Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 81

▶ podučen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podučen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako

poduezhan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	al bosh ti nato visho frihtov kaker siti vtah buklah poduezhan biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je bras smertaviga

poduzhen

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	otrok ſhe tako dobro isrejen, odraſhen mladenzh ſhe tako ſkerbno poduzhen,
Genovefa (1841):	groſ vſe ſvôje isrózhil, je bilo Golo imé. Prebriſan, dobro poduzhèn mosh je bil, ki je s ſvôjim prilísnjenim govorjenjem in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blagih domorodzov napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen. Ta ſhola ni ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak

podvezhan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar

podvuzhen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od Chriſtuſa, katiri tu snotreiſhnu tih ſerz vidi, isvolen, poklizan, podvuzhen, s'bres ſhteveina velikmi gnadmi obdan, inu s' Chriſtuſovim ſvetim
Branja, inu evangeliumi (1777):	butaro noſſuv. Podejli pak tudi ta, katiri bo s'beſſedo podvuzhen , temu, katiri njega podvuzhy, uſſe tu dobru. Nekar ſe namotite

podučena

podučena
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega

podvuzhena

Biblia (1584):	Inu ona, ker je poprej od ſvoje Matere taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	8. Ona pak, kęr je bila popręd od ſvoje matere podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v' eni ſklędi glavo Joannesa

podučeni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki
Roza Jelodvorska (1855):	nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro
Fizika (1869):	da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami

poduzheni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſéverni Ameriki ) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj sbriſani in „poduzheni*. Ni mogozhe verjeti, h kakſhni po„polnomaſti de ſta tam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povedati hotli, de bodemo ſholo dobili, v kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu

podvuzheni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lete v' ti Chriſtuſovi shuli v' vſſimu dobrimu, inu ſvetimu podvuzheni Jogar taku delezh v'hudobo perſhu? ja on je perſhu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s'ſvojo gnado v'naſhe ſerze na pride, opominani, inu podvuzheni snamo biti, resmehzhani pa na mormo biti, inu je vſa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie viſokuſti ponishnu klezhymo, inu h'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	saplede, katęrih bi ſe bily ognili, aku bi bily sadoſti podvuzheni. Nevſmileni ſtariſhi, kaj sa eno rajtèngo bote mogli enkrat Bogu

podučenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov
podučenim
- poduzhenim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo

podučna

podučivna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ki že 395 udov šteje, je že natisnjena kratkočasna in podučivna povest: „Blagomir puščavnik” po nemški knjigi „Beatushöhle. ” Napevi k 50
Blagomir puščavnik (1853):	BLAGOMIR PUŠČAVNIK. Podučivna in kratkočasna povest za mlade in odraščene ljudi. POLEG NEMŠKEGA

podučne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ki pozna otroška srca in otroški um. Poleg mnoge druge podučne tvarine v prosti in vezani besedi obravnava prvi ta list
Ferdinand (1884):	je čital vsaki dan sveto pismo in druge koristne in podučne knjige, katere so nam zapustili učeni in veliki možje starih

podučno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Tak razgled ni mislečemu človeku le zabava za kratki čas, podučno mu je tudi berilo na mnogo strani. Spremite me tedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Začne se s petjem; potem je berilo: predsednik bo bral podučno — kratkočasno „kritiko o tem, kar jémo in kar pimo”; po

▶ podučenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

poduk; Pleteršnik

podučenja
- podučenja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge
- poduzhenja
  Genovefa (1841): bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in

podučenje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe

poduzhenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima pri nakupovanju konj ravnati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe

podvuzhenje

Branja, inu evangeliumi (1777):	s' nebeshko zhaſtjo, sadobili. Ti pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	CHATECHISMUS, Ali Podvuzhenje eniga Kriſtiana v'narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Planetov bode ſoditi mogel. H' temu je perſtavlenu enu tenku PODVUZHENJE, Kar od Męſza do Męſza skus zelu lętu per enimu

podučenjem

poduzhenjam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpoſke s njih mozhno roko in goſpodje duhovni s njih poduzhenjam ſadnimu drevju, in naſhim perdelkam na polji varſtvo dodelíli. ― ― To
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vednoſt kmetijſka, kolikor je mogozhe, rasſhirjala; tó ima ſtoriti: s poduzhenjam v beſedi in v piſmih, s podelenjam she poprej in

podučenju
- podvuzhenji
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam

▶ podučevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poučevati; [sskj]

podučeval
Spisi Krištofa Šmida (1883): kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju

podučevati

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	je ukazano, da se morajo počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	tekla; kajti §. 12. le-tega ukaza govorí: „ne smejo se podučevati še druge rečí razun teh, ktere so bile poprej imenovane
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi ne da podučevati niti krščanski nauk, niti pisava, niti številstvo (rajtenge); brez kterega
Sveti večer (1866):	beseda. Iz serca ga je veselilo take dobre glave učenca podučevati. Pogostoma je ž njim logarjeve obiskal; še celo več dni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi kristijan, kakor sem poznej zvedel. ” „Kaj, kristijan se podstopi podučevati moje podložnike in je deržavi za izdajavce izrejati pa učiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši učeniki bi vas morali podučevati, kakor sem jaz, pa toliko obdarovan in bistroumen vaš um
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih postavah. Opravila

podučuje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	podučuje slovenščina, in zakaj bi le Slovan moral biti mnogojezičnik? Tudi
Botanika (1875):	ali deblo v prvem začetku svojega razvitka, o čem nas podučuje pozneja njegova rast, kakor tudi prerez, narejen preko njega. Na

podučujejo

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	in kadar je uže zadosti utrjen, tudi nemški jezik redno podučujejo, in tako v njem vadijo otroke, da se v maternem
Oče naš (1885):	morje se prepeljavajo, čez hribe hodijo, gojzde premérijo, da ubožčke podučujejo in v kraljestvo Jezusovo vodijo. Vse trpé, ne bojé se

▶ podučiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poučiti; [sskj]

poduči
- poduči
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in
- poduzhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim

podučil

boduzhov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom

podučil

Zlata Vas (1850):	pisano. Svojiga prijatla, Janeza Veséla je tud v ti umetnosti podučil in se več druzih kmetiških mladenčev, ki so za to
Zlata Vas (1850):	Tako je Ožbé svoje sosede podučil; in ker je vidil, de so se odsihmal še bolj
Maria Stuart (1861):	terdno skala svete cerkve? Mortimer. Preblaženi se sam ponižal je, Podučil me v resnicah svete vere, Razpodil dvombe mojega duha, Razjasnil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	imeti zdolej vratica, kakor sod. Gospod vodja nas je še podučil, kako se vino čisti s klejom, kako porabiti trop za

poduzhil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in
podvuzhil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi

podvuzhiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gor vſtau. skus katiru nam je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poklizou, katiriga je rediu, oſkerbeu, inu s'beſedo, inu exempli podvuzhiu, katirimu je to mozh zhudesha delat dau, de je Chriſtus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſynagogah v' timu nauku te prave vire, inu isvelizheina podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi britkuſt

podučila

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	luči. ” „Zahvalim, lepo zahvalim, Cecilija, da si me tako lepo podučila in zavernila. Kam pa capljaš tako brezskerbno? ” „Ali ne veste
Kemija (1869):	Neorganska kemija nas bode soznanila s kemičnimi prvinami, bode nas podučila, kako se nahajajo v prirodi, kako se dobivajo, kakovih so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	huda zima nas je menda še bolj kot druga leta podučila, kolika dobrota so pečí, zato je menda popolno upravičeno, če
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	v žalost. Potem je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu

podučili

podvuzhili

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęj ſvęti isvelizhanſki vęri, v'tęh Ięjpih zhędnoſtih tiga sadershanja podvuzhili? Kęj je ta kruh, katęri ima njih duſho rediti? kaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tim vęlikim tę semle pred ozhy ſhli, de bi nję podvuzhili, inn njih smote previshali, njim ta shaloſtni ſtan ràsodęli, v'

podučiti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce

poduzhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih

podvuzhiti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na bolſhi podvuzhiti, inu perpelati? ti nezh na opraviſh, hitru beishi od nyh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru ſvjetuvati. 4. Sa ſvojiga blishniga ſvelizhanje
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ste vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe
Abecedika ali Plateltof (1789):	skorej v'ſtan ſe poſtavil , ſam ſebe is dobreh Bukuv podvuzhiti. To brumnu dęte. Ta mali Joseph, kateri je uſakdan vidil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati, otroke inu poſle sa podvuzhiti, ampak jeſt pravim: kęj je en tak, katęri, de ſi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perloshnoſt imęli tęiſte od njih dolshnoſt, inu vaſs ſamy ſebe podvuzhiti. Ali od tebe, O moj Bog, ſe ne govory, od

▶ podučljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poučen; [sskj]

podučljivo
Spisi Krištofa Šmida (1883): nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti in o

▶ podučnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

poučljivost; kontekst

podučnostjo
Zoologija (1875): nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste

▶ poduh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voh; Pleteršnik

poduh
Kuharske Bukve (1799): one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena

▶ poduk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poduk

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko
Čas je zlato (1864):	vés drugačen, kakor takrat, ko je psa od njega v poduk dobil. Lenček čaka in čaka kraljeviča – tode le čaka in
Zoologija (1875):	kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo

poduka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako

poduke

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ob kratkim, de bojo naši bravci vedno z veseljem te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli

podukom

podukam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v

podukom

Botanika (1875):	pripravkov, n. pr. različnih prerezov, ktera se le s tujim podukom in z mnogimi skušnjami zadobiti more. Začetniku v mikroskopičnih preiskavah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Gospodarstveni prilogi” „Slov. Gospodarja” oglasil se gospod A. Rauch s podukom, kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim

podukov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Hrovaſhkim bodo v nji; tariſa ſhtempelnev in ſhe drusih potrébnih podúkov vezh. Ta oliſhpana in s rasnopotrébnimi rezhmi pomnoshena pratika ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če je treba; še
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic

poduku

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še

▶ Podunavka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Podunavka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se

Podunavke
Kmetijske in rokodelske novice (1844): de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je

▶ podveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podveze

podvese

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpà. Od podvęse , ja ! — ſantezh , ſantezh! — mi dva imáva ſhe eno veliko rajtengo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je rekla od podvęse? Tonzhek. (s'ſtaham. ) Vaſha Gnada! — — od — podvęse? —
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	NASTOP. Tonzhek klezheozh , Goſpá jedeozha. Gospá. Kaj je rekla od podvęse? Tonzhek. (s'ſtaham. ) Vaſha Gnada! — — od — podvęse? —

podvezo

podveso

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpá. (na ſmęh. ) Podvęso ? — Boſhzhek ! Nęshka. Jeſt ſim ga kręgala, de ſe je poſtopil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpá. Le povej, le povej, Nęshka. Nęshka. Naj premiſlijo ; eno podvęso od njih je otel po vſi ſili imęti.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	te proſsim , nikar mi doli nevdari. — Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	praviſh ; pernſési raji eno rutzo , de ſe obęshe. Nęshka. Eno podvęso, vaſha Gnada. Jeſt jim oblubim, de imá s'ajn eno

▶ podvezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podvezane
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je

▶ podvezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podveže
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa

▶ podvihan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

podvihanega
Botanika (1875): ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več

podvihanimi

Botanika (1875):	namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi
Botanika (1875):	enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda

▶ podvizati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podviza
- podvisa
  Sacrum promptuarium (1695): s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa
podvizati
- podviſati
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri

▶ podvlačiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podbranati; [sskj]

podvlačite
- podvlačvate
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in prav

▶ podvlečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

podvlečene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s

▶ podvoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podvodni

Kemija (1869):	morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni, Wassermortel, 415. Moševina, Pflanzenfaser Cellulose, 479. Mramor, Marmor, 414. Murexid
Kemija (1869):	Wasserglas, vodotopno steklo, 406. Wasser Goulardisches, Goulard-ova voda, 463. Wassermortel, podvodni mort, 415. Wasserstoff, vodenec, 364. Wasserstoffsaure, vodenčeva kislina. Wau, katanec

▶ podvreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podvreči

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je bil
Občno vzgojeslovje (1887):	so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne
Občno vzgojeslovje (1887):	da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu

podvrgel
- podverguv
  Branja, inu evangeliumi (1777): is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od

podvrgla

podvergla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem se V'uſſeh rezheh poſtavi, inu boſhji voli popolnema podvergla. Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ga ozhiſtuvanja podvergla. Meni niso te misle, inu beſſede teh ludy zel nobeno

podvrgli
Viljem Tell (1862): složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu

podvržejo

Fizika (1869):	138 Vrenje, parenje. Ako se razna telesa podvržejo večej toplini, se ali pokončajo, kakor se to godi z
Oče naš (1885):	da naj se Podgojzdjanje deželni postavi, to je, francozki postavi podvržejo. Poslanca so beriči čez mejo nazaj poslali. Pisma, od nekega

podvržemo
- podvershemo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil

▶ podvržen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podvržen

podvershen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu sapelainu podvershen, inu bode ſam ſebe v' taushent navarshen spraviu, aku ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	premore. Elias je bil en zhlovek lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov desh

podveržen

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ta kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi

podvržena
- podvershena
  Branja, inu evangeliumi (1777): na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je
- podveržena
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor tobak
podvržene
- podvershene
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku
- podveržene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca

podvrženi

podverženi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tisti, ki vedno pri gorki peči ležijo, so nahodu zlo podverženi. Pri ti bolezni pes veliko kašlja, in žlezasta voda mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ravnavstvo loterijskih dohodkov nalaš za to postavi. Ker so dobitki podverženi štempeljnu, se mora štempeljska marka, primerna zadetemu znesku, prilepiti od

podvrženo
- podverženo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega

▶ podvzeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podvzeti
Gozdovnik (1898): velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo

▶ podvzetje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podvzetja

Kupčija in obrtnija (1872):	ter jih za oskrbnike in voditelje celega podvzetja postavilo. Oskrbniki podvzetja se morajo vestno po tistih sklepih in napotkih ravnati, ki
Kupčija in obrtnija (1872):	skupaj akcijino društvo. Akcijina društva se osnujejo samo za velika podvzetja, kterih en sam, pa če je še tako premožen, ne
Kupčija in obrtnija (1872):	siromašna, ona nima tolikih denarnih moči, da bi se tega podvzetja lotiti mogla, vaščani pa še manje, kajtí premog kopati stane
Kupčija in obrtnija (1872):	akcij, ter se tako z nekim delom svojega premoženja vdeleži podvzetja. Koliko manj rudokopij in železnic bi bilo, ki dajejo tisočim
Kupčija in obrtnija (1872):	samo vladarji, kralji in cesarji nosili. Fabriko so pospešile razna podvzetja, in ljudem v poprej siromašnih krajih obilen zaslužek, in z
Kupčija in obrtnija (1872):	glavnice zahteva, nego je poedini, ali maloštevilna kumpanija zmaga. Nektera podvzetja so pa že sama na sebi taka, da se jih
Kupčija in obrtnija (1872):	da se jih samo kako akcijino društvo lotiti more. Nektera podvzetja so namreč takšna, da še le čez dalj časa dobiček
Kupčija in obrtnija (1872):	izmed sebe izbralo, ter jih za oskrbnike in voditelje celega podvzetja postavilo. Oskrbniki podvzetja se morajo vestno po tistih sklepih in
Kupčija in obrtnija (1872):	podvzetje namenjena, se pa prav lahko tudi ona dva tega podvzetja vdeležita. Brez akcijinih društev bi moralo vsako tako podvzetje neizpeljano

podvzetje

Anton Janežič (1870):	Slovenci kaj ljubezni do mene, naj vsaj podpirajo zadnje moje podvzetje, morebiti bo imelo večo srečo, ko marsikaj v življenji, piše
Kupčija in obrtnija (1872):	podvzetje zadostnega kapitala, vstanovijo se kot akcijino društvo. — Za celo podvzetje je treba, kakor so preračunili, 20.000 goldinarjev. Da se ta
Kupčija in obrtnija (1872):	Če je tako vsih 200 akcij razprodanih, potem je za podvzetje potrebna glavnica od 20.000 goldinarjev skupljena. Premogova žila se s
Kupčija in obrtnija (1872):	na akcije je bolj nevarna, kakor drugo kakoršno si bodi podvzetje. V kupčijskih poslih se mora namreč oskrbniku veči delokrog in
Kupčija in obrtnija (1872):	tega podvzetja vdeležita. Brez akcijinih društev bi moralo vsako tako podvzetje neizpeljano ostati, ki več glavnice zahteva, nego je poedini, ali
Kupčija in obrtnija (1872):	vložen, in tako lep dobiček nese. — Nasprotno pa, če se podvzetje slabo obnese, tako da ne bo samo nobenega dopička od
Kupčija in obrtnija (1872):	na drugi podvzetju navadno bolj škoduje kakor hasne. Da je podvzetje srečno, odvisi tudi od možeh, ki jih je akcijino društvo
Kupčija in obrtnija (1872):	kopati in prodajati. Ker pa tudi oni nimajo za to podvzetje zadostnega kapitala, vstanovijo se kot akcijino društvo. — Za celo podvzetje
Kupčija in obrtnija (1872):	prehajati. Za vsako akcijino društvo je treba vladinega dovoljenja. Načrtano podvzetje, ki se misli na akcije osnovati, dá vlada po skušenih

▶ podzemeljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podzemeljska

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt
Botanika (1875):	tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča:

podzemeljske
- podzemeljske
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi
- podzemljske
  Blagomir puščavnik (1853): grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe

podzemeljski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	te so najstareje, kajti naredili so je takrat, ko ta podzemeljski prostor; une ob stenah pa takrat ko grobe. Tukaj-le sedi
Zoologija (1875):	črn. V ustnih mošnjicah znaša velike žitne zaloge v svoj podzemeljski stan, ki ima več predalov. V enem stanuje, v druge
Zoologija (1875):	109. Oospora 109. Opuntia 150. Orchis 127. Oreh 131. Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143.
Zoologija (1875):	Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na

podzemeljskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če

podzemeljsko

podsemeljſko
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek

podzemeljsko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sonca v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odkazane Lucinine hiše, kjer je bilo že vse pripravljeno za podzemeljsko pot; tudi v katakombo so šli po dva in dva
Botanika (1875):	če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih snovi močno udebeli podzemeljsko deblo, ali tudi njegove postranske odrastlike, kakor je to pri
Botanika (1875):	pritlik korenine poganjajoče. Po svojej legi je deblo nadzemeljsko ali podzemeljsko, plovajoče, plaveče, spenjajoče, plezajoče, na desno ali na levo zvito

▶ podzemljica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krompir; [sskj]

podzemljic

Stelja in gnoj (1875):	poganjati. Koristno celó je v tako zemljo za eno leto podzemljic (krompirja) nasaditi, da se prst zrahljá in za prihodnjo setev
Botanika (1875):	V podobi 32. vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih

podzemljica
Robinson mlajši (1849): bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali

podzemljice

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	nas skorej druziga némamo, kot mleko in maslo, ovsenják in podzémljice“. Tirolic pelje gospó v izbo, ki se je skozi njene
Botanika (1875):	njiva na novo pognoji, prav dobro sejati detelja ali saditi podzemljice (krompir), ker te dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih
Botanika (1875):	se gnoji prvo leto, tedaj vsakega petega leta: Prvo leto: Podzemljice ali pesa (kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje

▶ podzemski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

podzemski
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): vrata, ki jih Tone še opazil nij, in vstopi v podzemski hodnik, za njim Tone, in Lužar je zadnji sledil. Molčé

▶ podzidan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

podzidana
- podsidana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku

▶ podzirati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sumiti; kontekst

podziral
Robinson mlajši (1849): povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil

▶ podzrenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sum; kontekst

podzrenju

podzrenji

Robinson mlajši (1849):	za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl
Robinson mlajši (1849):	Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k

▶ podžgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podžgalo
Robinson mlajši (1849): strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu

▶ poedin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poedine
- pojedine
  Občno vzgojeslovje (1887): domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje

▶ poedinec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posameznik; [sskj]

poedincem

pojedincem

Občno vzgojeslovje (1887):	da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v
Občno vzgojeslovje (1887):	si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego

poedincev
- pojedincev
  Občno vzgojeslovje (1887): značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj

poedinec

pojedinec

Občno vzgojeslovje (1887):	Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled
Občno vzgojeslovje (1887):	zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj
Občno vzgojeslovje (1887):	4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje

▶ poerbati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

podedovati; kontekst

poerbala
Tine in Jerica (1852): smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je

▶ poezija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poezija

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	doba mila! ” — Zatoraj se ni čuditi, da si je lirična poezija vseh časov in narodov tako rada jemala ljubezen za predmet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	za dom; tako malo nam dopada plašljiva, po tleh ležeča poezija brez moštva in višega vzleta. Na vprašanje: čemu emo na

poezije

Napake slovenskega pisanja (1858):	in nevolja obhaja človeka, ako bere serbskih in ilirskih pisateljev poezije, ki so jih skušali peti po národovem duhu. Kako omledno
Napake slovenskega pisanja (1858):	ne lepa, ne „vzvišana“; pesem nikakor ne more imeti prave poezije v sebi, če vse polno besed v gerbastih sostavah ena
Bore mladost (1862):	da je prijatelstvo najblaže čutje; toda druzega ni, kakor kos poezije, ki se je brez potrebe vrinil v prozaično življenje. " „O
Slovenske večernice (1865):	jugoslovanskega življenja; spisal E. Chocholoušek 1864 — 30 16. Cvet Slovenske poezije, sestavil A. Janežič 1863 — 35 17. Živalstvo, spisal A. Pokorny
Anton Janežič (1870):	vabi v hram slovenskega slovstva. Leta 1861 izda »Cvet slovenske poezije«, s kratkim naukom o pesniških izdelkih za gimnazijalne in realne
Ljubljanske slike (1879):	čednejša, spisi njegovi ne krajši in suhoparnejši, prav brez vse poezije. „Čas je denar“ je njegov pregovor, njegov bog denar. On
Iz sodnih aktov (1891):	poučnega, in napósled — zakaj bi tega ne trdil — tudi nekoliko poezije! Toda sedaj govôri knjižica: »I. zaklad mojega imetja! « »Porodil sem
Strte peruti (1894):	opoldne h goli prozi po dveh ali treh urah nebeške poezije v šoli! Umazani mršavi pes in rejeni črni maček mi
Slučaji usode (1897):	govorjenju sodé, bi tebi zakon, ki bi moral biti vrhunec poezije, ker naj bi slonel na neomahljivem stebru mejsobne ljubezni, samó

▶ poflisati se glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo)(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

potruditi; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

poflisati se

pofliſsajteſe

Sacrum promptuarium (1695):	Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh
Sacrum promptuarium (1695):	ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon
Sacrum promptuarium (1695):	prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno

▶ pogača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogače
Pripovedke za mladino (1887): ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in pogače.

pogačo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od
Mlinar in njegova hči (1867):	imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za

pogazho
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze

▶ Pogačar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pogačarja
- Pogačar-ja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa

▶ pogajanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogajanja
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo
pogajanje
Gozdovnik (1898): svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj

▶ pogan samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poganov

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kobilic razlegli okoli Kejševega. Oko ni seglo do konca brezštevilnih poganov, ki so celo dolgo polje s konji zakrili. V sredi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	mestu, ki tačas je bilo dobro utrjeno in zavarovano od poganov. V mestu je podučeval na skrivnem, ker niso mnogo marali

▶ poganski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poganska
- paganska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek
poganskega
- paganskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker
poganski
- paganski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih
poganskih
- paganskih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako

▶ poganstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poganstva
- paganstva
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete

▶ poganjalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

poganjalec

Fizika (1869):

Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj

▶ poganjalka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

poganjalka

Fizika (1869):

Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53.

▶ poganjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poganja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ne smé muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki uri sveta pomika se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je, da se več veljavnih mož za to, kar zlo poganja, ali kaj, ker ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je bilo predloženih, kterih bistvenost pa je: naj se vlada poganja še dalje kar je moč za mirno spravo; ako pa
Zlatorog (1886):	takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla

poganjajo
Zoologija (1875): vrste in so se tudi kakor take opisovale. Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke

poganjal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ponoči je viditi, kakor da bi ogenj iz nje poganjal. — Ko pride megla, ki ima veliko elektrike v sebi, nad
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si izvolili za tisto mesto, za ktero sem se jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi

poganjala
Fizika (1869): sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki

poganjati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sči alj ne; in da se ne sme motiti alj poganjati, kedar se k scanju pripravlja. V temnotnih hlevih tako pazenje
Mineralogija in geognozija (1871):	Skorija bila je še prevroča, da bi bile rastline mogle poganjati korenine ter rasti, živali pa brez rastlin ne morejo živeti
Stelja in gnoj (1875):	zamore seme, padajoče z drevés, res do zemlje priti in poganjati. Koristno celó je v tako zemljo za eno leto podzemljic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	je treba dobro paziti, kdaj bo mošt v kadi pričel poganjati mehurčke, kar je znamenje vrenja; od tega časa mora ostati
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	še celó poprijaznil se je žnjim. Dopustil mu je, poganjati drobnico na paši do njegove ograje, kar bi kak drug

▶ poganjek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poganjek
- poganjk
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za 12 do 14 dni
poganjke
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se

poganjki

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	so v kolenu vpognjeni; da so cepiči lahko šibkejši kakor poganjki na podlagi ter da se cepič lažje drži in poveže
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v stran so tedaj: da se kot podlage lahko vporabljajo poganjki, ki so v kolenu vpognjeni; da so cepiči lahko šibkejši

poganjku
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet

▶ pogasiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogasi
- ogasi
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po
- pogaſi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove

pogasil

Oče naš (1854):	Marsikter je mogel celo uro čakati, da je svojo žejo pogasil. Nace, to je bilo strašno! Kamne smo v usta jemali
Najdenček (1860):	poginil; ali veš, kdo ti je v žareči pušavi žejo pogasil? ali ni bil velbljud? Kdo te je izlekel izpod snežnega
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	že na predvečer; kmalu je lilo v potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih

pogasiti

Blagomir puščavnik (1853):	pogasiti in kej rešiti — je bilo vse zastonj. V malo urah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tolkel je in mahal in pihal krog sebe, in skušal pogasiti plamen, kterega je mislil videti. K strežnikoma obernjen je zaječal

pogaſſiti
Branja, inu evangeliumi (1777): pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo

▶ pogen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lok; kontekst

pogni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel

▶ pogerovati glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zahtevati; splet

pogeruje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi

▶ pogibati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poginjati; [sskj]

pogibalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig) pogíbalo, takó de me je, ko sim se bil ravno vlegel

▶ pogin samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogin

Bore mladost (1862):	nje priti čez čern brezen, v kterem meni ali tebi pogin žuga. " „Ne žaluj, ljuba moja, ako hočeš, naju v nedeljo
Razne dela (1870):	Dvomim de vteče potem samotež posamezni glasnik, De bi naznanil pogin Trojancam armade vesolne. Svetem tedaj vam, pozor! — Za vse je
Razne dela (1870):	njegovimu ni nar manjši namere pravedne, On se prekucni v pogín, zavij ga v sramoto izidba! Niso sovražni ti ne bogovi
Razne dela (1870):	tem veljavni v boritvi razločbe, De te ne dregne v pogín z nevžugano sulico svojo. Paris overne na to sledeče besede
Razne dela (1870):	Nad veličanstvam in nad srečo vajno. Vladarjev pad, visocih glav pogin, Sta mu ugod, sta petja mu predmet, Ki se glasi
Razne dela (1870):	kér samovoljnosti nepokoren duh ......... živo v dušo piči, Prepir zbudi, pogin prisiči, Ter svetu v sleme, uma gluh, Požara baklo drzno
Razne dela (1870):	ni mar? Kaj derhtiš, hudobe ker zarotno Krog in krog pogin al kvar grozé? Bog bedí, med nami ni samotno, On
Razne dela (1870):	Kseno-Kronid, nej sodijo drugi bogovi, Kimu premaganja dar, in kimu pogin se spodobi. Tako presodi sivor in jagneta dene v kočijo
Gospa s pristave (1894):	za sovražnika te železne vrste z močnimi sulicami; pretile so pogin onemu, ki bi jih napadel: a močnejša nego strah pred

pogina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	je dal pravila svoja tako prenarediti, da v slučaji „Sokolovega” pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski čitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	žrtvam alkohola, da se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina. Dokler je alkoholizem le telesna bolezen, ima prvo ulogo zdravnik

▶ poginiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umreti; [sskj]

pogine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in na kteri se on prikaže, nekoliko časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost
Oče naš (1854):	preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade
Oče naš (1885):	preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in
Gozdovnik (1898):	govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. «

poginejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina

poginem
Divica Orleanska (1848): bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla

poginemo

Oče naš (1854):	Gospod! “ je molila, „skaži nam vsim Tvoje usmiljenje, če ne poginemo. O strašna noč je! Mati Maria, tolažba vsih žalostnih, pomagaj
Oče naš (1885):	Gospod! “ je molila, „skaži nam vsem Tvoje usmiljenje, če ne, poginemo. O strašna noč je! Mati Marija, tolažba vsih žalostnih, pomagaj

poginil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem

poginol

Viljem Tell (1862):	je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert pod morivčevo rokó. — Povedal mi je Ivan Miler
Gozdovnik (1898):	vodi Salto de Agua. Padšemu v valove je le konj poginol, in ker je bil Fabij izvrsten plavalec, in sta mu
Gozdovnik (1898):	druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje se mi pač ne bo nikdar izpolnilo

poginila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo
Genovefa (1841):	bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza

poginile
Kmetijske in rokodelske novice (1847): iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami
poginili
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim
poginilo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): 200 prasičev, kterih je poprej 6 ali 8 na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto

poginiti

Genovefa (1841):	polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej

▶ pogladiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogladi

Jela (1859):	nedolžno dekle in plaka. Čez nekaj časa vzdigne glavico in pogladi lase nazaj; solze, ki tekó po njenih licih, kapajo na
Mahmud (1870):	le temno in ne zave se popolno. Z roko si pogladi lice, kot da bi hotel zatreti vse bolestne misli, pa
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	z mesta ne gane, stopi on k njej in jej pogladi podbradek, da deklici šine rudečica preko ušes, Riblju pak se
Na Žerinjah (1876):	opravi, in sede počasi zopet na stol. Guvernanta pak se pogladi po temenu, in seže po knjigi, ki je ležala na
Ivan Slavelj (1876):	vrta njegovega. Pri cerkvenih vratih opravi poklon in pred župniščem pogladi dvorskega psa Tetirja; potem pa stopa dalje, čez mostiček, dokler
Mačeha (1883):	ne veste prijatelju kaj pisati? poreče Piber bridko in si pogladi podbradek s tako nevoljo, da se je Elza zbala, da
Zádruga (1890):	z glavo kimal in kadil viržinko. Zdaj se vzdvigne Zagorski, pogladi si dolge lase in igraje se z dolgo zlato verižico
Obljuba (1894):	takó trd. Žena se ohrabrí. »Tonček,« deje mehko in mu pogladi zmršene lasé, »kàj ne, dela nisi dobil, zapodili so te
Gojko Knafeljc (1899):	smrčal. Ivanka se hipoma izvije ter vstane. Z roko si pogladi zmršene lase, se ustopi tik pred Gojka, upre oči trdno

pogladil

Na stricovem domu (1860):	mi je zdelo bolj praznično kot navadno, celo šolmašter je pogladil za nocoj svoj gerčavi glas, kolikor je bilo mogoče. Svetniki
Bolna ljubezen (1874):	odpustiti. Smo nekoliko nagli, nekoliko osorni (in tu si je pogladil s slastjo lepo počesane lase, kakor bi hotel reči, drugi
Rokovnjači (1881):	ter pogledal še enkrat ono pisemce; z roko si je pogladil čelo in oči, kakor da bi bolje videl, — in z
Od pluga do krone (1891):	nató se je nekoliko popraskal za ušesom in z dlanjó pogladil po čelu. «Takó, takó,» reče nató prijazni duhovnik, mož suhotnega
Lisjakova hči (1892):	se ozira po vitkem častniku, ki je konju popustil brzdo, pogladil ga po vratu in počasi odjahal dalje. Ko izgine okolo
V krvi (1896):	mi prvo, odločilno besedo,« je dodal zadovoljno Strel ter si pogladil svojo plešo. Bil je mlajši od Pajka, gigrlsko eleganten, zraven
Kotanjska elita (1898):	bil zdaj srečnejši od Travna? ! Pristopil je k ženi, ji pogladil lice in ji sedel nasproti v mehki naslanjač. * * * Mrak je
Gojko Knafeljc (1899):	mi smo bili varčni, zelo varčni, gospoda! « Grahor si je pogladil sivo brado in se ozrl samosvestno po drugi družbi. Gojko
Gojko Knafeljc (1899):	košatih, sivih obrvi, si takoj popravil naočnike, a skoro nato pogladil v neki zadregi svojo dolgo brado. Skoro potem je vstal

▶ poglavar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poglavar

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in je tudi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje

poglavarja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	domú. Jesuſ je ſhe govoril, kar ſe nekaj ſlushabnikov do poglavarja ſkosi ljudí perpahá, ino mu rekó: „Umerla je vaſha hzhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	škof g. g. T. Legat je vpričo 4 ministrov, deželniga poglavarja, predsednika mestne srenje in silno velike množice ljudí opravljal cerkovno
Viljem Tell (1862):	nemiren, roké se mu tresejo, očí vrté, upira jih na poglavarja in proti nebu. — Naglo seže v tul po drugo pušico
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dva uklenjena maorska poglavarja. Na prvi pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je stregel oni osodepolni večer. Nehote je začudeno
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	póroka, ki sta prišla prostovoljno v past. “ „Pa vsaj nista poglavarja, ki sta prišla z zagotovljenim varstvom v Avkland? “
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gospoda Browna sta stopila na krov tudi dva uklenjena maorska poglavarja. Na prvi pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je

poglavarjem

poglavarjam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga

poglavarjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so

poglavarjema
Ljubite svoje sovražnike! (1899): od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar

poglavarjev

Viljem Tell (1862):	danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naslednje jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena

poglavarji

Viljem Tell (1862):	na palatinatu Cesarskem, da potožim tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da prejmem stare svobode pečate, Ki jih sicer je dal
Gozdovnik (1898):	Je-li ne znajo beli možje, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga

poglavarju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in

▶ poglavarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poglavarjev
- poglavarjevi
  Viljem Tell (1862): prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo.

▶ poglavarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

poglavarski
Kmetijske in rokodelske novice (1848): in koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim

▶ poglavarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poglavarstva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski

poglavarstvo

poglavarstvo
Zlata Vas (1848): v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri

poglavarſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ta pomozhek doſezhi mogel. Potem bo z. k. deshelſko poglavarſtvo proſila, de bi ſe sgodilo, kar bode k pridu kmetijſtva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne samorejo pred kushnimi kosami obvarvati, sató je z. k. poglavarſtvo vſim sdraviteljem priporozhilo, ne ſamo odraſhenim otrokam ampak tudi drugim

poglavarstvu
- poglavarſtvu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1841 — 522 , rojenih je pa bilo vezh 4187. V tershaſhkim poglavarſtvu jih je bilo v letu 1842 rojenih 18,938, v létu

▶ poglaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glaven; [sskj]

poglavnega
- poglavniga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od
poglavnem
- poglavnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa

poglavno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	korar Jelovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je
Najdenček (1860):	sim se bal, to se je pač preveč rés zgodilo. Poglavno mesto otoka Malte, La Valete, smo kmalo vzéli, Egipčane premagali

▶ poglaviten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poglavitenpridevnik, splošni, nedoločeno
- poglaviten
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost

poglavitnapridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica
Zoologija (1875):	črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja
Botanika (1875):	Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo

poglavitne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela
poglavne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in

poglavitnepridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pregled pa velja samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne reči. 1. Polje. Ne le veliko novega polja je zdaj
Zoologija (1875):	v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč

poglavitnejšapridevnik, splošni, primernik
- poglavitniſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja
poglavitnejšepridevnik, splošni, primernik
- poglavniši
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih
poglavitnejšihpridevnik, splošni, primernik
- poglavitniſhih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte
poglavitnempridevnik, splošni, nedoločeno
- poglavitnim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan

poglavitnipridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica
Botanika (1875):	bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da
Botanika (1875):	živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v
Botanika (1875):	je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva
Botanika (1875):	Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od

poglavitnihpridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe
Fizika (1869):	ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na

poglavitnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- poglavitnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je
poglavitnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- poglavitnimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le

poglavitnopridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga

▶ poglavitno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ

poglavitnejšeprislov, splošni, primernik

poglavitniši

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	naj se ta štupa 2krat ali 3krat ponoví. To so poglavitniši zdravila zoper imenovane bolezni. Gospodár naj pa konju — posebno če
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj so poglavitniši téle: Konj pokašljuje; — če ga le enmalo za goltanc

poglavitnoprislov, splošni, nedoločeno
- poglavitno
  Sveti večer (1866): otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota

▶ poglavje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poglavje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf).
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali
Ferdinand (1884):	Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je
Tiun - Lin (1891):	Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko

poglavju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta

▶ pogled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogled

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ji nič prav prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih
Maria Stuart (1861):	Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico
Mlinar in njegova hči (1867):	ta vé, ali preživim leto ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor
Astronomija (1869):	sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne
Deborah (1883):	Ana, sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem
Gozdovnik (1898):	zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika.
Gozdovnik (1898):	mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je

pogleda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je
Divica Orleanska (1848):	Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat
Roza Jelodvorska (1855):	Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so

poglede
Tiun - Lin (1891): zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega

pogledi

Valenštajn (1866):	ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel
Gozdovnik (1898):	jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil

pogledom

pogledam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako
Roza Jelodvorska (1855):	Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost zahvali.

pogledom

Ferdinand (1884):	vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in
Ferdinand (1884):	predenj od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so

pogledu

Genovefa (1841):	vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé
Blagomir puščavnik (1853):	Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí
Botanika (1875):	pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer
Občno vzgojeslovje (1887):	pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave

▶ pogledajoč prislov, deležje ↘ IMP

pogledajoč

pogledajozh

Genovefa (1841):	Oh, ljubo déte;” je dalje govorila ga s ſolsnimi ozhmí pogledajozh, „nizh nimam, kar bi ti v ſpomin dala, kakor ta
Genovefa (1841):	ſkerbí. Ja, ljubo déte! ” je rêkla dalje, ga s ſolsami pogledajozh, „On je doſléj sa té ſkerbel in ſhe dalje bo
Genovefa (1841):	In Genovefa je terdno roke ſklenila in pobóshno v nebó pogledajôzh rekla: „Réſ je, o Bog! Ti ſi neſkonzhno bogat v
Genovefa (1841):	prav poprijéla. Veſ oſtermèn je poſtal, vſe s velíkimi ozhmí pogledajózh in rekel je: „Mati, kaj je tó? ſaj je vſe

▶ pogledati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogleda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí ako vidi, da
Blagomir puščavnik (1853):	joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega je pri
Revček Andrejček (1891):	mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica
Revček Andrejček (1891):	No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po
Gozdovnik (1898):	kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem
Gozdovnik (1898):	bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je

pogledajo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh
Zlata Vas (1850):	vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak

pogledal

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je
Genovefa (1841):	in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo
Genovefa (1841):	ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de
Oče naš (1854):	kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste
Oče naš (1854):	ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil
Sveti večer (1866):	je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti
Mlinar in njegova hči (1867):	me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé
Oče naš (1885):	kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč: „Gotovo ste
Gozdovnik (1898):	zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil

poglednol
Robinson mlajši (1849): tude poslednji verh gore iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo

pogledou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Inu ta Goſpud ſe je oseru, inu je na Petra pogledou. Inu Peter ſe je ſpouniu na to beſedo tiga Goſpuda
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogleda na Boga, de bi tudi Bog na nega na pogledou. Uvelle bi gratale te roshe, v'narodovitnoſti bi shaluvala ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu milu jokou. Taku hitru pa, ko je na nega pogledou, taku nikar dergazhi, koker tu ſonze ta led reſtopy, ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poprei h' pokuri sbudiu, koker de je Chriſtus na nega pogledou. Katiru nam na sname da, de malu pomagajo te snamne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' eno greſhno perloshnoſt. Aku ti na boſh na nas pogledou, taku nas bo ta tema te hudobe pokrila, inu ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu na Petra pogledou, de bi on sa voIo ſvoiga velikiga greha ſvojga satajeina
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ohraniu. Aku bi ſe na biu oſeru, inu na Petra pogledou JESUS, bi Peter na biu JEsuſa posnou, bi ſe na

pogledala

Genovefa (1841):	bode tudi tu veliko terpljênja iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni
Genovefa (1841):	fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav
Genovefa (1841):	in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh

pogledale
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je

pogledali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jim cerkev, in več drugiga skazal, smo tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke
Tiun - Lin (1891):	stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če

pogledli
Robinson mlajši (1849): Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je

pogledam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi
Ultra! (1867):	dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti

pogledamo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali
Fizika (1869):	stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To
Botanika (1875):	njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih

pogledaš

pogledash

Kratkozhasne uganke (1788):	to posodo v' perſt. Kader zhes 8. dny v' posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI
Kratkozhasne uganke (1788):	leſtne poſhreſhnoſte pak se nigdar nobene ſtvareze nalôtem. Ena ſhâga. Pogledash mene v' obras, tok menesh de sem nôzh; al zherna

pogledaš

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vsako vas — zoper več kot 5 milijonov ljudí. Kteriga človeka pogledaš, je sovražnik. Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim
Mlinar in njegova hči (1867):	ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne

pogledat
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor
pogledata
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij
pogledate
Izidor, pobožni kmet (1887): ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista

pogledati

pogledat'

Abecedika ali Plateltof (1789):	to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs erdezh? Gor' poględat' ſi nevupam, Ter vnęte ſa liza vſe.
Abecedika ali Plateltof (1789):	de sdej moj obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe,

pogledati

Genovefa (1841):	vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je rékel: „In
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Kesánje in žalovanje. Sram me je, k Tebi pogledati, o Bog! — Toliko sim storil, kar Ti gotovo ni všeč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko
Valenštajn (1866):	zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo
Ferdinand (1884):	je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval
Občno vzgojeslovje (1887):	srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem

poglej

gledi
Valenštajn (1866): Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama

pogledei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozhmo pred oblyzhiam tvoje jese skriti. Ti pa o Goſpud! pogledei na nas, inu na perpuſti, de bi ſi od tebe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa omitje, inu sbriſeine naſhih grehu Nebeſhkimu Ozhetu pokasat rekozhi: pogledei Nebeſhki Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader v' greh pademo, de v tiſtimu na

pogledej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev
Branja, inu evangeliumi (1777):	djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on

pogledi

Mlinar in njegova hči (1867):	več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja?
Deborah (1883):	pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi prinesel iz
Deborah (1883):	Ljubljane, ko si bil prvikrat z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga več

poglei

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei stury: Skus beſeide tvoiga
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bog dopade Naſhiga peitja glaſs , Dodeli tvoje gnade, s'Nebes poglei na naſs. 2. To nozh, preiden terpetr Je Kristus isvoliu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu pret tebe priti, s'Gnado poglei na naſs.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	noster. 1. H' tebi dershimo Roke O Lubi ozhe naſh! Poglei tvoje otroke, No ſe vſmili zhes naſs. Bodi vſel poſvezhena
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al kaj sa enu shitu bode ratalu? al fallilu, toku poglei na Tablo, kaj sa en Planęt visha to Lętu, inu

poglej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. )
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni
Valenštajn (1866):	več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	„Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam na vertu
Oče naš (1885):	novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega
Gozdovnik (1898):	za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in

polei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	2. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves

polej

Branja, inu evangeliumi (1777):	pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od
Branja, inu evangeliumi (1777):	odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo
Branja, inu evangeliumi (1777):	lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej! leta je tvoj Syn. Potler
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An-

poglejmo

pogledeimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogledeimo, koku negova nar vezhi lubesen s' zeliga shivota to ſveto
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Saturei pokleknimo s'nar vezhi hvaleshnoſtjo pred Chriſtuſa naſhiga Odreſhenika, pogledeimo na nega s' objokanimi ozhmy, inu rezhmo: Affectus. O Jagne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	put ſe je ſturiu koker kervave kaple tekozhe na semlo. Pogledeimo to shaloſtno podobo naſhiga Odreſhenika v' timu vertu Gethſemani, katira
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	leta je ena prava, mozhna, inu sveſta lubesen! Lubesnive duſhe! pogledeimo mi tukei naſho lubesen pruti Chriſtuſovi lubesni, hyr mi pravimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prava lubesen pruti Bogu na perpuſty greha, na perpuſtyBoshjiga reſshaleina. Pogledeimo naſhiga JESUſa, katiri sa nas s' ſmertjo rina, ſturimo tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesen pruti Chriſtuſovi lubesni, hyr mi pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na to ſveto kry naſhiga ESUſa, katiro je on v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de mi reſnize na govorimo, kader pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi Bogu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katira je pouna te nar sveſteiſhi, inu nar vezhi lubesni! pogledeimo, koku ta edynu rojeni Boshji Syn, tu veſelie teh Angelou

pogledejmo
Branja, inu evangeliumi (1777): Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud

poglejmo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	danàs Jęsuſa lę pred Kajphasovim inu Herodeshovim ſodnim ſtolam, inu poglęjmo, kaj nam on sa en exempel tę pokóre da, kakú
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lohka vganete, de obeden drugi, kakor naſh vſmileni Nebęſhki Ozhe. Poglęjmo sdaj, kaj je timu Evangęlſkimu ſynu v'ſvojga Ozhęta hiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſtiga polja. Le poglejmo na naſhe vaſi, terge in meſta, poglejmo na vſe, kar je okoli naſ, ſkorej povſod bomo negudnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ne bilo viditi nizh prasniga in puſtiga polja. Le poglejmo na naſhe vaſi, terge in meſta, poglejmo na vſe, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Marija se spravlja k Jezusu, Pojdmo še mi, poglejmo še mi, Bomo vidili Jezusa, Jezusovih pet kervavih ran, Jezusovo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	draga reč, za ktero bi mogli Oglejskim patriarhom hvalo vediti. Poglejmo namreč, kako daleč se sedanji čas sedeži Slovencov stegujejo, koliko
Valenštajn (1866):	moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda njihov í strahoviti Zapovednik? Poglejmo, ali ne Poznajo več obraza, ki jim bil Je solnce
Gozdovnik (1898):	kraj. « »Pritrjujem, sine moj,« reče Kanadčan. »Pojdimo k zlatovišču ter poglejmo, kaj bi se dalo ukreniti. « S tem zapusté piramido, pa
Gozdovnik (1898):	hočemo preteči. « »Tako tudi jaz menim,« priglasuje Pepo. »Dajmo pa poglejmo, da pridemo naprej. « Za sedaj se jim ni bilo bati

poglejta

poglednita
Robinson mlajši (1849): prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner

poglejta

Genovefa (1841):	ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne môgla glédati! Pogléjta ſaj, kako kervava sahaja. O kolikorkrat jo bóta v prihódnje
Genovefa (1841):	grôſa sadéne. ” Pa Genovefa ni nehala proſiti in moliti: „O pogléjta ſaj na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta

poglejte

pogledeite

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vi vſi, katiri memu hodite po timu potu, premiſlite, inu pogledeite, ali je ena takſhna britkuſt, koker je moja. On je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ene mehke, mu skerbne veſti ſo tukei gratali ti Judje! pogledeite le: tih dinarju, katire ſo sa ta greh shteli, ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader je on videu

pogledite

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vendar prenesramna. Ali nimate v rokah Matičnega računa in proračuna? Pogledite va-nja in prepričajte se, da hiša donaša 450 gold. čistih
Deborah (1883):	novo nebo ustvaril Ani in Jožefu k poroki? E, pogledite nu, uže tukaj kum. Tretji prizor. Prejšnji. Pek, tudi velikim

poglejte

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici
Zeleni listi (1896):	prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte! « »Pa kaj naj bi neki videl, Zorica? « »Ne
Zeleni listi (1896):	dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte! « »Pa kaj naj bi neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče
Gozdovnik (1898):	še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani
Gozdovnik (1898):	drugo. Hočete ga li videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je

poglejva

pogledive
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika

poglejva

Gozdovnik (1898):	v roke priletel. Moral jo je pobrisati s severne strani. Poglejva, če mu je najti sled. « Med jezerom in med severno
Gozdovnik (1898):	drhtajoča roka s železnim risalom naredila. »Tukaj je hodil, Pepo! Poglejva da tu je kremen, na kteri je bil stopil in

▶ pogledavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogledaval

Robinson mlajši (1849):	dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tem ko je od časa do časa skerbno in boječe pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno

▶ pogledavši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pogledavši
Mlinar in njegova hči (1867): prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh, Micka, ko

▶ pogledovaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pogledovaje

Stric Tomaž (1853):	žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in njih verige
Oče naš (1885):	tako slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in

▶ pogledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogledoval

Blagomir puščavnik (1853):	pri mizi. Vitez vas je med vso pesmico po strani pogledoval kakor čuk. Za to sim nalaš sokola zleteti pustil, da
Oče naš (1854):	sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim
Oče naš (1854):	mož, kteri ga je s svojimi bistrimi, svitlimi očmí dolgo pogledoval. „Gospod Nace! ali smo Vas našli? Ta pot nam pa
Najdenček (1860):	umil me je. Skočil je na ključavnico, odperl vrata in pogledoval zdaj na mene zdaj na juho. Dal sim mu znamenje
Najdenček (1860):	Naj menj je bil šést vatlov širok. Z grozo sim pogledoval v globočino. Kastor je jezno otresoval svojo grivo in se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	molčé jo iz gostivnice poberejo. Pavliha je vesel za njimi pogledoval, in ko vsi odidejo, zavije prešička v papir, plača svoj
Oče naš (1885):	čutiti začel, v kakošnem strašnem stanu da je. Milo je pogledoval Barbo. Rekel jej je: „Barba, ali bedim ali se mi
Oče naš (1885):	sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim
Oče naš (1885):	še bolj pa stari oče kaj radi imajo. Nace je pogledoval Renato, ktera se je s Štefanom in gospodom Arkimboldom pogovarjala

pogledovala

Tine in Jerica (1852):	so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri kosilu
Stric Tomaž (1853):	ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela

pogledovali
- pogledavali
  Tiun - Lin (1891): na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se
- pogledovali
  Stric Tomaž (1853): cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to

pogledovati

Genovefa (1841):	to terpljenje is Tvôje ozhétne roke prijéti. Lé na-te hozhem poglédovati in ſe ſvôjih preganjevavzov ne pritoshevati. Tvôja voljà je taka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla. — Ko
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tako hočem sam sebi reči, hočem prav pogosto proti nebesam pogledovati, de bom vedno spet nate mislil, dobri Oče! — Prav pogosto
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	plemenito hišo — po zvijači, po goljufiji! Dijakoni so jeli na-nj pogledovati, pomenkovati se — gotovo o njem — zdelo se mu je, da

pogleduje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj
Mlinar in njegova hči (1867):	kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem

pogledujejo
Roza Jelodvorska (1855): Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom
pogleduješ
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih
pogledujte
- pogledovajte
  Zlata Vas (1850): de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite, kdo de sim.

▶ pogleštati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gleštati; kontekst

pogleštal
- pogleſhtal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma

▶ pogmerati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pomnožiti; nemško-slovenski slovar

pogmeral
- pogmiral
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode

▶ pogmirati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

pomnožiti, povečati; nemško-slovenski slovar

pogmirati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njega v'uſſeh potrebah na pomuzh klizati, inu njega zhaſt pogmirati. 2. Is svojem bliſhnem v'lubeſfni, per myru, inu dobri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa, MArie D. inu S. Joſhefa pogmirati, inu vas na pot perpellati po treh svetemu prigledu vashe

▶ pognati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pognal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od
Gozdovnik (1898):	mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč

pognala

Genovefa (1841):	Genovefa ni pognala devize. Goſpé ſo ji povédale, de je tiſta dobra dékliza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od

pognale
Kmetijske in rokodelske novice (1844): istrébi jim vſe mladike , ki bi bile v pervim letu pognále ; ne puſhaj ga od dveh pavzov daljſhiga ſtebla is semlje

pognali

pognale
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ali treh ozhéſ; is téh bote perhodnizh gotovo dve mladike pognále. (Konez ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni

pognali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da
Gozdovnik (1898):	užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali v vodo, potem pa na breg,« reče Pepo.

pognalo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker

pognalu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze

pognati

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ga ni treba udariti, ampak z navadnim glasom ga ali pognati ali ustaviti. Če se konj včasi skuja, je tega večidel
Jerica (1859):	res. « »Kako morem? Le-to ti rečem, zanjo se že smeš pognati, in če si zraven tudi vrat zlomiš! « »Pa veš kaj
Razne dela (1870):	tu in tam. Pervi kor. (Kajetan. ) Poberi se, al te pognati znam. Drugi kor. (Bohemund. ) Pa boš poprej za vrat in
Planšarica in pastir (1881):	le proti večeru šli, ko je bilo čas na planino pognati. »Mina, o škratu povej, da bom vsaj vedel, kakošen je
Izza mladih let (1882):	bil je skrajni čas zgovoriti se, kako zastati in kako pognati, kajti Kamenice so bile pred nami. Poprijel je besedo Paternošt
Testament (1887):	Gotarda. Stari se je hudoval dolgo, a naposled je ukazal pognati. Topolščakovi svatje so že čakali. Mnogo jih je bilo, in
Na krivih potih (1893):	ga je bil grajščak dal vreči po stopnicah in ga pognati s psi iz grada, ni več približal grajščaku. Srd se
Na krivih potih (1893):	v njih sredi. Vseh družin že zaradi tega ni mogel pognati po svetu, ker bi potem na enkrat ne bil imel
Moja hoja na Triglav (1897):	bi sicer smel, kadar pride do svojih let, od hiše pognati mater, očima in vso njiju obitelj. Vprašava torej, kako naj

požene

poshene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj

požene

Stric Tomaž (1853):	poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči
Gozdovnik (1898):	da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan

vshene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo

poženejo

posheno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in

poženejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in

▶ pognesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pognete
- pognede
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to
pognetite
- pognedite
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bo kaplice mleka v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim

▶ pognojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pognojena
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na različen način, tako da smo lahko

pognojeno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vohravt. i. t. d. ſe ſéje po vertih v dôbro pognojeno shivo perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lokaſtih; polje je le po verhu obdelano, in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glote, ko shita pridela. Pazh réſ

▶ pognojitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pognojitvi
- gnojitvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo

▶ pognojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pognoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in

pognoji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v hišo, in kar hočeš narbolje pognojiti, s tem, gnojem pognoji, in bo rastlo, de bo veselje. — o — Nekaj od Slovencev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſako léto povſod vſe ne pograbilo, de ſe hoſta tako pognojí, in mladesh nekoliko poraſte. — Shivina naj bi ſe tudi toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	opravila v meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe dobro srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe, salate, ſhpinazhe, graha. Zheſen dobro svéshi, zhebulo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſejati miſliſh nar bolj perléshe. ) Dobro vdelaj semljo, in ne pognoji* jo s opréſnim, ampak s dobro predélanim gnojem. Eni ſvetovajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je takó le ſtoriti: 1. Njive s dôbro predelanim gnojem pognoji, pridno in pogoſtoma jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam

pognojil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno

pognojiti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski zhebul ſaditi, verte pognojiti, inu prekopati, kader Meſsez doli jemle, koreinove ſeme ſejati, de
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne pride nikdar smrad v hišo, in kar hočeš narbolje pognojiti, s tem, gnojem pognoji, in bo rastlo, de bo veselje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njive sdelovali, ſaj imamo njiv doſti, ſhe teh nemoremo pognojiti; shivina v hlevi ne bo tako sdrava, kakor na paſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne poſhkodjejo. ) — Koliko ſe ogerſhizhne preſhe sa zel oral semlje pognojiti* potrebuje, ſe ne more ſploh na tanjko povedati, to ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preden ſe saſuje. Na Franzoskim potrebujejo sa zel oral vinograd pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi

▶ pogoda samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sporazum; kontekst

pogode
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se

▶ pogodba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogodbe

Divica Orleanska (1848):	Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je
Oče naš (1854):	brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vem, vem; ni me treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu

pogodbi

Zerkviza na skali (1855):	v ſvojim obupu: „Ștoj, ſhe ſi mi ſlushen pa najinih pogodbi, torej mi ſpolni moje poſlednje povelje! ” „In to je? ” je
Gozdovnik (1898):	sir Wallerstone, ker o tem ne stoji nič v najuni pogodbi. « »Well, to pristavimo nov paragraf. Plačam vam 100 dolarjev več

pogodbo

Čas je zlato (1864):	mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in ježe vadi. Lenče
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je

▶ pogodba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogoj; kontekst

pogodba

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popolnama snažne biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí

pogodbah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dolgo ne bo pri koncu, ako ne bojo po druzih pogodbah miru storili. Zakaj ta vojska ni kakor navadna vojska, de

▶ pogoden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povoljen; Pleteršnik

pogodno
Robinson mlajši (1849): se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le mogla se uperše, sta se

▶ pogoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogodila
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca

pogodili

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	je imel Gorico, Bolec in pomorje, so se pa tako pogodili, da bi prišle tudi te dežele k Avstriji, kadar bi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zložile, to je, da bi posamezni posestniki se med seboj pogodili in razstresene posestva, njive in drugo tako med seboj zamenili
Šaljivi Slovenec (1884):	svoje bivališče, da se bomo zavoljo delitve njegove ranjce matere pogodili. Občinski predstojnik v G. 26.) Podpisano županstvo poživlja Petra Kurenta
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	se je tožba poravnala, ne vém, bržkone sta se stranki pogodili. Ob jednem se je oglasil zopet Jurij Apfaltem zaradi gore
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ako smo zašli. Reči moram, da so jo prav dobro pogodili in jednoglasno predlagali, naj ostanemo tu, kjer smo, dokler ne
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	stotnik. »Res je, gospod stotnik,« rečem, »prav dobro ste jo pogodili, zdaj pa se tudi več ne čudim, da vsaki taki
Žgánjar (1890):	je še dolgo sedela pri žganju; na zadnje so se pógodili za smreke in seveda ni moglo biti brez „likofa". In
Pegam in Lambergar (1891):	trenotje še lehko pogodim s cesarjem. " „Ali se niste že pogodili? " vprašala je ona hudobno. „Jaz sem mislila, da se le
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	koncu leta 1789. prodali svojo ladijo malim čolnarjem ter se pogodili ž njimi glede na prevažanje blaga. Pri prodaji so si

pogodiva
Kitica Andersenovih pravljic (1863): To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli

▶ pogoditi glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zadeti; SSKJ

pogodil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi rad bere naše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	Pa tudi ta hvala pesniku po pravici gré, da je pogodil národni način pesniški, ne samo po unanji obliki, ampak tudi
Gozdovnik (1898):	sporočiti ni svoji ženi ni svojemu sinu. Dobro ga je pogodil vaš nož, Kučilo, in pa o pravem času! «

▶ pogodnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

udobje; kontekst

pogodnosti
Robinson mlajši (1849): korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči

▶ pogodu prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogodu
- pogodi
  Robinson mlajši (1849): južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore
- po godi(združena oblika)
  Mlinar in njegova hči (1867): Kaj delam? Aha! To se ve, da bi vam bilo po godi, ko bi nič več ne delal, ko bi tu
- po godu(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri

▶ pogoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogoj

Divica Orleanska (1848):	Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol
Divica Orleanska (1848):	ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si
Občno vzgojeslovje (1887):	te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu
Občno vzgojeslovje (1887):	lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk

pogoje
Aritmetika za učiteljišča (1885): 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe
pogojem
Aritmetika za učiteljišča (1885): razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52

pogoji

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za to, in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh
Mineralogija in geognozija (1871):	tù privrtati do vira ali ne. More se pod temile pogoji: 1) V kacem kraji, ki je više od mesta, kjer
Aritmetika za učiteljišča (1885):	si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične

pogoju

pogoji
Aritmetika za učiteljišča (1885): z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po pogoji je a : m = k, b : m = k1, c : m = k2

pogoju

Aritmetika za učiteljišča (1885):	enačba (§ 47., 2. in 3.), tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ondaj bi bilo število samo brezkončno veliko, kar je proti pogoju. § 81. Kakó je razstaviti sestavljeno število na njega prafaktorje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. in 3.), tedaj a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.), tedaj a ≤ b (§ 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.), tedaj tudi a ≤ b (§ 49., 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim

▶ pogojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogojenega
Gozdovnik (1898): maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov

pogojni

pogajivni

Pozhétki gramatike (1811):	biti, je serai, bom. 2. Od prihodniga snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil
Pozhétki gramatike (1811):	tu aimeras, il aimeroit, nous aimeríons, nous aimeriez, ils aimeroient. Pogajivni ſdajni. Konzhuje vſelej tako; rois, rois, roit, rions, riez, roient

▶ pogojenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izdajanje; kontekst

pogojenja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe

▶ pogolt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpah; Pleteršnik

pogolt
Pozhétki gramatike (1811): pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime

▶ pogoltati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogoltalo
- pogoltlo
  Robinson mlajši (1849): Morje je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v njem

▶ pogoltniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogoltne

Pozhétki gramatike (1811):	zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu
Maria Stuart (1861):	še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako

pogoltnejo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker je na
pogoltniti
Astronomija (1869): lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi

▶ pogoltnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izpahnjen; kontekst, Pleteršnik

pogoltnjenega
- pogoltneniga
  Pozhétki gramatike (1811): le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt

▶ pogonič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomočnik črednika; [sskj]

pogoniči
Zlatorog (1886): to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave

▶ pogor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požar; Pleteršnik

pogor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se

▶ pogorelček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogorelček
Zoologija (1875): septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar

▶ pogorelec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogorelce
- pogorelze
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh

pogorelcem

pogorelcam
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso

pogorelzam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	t. d. v Gradez ſporozhuje, denarje v kaſo poſhilja, jih pogorelzam is kaſe dobiva, in jim jih rasdeluje. Vſaka inſpektorija je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pogorelze ſkos to drushbo néha; nobena goſpoſka ne ſme pogorelzam vezh pogorelſkih piſem in páſov dajati, ker vſak pogorelz od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v reſnizi bratovſhnja, ki nima drusiga namena, kakor pomagati. Neſrezhnim pogorelzam pa tudi gotovo pomaga. Sa tó je pa ta bratovſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je ona pogorelzam v pretezhenimu létu 1843 pomagala, koliko deléshnikov je na novo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delí, od ſebe odvernili. Kako vſhezhno bi bilo sdaj vſim pogorèlzam povernilo, ktéro bi jim drushba ſ. Florijana, to neſrezho svediti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k ſe imenuje,” Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet lét pogorelzam in drugim neſrezhnim pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to visho pred neſrezho ognja obvarvaniga! Povernila je pa drushba pogorelzam v pretezhenimu létu 75081 goldinarjev in 50 krajzerjev; Şhtajerzam 25776

pogorelcev
- pogorelzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih
pogorelci
- pogorelci
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te
- pogorelzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen
pogorelec
- pogorelz
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati

▶ pogorelski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

požaren; kontekst

pogorelska

pogorelſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkodo ſhazajo in v protokol sapiſati dajo. VI. Kako ſe pogorelſka ſhkoda obſhaza? 40. Kadar ſe kterimu bratu neſrezha pergodi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pohiſhtev, ktere ſo bile savolj ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doleteti, in kakſhna podpóra in pomozhik bi nam bila tazhaſ pogorelſka drushba! — Vi pa, ljubi prijatli sunaj teh treh deshel! tudi

pogorelske

pogorelſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam tudi kashejo, kako dobre in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Poſtave pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florjana na Şhtajerſkim, Koroſhkim in Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe va-njo sapiſhete, ſvoje dolshnoſti vedili, bodemo drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	milih rodjakov, ako bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in Krajnſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vaſ sna morebiti bolj preprizhati , kakor — de bi Vam koriſt pogorelſke drushbe s beſedami na ſhiroko in na dolgo raskladali. Oni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo v prizhijozhimu letu 1844 le po

pogorelskim

pogorelſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga v drushbo plazhate. Pogorelſkim berazhem ſe le kaj maliga pomaga, vezhkrat ſe jim ſhkoduje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh sneſlo , kakor pa letni denar

pogorelsko

pogorelſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goldinarjev dobil i. t. d. 32. Ta drushba plazha vſako pogorelſko ſhkodo , naj ſe pergodi ſkos ſtrelo, ſkos hudobne ljudi. ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki naſhe novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in tako bo mnoshiza bratovſhnje ſ. Florjana od

▶ pogoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogorel

pogoril

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to ſhumo dobil; zhe mu je pa le tretji del pogoril, bo 100 goldinarjev dobil i. t. d. 32. Ta drushba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ſhe le 7 tednov po ognji osnanil, de je pogoril, kar bi bil po poſtavi she v pervih dveh tednih

pogorela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili

pogoreli

pogorele
Kmetijske in rokodelske novice (1848): družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le

pogoreli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji, ki ſo pogoreli, pa v kako bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſani bili, ſvoje pohiſhtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in proſtorne sopet poſtavili, kakor ſo jih iméli, prédin ſo pogoréli. Kdó móre to reſnizo tajiti? In to ſi samore vſak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ni bilo konca; 30. dec. se je oginj ponovil, in pogoreli so ob Moldovi sopet 3 mlini; komaj so ubranili, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	na Lozicah (vas med Št. Vidom nad Vipavo in Razdrtem) pogoreli 2 hiši z enim hlevom vred. Sreča to, da je

pogorelo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravijo : „nobeden ne vé, de bi bilo per naſ kadaj pogorélo. Bog, in ſveti Florijan me bo she tudi sanaprej obvaroval
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drushbe she toliko pomozhi dobi, de po ſvoji potrebi ſpet pogorelo pohiſhtvo more poſtaviti. 39. Zhe bi kdo miſlil, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tukaj ſamo od meſta Krajnja govorim — ko je to meſto pogorélo, bi gotovo ſhe dan danaſhni ne gledali pogoriſh; sakaj vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nalaſh poshgal, ali de bi prav po njegovi nemarnoſti pohiſhtvo pogorelo, takimu bi drushba ne le ſhkode ne povernila, temuzh bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je vſe pogorelo, bo zelo to ſhumo dobil; zhe mu je pa le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od Ljubljane, na veliki zeſti proti Krajnju, devétero kmetijſkih pohiſhtev pogorélo. Şhkoda je velika; nar shaloſtnejſhi je pa, de je V
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo. (Ruſovſki Zeſar) je novo vkaso dal, de ſe imajo vſako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo

pogoreti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti, in na svoje stare dni bi bil imel lep in

pogori

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkoda obſhaza? 40. Kadar ſe kterimu bratu neſrezha pergodi, de pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori, sa tiſto leto le pol letniga plazhila plazha. 51. Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtoji. 24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi umni moshje toliko ſhkode ne najdejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Drushba je obljubila, tadaj je tudi dolshna, neſrezhnimu bratu, kteri pogori, toliko v denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	hiše izpustí, kakor je potreba, da 10 funtov mehkih drv pogorí. Po takem se menda ne bomo motili, če trdimo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov drv. Ne pogorí pa vse popolnoma; to vidimo v tem, da z dimom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pa vodo, katere je tudi v najbolj suhih drvah nekoliko , pogorí od 10 funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov

▶ pogorišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogorišč

pogoriſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to meſto pogorélo, bi gotovo ſhe dan danaſhni ne gledali pogoriſh; sakaj vſe to bi bili v novizh ſoſidali, ker ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neſrezhe med ljudmi dela in de ſe zhe dalje vezh pogoríſh vidi, kamor ſe osremo. Vezhletne ſkuſhnje nam tudi kashejo, kako

pogorišča

Oče naš (1885):	hrabrost Podgojzdjanov; s tihim očitanjem je pokazal Ménart na tleča pogorišča, kakor če bi bil hotel prašati: „Ali je to plačilo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	smo se nad tujci. Glejte, zemlja je rdeča njihove krvi; pogorišča njihovih hiš pa rdeče nebesni obok! “ Mladi Maori je drgnil

pogorišče

pogoriše
Kmetijske in rokodelske novice (1846): mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga

pogoriſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	namen, in je le savoljo te obljube poſtala, de ſe pogoriſhe ſpet is sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkodo ſposna in prezéni. 42. Vſaka kantonſka goſpoſka ima dolshnoſt pogoriſhe pregledati in svediti, kako je ogenj perſhel, in komiſijonar bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in komiſijonar bo ſkerbel, de bodo vſi en dan perſhli, pogoriſhe pregledali in ſhkodo zenili. 43. Per ſhazilu ſe ne imenuje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi vtegnil kdo is kakiga drusiga na- mena denarje vsdigniti, pogoriſhe popuſtiti, pobegniti in kaj drusiga (s tem denarjem) pozheti. 48.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori

▶ pogorje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogorij

Kemija (1869):	zraku nespromenljiva. Nahaja se pogosto in časih kakor sostavina velikih pogorij. Vse njegove raztopne spojine so grenkega okusa in mečilne narave
Mineralogija in geognozija (1871):	moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje, o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A.

pogorja
Zlatorog (1886): vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter

pogorje

Marjetica (1877):	kakor bi mu ne bilo povšeči tudi tu, odplava čez pogorje v dolino, tja v obližje vasi na cesto iskat si
Marjetica (1877):	gorah okrog in okrog neštevilno kresov. Kakor zvezdnato nebo je pogorje na vse strani. Jedva vtrne eden ogenj, prikaže se drugi
Popotni spomini (1884):	jezerske podobe, bili sva hipno premaknem v hribovit svet. Veličastno pogorje se je vrstilo po poti s soteskami in najmičnejšimi brdovitimi
Šarevčeva sliva (1887):	do samotne Četene ravni. Takrat pa se je videlo vse pogorje v bliščečem požaru! Meta je hitela dalje in dalje. Sapa
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	začne grmeti in rdečkasti bliski švigajo nad nami razsvetljujoči robato pogorje in gosto meglo, katera je v nôči legla po dolini
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se ni mogoče ogniti niti na levo niti na desno. Pogorje se spušča na konci jezera v prostorno kotlinsko dolino. Iz
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	dohodu pred Livno, pobegniti iz mesta in prekoračiti precej pusto pogorje Krug-Vrbovnik, deleče livanjsko od glamoškega poljá, in zasesti Glamoč. Tudi
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	na turških mošejah in minaretih zablisne pólumesec. »Kozara planina«, široko pogorje v Krájini, leží na severo-zahodni stráni Banjeluke. Čudovito gosto porastena
Moja hoja na Triglav (1897):	Martina na Rávinjah. Za vasmi se v polkrogu sklada strmo pogorje nekaj v navpičnih pečinah, nekaj v bohotnem zelenju senožeti in

pogorju

Zlato pa sir (1860):	morem obljubiti. — Hipoma te postavim na Grintoljico, planino v Triglavskem pogorju, kamor sem koračil pet dolgih ur na svetega Jerneja dan
Marjetica (1877):	on za vrtnim drevjem in ne potihne njegova stopinja ob pogorju. Potem se vrne na svoje prejšnje mesto, vežni prag, počasnih
Grajski pisár (1889):	družbi z onim v vodi kradel ovce iz ovčnjakov po pogorju! « »Da bi ti jezik segnil, duša peklenska! « se je zatogotil
Grajski pisár (1889):	prav zgodaj prijezdil v Poljane. Hlapci njegovi so bili po pogorju nalovili nekaj odpadnikov, in te je hotel prevzeti in odpeljati
Grajski pisár (1889):	s slamo, kakor se vidi še dandanes včasih v Loškem pogorju. Ko se pričenja naša povest, sta tesala pred hišo hlapca
Grajski pisár (1889):	njega, niti njegovih hlapcev! Čula sem, da oznanjuje v tem pogorju častitljivi magister Juri sveti evangelij. Glej, da mi ga privedeš
Grajski pisár (1889):	boš vedel, s kom imaš opraviti. Da bi kradel po pogorju, saj vendar živim ob milodarih in božjih potih! Pravičnik je
Moja hoja na Triglav (1897):	polžke in žužke, katere je te dni iztaknil v triglavskem pogorju. A ni prišel do tega. Po grebenu od Malega Triglava
Moja hoja na Triglav (1897):	navpičnih pečinah, nekaj v bohotnem zelenju senožeti in lesovja. Na pogorju se prostira položna visoka planota in v ozadju te planote

▶ pogost pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogoste
- pogoste
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob
- pogostne
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na
pogostega
- pogoſtiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom

pogostih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	besedah. Jaz omenim med drugim tudi rev tukajšnjih prebivalcev in pogostih eksekucij zarad davkov. Kar se vtakne človek, ki je za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in kaj, in jaz

▶ pogosten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogostnih
- pogostneh
  Ta male katechismus (1768): podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je

pogostno

pogostnu

Ta male katechismus (1768):	od XXI. lejt, noter da LX. Se pak tudi skus pogostnu pytje post prelome? Nekar, ker je le jesti prepovedana. Od
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	po smerti mojega synu ſen druge trosht imella, koker njega pogostnu uſhivanje, kar je meni ta lube Jogr, katire je mene

▶ pogostiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogostil

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	rad imel, da so ga prijatli obiskavali. Rad jih je pogostil in prav duhovito kratkočasil. Krištof Šmid je sviral na glasoviru
Ferdinand (1884):	priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav dobro pogostil vse reveže po okolici. Neizrečeno je bilo ljudstvo veselo te

pogostiti
- pogostiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti
- pogoſtiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa

▶ pogosto prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpogostejeprislov, splošni, presežnik
- narpogostiši
  Tine in Jerica (1852): človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od

pogostoprislov, splošni, nedoločeno

pogosto

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se vonder v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš
Blagomir puščavnik (1853):	Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo
Kemija (1869):	razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec (§
Kemija (1869):	v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej
Kemija (1869):	Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali

po gosto(združena oblika)

Blagomir puščavnik (1853):	zopet mila pomlad povernila, sta vodila po gosto svojega sinka na plano v prosto podnebje, kjer je
Blagomir puščavnik (1853):	Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem bo dobil
Sosedov sin (1868):	ne bomo vekomaj živeli. " Smrekar je sam nocoj tudi precej po gosto pil. Jezik se mu vedno bolj in bolj razvezuje
Cvet in sad (1877):	morala se je s časom, ko je Leon vedno bolj po gosto zahajal na pošto, popolnoma preveriti. Pa slepila je sama

pogostu

Ta male katechismus (1768):	ſadoby, katira muzh je tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu se tu S. uſhivanje ponovy. Kaj je tedej S. Reshne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kar je meni podejlil? lubi, inu se ſadoſti sturil. Rezi pogostu, koker sem jeſt rekla: O Buh mojega serza , inu Buh

pogoſtama

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Koliko je treba vſaki dan naſtiljati? Govedini je treba bolj pogoſtama naſtiljati, kakor konjem in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama ſe perkashejo. Per ti priliki je goſp. Dr. BIeiweis ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Is Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Koseski. Navada shelesna ſrajza. Refniza tega pregovora fe pazh pogoſtama na ſvetu vidi. Naj ſe kaka ſhe takó dognana nova
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi pazh naſhi rojaki ſvoje verte s ſadnim drévjem bolj pogoſtama saſadili! de bi ſadja imeli sa ſvojo rabo, kolikor je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo pokasal. (Kér ſo kose letaſ na Kranjſkim) sopet prav pogoſtama otroke in odraſhene ljudi napadale, in smiraj bolj vſakdanje ſkuſhnje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo ravno rezheno, in zhe boſh shito ſnashil, in ga pogoſtama meſhal in premetaval. To ſo gotovo nar bolji ſredſtva soper
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivina selene ali ſrove klaje dobi, je tréba tudi bolj pogoſtama naſtiljati. — Seleno klajo sméſhaj, s ſlamo, de ne bo shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhteri take natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati; takó, de jih imajo sdaj vezhidel she po

pogoſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enu malu pomajnſhati, kęr ſe k'naſhi shaloſti lę prevezh po goſti med nami snajdejo. Skusi tvoje ſladku imę, o Jesus
pogoſtim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj

pogoſto

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi

pogoſtoma

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh saſejan plevél poruval in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtoriti: 1. Njive s dôbro predelanim gnojem pognoji, pridno in pogoſtoma jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam po verſti jih

pogoſtu

Branja, inu evangeliumi (1777):	sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej
Branja, inu evangeliumi (1777):	nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri

▶ pogostokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pogostokrat
- pogostukrat
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu
- pogoſtukrat
  Branja, inu evangeliumi (1777): vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat

▶ pogostoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogostoma

pogostama

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte

pogostoma

Stric Tomaž (1853):	postave z nogami teptajo! “ „Pa saj tudi ne delajo tako pogostoma in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji
Mineralogija in geognozija (1871):	pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci
Botanika (1875):	lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska
Zoologija (1875):	stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih
Zoologija (1875):	ohladi, a da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je
Izidor, pobožni kmet (1887):	kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav pogostoma — če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k
Izidor, pobožni kmet (1887):	božje prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih

po gostoma(združena oblika)
Mineralogija in geognozija (1871): sol, žveplokisla magnezija Mg S + 7 H., se sicer dobi po gostoma, toda le kot skorja po druzih mineralih, ker se

▶ pogovarjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogovarjanja
Stric Tomaž (1853): zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in ljubeznivo dete da je
pogovarjanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je

pogovarjanju

pogovarjanju
Genovefa (1841): kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je ſerzé k Bogú povsdignila

pogovarjeinu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per goſtvainu, per tovarſhy, per pleſſu , per ponozhnimu pohajeinu, per pogovarjeinu; douge pa minute per molitvi. Sa vſe drugu ſi zhaſs
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh-_ roſt h'

▶ pogovarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogovarja

Štiri poslednje reči (1831):	ſvojiga prijatla v' obras gleda, kader ſe prijasno s' njim pogovarja. Oni bodo Boga vshivali in ſe vekomej s' njim veſelili
Marjetica (1877):	svet, le zapomni si. Tedaj se drevje, grmovje in rastlinje pogovarja. Čudne reči lehko zve tedaj, komur je dano, le zapomni
Ljubljanske slike (1879):	v gostilnico ali kavarno, kjer se zopet rad o kupčiji pogovarja ali pa se politike loti, če ni navajen na biljard
Ljubljanske slike (1879):	vidi in sliši, premišljuje domá v samoti, o tem se pogovarja v družbi, in kmalo ima take nazore, toliko vé o
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	lahko obogati, kdor jih umé vzdigniti. Sveti in kresni večer pogovarja se tudi živina, kaj se bo čez leto zgodilo. Kdor
Pomladanski vetrovi (1881):	kmete prijazno pozdravlja; starejšim roko podaja ter se z njimi pogovarja o dohodu vojakov, ktere je tudi on videl, o revnem
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	češ: počakajte, drevo ne pade na prvi mah, in se pogovarja dalje z domačimi, zlasti spregovori par odločilnih besed s stricem
Kotanjska elita (1898):	od okna Travnova soproga Matilda. Videla je, da se soprog pogovarja s tujim častnikom, in to je zbudilo v nji radovednost
Vinjete (1899):	in opomnila nekaj povsem tujega in nepričakovanega, kakor da se pogovarja z dušami davno umrlih oseb. Midva z Matildo pa sva

pogovarjajo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so zlasti zavolj tega imenitne, ker se tukaj županijske rečí pogovarjajo in sklepajo. Ti sklepi zadevajo včasih važne rečí. Kar se
Blagomir puščavnik (1853):	novega tovarša v igrači dobiti. Možje in mladenči pa se pogovarjajo in posvetovajo, kako in kje da bi bajtico postavili. Bogomila
Roza Jelodvorska (1855):	lepimi hruškami, ktere so bile prav zgodnje; in zdaj se pogovarjajo, vsi trije, kakor de bi bili brat in sestra med

pogovarjaju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	jeziku tudjem. Nemci, Italijani, Francuzi i vsaki drugi narodi se pogovarjaju med seboj v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se prigodi, da je sbrano celo gnjezdo samih korenitih Slovencov — pogovarjaju i vesele se pak v tudjem jeziku! — Govorimo med seboj

pogovarjal

Genovefa (1841):	takó. Sama ſim ſliſhala, ko ſe je Golo s njimi pogovarjal. In oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga
Oče naš (1854):	zdaj je pél, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel
Oče naš (1885):	zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo v prihodnje začel, in tako je
Tiun - Lin (1891):	vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so gotovo mislili, da pridemo še

pogovarjala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri
Genovefa (1841):	lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh ur
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sploh navada. Se še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez

pogovarjali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj
Izidor, pobožni kmet (1887):	Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni
Revček Andrejček (1891):	zvesto — in tako od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in

pogovarjaš

pogovarjash
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen

pogovarjaš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa naj storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak
Deborah (1883):	mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi

pogovarjati

Genovefa (1841):	uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je debelo

▶ pogovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogovor

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vershe na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam
Roza Jelodvorska (1855):	le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič
Gozdovnik (1898):	je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa

pogovora
Gozdovnik (1898): našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je

pogovore

Roza Jelodvorska (1855):	da ni lepo,« reče sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da

pogovori

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi
Blagomir puščavnik (1853):	vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	druga vera — pa kaj če to? To še ni kerščanstvo. Pogóvori s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej

pogovorih

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni

pogovorom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje popraševal. Med tem pogovorom je bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v

pogovorov

Potovanje po Béli reki (1850):	jezikov njegovih ravno tako učenih, kakor povzdigojočih in nehlinjeno ponižnih pogovorov sam vdeležil; zavoljo tega mi je bilo pa tudi zdaj
Tihotapec (1855):	razvidil iz njihovih obrazov, njih obleke, njih stanovanja in njih pogovorov, da so tihotapci. Slišal je že poprej večkrat, da čez
Bore mladost (1862):	tolažbo. — Nepozabljive mi bodo ostale tiste kratko odmerjene ure najinih pogovorov. Ah, da bi se bila večkrat vidila! Drugači bi bile
Rastlinske svatbe (1877):	družba. Ne spominjal bi Vas danes, leto dni pozneje, onih pogovorov, ako bi Vam na razhodu ne bil moral zadati moške
Ljubljanske slike (1879):	je lepše, pa stane le par goldinarjev več. “ — Iz teh pogovorov se lahko vidi, kako zna tak mladenič delati reklamo za
Povestnik v sili (1883):	se hočem od okna pomaknoti, da bi ne čul njih pogovorov. A komtessina osoda mi je bila tako pri srci, prizor
Prvi sneg (1886):	so se jima tudi drugi mladi ljudje, udeležili se njijinih pogovorov, in hitro je vsem skupaj potekal čas v veseli druščini
Kotanjska elita (1898):	tudi dr. Lovrin in hitel dalje. Moj Bog, koliko takih pogovorov se je vršilo nocoj! ... No, drugo jutro se je zgodaj
Gojko Knafeljc (1899):	si pogladil zadovoljno črnikaste brke pod nekoliko napihnjenim nosom … Iz pogovorov je posnel, da vstajata sestri zelo zgodaj, ter da sta

pogovoru

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	oba čutila, se z besedami ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču

▶ pogovoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogovoril

Zlata Vas (1850):	je šel v mesto, in tani je nekiga pošteniga gospoda pogovoril, de je prihranjene denarje, in bilo naj bi tudi le
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ženo, ne s svojim jokam Antonovcu še večih bolečin delati; pogovoril je njo in Katrico, ta čas k njegovi ženi iti
Valenštajn (1866):	Je davno od cesarja, še le zadnjič O tem se pogovoril s Kvestenbergom. (Valenštajn se zgrudi na stol ter si obraz
Gozdovnik (1898):	je bil nekaj trenotkov zaostal, da bi se z drugimi pogovoril, gledé svojega ravnanja. Indijanca sta imela med tem čas, neslišana

pogovorila
Čas je zlato (1864): pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za njim.

pogovorili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in

pogovorite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi

pogovoriti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se

▶ pograbiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pograbi

Zoologija (1875):	strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je
Revček Andrejček (1891):	okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj
Gozdovnik (1898):	mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri

pograbil

Revček Andrejček (1891):	klobuk ukradli. He, he! Grešnik. Na mah, ko sem ga pograbil, odleti mu klobuk in pade v Franičino sobo ; on jo
Gozdovnik (1898):	eden za vratom… Krenite! « Indijanec je bil Baraho za vrat pograbil ter mu hotel nož potegniti skozi golt, pa je dobil

pograbim
Tiun - Lin (1891): v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi
pograbiti
Stelja in gnoj (1875): le prav drobna stelja; zakaj debela stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje

▶ pogreb samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogreb

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	černo mašo, in z navadnimi molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se zmislili rednice mladiga Bertranda, ki ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v zadnji svoji številki, da so ga v prepoved dejali. — Pogreb premožnega umorjenca L. (iz tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov) je bil
Gozdovnik (1898):	ta? »Je tudi mrtva; pred nekoliko dnevi je bil njen pogreb. « »Vaš oča, pravite, kje je umrl? « »Ne vem tega. « »I

pogrebom

pogrebam

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	na pljučni bolezni umerla. Malokdaj se vidi toliko pogrebcov za pogrébam, kakor smo jih pri tem pogrebu vidili; malokdaj se sliši
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tugovati sazhela, ko je Genofefa umerla bila. Şhe zeló sa pogrebam je ſhla ſ pobito glavo in je med potam tako

pogrebu

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki

▶ pogrebec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrebce
Mlinar in njegova hči (1867): jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape

pogrebci

Na stricovem domu (1860):	pogrebom, pride tropa ciganov iz bližnjega gozda, in ko odidejo pogrebci memo njih, stopijo tudi oni v versto, moški s parom
Na stricovem domu (1860):	pokopovali. Bilo je lepo jutro, od vseh krajev so prišli pogrebci, prišel je tudi Kamnar. Ko ga stric zagledajo, mu grejo
Kranjska nevesta (1864):	se truge, mladeneč, umrl je za kugo", govorili so mu pogrebci. „Kdo? " prašal je Giulio. „Hamet. Bog mu daj dobro! " Med
Domen (1864):	Poskušeno natačevanje. Pokopali so bili staro ženo. Pogrebci so se ravno razhajali. Bilo jih je veliko, staro in
Žrtva ljubosumnosti (1884):	gledal strašno podobo mrtve svoje žene: Ravno so jo vzdignoli pogrebci ter jo nosó pred njim na mirodvor. On je hoče
Žrtva ljubosumnosti (1884):	svoje moči otirajóč si krvave potne srage, tem bolj hitijo pogrebci z mrličem pred njim. Zdi se mu, kakor da ne
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Rakev se je že bila blagoslovila ter odmolile obredne molitve. Pogrebci so hoteli ravnokar položiti mrliča v hladilo zemljo, a kaj
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ječé zgrudi so kakor mrtev na tla ... Mirno so pokopavali pogrebci potém truplo Brankovo ženo, a njega samega pa so odnesli
Gospa s pristave (1894):	za njim vsi na okrog, potem pa uderó v nižavo. Pogrebci pobegnejo in potegnejo še straže s seboj. Hardeg jih je

▶ pogreben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrebni

Sveti večer (1866):	listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem
Sveti večer (1866):	staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil

▶ pogrešati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogreša

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sta vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sená je skupama ; per detelji in travulji se nič ne pogreša, tudi sočivje in opresnina vse dobro obéta. Samó korún, ta
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Solnograški nadškofje za njeno razširjenje trudili. Samo to se težko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni nobenega takošnega spisa
Valenštajn (1866):	Trčka Čuj! Ilo. I Montekukuli, Karafa i šest drugih generalov Pogreša se, on je je pregovoril, Da so za njim pobegnoli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni videla. Na lističu je bilo zapisano, da tisto kar pogreša, je dobro shranjeno pri bratu in da lehko reši. Koj
Zeleni listi (1896):	da jej ni treba več priti, ker ona od sinoči pogreša svojo rdečo svilnato ruto.

pogreſha
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne

pogrešal
Ferdinand (1884): se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s
pogrešala
Kitica Andersenovih pravljic (1863): povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim

pogrešali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogrešali smo žalibog tega veselega pogleda. Sedaj cenimo še le dobroto
Občno vzgojeslovje (1887):	sploh, temveč tudi drugi razumni roditelji, kateri so do sedaj pogrešali take knjige. V Krškem, o veliki noči 1887. Fr. Gabršek

pogreſhevali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes

pogrešamo

Mineralogija in geognozija (1871):	tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro
Mineralogija in geognozija (1871):	drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in

pogrešati

Zoologija (1875):	občutljiva za vročino, mokroto in mraz. Tako odejo mora človek pogrešati tem več, ker dolga leta mora preživeti kakor otrok, ki
Gozdovnik (1898):	nisi zunaj odložil? « »Ker nisem uverjen, da je morem tukaj pogrešati,« odgovori Pepo mirno. »A! No? kaj češ? « »Hotel sem prašati

▶ pogrešek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napaka; [sskj]

pogrešek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nič ne zaverne; nikto ti ne bude očital tvojih malih pogrešek; sada se tebi zareče jedna beseda, lehko da bude drugomu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ker s pogreškom, če tudi književnim, se ne dá zagovarjati pogrešek, in „bližanje Slavjanov”” v napakah ne veljá. Naši najbližji bratje

pogreſhek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti

pogreškov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah ne sme imeti. Navada, dveletne celake s kobilami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne bude naučil nikada gladko

▶ pogret pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrete

Kuharske Bukve (1799):	ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle
Kuharske Bukve (1799):	s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá

▶ pogreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrej
Kuharske Bukve (1799): ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne
pogreje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila

▶ pogrezati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrezajo
- pogrezvajo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje

▶ pogrezniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrezne

pogresne

Genovefa (1841):	révſhina. Po zvétkah ſe ſprehaja, pa nanaglama ſe v bresno pogrésne, ki ſo ga zvétlize njegovim ozhém ſkrivale. Gorjé, gorjé mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa trikrat jo sakúriſh in

pogrezne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha

pogrezneš

Blagomir puščavnik (1853):	mu pa nepokoren, se on preč oberne, in ti se pogrezneš v strašen prepad, ki je temnejši kakor nar bolj strašna
Viljem Tell (1862):	uíma! Al moraš ladijo s krmarjem streti, Da enega krivičnika pogrezneš?

pogreznil

pogreznil
Kmetijske in rokodelske novice (1846): per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je

pogreznol

Viljem Tell (1862):	Rudenc. Zakaj je, dragi stric, dežela v stiski? Kdo je pogreznol jo v nadlogo to? Beseda ena bila bi zadosti, I
Valenštajn (1866):	Šel je. Valenštajn. Tako naglo? Trčka. Izginol je, ko bil pogreznol se Bi v zemljo. Precej, ko je šel od tebe

pogreznile

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so

pogrezniti
Zlata Vas (1848): Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti. Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je te

▶ pogreznjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pogreznjen
- pogresnen
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî

▶ pogrezovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrezuje
Kitica Andersenovih pravljic (1863): njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč

▶ pogrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrni

pogerni

Kuharske Bukve (1799):	rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro
Kuharske Bukve (1799):	ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s'
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na

pogrniti

pogerniti

Pozhétki gramatike (1811):	Mettre un tapis sous les pieds, práprogo (:plahto:) pod noge pogèrniti. _ Tout ce qui est sous te ciel, vſe kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Boljſhi, je pod mlade derveſza, ki ſe potreſti dajo, rjuhe pogerniti, de odraſhene goſenze na-nje popadajo in ſe tako pomoré. To

▶ pogrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrnjena
- pogernjena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Jaz sem jo napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna

▶ pogrobati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrobati
- pogrubati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in

▶ poguba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poguba
Divica Orleanska (1848): Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se
pogube
Divica Orleanska (1848): jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v
pogubo
Divica Orleanska (1848): Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz

▶ poguben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubne
- pogubljive
  Genovefa (1841): otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam
- pogubne
  Mineralogija in geognozija (1871): in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim

pogubni

Botanika (1875):	v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le iz ene ali
Zoologija (1875):	in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi

▶ pogubiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo
Maria Stuart (1861):	pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi.

poguby
Svetu pismu noviga testamenta (1784): zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo

pogubil

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec
Gozdovnik (1898):	ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil

pogubila
Divica Orleanska (1848): Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se
pogubili
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili.

pogubilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino
Valenštajn (1866):	Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin

pogubiš
Valenštajn (1866): Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi

pogubiti

Biblia (1584):	ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil

▶ pogubljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogublja
Deborah (1883): groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se
pogubljati
- pogubiti
  Sveta grofinja Genofefa (1857): duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker

▶ pogubljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubljen

pogublen

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le
Branja, inu evangeliumi (1777):	bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo

pogubljene

pogublene

Ta male katechismus (1768):	ali postanja boſhjega nashega Gospuda, inu Odreshenika, katire je nas pogublene ſupet reshil. Matth. 16. KoIos. 4. Kaj pak trete: Katire
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi bile mogle naſhe duſhe v' peklu ſtanuvati, inu vekumei pogublene biti. Saturei pokleknimo s'nar vezhi hvaleshnoſtjo pred Chriſtuſa naſhiga

zagubljene
Robinson mlajši (1849): svega prihodnega življenja za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti

pogubljeni

pogubleni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli, ſo vekumei pogubleni. Vedeu je tudi Achan sa ta shkerlatni plaish, sa to
Kratkozhasne uganke (1788):	lih i he use dure ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use dure odpiram pred njim, inu ſa

pogubljenih
- pogublenih
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam

▶ pogubljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubljenja

pogubleina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu tiga Paradisha
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pokure, ta ſiunoſt te hudobe tiga greha, ta navarſhna tiga pogubleina ſo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo vezh taku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	erba tih Nebeſs je gratou filius perditionis, en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi on ta ſerd Boshji potolashiu, inu nas od vezhniga pogubleina odreſhu, v' timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli, ſo vekumei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum

pogubljenje

pogubleine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu pogubleine. Se na gleda na veſt, ſe na gleda na duſho
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhiga ſerza, inu te lushte naſhiga meſſa naiſhemo, katiri v' pogubleine pelajo. Na ſhi grehi ſo tebi nar vezhi shaloſt inu

pogublenje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna
pogubljenje
Izidor, pobožni kmet (1887): si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge, ki nam jih je Bog poslal, da

pogubljenjem
- pogublenjam
  Ta male katechismus (1768): kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake

pogubljenju

pogublenju

Ta male katechismus (1768):	O bloger je temu, kir' prov 'ga prejme: * t'iste k' pogublenju nigdar naſajde. O bodi itdr. XVII. No! ſdej se perklonem
Ta male katechismus (1768):	brati uzhée, de be se laglej nieh krivo viro k' pogublenju svojeh dush nauzhili; inu vi be othli v' dobremu ſanikerni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koku ali kam se tvoje nagnenje giba, de tebi k'pogublenju prenaglu nagrata. Vos se zel lohka preverne, kader kojni dovji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe lety ſovrashniki vędnu pred vratmi, to je, k' naſhimu pogublenju perpravleni najdejo, taku moremo my tudi vędnu zhuti, de ony

pogubljenju
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo.

▶ pogubno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubno
- pogubljivo
  Divica Orleanska (1848): živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če

▶ pogum samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogum

Divica Orleanska (1848):	silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o
Divica Orleanska (1848):	berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj
Oče naš (1854):	zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je
Maria Stuart (1861):	pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro
Fizika (1869):	posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati

poguma
Ferdinand (1884): brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne

pogumom

Dragojila (1864):	plamenica jo razsvitljuje. Grozni pogled navduši turško kerdelo z divjim pogumom, vsi časte Alaha in njegovega preroka Mohameda, ki jim v
Ljubljanske slike (1879):	za hrbtom še vse varno in bi s svojim velikim pogumom spredej ne zagradil kake poti zadej. Previdnost je zlata vredna
Izza mladih let (1882):	je še zmerom Pepe v rokah imel, ter s prvotnim pogumom Pepetu še jedenkrat povedal, »da nič bati se, ampak le
Na krivih potih (1893):	ki vé za njegovo nedolžnost, navdajala sta ga z novim pogumom. In dasiravno je živo potreboval okrepčave, vendar zahvali poprej stvarnika
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Zrinjski od 7. velikega srpana do 8. kimovca z nezaslišanim pogumom branil, našlo je 20.000 Turčinov žalostno smrt. Na turškem prestolu
V krvi (1896):	tej odlični družbi ... Danes pa začnem svojo ulogo s tistim pogumom, ki mi je koristil največ v življenju. Da, da, s
V krvi (1896):	ki mi je koristil največ v življenju. Da, da, s pogumom, z odvažnostjo se doseže vse ...« In Tončka je vrgla odejo
Slučaji usode (1897):	izkušnjam, pomeni to, da nas je tudi obdarila s potrebnim pogumom, da bi jih srečno prestali. In da jih prestajate vi
Gojko Knafeljc (1899):	ta smeh seveda pripisal svoji duhovitosti ter je z večjim pogumom nadaljeval: »Jaz noben večer ne zaspim pred polnočjo; naj pridem

▶ pogumen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogumen

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici
Oče naš (1854):	je prav, tovarš,“ je rekel korporal, „vojak mora serčen in pogumen v smert iti. “ „Ali smem še pred svojo smertjo duhovna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prime Pankracija za roko in mu na uho pošeptá: „Le pogumen bodi, dragi moj ! Bog s teboj! Jaz bom koj za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa še celo pri nejevernikih slave naklonila. „Le glejte, kako pogumen in hraber mladeneč je! ” bi bili rekli, in kdo vé
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	I. Na starem gradu „Sokolovem” živel je pred nekterimi stoletji pogumen vitez Vladimir sé svojo pobožno soprogo Vido. Vladimir je bil
Zeleni listi (1896):	vojna. Tudi Metod je moral v boj. Bil je zeló pogumen in previden. Ko je bilo vojne konec, je bil povišan

pogumne
Gozdovnik (1898): smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je
pogumnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo

pogumni

Blagomir puščavnik (1853):	čem s svojim gostom čakati. Bosihmal pa bodite mirni in pogumni, da kar bote slišali, laglje prenesete. Molite pa med tim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in ker sedanje stanovanje ni bilo več varno, sklenil je pogumni vojščak in „varh kristijanov,” kakor ga imenujejo stare listine, tam

pogumnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima
pogumnimi
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih
pogumno
Viljem Tell (1862): Med ljudstvom vnel sem vsako vrlo in Pogumno srce, vse pridobil nam. Staufaher. Storili v kratkem času ste

▶ pogumno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogumno

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zmago, hudobii pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v ograjo jezdi.
Viljem Tell (1862):	v nebesih! — Oziraj se naprej, i ne nazaj! Staufaher. Junak pogumno v boji smrt objame: Premisli, kaka bo osoda vaša ! Gertruda
Valenštajn (1866):	državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno igráti — Trobár. Molčite! Kdo upal bi tacih beséd se lotiti
Valenštajn (1866):	je še, Na poti v Heb so Švedi; ako naglo Pogumno ne ubranimo, združé Se ž njim. To se ne sme
Mlinar in njegova hči (1867):	je velik junak, ima rad srčne ljudi ter se tudi pogumno in srečno bije. Mislim, da ne morem nič boljšega storiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	storila zato, ker ima v §. 19 ustavno naslombo. Naj pogumno preseka ta gordiški vozel ne gledé na centralistične germanizatorje, ne
Spisi Krištofa Šmida (1883):	privreli z gasilnim orodjem, ter je srečno pripel na cesto. Pogumno koraka proti mestnim vratom, in ko pove po Jakovem naročilu
Spisi Krištofa Šmida (1883):	vojakom. „Zdaj je vse prav”, reče Jaka, „le urno in pogumno po stopnicah skozi velika vrata; nikdo vas ne bo spoznal
Gozdovnik (1898):	pobere borno ostalino, pa stopi h konju, ter ga osedla. Pogumno, nadepolno pihaje si drgne konj glavo ob Tiburcijeve rame. »Le

▶ pogumnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogumnostjo
Oče naš (1885): kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa

▶ pohajati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohaja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó ſe leſóvi le manjſhajo. Drugi vsroki, de leſ bolj pohája, ſo pa bolj nápzhni, in ſvarjenja vredni. Takó marſiktéri léſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bres potrebe vezh poshgó. Po takih vsrokih, de leſ slo pohaja, ſe tudi vezhidel pomozhki v prihodnje lahko ſposnajo. In ſizer

pohajal

Zgubljen mož (1864):	mnogim ljudem simbol civilizacije. S knjigo pod pazho sem rad pohajal po polji, če je le vreme bilo prijazno; posebno rad
Zgubljen mož (1864):	je gospodarstvo, v cerkev ni hodil, tih in žalosten je pohajal po polji, vsi smo mislili, da se v njem kuha
Pomladanski vetrovi (1881):	korporala, ki je zaradi Vinkove neprijaznosti vedno še žalosten okoli pohajal. Hotel ga je potolažiti, zato ga prijazno nagovori: „Kaj torej
Izza mladih let (1882):	ta moj trden, da puše ne popustim več. Rajši sem pohajal, ko šival, gospodoma sem ustrezal kakor sem le mogel in
Testament (1887):	Andrej, mlad, šibek dijak, je bil tudi tu in je pohajal med svati; nihče ni mogel reči, je li vesel očetove
Vesela vožnja (1889):	delali bi mu vender veliko krivico, trdéči, da je rad pohajal take domače zabave. Le óni, ki vedo, kakšne hekatombe ponesrečenih
Lisjakova hči (1892):	pridelki. Prostora je bilo torej mnogo, ali danes je venderle pohajal, in že nekoliko rodbin je šlo dalje gori k cerkvi
Vaška pravda (1892):	več ne bi videl preljube žabarske vasice, da ne bi pohajal več mimo tako vonjavo dehtečih žabarskih luž, kraj blatnih žabarskih
Vaški pohajač (1893):	poznalo. Takrat je bil pa vselej bolj divji in je pohajal po samotnih potih, ali pa pil, kolikor je mogel. Iz

pohajati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	klobčeč pod vije. Divjina, Wildpret. Pridoba, erworbenes Gut. Zidišče, Gemäuer. Pohajati, spazieren. Pohajkovati, müssig gehen. Istina, Kapital. Spravilo, erspartes Gut, Sparpfennig
Viljem Tell (1862):	plemenito zver. Če se Ne naveliča lovec dan na dan Pohajati po gori v mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej
Mineralogija in geognozija (1871):	tukaj je treba videti, nabirati, kamenje s kladvom obdelovati, pazljivo pohajati in opazovati hribe, doline, prekope rek in cest, lome, rudarije
Zoologija (1875):	more menda tudi dalj časa biti zunaj vode in celó pohajati po polji in travnikih. Čudno je pri ogoru to, da

▶ pohajkovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohajkovanja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja

▶ pohajkovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohajkovali
Zlata Vas (1848): pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim

▶ pohibovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dvomiti; kontekst

pohibovati
Robinson mlajši (1849): si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo ima, ino

▶ pohišen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

hišen; Pleteršnik

pohišno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra voda

▶ pohištvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohištev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take

pohiſhtev
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha

pohištva

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl., a od teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji

pohiſhtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje

pohištvo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni mogla ničesar viditi, ker si je

pohiſhtvo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhe shvinſka kuga krave pobrala. Kér ſva ſe morla na pohiſhtvo in najin travnik popréj sadolshiti, nama nihzher dnarjov poſoditi hotel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svedilo in moglo ſprizhati. de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	petkrat v letu is oſhtarije in lahko ſi boſh ſvoje pohiſhtvo aſekuriral! — Zhe bi mi bili to dobroto pred létam 1811
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perhodiſha, ali semlja, na kteri pohíſhtvo ſtoji. 24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k poſhtah ſe snajo dobiti. S majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takrat dobi, kadar od goſpoſke piſmo (Zertifikat) perneſe, de je pohiſhtvo tako isdelano, de je proti ognju bolj obvarovano, namrezh, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pervizh: Ker ima, kdor ſe va-njo sapiſhe, dolshnoſt, ſvoje pohiſhtvo sopet in pred ognjem varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo she rezheno , de mora vſak perſtopnik per sapiſanji ſvoje pohiſhtvo ſam zeniti ali ſhazati, mora pa tudi gledati, de po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she toliko pomozhi dobi, de po ſvoji potrebi ſpet pogorelo pohiſhtvo more poſtaviti. 39. Zhe bi kdo miſlil, de je njegova

pohištvu

pohišji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih
pohištvu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi

pohiſhtvu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kterih namen je, ſhkodo, ki ſe je ſkosi ogenj pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Oſkerbniki, iroſi in taki, kteri imajo otrozhje denarje v ſvojim pohiſhtvu, ſo pa zlo per ſvoji veſti dolshni, take pohiſhtva savarovati

▶ pohitriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospešiti; [sskj]

pohitrila
Kmetijske in rokodelske novice (1848): nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja

▶ pohladiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohladi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stoji, potlej pa še enkrat vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led

pohladijo

pohlade

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc

▶ pohlajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pohlajene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne

pohlajenega

pohlajeniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pregost, ga še s kakima dvema lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	steklenice. Ako cuker zadosti gost ni, ga se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	spet odcedi, zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z iglo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukram dobro vreti pusti, potem ga od ognja odstavi, in pohlajeniga v steklenice nadevaj, te pa še le čez nekoliko dni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni, vkuhaj sok s kakima dvema limonovima lupinama gosto in pohlajeniga na murbe deni, čez dva ali tri dni sok spet
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz cukra, vkuhaj cuker še gosteje in vli ga potem pohlajeniga na v steklenico napravljene breskvine kerhlje. Vkuhane breskve, drugači. Zlo

pohlajeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči

pohlajeno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je gotovo; če ne, se mora pa še dalje kuhati, pohlajeno nadevaj v steklenice. Češnjevo vkuhanje. Zberi v to lepe, zrele
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naj se vse še pol ure počasi kuha; nadevaj pa pohlajeno vkuhanje v steklenice, ktere s prebodenim popirjem zaveži in na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v skledo zverni, torto s cukrenim snegam ozaljšaj ali pa pohlajeno ocukraj. Kruhova torta.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler kaplja, na taljar vlita, več ne teče, in nadevaj pohlajeno vkuhanje v steklenice in čaše. Jabelčno vkuhanje, drugačno. Zreži dvanajst
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne stolčeni cuker na pomarančah osterga. Zdej deni torto v pohlajeno peč, de se pol ure suši. Lepši je viditi, če
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	odcedi, zavri ga nekolikrat z drugo polovico cukra, deni vse pohlajeno v steklenico in spravi na hladnim. Vkuhane limone. Prebodi jih

▶ pohlastati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohlastajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere

▶ pohlep samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohlep
Občno vzgojeslovje (1887): oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni

pohlepa

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	služabnica večkrat slišala; tode namesto jo tolažiti, je nesramnica iz pohlepa po dnarjih vse, kar je slišala, hudobnimu Gerardu prenašala. On
Valenštajn (1866):	ne oblast. Ta dva sta mu vsejala v mirna prsa Pohlepa seme zlo, nesrečen sad Redila v njem prokletoj skrbijo. Za

pohlepi
Občno vzgojeslovje (1887): da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz

▶ pohlepen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohlepna
Kemija (1869): in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa pohlepna za vodo; ako le more, si prilasti še več vode

▶ pohlepnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohlepnost
Zoologija (1875): Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari

▶ pohleven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohleven
Biblia (1584): ſe od mene, Sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je
pohlevna
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi bo po simi
pohlevne
Botanika (1875): prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo

pohlevni

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni, miloſtvi, pohlevni, inu ponishni: napovrazhajte hudiga sa hudu , ne kletuv sa kletva
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta

pohlevnim
Roza Jelodvorska (1855): druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je
pohlevno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino

▶ pohlevno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohlevno

pohleunu
Sacrum promptuarium (1695): vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli

pohlevno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha
Genovefa (1841):	saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa
Roza Jelodvorska (1855):	ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so

pohlevnu

Branja, inu evangeliumi (1777):	sa lepu Vreme. O Vezhni nebeſhki Ozha! mi k' tebi pohlevnu sdihujemo, naſhs ponishne proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani
Branja, inu evangeliumi (1777):	savupajo, po tvoji miloſti pred nyh ſovrashnikam obvarijeſh, mi tebe pohlevnu proſimo, de ſi ti zhes tvoje lubu kershanſtvu miloſtvu uſmileſh
Branja, inu evangeliumi (1777):	enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru daſezhi mi tebe pohlevnu proſimo ſkus tvojo naisgruntano miloſt, ſkus vrednoſt Terplenja JEsuſa Chriſtuſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	℟. Amen. Molituv sa vſe potrebe. Mi tebe, o Goſpud ! pohlevnu proſimo ſkus tvojo miloſt, naſhih grehov savese resveshi, inu ſkus
Abecedika ali Plateltof (1789):	na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim
Abecedika ali Plateltof (1789):	na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim
Abecedika ali Plateltof (1789):	na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſpat grę. Odobrutlov Goſpod nebeſhke Ozha ! jeſt tebe zhaſtimi, nu pohlevnu sahvalem, de ſi ti mene vbo-

▶ pohlevnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohlevnost

pohlevnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. Poniſhnoſt je k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be utegnilu moje dushe svetuſti ſuper biti. Moje ozhy je pohlevnoſt uſſellej ſaveſalla, mirkanje pak je taiſte zel ſatisnelu, ſatorej ni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bukvah bi jeſt hotel, de bi le vy navuzhili krotkoſt, pohlęvnoſt, smaſſnoſt, inu vſe tę druge zhędnoſti. Poglejte Jęsuſa Chriſtuſa naſhiga

▶ pohoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohodi
Zeleni listi (1896): barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že
pohodijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko
pohodili
Oče naš (1854): zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini

▶ Pohorje samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Pohorje

Pohor

Mineralogija in geognozija (1871):

Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni

Pohorje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi

Pohorju

Pohorji

Rudninoslovje (1867):	Na Slovenskem so našli čist kaolin pri sv. Martinu na Pohorji i tudi blizu Fravhajma. Porceljanasta posoda se tako dela iz
Rudninoslovje (1867):	v tirolskem Sehwazu i. dr. Na Slovenskem se nahaja na Pohorji i v Škofjem na Kranjskem. Iz njega se topi baker
Rudninoslovje (1867):	zelen avgit — zarad tega smarágdovec imenovan — nahaja se v štajerskem Pohorji. 3. Amfibol²) navadno rožanec (Hornblende) ime-

▶ pohot samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohot
Kmetijske in rokodelske novice (1846): življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové

▶ pohrbtje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

pohrbtje

Mineralogija in geognozija (1871):

45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34

▶ pohujšanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohujšanja
- pohujſhanja
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo vèrgli

pohujšanje

pohujshanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se

pohujšanje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož

pohujſhanje

Biblia (1584):	bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó

▶ pohujšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohujša

pohuiſha
Svetu pismu noviga testamenta (1784): pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti

pohujša

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	gèrlo zlo bolí, ker senó bôde po gobcu, in prisad pohujša. Daj mu raji otrobov, stolčeniga ovsa, in kar je posebno
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	jo proč« — reče Bonifaci — kakor oko in nogo, če te pohujša. Ali pač veš, zakaj je ravno tebe med devetimi naš
Občno vzgojeslovje (1887):	vsi udje obitelji besede sv. pisma vedno pred očmi: „Kdor pohujša katerega teh malih, temu bi bilo bolje, da se mu

pohujſha
Biblia (1584): inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo

pohujšajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati
pohujšal
- pohujſhal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl
pohujšala
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj naglo k njemu stopila, in njegovo serce

pohujšali

pohujſhali

Biblia (1584):	njegovi Iogri, inu ſo djali: Vejſhli, de ſo ſe Fariseerji pohujſhali, kadar ſo to beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imá tèdaj letá vſe letó? 57. Inu ony ſo ſe pohujſhali nad njim. Jęsus pak je rękàl k' njim: En
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je odgovóril

pohujšati
- pohujšati
  Občno vzgojeslovje (1887): vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da
- pohushati
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam

▶ pohujšljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohujšljivo
- pohujshlivu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak
- pohujšljivo
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v

▶ pohvala samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohvala

Tine in Jerica (1852):	pristudilo, in nemara za ves čas življenja ostudno ostalo. Kaka pohvala je bila grozno poredkama pri starših slišati, prav za prav
Sveti večer (1866):	jim vdihniti pravega življenja. ” Podobarju je bila zeló všeč odkritoserčna pohvala dečkova, še bolj pa njegovo veselje nad umetnostjo. Smehljaje se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela od vseh straní. Konec veselici

pohvale
- pohvalnice
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo
pohvali
Kmetijske in rokodelske novice (1843): drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno
pohvalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Koliko „Vipavca” se je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da

▶ pohvalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohvalne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati

pohvalnih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo 6 zlatih, 14 srebernih, 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in rokodélce razdeljenih, kterih imena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	DELITVA SVETIN IN POHVALNIH PISEM za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. Po sklepu velkiga

pohvalnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktere so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa vodstvo obertniskiga družtva iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih fabrikantov, fužinarjev in rokodelcov oznani, se pervič vsem

pohvalno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa kruh v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa

▶ pohvaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohvali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za
Zlatorog (1886):	kesal gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega, ki jo dal je. »Poslúšaj ti

pohvalil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal

pohvalila
Zeleni listi (1896): Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši, je postal
pohvalili
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili

pohvalim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	peč va-njo postavili, ktero posebno zato v misel vzamem, da pohvalim umetnega moža Jožefa Šibica, ki jo je mojstrovsko zgotovil, ter
Roza Jelodvorska (1855):	po vrednosti obdarovali. Očitno in po vrednosti vas tudi jez pohvalim, in de ste še bolj prepričani«, se obernejo proti Krasomilu

pohvaliti

Stric Tomaž (1853):	spraviti môgel. Pri vsem tem pa tudi sebe ne pozabi pohvaliti, kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo
Ferdinand (1884):	vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel

▶ pohvaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohvaljen

pohvalen

Ta male katechismus (1768):	napravlen, obderſhán, inu pohválen sturjen; ſatorej se tudi skus derſhanje teh ſapovd na eno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perproshne ſasmejan koker ſavle ſbrisnoſte, katira je od tega svejta, pohvalen biti. Prava perproſtnoſt je rada per pokoju, nadella napokoj, al

pohvaljena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pristave pri T er žiču je bila od sodnikov zlo pohvaljena. — J. Pergerjeve puške iz Gradca so bile dobriga in lepiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni

pohvaljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine

pohvaljenih
- pohvalenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo

pohvaljeno

pohvaleno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem

pohvallenu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler tu, kar je prejèllu, spoſna, je urednu prov ſlo pohvallenu biti. Koker nahvalleſhnoſt je le malukatirem ſverinam navadna, toku be
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhelleti pohvallen biti, katiri ſdajzi omovknejo, inu potęm kmalu tu pohvallenu grajajo. 3. Moj syn! ti se uſſe k'vikshem rezhęm

▶ poimence prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zlasti; Pleteršnik

poimence

Fizika (1869):	vzrok v prožnosti. Največo porabo ima prožnost v mehaniki, in poimence je prožnost médnih in jeklenih dratov in próg, tako imenovanih
Fizika (1869):	vrsta lepih poskusov narediti, da se razjasni zgorej povedano, in poimence se s prožnim mednim obročem ab dá dokazati vzrok, zakaj
Botanika (1875):	dajati nobenej rastlini njej potrebni kali. Mešano kamenje pako, kakor poimence granit, bazált, porfír, skrilavec (thonschiefer), drobnjak (Granwacke), lava in mnogo

▶ poiskati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poiskal

Robinson mlajši (1849):	izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je
Robinson mlajši (1849):	je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu poiskal. Ni se mu pak zdelo, da bi k tomu vsaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	opraviti, je čas pokoja obernil za to, da si je poiskal mlado lepo ženico, hčer laškega grajšaka. Iz Rima 6. dec.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Tudi druge soromarje zmagal je bil zaspanec; do malega vsak poiskal si je bil bolj ali manj zložen kraj za svoj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sočutnimi besedami. Patricij si je hotel izprositi dopusta, da bi poiskal takoj Te-Vaturov rod in rešil ženo. — Toda vsi so mu

poiskala

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	če bi popustila vse svoje bukve in si rajši moža poiskala. Kar se pa Neže tiče, vam povem, da vas tako
Zeleni listi (1896):	v gobcu na kak varen kraj. Naša mačka si je poiskala to klobučnico.

poiſkala
Genovefa (1841): Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po

poiskali

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Poiskali so, našli sv. ostanke in je slovesno tam pokopali, kjer
Gozdovnik (1898):	podali se v nevarnost. « »Ne, Pepo! Tudi nas bi bili poiskali. Le poglej, kaj delajo! « »Šest divjakov ostane, drugi odjezdijo proč

pojiskali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli

poiskat
Zlata Vas (1848): iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe

poiskati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj
Gozdovnik (1898):	ni bil pri pameti. Ne ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že

poiſkati

Genovefa (1841):	v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti

poišče

poišče
Čas je zlato (1864): Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal

poiše

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vleče lahek voz, goni ražnik; od svojega gospodarja zgubljene reči poiše in jih nazaj prinese; zavarje čredo. K vsem se da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nasprotno luknjo napraviti, kar se takole zgodi: Dno rane se poiše z debelo pletiljko, ali s pripravno palico. Kedar se dno

poiſhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſklenil ſtoriti. Kralj naj tedaj umniga ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vertnih ograjah ali pa sa ſkorjo kakiga ſtariga derveſa kraj poiſhe, kjer bi ſe v méh sapredla, kar ſe v nekih

poiščejo
- poiščejo
  Ferdinand (1884): po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo
- pojiſhejo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj

poiščem

Mlinar in njegova hči (1867):	rad, prav z veseljem. Samo toliko še počakaj, da bisage poiščem, ter si palico vrežem v domačem leščevji. Ti si dobro
Gozdovnik (1898):	ti, Fabij, pazi na sredino med obema. « »Potem si mahoma poiščem rdečnika,« meni Pepo. »Stavim kaj, da je za ono majhino

poiščemo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter
Astronomija (1869):	sedaj je le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v

poišči

poiš'
Kmetijske in rokodelske novice (1846): poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os

poišči

Aritmetika za učiteljišča (1885):	m veljata 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 6 in 15, b) 12
Aritmetika za učiteljišča (1885):	18, c) 16 in 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15

poiši
Robinson mlajši (1849): boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista
poiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga
pojiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	málo vam jedila, bratje! hranim, Braníli ſmo ſe dólgo bres podpóre, Kdor hózhe ſe podáti, mu ne bránim; Kdor hózhe vaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	k moralnemu deržavnemu redu, in ravno zavoljo tega je posebne podpore vredno. Posneli smo ta spis iz nemškega pod nadpisom: „Welches
Maria Stuart (1861):	smertni poti bodiva podpora! Kenedi. Melvil! Če mislite, da potrebuje Podpore najne na tej britki poti, Ste v zmoti! Ona sama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	svoj denar v roke vzeti, da morejo deležni postati državne podpore. Če pa je kmetovalec v stiski, da denarja potrebuje, kam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	ob času ministra Potockega začela vlada vsako leto nekoliko državne podpore dajati družbam kmetijskim, da, na priliko, se nakupujejo bolja živinska

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Lipe v Pragi, ktera jo pred ta večer napravila v podporo slovaške armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	po nizki ceni, in jih deli tudi brez plačila v podporo sviloreje. Z vsem tem se ne zadovoljna kupuje tudi pridelane
Oče naš (1854):	se veselo razjasnile. „Ali poznate patra Arkimbolda, našo tolažbo in podporo v naši zapušenosti? — Bog Vas tadaj sprejmi. V tem času
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	celó neobdelan leží, ker manjka kapitalov. Če bi se v podporo kmetijstva posebne kmetijske zaloge ustanovile, bi ne odperli samo kmetijstvu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	tisoč rubljev gre leto in dan skozi njegove roke v podporo potrebnim Slavjanom; oficijalnih členov iz omikanih in viših krogov ima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	povedano, da nam je slavna vlada pred 3 leti vso podporo in vzdržavanje žalibog te tako potrebne drevesnice popolnem odrekla, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	okolico neobhodno potrebna, sem jaz potem, ko je slavna vlada podporo odrekla, na lastue stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil
Oče naš (1885):	v Švic — ne gosposki, ampak ljudstvu, oklic za pomoč in podporo, in ta oklic kaže preveč krepko pogumnost in vero Podgojzdjanov
Občno vzgojeslovje (1887):	telesnih dojmov. Duševno poželenje pa ima svojo najvažnejšo in najbližjo podporo v zvezah predstav. Pogoj mu je, da razumevamo vsebino želene

Trtna uš (1881):	toraj pred vsem na trsovej korenini. V naslednjem hočemo razlagati podrobneje, kako se trtna uš iz jajčica ali gnjide izleže, kako
Trtna uš (1881):	sedaj ovo pleme malo kde našli in je zato tudi podrobneje niso popisali. III. Poglavje. Kako spoznamo, da so vinograd napale

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 81 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali.
Občno vzgojeslovje (1887):	preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in

Fizika (1869):	in sicer vedno po dve in dve enako dalječ od podporišča o; in ako potem po dve in dve, v enakih
Fizika (1869):	stojite v raznotežji, ako prijemate (grabite) v enakih daljavah od podporišča ali vrtišča ravnega droga. Pod. 25. Ta zakon bomo tudi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	začeti. Pràv bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	druzega podpredsednika volili, soglasno izvolil gosp. dr. Jožefa Orla za podpredsednika; potem je volil odseke , tajnika in knjižničarja, in sklenil način
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	je gosp. dr. Vončina želel, naj bi letos koga druzega podpredsednika volili, soglasno izvolil gosp. dr. Jožefa Orla za podpredsednika; potem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	izvoljeni: gosp. Vinc. Seunig za predsednika, gosp. Aleks. Treo za podpredsednika, gospodje: Andrej Malitseh, J. C. Mayer, Fr. Souvan in dr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. Jakob Žumer, za podpredsednika gosp. Janez Šlakar, za tajnika pa gospod Janko Žirovnik; društvo

Mlinar in njegova hči (1867):	hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas
Revček Andrejček (1891):	zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar
Gozdovnik (1898):	umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst

Tine in Jerica (1852):	vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se stebri.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more

Genovefa (1841):	ſta Vojnimir in Genovefa prebivala, ſe je bil ta zhaſ poderl, in ne daljezh od Koblenza ſo le rasvaline po imenu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je veliko konzhalo , vinograde rasdjalo in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh! — to je zopernija! '' bóde marſikdo rékel. — „Ta je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ritensko nazaj porine. Komaj je to storil se je most poderl in z velkim hrupam v Ipavo padel! Od straha bled
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drevesa s koreninami rovál in celó pri nekterih cerkvah zvonike poderl. O Kresu je bila taka slana, de so bile tla

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v
Gozdovnik (1898):	mu je tudi Sokoljeoko roke stisnil okolu vratu ter ga, podrl na tla, da je mož izgubil sapo in zavest. Komanč

Robinson mlajši (1849):	kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo.

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ko je bil tempelj dosidan, ſo sazheli tudi poderto meſto Jerusalem popravljati, deſiravno s' velikim trudam ino s' veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj, Ki praša po orjacih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto , in gol in pust je kraj , Ki praša po orjacih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje
Oče naš (1854):	ste gledali! “ „Ali ste sami z voljo in sklepom križ poderli? “ ga vpraša Ménart z začudenjem. „In če ste tako to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	novice iz Jutra. Potem ko so bili v Nikomediji kristijanom poderli cerkev, vnel se je v cesarskih poslopjih hud ogenj, kterega

Valenštajn (1866):	Da, ranjeno. Prokleto se je branil Ilo, dokler Da smo podrli ga na tla. Gordon (groza ga sproleti). Mrtva sta! Butlar
Ultra! (1867):	življenja visi na tem trenotji, in vi bi lehko vso podrli zaradi obleke, ki vam ni po godi. Saj ste mi

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	prekucnil! “ „Pa še edina berv čez réko,“ reče Lenart, „je poderta. Človek bi mogel perute imeti, de bi tjekej peršel. “
Oče naš (1854):	Do stermine so prišli, na verhu ktere je majhna poderta cerkvica stala. Ko je Arkimbold poderto hišo božjo zagledal, je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	brez dvoma v žrelo divjih prepadov. ” „Pa še berv je poderta,” oglasi se Lenart, „peruti bi moral imeti, da pridem čez

Mineralogija in geognozija (1871):	prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha
Mineralogija in geognozija (1871):	Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pečí zamažejo , se ne razpokajo nikdar. Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	župana v Sori za odbornike te poddružnice. Če bo vstanovljenje poddružnic takó poredama napredovalo, bo kmetijska družba po celi deželi kmalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	da od dné do dne boljša prihaja. Za ustanovljenje tacih poddružnic kmetijskih družb morejo pa najbolj duhovni gospodje pripomožni biti; ker

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v soglasju s svojimi sosednimi podružnicami ob svojem času
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	mi, da nismo zaspani. Jako pridno pričela je delovati kmetijska podružnica novomeška, napravila je v preteklem letu kmetijsko razstavo, kmetijska predavanja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	bo kmetijska družba po celi deželi kmalo lepo nadomestvana , in poddružnice bojo v svobodni samostojnosti zamógle kmalo svoje opravila v prid
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Obreza iz Cerknice, „ Matija Millauza v Studenim za odbornike te poddružnice. Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Lor. Seljaka, posestnika in župana v Sori za odbornike te poddružnice. Če bo vstanovljenje poddružnic takó poredama napredovalo, bo kmetijska družba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	jih bo najložeje stalo, mu dobrotljivost tacih naprav jasno dokazati. Poddružnice kmetijske po kmetih bi se pa mogle večkrat v letu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	si zmislili pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); kupili za cerkvico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Ni še ravno dolgo, od kar so si zmislili pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s. Trojice na

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	18. dan p. m. volili gosp. udje kmetijske družbe za poddružnico Planinsko predsednika in 4 odbornike, in so izvolili: gospoda Matija
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	kanton , 20. dan p. m. gospodje udje kmet. družbe za poddružnico Idrijsko predsednika in 4 odbornike izvolili, namreč: Gospoda fajmoštra v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Vsak kmet bi mogel stopiti kot ud kmetijske družbe v poddružnico. Ker pa kmet najraji le to verjame, kar vidi in

Kuharske Bukve (1799):	naj en zhaſ ſtojí v' ſhkafi, de ſe vbriſhe inu pòdſe vershe. Per lepim vremeni rajſhi vrè, kakor ob deshevnim. Voda
Kuharske Bukve (1799):	inu na ſonze poſtavi. Kader ſe oſem dni greje, inu podſe vershe, odtozhi, kar je zhiſtiga, tako dęlaj inu odtakaj, dokler

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 81 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

Pozhétki gramatike (1811):	je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe je podſébik mnóshen, poſtavim: Mon frère a été puni. moj brat je
Pozhétki gramatike (1811):	sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven al podſébik? O. Podſébnik ali imenvaven je beſeda, ktira imenuje in kashe
Pozhétki gramatike (1811):	glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al podſébik? in de je vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride
Pozhétki gramatike (1811):	ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe je podſébik mnóshen
Pozhétki gramatike (1811):	tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s'

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerard z nekim svojih pomagačev popirček pod okrožnik svojiga brata podtakniti. Na popirčku, ste bile te dve verstici: O knez! ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in služabniki, ki pridejo ob službo, se imajo kam drugam podtakniti. — Novo postavo za žandarje izdeluje ministerstvo notranjih oprav. Po posebnem

Biblia (1584):	vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga
Biblia (1584):	je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu
Sacrum promptuarium (1695):	oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu
Sacrum promptuarium (1695):	kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povémo, de ſo vſe, kar ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pod nadpiſam „Péſme sa pokuſhno“da natiſniti, in med ljudí poſhle. — Naſlédno léto, to je 1807 je pa „Şulzhbo med vitesama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s obljubami savéshem; al 1784 me Lublanſki ſhkoſ Herberstein vun poſhle, duſhe paſt. Krajnſko me je mati uzhila, némſhko inu latinſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povémo, de ſo vſe, kar ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte