je Moseſ dal ljudſtvu rekozh: „Glejte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog povrazhuje ljudem, kteri ga radi ſluſhajo, ino ſo mu pokorni. — Poboshni Abraham poln hvaleshnoſti altar poſtavi, in Bogu hvalen dar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | modrim v' ſanjah rekel, de naj ne hodijo k' Herodu. Pokorni ſo bili boshjimu povelju, ino po drugi poti ſe vernejo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gospoda, njegov glas poslušajte, njega se deržite zvesto, njemu bodite pokorni. “ Še to imenitno obljubo je Mozes dal ljudstvu rekoč: „Glejte |
| Stric Tomaž (1853): | večno srečne storil. Vselej sim tudi slišala, da moramo gospodarjem pokorni biti, ker Bog tako veli, sicer bi ne bili kristjani |
| Stric Tomaž (1853): | vsaj ne mislim tako hudo. Hočem le, da bi bili pokorni gospodarju in postavam, ker je tako božja volja in so |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | goreče želje po vsi pravičnosti, de Ti bomo kakor Tvoji pokorni otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote |
| Gozdovnik (1898): | pride, da živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se mora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi |
| Gozdovnik (1898): | s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga |
| Genovefa (1841): | te iméla vmoriti — ki ſta pa Bogú bolj kakor ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje |
| Maria Stuart (1861): | strahoma ji v besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič |
| Botanika (1875): | Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta |
| Ta male katechismus (1768): | be meſſú temu duhu podverſhnu blu, ali de be se pokorshena sturila, ali gnada boſhja ſadobila. Kaj je Wugejmedajanje? Je ena |
| Ta male katechismus (1768): | Vezhna zhistost. III. Popolnema pokorshena pod eno duhovno Gosposko, katira pokorshena se zhloveku ſavle Boga skaſhe. |
| Ta male katechismus (1768): | hvalla; tu drugu nashe ſvelizhanje; tu tretu nasha Bogu dolſhna pokorshena; tu ſadnu je nashe dushe, inu teleſſa ſhivesh. Tu je |
| Ta male katechismus (1768): | ti narimenitnejshi: I. Radovolnu uwoshtvu. II. Vezhna zhistost. III. Popolnema pokorshena pod eno duhovno Gosposko, katira pokorshena se zhloveku ſavle Boga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. X. Poſt. Pokorshena je te popolnemaſte dapolnenje. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej k' Bogu namęnen, inu Hodi ſa mano. X. POSTAVA. Pokorshena je te poplnemaſte dapolnenje. 1 Jeſt sem tebi moj Syn |
| Maria Stuart (1861): | Bog! mora - li do tega priti! Je to ponižnost in pokorščina, Marija? Marija. |
| Valenštajn (1866): | lehko lepi čut človeški, Mi krutega zakona smo beriči Samó. Pokorščina se imenuje Krepost, ke sme iskati nizki človek. Butlar. Naj |
| Valenštajn (1866): | gane z mesta ! Al je tako S poveljstvom mojim? Tó pokorščina, Ko meni dolžni so, brez ktere se Ne more misliti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | naloga, utrditi ustavo in skrbeti za to, da se nepogojna pokorščina ukazuje postavi v vsem javnem življenji. Delala bode na to |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkve so enu dijanje te vire, te poniſhnoste, inu Kristianske pokorshene; potler bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja, tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſem, katiri mene lubejo, k' enemu prigledu, ali exempelnu te pokorshene naprejpoſtavlena. Jeſt nisem nekol svojoglavna j bla, inu ſatorej sem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moseſova sapoved ukasovala. Marija je tudi to is ponishnoſti ino pokorſhine ſpolnila. ˛S kako zhaſtjo ino poboshnoſtjo je Marija pazh v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Dober kralj je bil. ˛Serze je imel polno ljubesni ino pokorſhine do Boga, ino ſi je tudi na vſo mozh persadeval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu vſe na ravnoſt pové. Otrozi! od ˛Samuela ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino prednike |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | idi, ino ispelji moje ljudſtvo is Egipta. “ Moseſ je is pokorſhine ino is ponishnoſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga na altar déne na verh drev. Isak, poln tihe pokorſhine, terpi vſe voljno, ino ſe kar nizh ne brani. Tedaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy |
| Valenštajn (1866): | ne morem, Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof Pikolomini je izdajalec. Grofinja. O. saj sem |
| Oče naš (1885): | bogatil z ljubeznijo do Jezusa, z zvesto hvaležnostjo, z voljno pokorščino“. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zagotovi mu spoštovanje in s tem tudi voljnost in brezpogojno pokorščino gojenčevo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | neumerjozh, temuzh moraſh umreti. “ ˛S' tem je hotel Bog njuno pokorſhino poſkuſiti. Zhlovek je dolshan Bogu pokoren biti, naj sapove kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ſe Rimljani sopet k pameti povernili, in ſe pod pokorſhino poprejſhne goſpojſke s veſeljem podali. (Vodnik. Ljublj. Nov. 1797.) Urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſeni takó ravná, de jo vedno le en koſ naſprot pokoſí, ter jo ſvoji shivini poklada; komej je pa na sadnjimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj. — Sjutraj in svezhèr |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ljube starše vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo |
| Rudninoslovje (1867): | Koroškem. Rabi se za svetilo, za kurjavo, za maz, za pókost, za tlak. Tudi se dela iz nje črni pečatni vosek |
| Kemija (1869): | Raztaljen in v vročem lanenem olji raztopljen dá kopalov póvlak (pokost), ki je med vsemi póvlaki najstanovitniši, ker se ga vinski |
| Sacrum promptuarium (1695): | prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | le semena, ampak veliko redivnih delov zgubi. Kako dolgo se pokošena trava mora sušiti, da zdravo konjem hasnjivo seno da, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prevračati, kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po kteri konji in |
| Kelmorajn (1864): | Rim že več sto let terpi; celó iz daljnih avstrijanskih pokrajin so v obilnih trumah prihajali romarji, kakor se bere v |
| Dragojila (1864): | ki tu Puaha zalezujejo, tu vojake iz sirskih in maloazijskih pokrajin v Carigrad prepeljavajo. Mnogokrat zre Davroslav stoje na kandijskem bregu |
| Kupčija in obrtnija (1872): | šalji pridejo iz vzhodne Indije in iz Perzije, zlasti iz pokrajin, ki se Tibet in Kašmir imenujete. V kupčijo pridejo pod |
| Kupčija in obrtnija (1872): | divje zverine lepšo in gostejšo dlako, kakor zverine južnih gorkih pokrajin. Med zverinami so zavolj izvrstne kožuhovine posebno tiste na glasu |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | V okupacijski vojski je sodeloval velik bròj tedanjih vojakov iz pokrajin slovenskih. Dasi se je že mnogo pisalo o zasédanji omenjenih |
| Križ na poti (1891): | si ogledata njega bogate zbirke, katere je donesel iz morskih pokrájin vsega svetá. Jako uljudno ju vzprejme Evdoksija, saj mora sósebno |
| Gospa s pristave (1894): | Gradec, veličasten zbor vitezov in veljakov iz raznih krajev južnoavstrijskih pokrajin. Mnogi so imeli celó svoje hiše v mestu, drugi so |
| Gospa s pristave (1894): | pozneje. Dalje naznanim z oklicem do deželnih stanov vseh avstrijskih pokrajin, da prevzemam vlado do polnoletnosti vojvoda Viljema. Vsi deželni glavarji |
| Moja hoja na Triglav (1897): | lepoto moškega in ženskega spola in takisto na lepoto zemeljskih pokrajin, ki so jih osrečevali s svojimi poseti. Torej je gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne |
| Zoologija (1875): | toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | nasprotniki nam hoté dokazati, da preseljevanje sedanjih Slovencev v nižje-avstrijske pokrajine se je vršilo še le v drugi polovici šestega stoletja |
| Gozdovnik (1898): | ni matere. « »Na vsak način potomec kakega siromačina iz te pokrajine. « »Nikakor ne; pritepel se je iz Evrope, in je bržkone |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele |
| Blagomir puščavnik (1853): | pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj se poslovi od vsega, kar |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane |
| Blagomir puščavnik (1853): | v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal, jaz sim bil s svojimi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kak kol, sdaj perve pogánjke drevéſz, in sdaj veliko ſadja pokrádejo. To je réſ shaloſtno, pa vunder ſi marſikaj tega vbrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | i. t. d. Nikoli ni ſadja prevezh! 9. „Sadja prevezh pokradejo. ” — To je réſ, in vidi ſe, de tatvinſke roké sdaj |
| Tine in Jerica (1852): | se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč so bili otroci za naprej posvarjeni: „Tega več |
| Stric Tomaž (1853): | vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu |
| Robinson mlajši (1849): | zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | konj počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali. |
| Stric Tomaž (1853): | prijaznosti mu pomoli priljudni oskerbnik roko, ter ga potolaži, in pokrepča, rekoč: „Le miren bodi Juri! in spolni povelje svojega gospoda |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | svojega Boga, ki dušo potrto in potlačeno vedno poživi in pokrepča. Ob enem je pa zopet sebe in svojo družino Bogu |
| Blagomir puščavnik (1853): | ko se sta od moža menila, jo je zelo zelo pokrepčal. Nadepolna tolažba, da bo kakor dans še veliko zanimivega od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mogel, preden je povžil kako drugo jed in se tako pokrepčal za hudi boj. Sv. hostijo so domú jemali, zavito v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je angelj s' nebeſ perkasal, ino ga je potolashil ino pokrepzhal. “ Veſ pokojen pride k' ſvojim uzhenzam, ino jim rezhe: „Ura |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi, ki ſte oblosheni in obtesheni, ino jas vaſ bom pokrepzhal. Vsemite moj jarm na-ſe, ino uzhite ſe od mene, ker |
| Robinson mlajši (1849): | Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil jako omejen. ko ne |
| Kuharske Bukve (1799): | notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi vręti; kader je v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja |
| Zoologija (1875): | pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra |
| Zoologija (1875): | prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit |
| Divica Orleanska (1848): | stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na |
| Rudninoslovje (1867): | i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s |
| Botanika (1875): | ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Bila je po zimi zunaj na prostem in ni bila pokrita; narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno |
| Gozdovnik (1898): | od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske |
| Genovefa (1841): | mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati |
| Botanika (1875): | sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih |
| Zoologija (1875): | zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci |
| Astronomija (1869): | so pa kot pastirji in lovci potrebovali nebá, z zvezdami pokritega, za določbo časa in kraja. 5 Brez dvombe je to |
| Gozdovnik (1898): | do štirideset četrtnih črevljev prostora, z veliko in sočno travo pokritega. Ležeč ali klečeč človek, naj je bil sicer še tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo že |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst |
| Zoologija (1875): | toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže |
| Zoologija (1875): | tudi pri vseh druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem jo v skledo deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Gosenze is ſelneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij, ter njeh k'ognu perſtavi, ali njeh enemu lonzharju daj |
| Kuharske Bukve (1799): | teſto; s' tim napolni golobam kreſe. Poloshi jih v' koso, pokrij, puſti jih pezhi; obrazhaj, dokler ſe rumeno sapezhejo. Potle perlij |
| Kuharske Bukve (1799): | v' njo poloshi to teſtó, poſtavi na eno ſrędno sherjavzo, pokríj, na pokrov deni sherjavze, puſti, de ſe pozhaſi rumenu sapezhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpyé po beſsędah S. Pitma njegovo duſho vunkaj. Leta ſtrah pokrie s' merslim pótam ta mertvaſhki obras, leta ſpravi vun to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta drugikrat, kar ſe Jęsuſovu oblizhje s'ſhpotam inu ſramoto pokrie. Ti zhaſtitlivi pepęl tih ſvętih Prerokov, inu Patriarchov oshivi te |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ohladi, ſe namashe na maſleno teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo |
| Kemija (1869): | Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom |
| Zoologija (1875): | zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | premiſhluje ſam per ſebi, ali bi ſe odkril, ali pa pokril, ter ſe plaſhen vſeſkosi sa uſheſam praſka. Kar imajo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so bile tla takó béle , kakor bi jih bil snég pokril, in še celó stoječe vodé so dobile ledeno skorjo. In |
| Zerkviza na skali (1855): | in laſje ſo mu vſtajali in ſmertni pot mu je pokril zhelo, ko je vidil, de rudezhi mosh she ſvojo roko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dal 30 funtov ilovice in 10 funtov apna). Jame je pokril in pokrite imel, dokler kebri niso zgnjili v tej mešanci |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tiha jeza; v ustni se je ugriznil in z rokami pokril zarudeli obraz; ali Evrota ga je kmalo zdramil z besedami |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem le pokril. Dobro moraš paziti, če ni med spavajočimi gosencami še nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do |
| Ferdinand (1884): | obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje. Zatorej mora tudi konj ob času driske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi is snegam pokritu, aku potem gorirase k' zvetju, inu bo belu k' ſhètvi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nega Bogostvu skritu Je blo na krisku tam; Zhloveshtvu pa pokritu Je to s'belim kruham, Zhe bomo pa shiveli, Kokar |
| Botanika (1875): | azaleje (Azalea). Iz blizo sorodnih redov omenimo tla gorskih gozdov pokrivajoče grmičke črne borovnice (Vaccinium myrtillus) in rudeče brusnice (Vacciniuin vitis |
| Zoologija (1875): | svoja jajca. 5. Kratkokrilci (Microptera) imajo kratke, komaj polovico zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč, ki |
| Botanika (1875): | vrhi cveta, pod njim pa prašnik, in pod temi cvetna pokrivala, namreč venec in najnižje čaša. To pravilo ima pa mnogo |
| Zlatorog (1886): | trentski lovec vzame róžice, Ki zjutraj jih nabral je, s pokrivála, Pa dene jih planínki v naročáj. »Imej jih,« reče jej |
| Čas je zlato (1864): | kaj početi. nar raje bi se bil zjokal. Tedaj vzame pokrivalo, teče na polje deleč v gojzd in v hribe. Tù |
| Mineralogija in geognozija (1871): | precej enolično; višin in nižin ne bi videli, strjeno zemljo pokrivalo bi okoli in okoli ne pregloboko morje in to bi |
| Stelja in gnoj (1875): | enkrat v dveh letih novo obletelo listje pograbi in staro pokrivalo listja pusti, najbrže to drevesni rasti ne škoduje; sploh utegne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka |
| Zoologija (1875): | neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v |
| Zoologija (1875): | vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' |
| Rudninoslovje (1867): | belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci |
| Astronomija (1869): | na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike |
| Botanika (1875): | vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek |
| Jela (1859): | III. Oddonelo je že večerno zvonjenje in mrak je že pokrival malo vas. Sinoč je bil hud vihar razsajal, nocoj divjá |
| Mahmud (1870): | učil Mohamedove zakone in muzulmanske običaje. Oblačil ga je muzulmanski, pokrival s turbanom in zavijal v kaftan. — Ljubil je dečka; spominjal |
| Anton Janežič (1870): | brežicah so šepetale vejice v rahlem vetriču, vštric pa je pokrival temen gozd gorske rebri visoko pod Golico, Kladjo in Roščico |
| Na Žerinjah (1876): | je bil vzrastel košat hrast, in okolo njega je tla pokrival debel mah. Krasen razgled sé je odpiral s tega mesta |
| Arabela (1885): | po sobi svoj sprehod dčakaje, da sluga odide, ki je pokrival mizo za obed. Potem pa reče malomarno: »Arabela ga je |
| Arabela (1885): | ondi je hotel Walter pričakovati vzhajajočega solnca. Mrak je še pokrival zemljo in prijetna tihota je vladala v prirodi, ko je |
| Iz arhiva (1890): | s takšno brzino, kakor še ne doslej. Debel sneg je pokrival goró in raván, siva megla se je vlačila po zemlji |
| Moja hoja na Triglav (1897): | z vozom ponj. Sneg je bil tedaj visok, da je pokrival plotove, grme in vodne roje, in srenj je držal človeka |
| Gojko Knafeljc (1899): | Vso ravnino okoli trga in nizke griče v daljavi je pokrival droben sneg, a solnce na nebu je dan za dnevom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | IX. Ponočni shod. Daleč so se stegovala mogočna cesarska poslopja, pokrivala so ves Palaeij in segala na dolgo in široko do |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta zhoun, v' katirimu ſi ti s tvoimi tovarſhi biu, pokrivali, na enkret potalashiu, kader ſi ti krizhou. inu proſiu: Domine |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je v ſtal na morji, taku, de ſo valovi zholnizh pokrivali. Matth. 8, 23. Naſha duſha, katęra je tavshent hudim nagnenjam |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si obraz pokrivši gre. ) Janko. Šla je! Zdaj je vsega konec, vsega konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani |
| Kuharske Bukve (1799): | v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s |
| Kemija (1869): | jo dopolnimo z vrelo vodo, jo potem s privarjenim (prilotanim) pokrovom zapremo ter jo naposled nekoliko ur pustimo v vrelej vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | se mošt v kad vliva toliko časa, da ostane pod pokrovom, ki je 4 prste pod vrhom, in ima tudi v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí |
| Botanika (1875): | na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na |
| Zoologija (1875): | C. coriaceus) je 27 mm. dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan, pod. 174, je krasen črnoplavkast hrošč |
| Zoologija (1875): | je podoben hrošču, samo ka je veči in ima rjave pokrovke belo poprskane; živi v jelovji. |
| Zoologija (1875): | kalinovini. Travni ca (Meloe proscarabaeus), podoba 181, ima jako kratke pokrovke in pod njimi nikakoršnih kril. Plavkasto črna je in 5 |
| Zoologija (1875): | jajca. 5. Kratkokrilci (Microptera) imajo kratke, komaj polovico zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč, ki z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | žganji pa, kar ju še čez ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zrele slive olupi, z vinam, cukram in sladko skorjo nekoliko pokuhaj in pohlajene na mizo daj. Ako se rade ne lupijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko je še vroč, nanje, drugič marelce z njim nekoliko pokuhaj, tretjič tudi, četerti dan kuhaj cuker do kratke niti, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dinstalo), perli eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vsak vé, kteri je že tudi kadaj v kozarček pregloboko pokukal, in je bil potem od svoje drage babe domá ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mimo gredé do omenjene luknje nad grobom. Eden je noter pokukal in rekel: „Glejte, glejte, to-le je pa že ena tistih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica |
| Zlatorog (1886): | vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove b ahovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje opombe pridjal : „Kadar tvojiga ſoſeda hiſha gori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo do ſedaj v ilirſkim pravopiſu le po malo v pokuſhnjo dajali in tako bomo tudi vprihodnizh delali, dokler zhaſ ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jih morebiti ſhe ne posnajo, tukaj le eno sa pokuſhnjo damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dosdaj od rajnziga goſp. V. Vodnika, ſlavniga krajnſkiga pevza, sa pokuſhnjo dali, vſelej s veſéljem brali. Ali vam ne bo morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po |
| Zoologija (1875): | s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokasí rada, in zhe bi ſe bila ravno kaj malo pokvarila, jo vſaki kmetiſhki rokodelez popraviti samore. Narozhila na to maſhino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska |
| Valenštajn (1866): | Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali so poprej drugače. Gec. Tud |
| Zoologija (1875): | večkrat škodljivo nego koristno. Milijarde teh živalec so zmerom pripravne pokvariti in uničiti nam živež, obleko, stanovanje, celó našemu telesu so |
| Gozdovnik (1898): | sliko med njim in med šabrako, da se ni mogla pokvariti. Anglež se je dal zopet na izdelovanje svoje slike ter |
| Robinson mlajši (1849): | njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti mogel. Ino |
| Zoologija (1875): | mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vojaški stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi |
| Fizika (1869): | Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer |
| Fizika (1869): | trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev |
| Fizika (1869): | na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala |
| Kuharske Bukve (1799): | frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od |
| Divica Orleanska (1848): | bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za |
| Zlatorog (1886): | konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isuje teſti sviti blek dai sad noi rezi da vsazham puev frertlze ure ga anamavi bek odunoi odrieshanjo daſteſti- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi puev inu teſto perſt dei podta prave veshe boda te Duh |
| Fizika (1869): | poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali hlebec ali štruco, položi na dobro s putram pomazano polo popirja, pomaži po verhu z ubitimi jajci in peci v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdanjih časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | obiskal vse očitne Teržaške naprave, se je peljal tudi v Polo, je obiskal Lipico i. t. d. V saboto popoldne je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s takim delam mudil, kader délo pride. — Şlabji klajo sdej polagaj, bolji pa sa posneji zhaſ perhrani, sa takrat, kadar délo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v deshju na paſho ne isgajnaj ; selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej ſe rad jaſtrob in dihur k hiſhi perkradeta; imej |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Perzajtu tergei, ſizer bode smersnilu. Sazaita pa nepolagej terd, (terte polagat, ſe pravi, to ſlamo, viterze, inu korenine poreſati. de terte |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mres prevsame, inu Spomlad ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. |
| Astronomija (1869): | amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati, da bi ležalo središče polokroga ravno v vrhu kotov, in |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | popolnoma pri miru. Kakor hitro so jamejo leviti, nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem le pokril. Dobro moraš |
| Gozdovnik (1898): | mrtvih Apačev, da jima ne bo treba vedno na zemljo polagati svojih podplatov, ki niso tako hitri od kopit mustangovih. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se prav veliko koristniga storiti dalo bo. „Vse veliko le polagama sazreva” ! — Goveji shivini ſhkodljiv ſmrád is hleva ſpraviti. Kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pride orjaška deklica, Jigravši se sprehaje, brez pesterne je b'Ia, Polágama po hribu v dolino se spustí, Ogledati je željna, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obteši posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lotov in pol vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu |
| Roza Jelodvorska (1855): | Po stermini so bili primorani polagama voziti, in med tem jih revna Roza dohiti. Strašimir ošabno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | banki dovoljuje, da sme goldinar skih bankovcov v novem dnarji polagama za 100 milijonov goldinarjev izdati, vse stare bankovce po 5 |
| Zoologija (1875): | živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je deržal roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej |
| Ferdinand (1884): | smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja |
| Revček Andrejček (1891): | kakor drevo pred viharjem, sicer pojde vse na drobno. (Hoče polagoma oditi. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize |
| Gozdovnik (1898): | so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih učí en učenik skozi leto ne samó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | na ministersko naredbo, dáno 15. marca 1862. leta, ktera daje polajšek. V tej naredbi je vedno le govorjenje, naj sodstva slovenski |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo polajšek v tej stvari, in izročilo voditeljstvom pasameznih gimnazij, da v |
| Kranjska nevesta (1864): | še dovolj novcev, potrpite še kake dni" prosil ga je Polani. „Nočem novcev, jaz se držim pogedbe o Vidoslavi. Poslušajte me |
| Kranjska nevesta (1864): | so se Odprle in zlatar je stopil v sobo. „Grof Polani! " spregovoril je, „prišel sem, da se pobotava za stran dolga |
| Kranjska nevesta (1864): | s tim imenom. " „Pojasnite mi to! " zavpil je stari grof Polani. „Oj za Boga! " oglasila se je stara strežnica, „to je |
| Astronomija (1869): | Tagbogen, dnevni lok, 256. Tečaj, (pol), Pol, 249. Tečajnik, Polarkreis, polarni krog, 257. Tečajnica, (polarna zvezda), Polarstern, 254. Tečajna dalja, Poldistanz |
| Astronomija (1869): | ur. Od tečajnega kroga obseženi del zemlje imenujemo severni tečajni polarni pas. Ravno nasprotno se pa godi tisti čas znotraj južnega |
| Astronomija (1869): | obrne — ravno tako, kakor gine na zemlji v takem slučaji polarni led. S svojim lesketanjem se odlikuje Jupiter, ki je, kakor |
| Zoologija (1875): | nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v § |
| Fizika (1869): | 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber |
| Fizika (1869): | primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. |
| Fizika (1869): | Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton |
| Mineralogija in geognozija (1871): | negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù |
| Stric Tomaž (1853): | zamogla. “ Mulatinja umolkne in glavo pobesi. Grozna žalost se je polasti, glasno joka in stoka in kliče ime |
| Gozdovnik (1898): | umoril grofico, in malega don Fabija ugrabil, da se zdaj polasti njijune imovine. Zdaj se bom iznebil muke, ki mi jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih |
| Dragojila (1864): | pašo kaže, zakaj tudi on bi se rad očeta živega polastil. Mehmed se bojuje sam s seboj: serd se ga pervi |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | ga je prisilil povodni mož, njegov sosed in sovražnik. Zmagovalec polastil se je tudi zapuščene jazbine in prebiva zdaj, kakor mu |
| Cyclamen (1883): | trudil; par besed sta izpregovorila sicer, a njega se je polastil čut, kakor bi se ž njo ne mogel sukati v |
| Cyclamen (1883): | topli zrak, bila je mamljiva. In vender so je doktorja polastil neprijeten čut, tako blizu kakor bi bil v ledenici. Streslo |
| Gospod Janez (1884): | dejal je in trčil z Vranovim kozarcem. Tega se je polastil neznan, neprijeten čut. »Kaj hočeš tu? « To mu je sililo |
| Arabela (1885): | opravljeno, da se je vsakega, kdor je stopil v sobo, polastil čut miru in zadovoljnosti. Waldekova gospa zdaj pa zdaj zameži |
| Kotanjska elita (1898): | komolcem roke gospe Travnove. Neki tesni čut se ga je polastil. »Kako se norčujeta iz ubogega Travna! « si je mislil in |
| Gojko Knafeljc (1899): | hiša kraj miru in sreče. Ta čut se je je polastil še bolj, ko je zagledala pred saboj Nežo, ki je |
| Gojko Knafeljc (1899): | ga pustila samega. Weber je uvidel, da je bil pretrd. Polastil se ga je namah srd in kes nad samim seboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | na pol obetal. Ne vem, zakaj in kako se je polastila naših Italijanov misel, da nameravajo Slovenci napraviti slov. demonstracijo proti |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Francozi ne bi smeli videti, kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali. |
| Gozdovnik (1898): | ne, dragi moj Diaz, da bi se bila zlata žeja polastila tudi vas? « »A to pa ne! Zlato iskati prepuščam tako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti? |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni |
| Najdenček (1860): | v tréh urah bodo krave mléko iméle. ” „Dobro, Anže; čez poldan ostaneva tu in bova tri ure čakala. ” Tri ure še |
| Astronomija (1869): | imenujemo vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to zgodi, poldan. Odslé pa vidimo, da se solnce v mér druge puščice |
| Astronomija (1869): | 240. Stran svetá, Weltgegend, 255. Strelec, Schütze, 271. Süd, jug, poldan, 255. Südpol, južni tečaj, (pol), 249. Svet (nebeško teló), Himmelskörper |
| Astronomija (1869): | na levo od večera za 90° oddaljena obzorova točka H poldan ali jug, točka H' tej nasprotna, 90° na desno od |
| Biblia (1584): | Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel |
| Robinson mlajši (1849): | kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na |
| Oče naš (1885): | strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim |
| Čas je zlato (1864): | tednov je Lenčetu med vednim delam preteklo. Enega dné po poldanskem počitku se hoče spet na odločenem mestu samokolnice lotiti, kar |
| Zlatorog (1886): | Po logu hrastje stari Otresajo listjé, V poldánskem solnčnem žari Mušíce krog brné. In tisoč brstij cvête, Odpira |
| Čas je zlato (1864): | pravi: »Saj vidiš, Lenče, učim se! « »Je težko kaj ne? Poldek! « »Prav lahko ni. Znaš, tudi ti brati? Lenček! « »E nak |
| Čas je zlato (1864): | tudi ti brati? Lenček! « »E nak, pa rad bi znal. Poldek! pokaži mi, pokaži, kako se dela? če hočeš! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je |
| Marjetica (1877): | solncu, kakor za častni špalir. Ko je končano vse, zazvoni poludne pri samotni gorski cerkvici in v dolini jamejo odgovarjati drugi |
| Marjetica (1877): | sama s seboj, moli in se togoti, dokler ne zazvoni poludne v zvoniku, tako jasno tako milo in veselo, kakor vselej |
| Izza mladih let (1882): | da takoj nikakor ne morem oditi, da prej ko za poludne bodem pa že v Danah. Kar najhitreje se odpravim čez |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je tudi loza okolo mene. Moralo je biti nekaj čez poludne, pa so zijali name s skal in dreves čuki in |
| Vinko (1884): | na temenu, a od grajske cerkve je glas zvona oznanil poludné. Trobci zatrobijo, zastave se vzdignejo in vsa množica bližnjih in |
| Vanda (1888): | da mi postane vsakdanja. Prišel sem, ko je že davno póludne odzvonilo, ali še sem moral dolgo čakati, predno sem Vas |
| Zádruga (1890): | ohranile, kakor v Prnjavoru. Ko je na Sveti dan odzvonilo poludne, izpraznile so se ulice in bilo je tiho in mirno |
| Zádruga (1890): | je bilo že visoko na nebu in bližalo se je poludne. To me je znova ohrabrilo. Prišedši na drugo postajo sem |
| Pegam in Lambergar (1891): | svojo veljavo in zaostane za Gradcem in Ljubljano. Prišlo je poludne. Pri tolikih skrbeh ni dišalo Gregorju skromno kosilo, presedalo mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino s' bratovſko ljubesnijo sbrani. Kar ſe okoli devetih pred poldnem velik ſhum, kakor bi bil vihar, na nebu vsdigne. Vſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſebe le ino ſvoje otroke objokujte. “ Okoli devete ure pred poldnem ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na goro kalvárijo ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Osnanilo. 2. Velkitravna pred poldnem bode veliki sbor z. k. kmetijfke drushbe V Ljubljani. Sberalifhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji |
| Rokovnjači (1881): | uspeha, oskrbnik pa še vedno silno nemiren in zamišljen. — — Okolo poludne vrnil se je Pavlek domov in zvedel od matere grozno |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | se žarile od strastnega srdu. Potem nadaljuje: »Bilo je blizu poludne tistega nesrečnega dneva, katerega nikdar ne bom pozabila. Pripravljala sem |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | polnoči, ena pa proti poldnevu gledala. Pervo imenujemo polnočno, drugo poldnevno piko. Ako temu magnetu primikaš drugega, bo polnočna pika enega |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | drugi strani ravno tako.Konec igle, na kterem si začel s poldnevno piko dergniti, kaže poldnevno piko; konec, kjer poldnevno piko magneta |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | igle, na kterem si začel s poldnevno piko dergniti, kaže poldnevno piko; konec, kjer poldnevno piko magneta odtergaš, kaže polnočno piko |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | začel s poldnevno piko dergniti, kaže poldnevno piko; konec, kjer poldnevno piko magneta odtergaš, kaže polnočno piko. Polnočna polovica magnetične igle |
| Razne dela (1870): | dozdevkov zlih. Razjasniti se dolgo neče Jetniku ta omotni mrak, Poldnevno že ga sonce peče, Na nogah je že v selu |
| Astronomija (1869): | mesec na vsakem kraji vsak dan 50 minut pozneje v poldnevnik, zato nastopi tudi plima vsak dan ravno toliko časa pozneje |
| Fizika (1869): | Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser |
| Astronomija (1869): | zemeljske poloble in smo dospeli do največe daljave od prvega poldnevnika, ki nam je v tem hipu ravno nasproti na drugej |
| Astronomija (1869): | je 30°, ta kraj lehko leži na kteremkoli mestu celega poldnevnika . NLS v pod. 22. Moramo ga toraj še tanjše določiti |
| Astronomija (1869): | res vdá, zato se vzdigne morje tudi na nasprotnej strani poldnevnika, ker vsled svoje stanovitnosti ne more na hip potegniti za |
| Astronomija (1869): | razdeljen in na njem beremo razklon zvezd. Na točko Z poldnevnika, ki se vjema z nadglaviščem opazovalčevim, lehko naškernemo (našravbamo) četrt |
| Astronomija (1869): | določijo. Čas pa, kterega je potrebovalo solnce od enega prestopa poldnevnika kakega kraja, do druzega prestopa tega poldnevnika, imenujemo solnčni dan |
| Astronomija (1869): | od enega prestopa poldnevnika kakega kraja, do druzega prestopa tega poldnevnika, imenujemo solnčni dan. Ta dan je pa skoro za 4 |
| Astronomija (1869): | Oddaljenost kteregakoli poldnevnika od prvega (poldnevnika) imenujemo njegovo zemljepisno dolgost, kar nam služi k temu, da |
| Astronomija (1869): | atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od tega, kot prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V nekterih deželah so si zvolili druge |
| Astronomija (1869): | Oddaljenost kteregakoli poldnevnika od prvega (poldnevnika) imenujemo njegovo zemljepisno dolgost, kar nam služi |
| Astronomija (1869): | navpično prek polutnika in obeh tečajev zemeljskih potegnjene kroge imenujemo poldnevnike, ki so se vé da vsi enake dolgosti. Njih oddaljenost |
| Astronomija (1869): | vkup pridržijo, skozi bolj zmanjšuje. Da smo pa v stanu poldnevnike šteti, moramo začeti pri nekem določnem poldnevniku na pr. pri |
| Astronomija (1869): | kakor vsled vrtenja zemlje proti nasprotnej strani mesec stopa v poldnevnike raznih krajev. |
| Astronomija (1869): | potem štejemo naprej. V nekterih deželah so si zvolili druge poldnevnike, da od njih števajo. Tako so si na Angležkem za |
| Astronomija (1869): | ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej |
| Astronomija (1869): | najdemo, da je ob tej uri (12.) ozvezdje Kasiopeje v poldnevniku. In kakor vrtimo potem globus na levo ali desno, tako |
| Astronomija (1869): | poldnevnik. Če opazuje v tem stanji zvezdo, ki stoji v poldnevniku, ne bode ta zvezda čez nekoliko časa več stala v |
| Astronomija (1869): | pa v stanu poldnevnike šteti, moramo začeti pri nekem določnem poldnevniku na pr. pri A v pod. 22. Na zemlji si |
| Astronomija (1869): | ne bode ta zvezda čez nekoliko časa več stala v poldnevniku (in sicer zato ne, ker se zemlja okrog svoje osi |
| Pozhétki gramatike (1811): | je tréba, in po njemu ravná, une heure et demie, poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne |
| Pozhétki gramatike (1811): | une heure et demie, poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne klizhemo tiſte iména, ktire poménio |
| Kuharske Bukve (1799): | pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi vode, dokler sazhne kaple pogánati; takrat maręlze notri daj |
| Kuharske Bukve (1799): | libro pretlazheneh vsami eno libro zukra; puſti ga vręti na poldrugim maſelzi vode tako dolgo, de ſe nit vlęzhe, kader shlizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | živi zunej Evrope, z druge polovine pa jih je čez poldrugi milion na Ruskim in Polskim, 6 sto in 70 tavžent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enkrat. Konjem v teshki vpregi ſe preſhe v vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta potreſe. Tudi pri pitanju goveje shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno pràv polni. (Glej podobo). Že poprej si moraš perpraviti poldrugi palec široko platneno vezílo, ktero je dobro namazano z drevnim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo, popari jih s kropam, vzemi na vsak funt limon poldrugi funt cukra, deni ga polovico s pičlim maselcam vode v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih skozi sito. Na en funt pretlačeniga limonoviga lupka vzemi poldrugi funt cukra, očisti in vri ga do maliga letenja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | najdel? To, da je pridelek najbolji, ako pesa od pese poldrugi čevelj saksebi stojí. (Kebrov ali hrošče v gnoj). Dr. Grouen |
| Kemija (1869): | živo srebro med reje kovine in 1 funt veljá blizu poldrugi goldinar. Živosrebrena para sama ob sebi je že zdravju škodljiva |
| Zoologija (1875): | še celó življenju. Samica je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na |
| Kuharske Bukve (1799): | kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidimo, de ſo sidarji pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj pa |
| Rudninoslovje (1867): | je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni |
| Biblia (1584): | Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu |
| Biblia (1584): | jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On |
| Biblia (1584): | k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar |
| Biblia (1584): | ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho |
| Biblia (1584): | je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje Iogre, inu je djal: Pole, Letu je moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu on je k' njim govóril veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1. Ne ſéj v predobro semljo taziga ſemena, ktero rado poleshe, to je: pſhenize, reshi, jezhmena. 2. Globoko oranje, de ſétev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shito, preden kolenza dela, de ti she v travi ne poleshe. To pa ne ſmeſh ſtoriti v mokrim, tudi takrat ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vetrovi in mozhan desh shito povalijo ; kolikor pred, ko shito poleshe, toliko vezhji ſhkoda mu je; polésheno shito da veliko ſlame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe shita na polju poprime. Shito in mnogotero dolgo raſtje poleshe na dobri semlji, hudi vetrovi in mozhan desh shito povalijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še močan dež jo koj do škode otrése, ajda rada poléže, in speri, turšici pa nobeno hudo vreme ne škodje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turšici pa nobeno hudo vreme ne škodje, in nikdar ne poleže, če ji še takó pognojimo. ”Štajarski kmetovavci, ki se močno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader ſe je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej! leta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rojstvi ali po službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je |
| Robinson mlajši (1849): | derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je bil že hudo v letih in ni mogel delati. Poleg tega je pa še to, kar je imel, svojim otrokom |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede |
| Zlata Vas (1848): | živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú |
| Robinson mlajši (1849): | ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 3. Živina. Konji so se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krompirja, repe, korenja je dovelj, in reči moramo, de je poletna žetev dobra bila, jesenska pa še boljši. Tudi bendima je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zdravih. Vsak tù slátine veselo vživa, in ako ga poletna vročina slabí, ga kopva in bukovi hlad krepčá. — Kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhervivo meſó, de poſhkodvajo shelodez in noſijo teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in de jih nimajo perjatlov dovelj. — Taki sabavljivzi ſo, ko polétne muhe, kamur ſe ta marzheſ le vſéde, vſelej sapuſti zherne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mar? Zagromimo: Čast očíne , Scer slovenski oratar! J. Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. (Konec. ) § |
| Čas je zlato (1864): | I. Pridanič in kraljevič. Nekega poletnega večera čujejo memogredoči v neki hišici vertnih ulic žalostno vpitje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ti, Nazaj se ravno tak glasí. 8. Studenec. Nekega vročega poletnega dné je šel Blaže na polje. Lica so mu gorela |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sedaj že tretje leto potuje v zadevi svojega rokodelstva. Nekega poletnega dné koraka skozi temen gojzd. Bil je čedno napravljen; težek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj |
| Robinson mlajši (1849): | čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli, jim malo |
| Astronomija (1869): | enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | 1. Stric Antonovec žalostno umerje. Antonovec je imel navado v poletnih méscih zvečer se sprehajat hoditi. Ne dalječ od Travnika je |
| Zoologija (1875): | splendidula) sveti se lepo na zadku in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica |
| Zoologija (1875): | za par dni, nekatere celó konec prvega dne. O vročih poletnih dnevih prikažejo se časih v neizmernih rojih, ali ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne |
| Fizika (1869): | dni jih pride 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli |
| Zlatorog (1886): | vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj |
| Zlata Vas (1848): | velicih štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od doma do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na |
| Genovefa (1841): | bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami |
| Genovefa (1841): | ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo hodijo. Po tem izgledu bi se tudi |
| Fizika (1869): | vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje, in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed |
| Zoologija (1875): | in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3. talov, od Poleta, Jeſsen, inu Sime ſoditi. Aku je Poletu ſila mokru, bode malu mlade domazhe, inu povodne shivadi, koker |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' meihini vodi per kraju, toku bode mozhirnu poletu. Aku v'Prosenzu ni semla s'snęgam pokrita, inu ni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | obdershijó, koker imajo biti, namerzh ſuha sima, mokru, inu vetrovnu polętu, inu velke megle naprej, kader ſe kometi s'dougem rępam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | eno peſt lęzhe, al grashzhe, al konopel de posoblejo. Aku poletu med Svinam bolęsen uſtane, de sazhno zerkat; toku dej vſaki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kader shabne jaize ſpomlad globoku v'vodi leshijo, pomeni, de poletu bode ſuhu, inu gorku, zhe pa ti leshijo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe |
| Gozdovnik (1898): | tiča. Bil je veličastna postava, ko je ustavši govoril. »Šestdeset poletij je oživljalo moje oko in šestdeset zim je grbančilo moje |
| Gozdovnik (1898): | pusté, kajti Antilopa hoče z belimi skleniti mir na veliko poletij in zim! « Črnotič ustane. Njegova stisnjena pest in drugi oster |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v bliščečem srežu. To so bile Grudnove sanje od lepega poletja; solnce je otresalo srež od dreves. »Kdaj pride pomlad? « vprašali |
| Zoologija (1875): | vsa podobna naši navadni hišni muhi, prikaže se stopram konec poletja in zbada in nadleguje ljudi. Hišna muha (Musca domestica) je |
| Trtna uš (1881): | naglo množi. Ena sama trtna uš zaplodi v teku enega poletja na sto tisoč novih takšnih živalic, se vé, ako pomnoževanja |
| Trtna uš (1881): | na korenini trsovej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde |
| Fizika (1869): | kjer izmed 80 letnih deževnih dni jih pride 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več |
| Stelja in gnoj (1875): | da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj bati ? Nar hujſhi shivinſka kuga, ki slaſti v vrózhim polétju rada shivino sadéne, je vranzhni priſad, ki je shé veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opléti, in s dvojno — roglato kopázho okopáti ga; v ſuhótnim polétju pa mlado ſadilo vezhkrat ſhkropiti. Te le ſo opravila sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zima perpélje suho in merzlo spomlad; merzel južen veter ob polétju, ali jesén perpodí deževje. Zgorni in spodni veter ſta per |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je posebno potreba, kedar leta bolezin o vročem in suhem poletju napada. Ako goved v hlevu v gnojnici stoji, in po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ne bodo, kakor je podoba, ledú? To to bode nadloga poletju. — (Silvestrova veselica. ) Tri zvezde so v našem čitalničnem življenji, ki |
| Lohengrin (1898): | na prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me |
| Lohengrin (1898): | pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako |
| Deborah (1883): | boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu? Deborah. Moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za suknó. 42. Gosp. A. Rihar, izdelovavec muzikalniga oródja iz Polhoviga Gradca, za velike gosli. 43. Gosp. J. Ricinger, lekar v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi |
| Pozhétki gramatike (1811): | majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 60 goldinarjev sa tvoj trud, ki ii zhervize na 6 polizah 3o dní redil in jim ſtrégel. (Dalje ſledi. ) Némſhka ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo. — Ob ſonzhnih dnevih hrame in klete prevetri, ſadje na polizah raslosheno vezhkrat prebiraj. — Pota in zéſte popravljaj, lushe in grabne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in rediſh. Zhe jih je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali |
| Zlatorog (1886): | solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
| Zeleni listi (1896): | Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi |
| Avguštin Océpek (1860): | dihal, ko je Slivar prinesel novico, da je tudi drugi policaj že okreval. Ni nam treba zagotovljati, da odslej ni bilo |
| Mešana gospôda (1881): | nese. Naposled so njo izpustili, zajca pa tam obdržali. Prijazni policaj jej je potlej povedal, zakaj se je to zgodilo: Tržni |
| Mešana gospôda (1881): | kraji! Ko se dekla umiri, pripoveduje, da jo je tržni policaj ustavil in v občinsko prisarno tiral. Tam je morala povedati |
| Šaljivi Slovenec (1884): | zmenil, ampak se mi še porogljivo smejal. Jurij Kalin, mestni policaj. 18.) Danes bodo pribili na rotovži črno tablico, kamor bodo |
| Šaljivi Slovenec (1884): | se mora po noči mirno domu hoditi. « — »Res je, gospod policaj, pa mi ne gremo domu, ampak v drugo krčmo. « Gog |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Iz pravniškega življenja Izjema Policaj: »Stojte, gospodje, vi ste ujeti! Neveste-li, da je župan še |
| Očetov greh (1894): | moral nasmijati. »Škoda, da nisi jurist! « deje veselo. »In potem — policaj! « pristavi Mato. — Nadarjenost za ta stan je Janezov prijatelj drugega |
| Hudi časi (1894): | in bil znan kot škodoželjen in maščevalen človek. »Slišal je policaj«, obrne se komisar do Korenčka. »Kaj da bi bil slišal |
| Gojko Knafeljc (1899): | dojenci so vekali, a vmes se je debelo glasil trški policaj, ki je šiloma delal pot proti čitalniškim vratom. Po ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vkljub prepovedi zbor (konvent) v Peštu napraviti. Ker jim je policija cerkev zaperla, so se hotli v šoli siliti; al preden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | med Lahi in Slovenci. Te uganjke ne bom ugibal. — Naša policija je o omenjeni priliki zopet pokazala, da stoji prav na |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Proti tem pa ne bodo mogle niti postavne določbe, niti policija nič storiti, dokler bodo smeli točiti žganje posamezniki, kateri izkoriščajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | kaz. zakonika bere take pamflete! Potem pa kličejo judovski časnikarji policijo na pomoč, ako duhoven stori svojo dolžnost in očitno graja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ne blizo ne zraven! „L' Isonzo” je tako ostro grajal policijo v zadnji svoji številki, da so ga v prepoved dejali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | bremen ter izroči soseskam. Predmet take izročitve bilo je krajno policijstvo, katero je zraven druzega policijstva kot oddelka politične uprave država |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | oskrbovatí so morale zdravstveno, nravstveno, stavbinsko, požarno, sejmsko in poljsko policijstvo, potem šolske in odgojevalne zadeve, dajale so dovoljenja za godbo |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine |
| Kuharske Bukve (1799): | inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov hudizheviga olja naredi; 3 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več, jo pusti na žerjavci v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na kerhlje, kteri pa neotrebljeni ostanejo, skuhaj jih s štirimi poliči vode, s trošico sladke skorje in z lupino ene limone |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | model preč. Bela žolca, drugačna. Skuhaj telečjo nogo v enim poliči vode prav mehko, potem župo odcedi in pohladi. Stolci zdej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta postane, potem vodo odcedi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | si je mislil Pavliha, saj ga jez tudi lahko en poliček prekucnem; vroče je”. Stopi tedaj s konja in ga priveže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de ima čevlje čez kopito rezati. Urno spije tedaj svoj poliček in teče jaderno domú. Pavliha je sedel in vse usnje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe sa miso vſede, ſvoji sheni pa rezhe, naj mu polizhek ova prineſe. Sdaj sazhne perpovedvati, kaj ſe mu je v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | juhe (shupe), meſa , ino selja sravno, pa tudi kruha ino polizhek ova. Potrebnimu Ivaneku jeſti ino piti toljko dobro diſhi, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna |
| Zlata Vas (1850): | imajo in zaslužijo, v cunje vtaknejo. Takrat so lepe in polikane, de se jim čéla svetijo. Kadar imajo pa možá, ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodični vse svoje pohištvo in vrednosti pokazala. Odpre ji lepe polikane skrinje, polne pražnjiga platna in beliga perila; svoje dragoceno lepotičje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na pot, ker je bil reven. Naposled je prišel duhoven Polikarp in ga opominjal z živo besedo in s solznimi očmí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in prejel njegov blagoslov. Tudi nekaj priporočil mu je dal Polikarp do raznih kristijanov pa denarne pomoči. — Ko se je že |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za Kristusa. Prišlo je pisanje od papeža, da naj gré Polikarp in pričkanju je bilo na mah konec: duhoven je šel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. 6547 = 6000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci |
| Zoologija (1875): | obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit |
| Kuharske Bukve (1799): | Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do dobriga duši, potem jo v skledo deni, s polivko poli in na mizo daj. Obarjena šuka. |
| Kuharske Bukve (1799): | sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in |
| Kuharske Bukve (1799): | limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako |
| Kuharske Bukve (1799): | ojlam poliejo; al pa ſe ſkuhane po ſrędi venistrębio, inu poliejo s' vkup smęſhanim ję- |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham inu ojlam poliejo; al pa ſe ſkuhane po ſrędi venistrębio, inu poliejo s' |
| Blagomir puščavnik (1853): | zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj se poslovi od vsega, kar jo je kdaj veselilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on |
| Blagomir puščavnik (1853): | Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo |
| Stric Tomaž (1853): | veselje ga prešine, spoznavši svojega nekdajnega učenca. Vroče solze ga polijo in reče: „Bog bodi hvaljen na vse večne čase za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se ovijó v cunje, ki se od časa do časa polijo z merzlo vodo; tudi s kislim zeljem se ovijajo ali |
| Kemija (1869): | to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | opazoval, je videl, kako ga je čez in čez rudečica polila. „Ali je to kriva vera? ” praša plaho. „Se vé da |
| Ferdinand (1884): | zabodil meč v prsi zalega dečka, da se je curkoma polila kri, pretresil ga je tako zeló. Šine mu misel v |
| Roza Jelodvorska (1855): | vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | mnenja enaka, da tako ne gré naprej in da se politična uprava presukati mora. Zavolj tega pa bode vsakemu, ki reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | naši bralci, da tudi drugod ne gré tako naprej, da politična uprava mora se sploh prestrojiti. Govor je tem bolj zanimiv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | po nasvetu dr. Bleiweisa sklenil, vlado prositi, da naj se politična uprava prestroji. Govor Hermanov se je glasil tako-le: Kot člen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | rekel nekadaj modri sv. Pavel. (Kon. sl.) O zadevi slovenskega političnega časopisa. Sadanji čas tirja od nas, da na eni strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tudi v daljnih krogih zasliši, treba nam je javnega organa: političnega lista. Res je, „Pozor” v Zagrebu nam je obetal, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | načrt objavimo prihodnjič. Iz Kranja 2. jan. — Velicega narodnega in političnega gibanja ni sicer v našem mestecu, vendar popolnoma nismo še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | vem so tudi njega volili. Galicija. Iz K rakova. Tukajšni politični časnik je razglasil pismo, v kterem terja narodno samostojnost, veljavo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Alta semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu odgovori Reparat: „Alta semita |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | petto”? Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Vsi politični časniki so ob začetku novega leta premišljevali preteklo staro leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dokaj let pred preseljevanjem naroda od zapada na iztok. — Naši politični in narodni nasprotniki nam hoté dokazati, da preseljevanje sedanjih Slovencev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | decembra, v kterem gledé na okoljsine in potrebe deželne razlaga političnim vradnijam, kterega jezika se imajo posluževati v svojih opravilih. Ena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | storiti — svoje delo gledé preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posebne razmere svoje domovine, da se privadi verskim, nravstvenim in političnim razmeram, kolikor jih je razvila napredujoča omika, in da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | federalistični tovarši napravili neko „Zwangslage” in jih spravili v hudo politično stisko, da do njih resno vprašanje nastopi: kaj pa zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Razlag, katerega smo Gorenci kot svojega deželnega poslanca že davno politično pokopali, je tudi od bratov Notranjcev, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bodočim novim letom svoj IV. tečaj — kar je v današnjih politično razburjenih in materijalističnih dnéh gotovo najboljše priporočilo — smo uže mnogokrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | stvar stojí, ko so Magjari diktatorji v notranji in vnanji politiki Avstrijski, lahko je mogoče, da se jim vse po volji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | pa večina narodov avstrijskih. Naj bode ta zavest vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike, a tudi v obče vnanji položaj monarhije naše ne. „Mir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | posebno ker se jih na Dunaji zeló bojé zarad Turške politike, katera se izključljivo suče po Magjarskem šovinizmu. In ta je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni nobene politike delal, je zdaj, ko se je ustavoverska stranka na vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade. Nove politiške vrade v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih gospósk že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | podložne, da bodo tudi one hodile v vse javne in politiške pogovore, in da zanaprej ne bo več njih edina skerb |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | volitev na Kranjskem. Bodite uverjeni, da, kakor so sedanje naše politiške razmere, si niste mogli boljega zastopnika v državnem zboru izbrati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | têpſti, de jim dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa |
| Kuharske Bukve (1799): | inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' |
| Kuharske Bukve (1799): | v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz |
| Kuharske Bukve (1799): | tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó po |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obras ſe mu pa mora med tém neprenehama s vodo polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok |
| Kuharske Bukve (1799): | moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | IV. Soſsi ali Polivke. Polivka je doſtikrat bolſhi, kakor jęd, h' katiri ſe da |
| Kuharske Bukve (1799): | inu s' tim ſe raza med pezbenjam goſto poliva. Kar polivke oſtane, ſe zhes razo v' ſklędi poliè, inu na miso |
| Kuharske Bukve (1799): | sabęli s' ojlam inu jęſiham. 288. Sok od sélene sa polivke sabelit. Rasręshi eno libro puſtiga telęzhjiga meſa, eno libro préſizhoviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Polivke (zosi). Sardeljina polivka. Štiri dobro oprane, košic in lusk dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz podolgaste ponve nanjo zli. Perdeni ali limon ali zelene polivke (poglej jo). Višnjeva jegulja. Jeguljo odpri in drob iz nje |
| Kuharske Bukve (1799): | jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' zherni polivki, ſchwar= ze Soß. 34. Telezhje s' kumarami rumeniti. 35. Pojlſki |
| Kuharske Bukve (1799): | ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | inu daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso |
| Kuharske Bukve (1799): | Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene pękaríe. 163. |
| Kuharske Bukve (1799): | da v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od njeh hrani |
| Kuharske Bukve (1799): | tako nareja, kakor Nro. 259. 261. Golóbi, piſheta v' majeron polivki. Timzhaſi, kader golobe, al piſheta v' lonzi kuhaſh, poſtavi na |
| Kuharske Bukve (1799): | s' peterſhilam. 299. Piſheta v' majeronovim ſuki. 300. Telezhje v' polivki s' selenjam. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | V polivko deni na zadnje olupljene krompirčike. Koštrunovo bedro v polivki. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. Žemljeva zavezana potica. Meso s polivko. Krompirjevi cmočki v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se do dobriga duši, potem jo v skledo deni, s polivko poli in na mizo daj. Obarjena šuka. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povshil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodó polishe po grabnu. Ljudſtvo, to viditi, popada na obras, ino krizhalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v zvetlizo globoko sarine, de na nje dnu ſladko mokroto polishe , med tem ſe s sarodnim praham opraſhí, sletaje pa od |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | povžil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodo poliže po grabnu. Ljudstvo, to viditi, popada na obras, ino kričalo |
| Zoologija (1875): | pod kožo, ali zlezejo v nos, ali pa jih žival poliže in požre ter se potem v njenem želodci dalje razvijajo |
| Viljem Tell (1862): | najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | staro! — Dne 17. t. m. o poldne se je nek Poljak, g. Iv. Kuderlička, ki je že več let tukaj in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | možem po hvalnem namenu povsod spominke postavljajo, niso hoteli tudi Poljaki, Koperniku izmed Slovanov pervi rojaki, za drugimi narodi zaostati; hotéli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | mesca januarja (prosenca) iz Krakovega v Torunj peljali, so ga Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cvetice na-nj trosili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Tržačani šli so v državni zbor, in celó med veternjaki Poljaki je edini značaini federalist Smolka tretji dan prilezel v državni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Tirolci so prišli v zbor — razen Čehov in kranjskih Slovencev. Poljaki so v zbornico pritirali svojo resolucijo, da bi se njim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | mislili. Prvi strah jim je šinil v ude, ko so Poljaki ministru naravnost rekli, da od direktnih volitev nočejo nič slišati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je smiraj veſ samiſhljen. Kmetijſki in rokodélſki zhaſopiſi na Poljskim. Poljzi imajo zhvetéro zhaſopiſov, ktéri ſo sa kmete in rokodélze piſani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek, pa |
| Rokovnjači (1881): | vstali so gospodje in šli na kratek sprehod iz mesta; Poljakova mati in mlada njena snaha ostali sta doma. Stara gospa |
| Rokovnjači (1881): | v novič svatovanje. Navzočni bili so vsi domači in pa Poljakova mati, katera je bila došla prejšnji dan k sinovi poroki |
| Rokovnjači (1881): | zopet k mizi in vzel materino pismo v roke. Mati Poljakova živela je na Spodnjem Štajerskem, kjer je imela blizu Brežic |
| Usoda ka-li (1895): | jima izvije iz prsij. Okleneta se in razjočeta. Bila je Poljakova mati — njena tašča. Pregovorila jo je Poljakova, da ji je |
| Usoda ka-li (1895): | žena pa med domačima hčerama. Že tedaj, ko je gospa Poljakova prišla, sem se umaknila od Grud-novke, ki me je bila |
| Usoda ka-li (1895): | Bogom, Ana. « »Omeniti pač ni treba,« je govorila dalje gospa Poljakova, »da je šla z mojim možem ta nesrečna lahka stvar |
| Usoda ka-li (1895): | nepopolno posrečila; preobrnila je vse skupaj in bežala iz sobe. Poljakova je gledala za njo, še ko so se vrata zaprla |
| Usoda ka-li (1895): | na tla, tedaj se je tudi vse smejalo. Gruden in Poljakova sta sedla na vzvišeno mesto ne daleč od Bogdanoviča in |
| Usoda ka-li (1895): | ki je že tako grenko dovolj? « je odvrnila žalostno gospa Poljakova ter se zavila tesneje v svojo ruto, ker je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Aslam urno v človeški pride krog, Tam sela, mesta, nive, poljan nebrojni cvet So bili njenim vidu neznano čuden svet. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | coklje iz dolenjiga Semena in od M. Majerlevih torbic iz Poljan, samo to le povémo, de so bili dobri izdelki. — A. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz volne pletene; pri vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glas: „delaj” de se je razlégalo po vsih dolinah in poljanah. Ljudjé so od njega na tanjko dobo zvedili, kdaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova iz Krakoviga pa nekaj cíbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen , ob |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in le poglavitne reči. 1. Polje. Ne le veliko novega polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj |
| Stelja in gnoj (1875): | vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih |
| Stelja in gnoj (1875): | mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi bilo premalo na dol, de bi ſe voda |
| Zlata Vas (1848): | Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na polje prišli in se že pred sončnim zahódam domú vernili: „Hvala |
| Robinson mlajši (1849): | kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol |
| Zlata Vas (1850): | je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata |
| Tine in Jerica (1852): | svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne reči. 1. Polje. Ne le veliko novega polja je zdaj, kjer ga pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima med ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po |
| Zlata Vas (1848): | opraviti. Nihče ni vedil, kaj de počnè. Zdej je po polji letal, zdej je bil cele dni v gojzdih, zdej zopet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vidli pri Logatcu na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta |
| Ferdinand (1884): | Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno |
| Genovefa (1841): | oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize |
| Divica Orleanska (1848): | Če pa te tako silno bitve mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje |
| Oče naš (1854): | bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve |
| Zoologija (1875): | je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst |
| Botanika (1875): | tvari vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi tudi oni dvojnaka ali koſh napravili, ker tudi poljzi ſimtertje tako semljo imajo, de bi jo s dvojnim dreveſam |