Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 17

▶ deželen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

deželen

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	se morajo učiti, zakaj pa ne slovenščina? Ali ni slovenščina dežélen jezik? Ali to mesto ni tudi Slovencem stolica? Kaj za
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	da v učilnice vnesó materni jezik ondod, koder je res deželen jezik. Saj veste, moja gospôda! ko je pred ministerstvo zarad

deželna
Šola v boju proti pijančevanju (1898): nekaj jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave

deželne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zboru. Novo léto bo rodílo deržavni zbor, še poprej pa deželne zbore, in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	polnoveren, to je, če bi o prestavah postav v druge deželne jezike kakošna dvomba vstala , se ima ta vselej po nemškem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ki se govore v tisti kronovini. Občine (županije) si morajo deželne vladne liste v svojem jeziku omišljevati. Na deržavni zakonik in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	od 20. decembra, v kterem gledé na okoljsine in potrebe deželne razlaga političnim vradnijam, kterega jezika se imajo posluževati v svojih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	13 kocov. V imenu nesrečnikov se sl. predsedstvo c. kr. deželne vlade zahvaluje dobrotnikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	deželnega odbora Koroškega se je tudi v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	imajo vojake zavoljo živinske kuge vkvartirane, obilni stroški povrnejo iz deželne blagajnice. Ker je ta predlog samostojni predlog in ga je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ter to naznaniti najbližnjemu kralj. Italijanskemu konzulatu. — To so Avstrijske deželne vlade te dni očitno razglasile vsled razpisa c. kr. ministerstva
Trtna uš (1881):	storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za

deželnega

deshelniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſmerti obſodi. Vſi vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bili tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke deshele polaſtili. Deshélniga oblaſtnika ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po imenu, je s'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V Ljubljani. Sberalifhe je po navadi v hifhi z. k. deshelniga vladarſtva na novim tergu. Vſi udje te drushbe ſo povabljeni

deželnega

Viljem Tell (1862):	ki ga trpimo. Ti si odpadnik, ker stojiš na strani Deželnega sovražnika, se rogaš Nesreči našej, v radosti se ziblješ, Od
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	plača. Tem okolnostim, ktere sem zdaj razložil, moram primeriti poročilo deželnega odbora; iz tega boste videli, da deželni odbor stvari ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	29. decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je tudi v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pa zdaj? — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	društvu na filozofični fakulteti Dunajske univerze 40 gl. podpornine iz deželnega zaklada, prošnja društva rudarskih akademikov v Ljubnu za podpornino se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	122% priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon o cestni policiji javnih nedržavnih cest. — Konečno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Gorenskega 18. decembra. — Dr. Razlag, katerega smo Gorenci kot svojega deželnega poslanca že davno politično pokopali, je tudi od bratov Notranjcev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	uže toliko kot mrtvega našega, leta 1877. nekako čudno rojenega deželnega zbora, obrača še svojega življenja zadnje trenutke v to, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	tovarnarja iz Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim

deželniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846): imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu

deželnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	da se moža pokaže v svojem postopanji v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do srede meseca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru v seji 12. oktobra 1874. Ker so se tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	Winklerji, kaj je na pr. že 15 let v Goriškem deželnem zboru, kaj je bil na Tominskem i. dr. r., ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	šole še nimamo, akoravno deželni poslanci leto za letom v deželnem zboru predlagajo, naj se ustanovi kmetijska šola. Potrpimo toraj še

deželnemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pravice, ki mu jih je ponemčevavni absolutizem vzel. — Ministerstvo je deželnemu poglavarstvu pisalo, naj določi, v kterih spodnjih realkah naj se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	izgotovil, nektere pa, ki presegajo njegovo oblast, je sklenil priporočiti deželnemu zboru. — Zastran naprave mostá čez Savo pri Krškem je sklenil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	je prosila srenja kranjska; une dve prošnji pa bo priporočil deželnemu zboru, ker odbor sam nima pravice dovoliti tako visocih doklad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vredbo zdravstvenih služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne nasvete stavi; a deželnemu odboru tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	odbor obravnava z vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu zboru. — Dunajski in Peštanski časniki hudo govoré proti tej postavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	da naj deželni zbor ne sprejme te postave, vendar pa deželnemu odboru nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in šumljaj mu na uho, da Ema še za
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu knezu, in pošepni mu na ušesa, kako da zvesta Ema

deželnimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih (Benedkah) izvoljili. Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kervavce (Goldader oder Hämorrhoiden) i. t. d. Drugi, Konštantinov po deželnimu poglavarju imenovan, ima moč Selterske vôde (Selterwasser) ; zdravi posebno bolezni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu

deželni

deshelin
Kmetijske in rokodelske novice (1845): plemenu sadobljiva. V Ljubljani 29. Malitravna 1844. Joshef baron Weingarten, deshélin poglavar. Karl groſ v Welſpergu, Rajtenavu in Primeru, z. k.

deshelni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je

deželni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je naš život, bratjo mila! (Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	studencovo moč, in naš mili, za vse koristne naprave vneti deželni poglavar, od vsih visoko častiti knez Matija Konštantin od Wikenburg
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó

deželnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	poklicano, se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré tedaj tudi, de postave natanjko spoštuje, tedaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	vsak drug časnik. Kakor se sliši, se bo morebiti več deželnih listov v enega zedinilo, in ker se bojo prestave iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakonikov pridejo deželno-vladni listi za eno ali več dežel skupej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	iz Melka, opát Beer iz Praga, M. vitez Krajnski, odbornik deželnih stanov (kje? ne vemo), dr. Seiler, mestni župan dunajski, advokat
Viljem Tell (1862):	enega srcá. Atinghausen. Otroci, pojdite! Na večer bomo Meníli o deželnih se rečéh. (Hlapci odidejo. ) Atinghausen in Rudenc. Atinghausen. Al si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je na Moravskem in v gornji Avstriji večino federalistično v deželnih zborih, in še tam, kjer je ta stranka v večini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	imeli, ki je pri tako važnem poslu, kakor so volitve deželnih poslancev, sila potreben. — Zato tudi odbor „Slovenije” ni imel časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	biti kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov prejema. V nekaterih deželnih zborih se je obravnavala potreba deželnih posojilnic; al od besedí

deželnim

deshelnim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino ſ' hudim shivljenjem Jesuſa ne satajimò! 42. Jesuſ pred deshélnim oblaſtnikam. Ko ſe je dan sasnal, ſe je Judovſki véliki

deželnim

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku

deželno
- deshelno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan
- deželno
  Zlata Vas (1848): me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje

▶ deželica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

deželicah
- derželicah
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): gledé na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji

▶ deželo neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

deželo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan

▶ deželsk. okrajšava ↘ goo300k, IMP

deželsk.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni

▶ deželski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

deželska
- deshelſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): najti. Velikih kovazhniz (fushin), plavshev, ſteklarij (glasharij) pa she ſploh deshelſka goſpoſka ne puſti ſtaviti, kjer je sa léſ terdó ; le

deželske

deshelſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): per naſ vzhakati, zhe bomo uſliſhani, kar proſimo, de bi deshelſke goſpoſke s njih mozhno roko in goſpodje duhovni s njih

deželske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo
Stric Tomaž (1853):	bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper

deželskega

deželskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most

deželskemu

deshelſkimu

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ponishnim dusham rasodéva. Alj tudi ajdam, tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga edinorojeniga ˛Sina osnaniti, pa na
Življenja srečen pot (1837):	priſego svédel ino ſvetimu Pavlu povedal, kteri ga je k' deshelſkimu poglavarju poſlal, de je ſvetiga Pavla is rok hudobneshov reſhil

deželski

deshelſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati

deželski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo

deželskih
- desheljſkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne ſlab imenovati in tudi bolji ni bil. kakor poſledni. Desheljſkih isdelkov je bilo zlo malo viditi in shitna zena ſe
- deshelſkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ojſtró poſhtráſani bili. Naj ſkerbijo , de bo neporedna mladoſt po deshélſkih ſholah in v zérkvi od duhovnih pridgarjev tako poduzhena, de
- deželskih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim

deželskim

deshelskim
Sacrum promptuarium (1695): enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi

deshelſkim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo

duſhelskem

Ta male katechismus (1768):	bres madesha bil, je on vonder pod Ponciam Pilatuſham tem duſhelskem oblastnikam na Krish perwit, na kriſhu umerl, inu potem pokopan
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhasneh rezhęh toku delezh? ſakaj preudaresh ti pred uſſakem svojem duſhelskem dellam uſſellej uſſe toku viſſoku? inu ſa ſvelizhanje svoje dushe

deželsko

deshelſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe ta pomozhek doſezhi mogel. Potem bo z. k. deshelſko poglavarſtvo proſila, de bi ſe sgodilo, kar bode k pridu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vredni goſpod Vladnika, to je ſtarovirſki ſhkof, kteri imajo tudi deshelſko oblaſt v zherni gori. Şram je naſ bilo, de niſmo

▶ dežemer samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dežemer

dežjomer

Fizika (1869):

Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra

▶ dežen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dežni
Kmetijske in rokodelske novice (1844): race in gosí, ki se prMno koplejo in semtertjè žlabrajo; dežni červi, ki iz zemlje lezejo. Lepo vreme oznanujejo: Svetla, luna

▶ deževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

deževalo

deshvalu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí

deževalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno
Roza Jelodvorska (1855):	vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim

deževati
- deshvati
  Genovefa (1841): je bil ſilno mersel in poſlédnjizh je jélo ſhe zlo deshvati in mêſti. Genovefa ſe je od mrasa treſla in njéno
- deževati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t.

dežuje

deshuje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej

dežuje

Fizika (1869):	število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje, in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed 80 letnih
Botanika (1875):	iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka

▶ deževen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

deževen
- desheven
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe
deževne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane tako štiri

deževnem

deshevnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi
deshevnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): leto — mi na dalje pravi — ſim puſtil travnik jeſen v deshevnimu vremenu, ali pa v sazhetku ali pa pri konzu sime

deževnem

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	slaba spridena voda za pijačo, prebivanje pod milim nebom pri deževnem vremenu in naglo prehlajenje. Vsi ti vzroki napravljajo popačeno kri
Čas je zlato (1864):	zdrav in pri vsakem opravilu vesel. Tako je tudi v deževnem vremenu in pozimi počenjal. Veselilo ga je, se, ker je
Zoologija (1875):	na severji, pri nas ga videvamo samo na prehodu, ob deževnem vremenu se rad oglaša s piskajočim glasom. Nadalje je: kamenovalj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	naselbine Frlugov. Tu se nahajajo malni, ki meljejo le v deževnem vremenu, ker ta potok se navadno uže v spomladi posuši

deževnim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	peljal in pod dežobranam zraven koša krevljal. Če je v deževnim vremenu terg v kakim mestu, se pri naših kmetih toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi

deževnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ogernilin širok klobuk na glavo djal, ter se je v deževnimu vremenu na pot podal; Krajnica je pa rjuho is domačiga

deževni

deženi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa lepó , jo še 14 dni nebo. — Veliki petek deženi dobro letno pomeni. — S. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 260
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Solnce stopi v znamnje strelca. ) S. Martina dan oblačen ali deženi, nestanovitno vreme v prihodno pomeni. — Če s. Martin suši in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	st. Pavla lepó, dôbra letna bo. — Dan st. rešniga Telésa dežéni, slabo žitno letno pomeni ; če je pa lepó, dost žita

deževnih

deshevnih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmrad je zhervizham sopern in ſhkodljiv. Zhe je vezh dni deshevnih in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vashnim maham obloshi, bo vrozhina in ſuſho loshej preterpélo. — V deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samaſhi, de ne boſta desh in ſnég shivini nadléshna. — V deshevnih, simſkih dnévih preglej vosno in njivno orodje. Poſbkodvane lopate, vile

deževnih

Fizika (1869):	V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje, in ravno
Fizika (1869):	in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed 80 letnih deževnih dni jih pride 42 na poletje in 38 na zimo

deževno

deshevno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v

deshevnu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	roshe ſe bodo posnu vidit dalle. Po Lęti. Męrslu, vednu deshevnu, inu sato nerodovitna, vender maliga Serpana je vezh, koker pol
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Fruht je savolo mrasa v'nevarnoſti. Po Letu. Je prezej deshevnu, al vender semla nebode nekoli prov mokra. Senu inu Shitu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorni Veter, zhali jug, aku lih je vezhkrat, inu pogoſtu deshevnu, toku vender niſso velke vode, koker, kader ſneg prezh grede

deshovnu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'

deževno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zimski mraz še nastopiti ; ak je pa gerdo, sneževno in deževno vreme,
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitne rastljine, vender je marsiktero leto večidel tiho ali pa deževno vreme, ravno takrat, kader se sadni popki narbolj odprejo in

deſhevno
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na

▶ deževje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

deževje
- deshevje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kir brinje odnaſha, de ſneg perſti ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke
- deževje
  Fizika (1869): jih pride 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po

deževju

deževji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cest v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji prelužastih ne storí; voda se zna pa tudi porabiti ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in

deževju

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem

▶ deževnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

deževnica

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so pa njive le nekoliko navdól, ali prek brega, de deževnica brez razorjev lahko odteče, je nar bolj njivo na ploh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih prek sredi višam, jih na oblok naredim, de se deževnica polegama po njih v razore cedí. Kjer so pa njive
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iz jame vergel, in napravim okrog drevesa jamelček, da se deževnica ali scer voda, s ktero drevó zalivam, ne oceja, ampak
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	in obzidan jarek (graben), ki je za to, da se deževnica in snežnica iz dvoriša va-nj nabera, ker izprani gnoj in

▶ deževnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudournik; Pleteršnik

deževnik

deshevnik

Pozhétki gramatike (1811):

ferrer, okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud, verrière, ſhipa, carrosse, kozhia

▶ dežica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dežico

deshizo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per

▶ dežiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

deževati; [sskj]

deži

deshi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vezh ſuhu, koker mokru, de ſi lih ob velikanozhnih zaitih deshi, je vender vezh ſuhu pod tem Planętam. Spomlad. Je vezhital
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lępi dnovi, mersle nozhí, inu velka ſuſha, aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe
Pozhétki gramatike (1811):	sa to tak glagol ni nelizhen, kakor je il pleut, deshí, ker ta il ni na meſtu nobeniga imena al nameſtiména
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe Bog na naſ ſpomni, Gorkó de v zhaſu nam deshi, Tak klaſje bo metalo. Pred lijo, tózho var' Bog je

deži

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	več taciga mraza ni, ki se vinu grozi. — Če Kres deži, orehov ni. — Ako je na st. Pavla lepó, dôbra letna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od Kresa veljá. — Če Rožnicvet bolj gréje in suši, kot deží; vinskim cvétju dôbro vgodi. — Séver, ki v tem mescu pogosto

dežilo

deshilo

Pozhétki gramatike (1811):	biti, il faudra, bo tréba; pleuvoir, deshiti, il pleuvra, bo deshilo. Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v' prihodnimu: Je ferai, delal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam sdi — Pa v kratkim vſe poséleni, Kjer górko bo deshilo. Ko shit' pokrije lehé vſe , In goſta trava kviſhko gré

dežiti
- deshiti
  Pozhétki gramatike (1811): bom velál, falloir, treba biti, il faudra, bo tréba; pleuvoir, deshiti, il pleuvra, bo deshilo. Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v'

▶ dežjebran samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

dežnik; Pleteršnik

dežjebran
- dežobran
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi se bolj dežja bal, kakor Krajnci. Vsaki mora svoj dežobran imeti, in komaj se kaka meglica na nebu prikaže, že

dežjebrane

dežobrane

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ženici sem ter tjè vidijo: vsi drugi pa nosijo bavélaste dežobrane, bahači pa clo svilne (židane ). Res je sicer, de tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó dežjaboječe ljudstvo in vsako léto toliko tavžent goldinarjev za dežobrane potratijo, ali bi rokodélcam veliko dobička ne prineslo, ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tedaj na leto nar manj 50 tavžent goldinarjev za bavélaste dežobrane samo iz Krajnskiga v ptuje dežele gre, ktere večidel le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa naši kmetje bolj gosposki postali in so jeli polimane dežobrane nosili; tudi ti niso deželi veliko denarjev pojedli, kér so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nekaj povém: Glejte! koliko denarjev gré v ptuje dežele za dežobrane ali dežnike (marele) ? Mislim, de ga ni naroda, de bi

dežjebrani
- dežobrani
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): domačiga platna okoli sebe ogernila in dežju naproti šla. Taki dežobrani so le malo veljali, in ne krajcerja ni šlo za-nje

dežjebranom

dežobranam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je dežjaboječi hlapec gnoj na njivo peljal in pod dežobranam zraven koša krevljal. Če je v deževnim vremenu terg v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi rokodélcam veliko dobička ne prineslo, ko bi vse k dežobranam potrebno blano v domačii izdelovali? Jest mislim de! — Obernimo se

dežjebranov
- dežobranov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vremenu terg v kakim mestu, se pri naših kmetih toliko dežobranov vidi, kakor de bi bila le ena streha čez vse

▶ Dežman samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Dežman
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nazvánih cvétk izbor, *) Tebi v čast, cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto in

▶ dežnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dežnike
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Glejte! koliko denarjev gré v ptuje dežele za dežobrane ali dežnike (marele) ? Mislim, de ga ni naroda, de bi se bolj

▶ dežočrven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

deževnikov; izvirnik

dežočrvnega
- dežočervnega
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica

▶ Dhurdžati samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dhurdžati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des

▶ di neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v
Revček Andrejček (1891):	bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj

▶ di neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

di
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): di ti mena te moje shale skues tvoiga tegniela dobriga Duha

▶ diaboli neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

diaboli

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum diaboli, & deſideria multa inutilia, & nociva, qu mergunt homines in interitum, & perditionem
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	opominou: Qui volunt divites fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu v'

▶ diadem samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diadem

Maria Stuart (1861):	nezaupanje, Prijazna vez naj za naprej oklepa, Francozki in angleški diadem! Aubespine. Kraljica slavna, to je dan vesel! Da bil bi
Maria Stuart (1861):	božje, za pasom kronico, v roci sveto razpetje, v kitah diadem, z dolgo, černo, odgernjeno tančico. Ko pristopi, razdelé se pričujoče

▶ diademate neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

diademate
Sacrum promptuarium (1695): S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date

▶ diakon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diakon

dijakon

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dolgo ne bova več ločena, dragi Pankracij! ” Med tem jima dijakon sporoči, da je vse pri-
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	poznajo, se bom že izgovoril kako. “ Naposled stopi k njemu dijakon Reparat ter ga prijazno popraša: „Prijatelj! ti menda nisi iz

diakoni

dijakoni

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	milostljivi in spoštljivi papež bodo pričujoči, pa duhovni posamnih cerkev, dijakoni in notarji. Zató morate pa tudi vi priti ko glava
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v ptujo hišo, v plemenito hišo — po zvijači, po goljufiji! Dijakoni so jeli na-nj pogledovati, pomenkovati se — gotovo o njem — zdelo

diakonu
- dijakonu
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v roki

▶ diamant samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diamant

demant

Rudninoslovje (1867):	barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici
Kemija (1869):	ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri

diamant
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo

diamanti
- demanti
  Roza Jelodvorska (1855): roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti je zdaj, da
- diamanti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane

▶ diamantov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

diamantovimi
- demantovimi
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro

▶ diameter neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

diameter

Fizika (1869):

115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez

▶ dias neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dias

Mineralogija in geognozija (1871):	39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76.
Mineralogija in geognozija (1871):	45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76.

▶ diatherman neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

diatherman

Fizika (1869):

90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat

▶ diatoma neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

diatoma
Botanika (1875): To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se vsaka stanica zmrvi

▶ Diavoletto samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Diavoletto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in

▶ Diaz samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Diaz

Gozdovnik (1898):	gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki se je prvi opogumil, ali bolje, ki je bil
Gozdovnik (1898):	ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe
Gozdovnik (1898):	don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je
Gozdovnik (1898):	kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi.
Gozdovnik (1898):	je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu
Gozdovnik (1898):	od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo
Gozdovnik (1898):	don Estevan. »Pa ne, da bi bil človeški glas,« pripomni Diaz. »Ne poznam živali, ki bi tako kričala. « Krik se ponovi
Gozdovnik (1898):	njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don
Gozdovnik (1898):	»Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in

Diaza

Gozdovnik (1898):	zveže grofa in pogledal na Diaza. Fabij ni poznal indijanomorca Diaza. Samo enkrat se je bil z njim sešel in to
Gozdovnik (1898):	vzame ogrtačo okolu pasu ter zveže grofa in pogledal na Diaza. Fabij ni poznal indijanomorca Diaza. Samo enkrat se je bil
Gozdovnik (1898):	smuknila skozi zelen zastor. Ko se don Arečiza ozre, opazi Diaza, na skali sedečega, kako snaži cev svoje puške. »Kje je
Gozdovnik (1898):	poznati, pa se je premagoval. Mirno, samosvestno držanje vrlega, nepodkupnega Diaza ga je sililo čislati ga. »Po takem tudi ne veste

▶ diazov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

diazov
- diazev
  Gozdovnik (1898): »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel
diazova
Gozdovnik (1898): Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška
diazovih
Gozdovnik (1898): poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi

▶ Diazu samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Diazu
Gozdovnik (1898): položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se

▶ dibadjimovin neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dibadjimovin
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov

▶ dicebatur neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dicebatur
Sacrum promptuarium (1695): ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi

▶ dicens neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

dicens

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kar proſimo, kyr ſe Bogu samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nehau od proſhne, inu molitve, ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	27. dalei taku sapiſsanu: Retulit triginta argenteos Principibus Sacerdotum, & Senioribus dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai perneſsu te trideſset ſrebernike

▶ dichte neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dichte
Kemija (1869): zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni

▶ dicitis neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

dicitis

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta sa ena beſeda o Peter! Neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Jes na posnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. Ali

▶ dicotyledoneae neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dicotyledoneae
Botanika (1875): cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere

▶ dictionariu neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dictionariu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate

▶ dicto neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

dicto

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' Nebeſſah. Amen. De Chriſti Triſtitia. Od Chriſtuſove Shaloſti. Hymno dicto exierunt in montem olivarum. Marci 14. Kader ſo bli to
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam isdavati ſhou: Hymno dicto exierunt in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem rekli

▶ dicunt neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dicunt
Sacrum promptuarium (1695): taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum

▶ dičiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krasiti, lepšati; [sskj]

diči

Maria Stuart (1861):	nesreči, zmagovavca srečnega Zavist preganja. Meč pravice, s kterim Se diči mož, v ženski roki ni češčen. V pravico žensko nema
Valenštajn (1866):	razvijó k odhodu se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se

dičijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom, dičijo lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim
Zlatorog (1886):	góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa

▶ dideldaj medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dideldaj
Revček Andrejček (1891): resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa na

▶ die neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

die

Sacrum promptuarium (1695):	quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio
Sacrum promptuarium (1695):	vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu dobru lejtu dal. Sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen Zeitung sind ganzjährig zu entrichten 24
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf
Aritmetika za učiteljišča (1885):	V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr.

▶ Diebl samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Diebl
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere

▶ diejenigen neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

diejenigen

Življenja srečen pot (1837):	vielen zur Einübung der Regeln paſſenden Dictando-Säßen. Für Lehrer und diejenigen, welche ſich ſelbſt in dieſem Gegenſtande vervollkommnen wollen. 8. Broſch.
Življenja srečen pot (1837):	in der deutſchen Sprachlehre. Ein methodiſches Handbuch für Lehrer und diejenigen, welche ſich ſelbſt in der deutſchen Sprache unterrichten wollen. 8

▶ Diercer samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Diercerja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): jekla v razstavo dala. — Volnati sagi (Teppiche) Lincerske fabrike J. Diercerja so bili v resnici zalo blago; marsikteri si je želel
Diercerju
Kmetijske in rokodelske novice (1844): gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu

▶ diese neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

diese

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des

▶ diesem neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

diesem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und

▶ dieu neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

dieu

Pozhétki gramatike (1811):	praſhanjam. kaj? koga? poſtavim: qu'estce que j'aime? kaj lubim? odgovor: Dieu, Boga, ktir je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino
Pozhétki gramatike (1811):	glagol, ker samorem rezhi. aimer quelqu'un, nekoga lubiti, poſtavim. j'aime Dieu, lubim Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada
Pozhétki gramatike (1811):	Les méchant seront puni de Dieu; in ne: Punis par Dieu. Hudobne bode Bog karal. Srédni glagloli. Klizhemo ſredne glagole, to
Pozhétki gramatike (1811):	Sava svira na Krajnſkimu. 5. Je treba rezhi: c'est en Dieu que nous devons mettre notre espèrance, na Boga imamo savúpati
Pozhétki gramatike (1811):	Tout a été créé par la parole de Dieu, vſe je ſtvarjeno bilo s' Boshjo beſédo, bolſhi: Boshja beſéda
Pozhétki gramatike (1811):	in ſkladno vprávlanje, kakor aimant Dieu, lubiózh Boga, aimé de Dieu, Bogu lub, al lublen per Bogu; tukaj vidimo laſnoſti glagola
Pozhétki gramatike (1811):	beſéda je vſe ſtvarila. Moyennant. J'espére moyennant la grace de Dieu, vupam s' Boshjo miloſtjo. Attendu. Le courier n'a pu partir
Pozhétki gramatike (1811):	ſe nanaſhajo ino glédajo na kaſhino prejſhno ime, poſtavim, rekozh: Dieu qui a créé le monde, Bog ktir je ſtvaril ſvet
Pozhétki gramatike (1811):	imenam Diue, Bog, tórej rezi: Les méchant seront puni de Dieu; in ne: Punis par Dieu. Hudobne bode Bog karal. Srédni

▶ diferenca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diferenca

Aritmetika za učiteljišča (1885):	števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mk1, in odtod (a – b) : m = k – k1, tedaj je diferenca a – b res z m razdelna. § 73. 1.) Ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njegov mnogokratnik bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka

diference
Aritmetika za učiteljišča (1885): Od diference odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k

diferenci

Aritmetika za učiteljišča (1885):	to dobi potem tudi diferenca. § 18. Iz pojma o diferenci izvira: 1.) Ako prištejemo k diferenci dveh števil subtrahend, dobimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	18. Iz pojma o diferenci izvira: 1.) Ako prištejemo k diferenci dveh števil subtrahend, dobimo minuend. (a – b) + b = a, b

diferenco

Aritmetika za učiteljišča (1885):	imenujemo algebrajsko vsoto; n. pr. (+ a) + (– b) + (– c) + (+ d) + (– f). Diferenco dveh algebrajskih števil nam je môči vselej v algebrajsko vsoto
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pod a) v logaritmovniku mantiso prvih štirih številk in pa diferenco med to in naslednjo večjo mantiso, ki je v logaritmovniku
Aritmetika za učiteljišča (1885):	predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila. 4.) Vsota dveh nasprotnih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi, ter to diferenco vzameš za števec ulomku, čegar imenovalec ima toliko 9, kolikor
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako prištejemo k neizpremenjenemu minuendu subtrahend z nasprotnim predznakom. Dokaz. Diferenco (+ 5) – (+ 3) najdemo, pomaknivši se od števila + 5 v negativno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vzemi iz one pomočne tablice na desni, katera ima to diferenco na čelu, proporcijonalne dele za peto in šesto številko in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5) – (+ 3) = (+ 5) + (– 3) = + 2. Vzemimo, da nam je še diferenco (+ 5) – (– 3) izračunati. Tu treba od števila + 5 v pozitivno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Diferenco razdelimo s številom, ako minuend in subtrahend s številom razdelimo

▶ differens neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

differens
Sacrum promptuarium (1695): opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu

▶ diga. okrajšava ↘ IMP

diga.
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nan bil. So bile tri krajnſke inu ena némſhka pri„diga. Viſoko vredni proſht graf Auerſberg je „peto maſho pel. Silna

▶ digati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stopati, iskati; kontekst

diga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): troje ljudi zele dni po njivah s koſhmi sa seljo diga, de ima prilaſt, in potrebne dela sanemari; nameſto, de ſe

▶ dignus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dignus
Sacrum promptuarium (1695): ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en

▶ dih samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo
diha
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden se

▶ dihanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dihanja
Zoologija (1875): III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah

dihanje

Zoologija (1875):	zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja
Zoologija (1875):	obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo

dihanjem
Botanika (1875): manj biti v njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem

dihanju

dihanji

Kemija (1869):	plin brez barve in brez duha, škodljiv ni, ker pri dihanji in pri požiranji ga mnogo pride v naša pluča in
Zoologija (1875):	tekoj se zopet napihnejo, ako skozi sapnik va-nje dihamo. Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino, vsled tega se zrak
Zoologija (1875):	srebra. Po tacem poskusu izvemo, da ta tlak pri mirnem dihanji vzdigne živo srebro samo 1 do 3 milimetre, globokejši izdihi
Zoologija (1875):	lehko sklepa iz teh glasov. Kako se kri spreminja po dihanji. V §. 78 smo videli, da se kri, vrnivša se
Zoologija (1875):	ali 4 srčne udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča, dela neki
Zoologija (1875):	v svoja pluča poprek 5000 kub. centimetrov, a pri navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub. centimetrov, tedaj se stoprv
Občno vzgojeslovje (1887):	pri govorjenji, tako tudi na vzdiganje in spuščanje prsi pri dihanji. Vsa ta sredstva se učé učenci rabiti, da morejo posnemati

▶ dihati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in na pol vola

dihajo

Zoologija (1875):	pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih
Zoologija (1875):	na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu

dišejo

Tine in Jerica (1852):	kaj ne dopadejo. Fajm. Kako je to? Jerica. Tako težko dišejo. Bledi so. Nič življenja ni v njih. Fajm. So že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	obleka nista srečna. Med pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost, kakor je bila zadnja leta nekim

dihal

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni
Oče naš (1885):	popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne

dihamo
Zoologija (1875): o tem kaj vedeli, popolnoma neodvisno od naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po našem telesu, a vse to

dihati

Robinson mlajši (1849):	Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno
Zoologija (1875):	mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje

▶ dihniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dihne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi jas vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe
Divica Orleanska (1848):	petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko

dihniti
Gozdovnik (1898): Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo

▶ diho medmet ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diho
Kmetijske in rokodelske novice (1844): se smejal lepote plesa. «« »»Naprej tovarši! psi halo! Šuj, šuj ! diho ! šuj, husasa ! «« In psi popadejo strašnó, Kar ravno je nar

▶ dihur samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dihur
Kmetijske in rokodelske novice (1844): selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej ſe rad jaſtrob in dihur k hiſhi perkradeta; imej per kuretni ſkerbno okó, de ti

▶ dijak samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dijak

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ko bi le mogel: ſhe doneſ bi hotel biti ſhtudent (dijak). Alj moj ozhe nimajo sazhém. Dnarja ni. ” „Poſluſhaj le,” pravijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	St. Ivanu 1 „— „ „ Anton Braćić, podžupnik v Lučah — „ 20 „ „ Žlicarjev, dijak v Celji . . . . 1 „ — „
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Kako je to potrebno, sem se jaz prepričal uže kakor dijak. Povabili su me na berbu v vinograd Rittersberg v prijetnu

▶ dijan. okrajšava ↘ goo300k, IMP

dijan.
Ta male katechismus (1768): Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti

▶ dijaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dijaška
Zlatorog (1886): soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška.

▶ Dijon samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Dijon

Dižon

Oče naš (1854):	je obeh bolečinam konec storiti in spremil je Naceta v Dižon. Barba je dolgo za njima gledala, dokler sta se njenim
Oče naš (1854):	pri svojih starših živel, kar ga enkrat veliki opravki v Dižon nesejo. Ko jih je opravil, se je hotel proti večeru

Dijonu

Dižonu

Oče naš (1854):	kaj se je z Nacetom zgodilo, ker je bil v Dižonu zdravnik pri popisovanjski gosposki. Med pogovorom je rekel, da bi
Oče naš (1854):	Vi gotovo niste sami tukaj; gospod Pavle —“ „Je tu v Dižonu,“ je rekel Baldomer. „Jelite, da bi tega ne bili mislili

▶ dika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dika

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	in stopinje dospel — dospel v sedanjih časih! Gosp. Winkler je dika uradnistva, on vzdržuje sè svojo umnostjo in delavnostjo tri vogle
Lohengrin (1898):	srcá V verností spaja najsrečnejši par. Borec vrline, stopaj naprej! Dika mladine, stopaj naprej! Burnosti pira zdaj sta ubegla, Da bi

diko
Divica Orleanska (1848): Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc

▶ dikotilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dvokaličnih; splet

dikotilnih
- dikotylnih
  Mineralogija in geognozija (1871): in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj

▶ diktator samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diktator

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	bi se spomnili dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	iz francosko-nemške vojske leta 1870. po vsem svetu dobro znani diktator francoski Leon Gambetta. — Umrli bil je rodu judovskega iz Genove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	še veči posel; odpeljal se je dne 7. oktobra kot „diktator” po balonu iz Pariza in je dospel dne 9. oktobra

▶ dila samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dilah
- diljah
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Zhe imaſh malo zhervov, jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in

dile

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in

dili

Kuharske Bukve (1799):	vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še

dilo

diljo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sliši, če se komu zdi , de kdo pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho zaropotá i. t. d.

dilo

Kuharske Bukve (1799):	perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori
Kuharske Bukve (1799):	potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za

▶ dila samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podplat kopita pri konju; kontekst

dile

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne vidi. Kedar je kopito porezano in mertev rog od dile in strele odločen, se mora še popiliti. Potem naj kovač
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in rumena sokrovica ali clo gnoj se pokaže. Tisti del dile, pod kterim otiske ležijo, je navadno bolj gorak, kakor ostali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na benceljnu ali na nadkopitu si luknjo odperl: je treba dile alj strele toliko odrezati, kolikor jo je gnoj razjedel. Sicer

▶ dile samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podstrešje; SSKJ

dilah
- diljah
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): to je, jih v sapni shrambi ali pod streho na diljah eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in

▶ dilectione neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dilectione
Sacrum promptuarium (1695): Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non

▶ dilectionis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dilectionis
Sacrum promptuarium (1695): kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt

▶ diletant samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diletanti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta Cesar

▶ dilexit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dilexit
Sacrum promptuarium (1695): je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de

▶ dilica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dilica
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa
dilice
- dilice
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nune doma pridelujejo, je zlo dopadla. — J. Maucove tanjko vrezane dilice ali furniri za mizarje, ki jih v Mlinšah blizo Moravč
- dilize
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): puſhati. Ko ſe vſi zhervi vpredejo, je treba leſe in dilize, na kterih ſo bili, vseli in lepó poſnashiti. Şhe le

▶ diligite neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

diligite
Sacrum promptuarium (1695): nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote

▶ dilnat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

deskast; kontekst

dilnatih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): letu vezh pohiſhtev v bolji ſtan prenarejenih : nameſti ſlamnatih in dilnatih ſtreh ſo jih 9 s ploſhami, 2 s koſitarjem, 344

▶ diluvialen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diluvialne
Mineralogija in geognozija (1871): skoraj celó nič ni, je pa več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in

diluvialni

Mineralogija in geognozija (1871):	Diluvialni utvari imajo često živalske ostanke v sebi in sicer take
Mineralogija in geognozija (1871):	hranijo le ostanke tacih živali in rastlin, ki še živé. Diluvialni nasadi so se na Slovenskem **) posebno ob Savi,

▶ dim samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa
Ferdinand (1884):	ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je
Gozdovnik (1898):	puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem

dima

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ampak gola resnica, kar so nam v Novicah od močí dima zoper slano pisali. De bi pač naši kmetovavci te resnice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se mu na persi vleže
Blagomir puščavnik (1853):	ognja, nad strehami grada se valijo čemi strašni valovi gostega dima, in pri oknah šviga svitli zubelj na vse strani. To
Roza Jelodvorska (1855):	jame zdaj vogljar ostrašen, in ko bi njegov obraz od dima in voglja čern ne bil, tako bi bil, zlo merliču
Rudninoslovje (1867):	se lehko zažge i gori z belim plamenom, nareja veliko dima, i smrdí po smoli. Nahaja se sosebno v severnej Ameriki
Gozdovnik (1898):	po indijanski tako, da od daleč ni bilo poznati ni dima ni plamena. Velika dolga pipa, ki ima pri takih indijanskih
Gozdovnik (1898):	in rjove. Oče pride doli k meni, črn od smodnikovega dima, in po vsem životu poškropljen s krvjo. « »Kaj stori? kaj

dimom

dimam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe

dimu

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de se nič ne kadi, kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je
Zoologija (1875):	in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu.

▶ dimast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dimasta

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

tudi dvanajstoperstnik imenujemo; obVredništvo, sta znotrej vselej prisadna, silno rudeča, dimasta ali pa zelenkasto višnjeva, žolčna in gnjila viditi. Žolčni konec

▶ dimeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dimečo
Gozdovnik (1898): Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne

▶ dimittis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dimittis

Sacrum promptuarium (1695):	je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho
Sacrum promptuarium (1695):	red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi

▶ dimnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dimnicah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lehko ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo

dimnice
Kmetijske in rokodelske novice (1846): imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší

▶ dimnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dimnik

dimnek
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Tudi je dobro jajze v kako moſhnjo djati ter v dimnek obéſti — tako ſe bode o kadilo. ” „Ako ima tvoja krava

dimnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proti ognju bolj obvarovano, namrezh, de ima velbano kuhnjo in dimnik. 47. Povrazhila pa vſiga na enkrat sato ne dobi, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se v kak tenak pert ali papir zavije in v dimnik obesi. — To pri mesu posebno lepo farbo in dober vkus
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsemi devét goſenz od vſaziga vogla sélnika in jih v dimnik obéſi. — Tako ſi jih ſhéſt in trideſet pregnal. ” „Kadar goſpodar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nosh v prag vtakni ali pa rasbeljeno shelesno koso pod dimnik poſtavi, zoperníja bo govoto nehala. Sakaj tako boſh zopernizo obodel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti

dimnika

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsela — ali ſaj ti nosh is praga, ali koso ispod dimnika. ” „Ako imaſh glivo (gobo) na vratu, ſe vſtopi s obrasam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſnetljivo shito mlatijo, ſo zherni, kakor de bi is dimnika perſhli. Varite ſe tedaj ſnetljivza, de ſe vam v sernje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se

dimniki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo
dimnikih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja

dimnikov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lansko in letašno leto tega prepričal, de je dim iz dimnikov bližnje nograde te škode obvarval in de ni norčija, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pokrili; rasun tega pa ſhe 215 sidanih opashov, 28 varnih dimnikov in 23 odvódov bliſka naredili. Dva pogorelza pa niſta pomozhka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blizo vidimo; smrad iz odstopov ; iskre na piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim proti tlam tlačen; glasje zvonov; voda bolj na
Fizika (1869):	nam plamen kaže, v ktero mér da teče zrak. Prepih dimnikov in lamp ima svoj vzrok v tem, da se k
Fizika (1869):	v hudej uri ogibati vzvišenih predmetov, kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna so posamezno stoječa drevesa ali gozdiči

dimniku

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	premajhna, kajti peč veliko več zraka v-se vzame in po dimniku iz hiše izpustí, kakor je potreba, da 10 funtov mehkih
Zlatorog (1886):	Ozkem, strmem, dimniku podobnem, Segne kvišku naposled z desnico, Zgrabi trde kámene ostríne

▶ dimorfizem samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dimorfizma
Mineralogija in geognozija (1871): apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je

▶ dimovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kajenje; Pleteršnik

dimovanja
- dimuvanja
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti

▶ dinastija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dinastiji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	veljavo kroni. Taki stranki, ki ne prizanaša ne državi ne dinastiji, odločno nasproti stopiti ima zdaj grof Taaffe popolno pravico in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	samo nemški narod, in v upor se je stavila celó dinastiji. Tako si je ta stranka sama z obraza strgala masko

▶ ding neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

ding
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pozabil. Za vsako stvar je grajomeč popraševal :Wie hasst dos Ding af windisch? (Kakó se imenuje to po slovensko ?) ― ― Enkrat so

▶ dinotherium neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dinotherium
Mineralogija in geognozija (1871): pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v

▶ dinstan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dušen; kontekst

dinstan

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) ohrovt. Vzemi zeleniga ohrovta odberi debelo perje in štorže, potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	grahova župa, ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi, na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim

dinstana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem

dinstane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesno župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	biti in ta jed se precej na mizo da. Dušene (dinstane) pražole. Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole in

dinstani
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro

dinstano

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bedro vanje in pusti ga dobro z njimi zavreti. Dušeno (dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prežganka napravi in repi perdeni, de z njo zavre. Dušeno (dinstano) korenje. Korenje ostergaj, kakor rezance (nudelne) zreži, v srovim maslu

▶ dinstati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dušiti; kontekst

dinsta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de

dinstaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih pa s prav malo vodo vred tako dolgo pari (dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači

dinstajo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in

dinstalo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	meso s tim pokrije. Ko se je do mehkiga dušilo (dinstalo), se iz nje vzame, polivko od zelenjave odcedi, pusti jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekej tudi razsekljanih sardelj in, ko se je nekoliko dušilo (dinstalo), na v skledo djano ribo deni. Pečena jegulja. Jegulji glavo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke, perdeni razsekljanje, potem pa, ko se je malo dušilo (dinstalo), perli eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in pokuhaj

dinstati

dinſtat

Kuharske Bukve (1799):	ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti
Kuharske Bukve (1799):	en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij

▶ dinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dinjah
Kmetijske in rokodelske novice (1844): snajdeta na enimu in ravno tiſtimu ſteblu; tako ſo pri dinjah, buzhah, kumarah in pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena

dinje

dine

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	smerdlivu meſu, inu vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh, ſad, dine, kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v'poprejſhnim Meſzu pomoriti, vſse ſorte sęliſha sa kuho ſejati, Dine, Buzhe, Kumare, de ſo peſhke, 2.al 3. Leta ſtare, ſaditi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	poględajo tę zhepine; vſe , vſe je prozh ; roshe ſo pohojene , dine vſe pomèſhkáne — Jeſt vam povęjm, Matizhek; de potler nebote
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pride. ) Sej je mehkó doli — Zhe raven ene dvę, tri dine smèſhkam — Nęshka. (ga nasaj dershy. ) Nikar , sa boshjo volo te
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	jahali Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo , Na konja jih Anki metajo. Anka se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	lepo Anko devojko. Kada so po njo jahali Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tergajo , Na konja jih Anki metajo. Anka se milo plakala , Dine pod konja hitala. Tišila ¹) jo je svekarva ²) : Muči ³) , premuči, snasica

dinie
Sacrum promptuarium (1695): enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej

▶ Dinjan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dinjana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v

▶ dio neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dio
Revček Andrejček (1891): uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo

▶ Diogen samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Diogen

Dijogen

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	togo*) čez glavo potegni, ker je mokra in merzla noč. Dijogen! ) Po naše: božanstvo cesarjev ali božji cesarji. **) Toga je bila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa če hočeta zajeti, jako bo nas veselilo. ” „Dobro, oče Dijogen,” odgovori starši, namreč Kvadrat, Boštjanov močni centurijo, „saj sva danes
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdaj bi še cerkev rad videl, kjer se bomo shajali. ” Dijogen ni čutil nič nevarnega in je hotel ravno pokazati mostovž
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	podobe iz vseh časov noter do podobarij mojega sina. ” „Oče Dijogen! ” reče Pankracij, „kaj, ko bi nam je nekoliko razložili? Po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stebru. Ko se je to godilo na foru, sedeli so Dijogen in njegova dva sina v svoji siromašni hišici blizo tega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kar je mogoče. II. Pod zemljo. Dolgo so že stopali Dijogen s sinovoma pa ptujci vred po podzemeljskem mostovžu s voščenimi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zbežal, ali o joj ! pri njih je stal sivi starček Dijogen s svojima korenjaškima sinovoma. Edino tolažilo mu je še ostalo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Papež so si izvolili katakombo Kalistovo, česar je bil stari Dijogen neizrečeno vesel in vedel in sukal se je, kakor da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zanamcem ohranil spomin poštenih revežev, kot brezbožnih bogatinov. ” — „Oj, oče Dijogen! ” reče zdaj Pankracij, „kmalo bi bil pozabil sporočiti, čemú sem

Diogenes

Sacrum promptuarium (1695):	della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum
Sacrum promptuarium (1695):	sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu,

▶ dioicum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dioicum
Botanika (1875): kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem

▶ Dioklecijan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Dioklecijan

Dijoklecijan

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bilo torej cesarskega ukaza ) Ko je nastopil l. 284 Dijoklecijan* vladarstvo mogočnega, čez tri dele zemlje razširjenega cesarstva, je previdel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	preganjanje. Na Jutru je terpelo preganjanje že več mesecev in Dijoklecijan pa Galerij sta že Maksimijanu sporočila, da naj začne kristijane

Dioklecijana
- Diokleciana
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): se napomnujejo velikani die Riesen); ena je od cesarja Duklijana (Diokleciana), dve od cesarja Konstantina; tri od silniga cesarja Štefana (Dušana

▶ Dioniz samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dioniza
Divica Orleanska (1848): breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se

▶ Dionizij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dionizij
- Dijonizij
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček

▶ dios neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

dios
Gozdovnik (1898): opraviti z grofom Antoniom? « »Kaj ima opraviti ž njim? Per dios, mnogo, prav veliko, on sam je taisti! Poznam ga, ter

▶ Dios samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Dios

Gozdovnik (1898):	po dvorišču in potem po stopnicah gori. Don Juan de Dios izgine v grofičine sobane, pa se brž vrne sè vsemi
Gozdovnik (1898):	je na čistem, brž korak naprej. »Dovolite, don Juan de Dios! Je-li ta gospod res svitlost Medijanska? « »Res je, Pepo, imel
Gozdovnik (1898):	»Don Juan de Dios, imate li pero in papir? « »Tam na pisalni mizi je

▶ diplom samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diploma; kontekst

diplomi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v

▶ dir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dir

Valenštajn (1866):	Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je
Deborah (1883):	prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana je pritekla po kisa, vpraševala sem, a
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Takoj, ko meni Tine to pové, napotim se v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in
Gozdovnik (1898):	slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal in

diru

Valenštajn (1866):	i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj
Gozdovnik (1898):	ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in

▶ dira samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

luknja; kontekst

dir
Robinson mlajši (1849): bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo
diri
Robinson mlajši (1849): domu tekel, ino svetilnico prinesel. On sam se je k diri vernol, ino je pred njo z nabito puško obstal. „Za

diro

Robinson mlajši (1849):	spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede
Robinson mlajši (1849):	dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen

▶ dirav pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

roparski; kontekst

diravo
Robinson mlajši (1849): si je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko

▶ diravec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

ropar; kontekst

diravec
Robinson mlajši (1849): ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu

▶ direction neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

direction

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

vodstvo te razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in Wien”. Vsim cesarskim poštam

▶ direkten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

direktnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	v ude, ko so Poljaki ministru naravnost rekli, da od direktnih volitev nočejo nič slišati. Drugo jih je poparilo to, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	dežel. Iz Dunaja. — Ustanoverce že več dni božjast lomi zarad direktnih volitev, kajti vsak dan bolje vidijo, da ne gré tako

▶ direktor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

direktor
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Gradzu je véliki vishar zele drushbe, ki ſe mu veliki direktor pravi; tam ſo pervi oſkerbrtiki in piſarji, tam je kaſa

▶ dirjalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dirjalca

Gozdovnik (1898):	Ne briga me nič. « »Tudi ne, če vam vzamejo belega dirjalca travane? « »Bog, tega moram imeti. Če ga bodo hteli vzeti
Gozdovnik (1898):	jezdec je bil dekleta zagledal. Oko se mu zažari in dirjalca obrne proti dekletu. S spretnim skokom je stal pred deklino
Gozdovnik (1898):	ponujal je najslovitejšemu lovcu 5000 frankov, ako mu dobi belega dirjalca prerije. Lovec je sprejel ponudbo.

dirjalec
Gozdovnik (1898): ga tudi ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don

▶ dirjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dirja

Stric Tomaž (1853):	odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža
Stric Tomaž (1853):	ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega

dirjal

derjal

Zlata Vas (1850):	imeli, je s šolmojštram in z nékimi mladénči po polji dérjal. Mládénči so verižice (ketinje) za sabo vlačili, dolge droge v
Zerkviza na skali (1855):	je saſedlal veſ preſtraſhen in omamljen ſvojiga konja in je derjal v nozhi proti ſvojimu gradu, kjer ſo ga she dolgo

dirjal

Zlata Vas (1850):	v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas.
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je vidila, da nič ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže

dirjata
Stric Tomaž (1853): v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender

dirjati

Genovefa (1841):	sbudí vojáke, pomaga ſam konje, napaſti in oſédlati, sapové neprenéhama dírjati, ſam kônja saſéde in ſe s ſvôjimi vojaki odpravi. Smiraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rok gre. V resnici zamorejo reči, de so stariga konja dirjati naučili. Naj tedaj ne zamerijo, če se mi sèm ter
Čas je zlato (1864):	sedlu in si upa z nar boljšim jezdicom za stavo dirjati. »De te hencaj! to je pa že jak mladeneč! « reče
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	rekel nevoljno; »ker hočeš tako, bom šel po svetu; têči, dirjati, beračevati, krasti, goljufati hočem in pred me ne boš videla

▶ dirjavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dirkalni konj; Pleteršnik

dirjavec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi sloveči dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa cena

▶ discedebat neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

discedebat
- diſcedebat
  Sacrum promptuarium (1695): pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave

▶ disciplinæ neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

disciplinæ

diſciplinæ

Sacrum promptuarium (1695):

deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel

▶ discont neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

discont
Aritmetika za učiteljišča (1885): v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga

▶ discontiert neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

discontierte
Aritmetika za učiteljišča (1885): se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals).

▶ discordia neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

discordia
- diſcordia
  Sacrum promptuarium (1695): in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr

▶ diskalceat samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

diskalceatom
- diſkalzeatam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Kamenje posnati ſim ſe vadil 1793. S ozhetam, Marka Pohlin, Diſkalzeatam ſe isnanim 1773, piſhem nékaj krajnſkiga inu sakroshim nekitere peſme

▶ diskont samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diskont

Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna

diskonta

Aritmetika za učiteljišča (1885):	po naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil sem od K. Bregarja tukaj proti svojemu akceptu v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	J. Kluna v Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta ter jo poslal A. Pasinju v Trst. Prodajalnica je iztržila

▶ diskonten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diskontna
- diskontovana
  Aritmetika za učiteljišča (1885): odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals).
diskontnem
Aritmetika za učiteljišča (1885): 5 %, c) po 6 % prav toliko kakor kapital? 2. O diskontnem računu. § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima

▶ diskontirati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

diskontira
- diskontuje
  Aritmetika za učiteljišča (1885): 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo

▶ dispensio neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dispensio
- diſpenſio
  Sacrum promptuarium (1695): cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi

▶ dišati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dišal

Blagomir puščavnik (1853):	mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in
Zeleni listi (1896):	Tudi Ivan je dobil kos kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod

dišala
- diſhala
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): komaj zhaka, de bi pokuſila, kako ji bo draga jéd diſhala. Jesi jo, de she ſpet svonzhek v' ſhtazuno sove, in

dišale

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ki bodo ko rož'ce zale , V naših sercih v vek dišale; V njih zasluge neštevilne So spomnike stav'le zlate, De spomin
Roza Jelodvorska (1855):	povabi Rozo, de bi prisedla k zajterku. Dobro so ji dišále jedí, in jo jako okrepčale. Po zveršenim zajterku pravi dobrotljivi
Ferdinand (1884):	drevesom. Uljudno je ponudi neznanima gospodoma, katerima so prav dobro dišale, ker ju je vže močno žejalo. »Prav sladke so in

dišalo

Zlata Vas (1848):	bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na
Robinson mlajši (1849):	ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval
Blagomir puščavnik (1853):	večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo dobro dišalo. ” „Kako je to? saj mi vsaki dan diši. ” „Danes mi

diſhalo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): dnarjam poſebej dober grishlej kupiti, zheſar je ji nar bolj diſhalo. Njeno nar vezhi veſelje pa je bilo, kedar kako vezherko

dišati

Robinson mlajši (1849):	ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot
Blagomir puščavnik (1853):	viteza Miroslava Gorjanskega. ” — Ali, primaruha! vino mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza! ” ponavlja Milko s trepečim glasom, obledi in joka
Najdenček (1860):	povelju vina in kruha. Ko sim si jez dal dobro dišati in sim tudi Mignona napasil, je kupec vse papirje pazljivo

diſhati
Pozhétki gramatike (1811): court, omolkniti, vmolkniti; frapper fort, mozhno terkati; sentir bon, dobro diſhati, itd.

diši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi
Robinson mlajši (1849):	v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi
Blagomir puščavnik (1853):	reče Milko in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bo dobro dišalo. ” „Kako je to? saj mi vsaki dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav
Kemija (1869):	žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in
Botanika (1875):	smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov so iz

diſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju

duſhy

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jak. Tok naj pijejo, no! — kaj jim ne duſhy? Ansh. Kaj jih morebiti glava boly? Tulp. Bom vshę — bom
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kiſlu vinu radi nepijete? Jak. Shema ! sato, ke mi ne duſhy. Miz. Prov! jeſt tudi Ansheta nozhem, sa to, ke mi

dišijo
- diše
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih

▶ dišava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dišav
Kemija (1869): nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem

dišava

diſhava

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſa. Nekaj uzhenzov pa je menilo, de bi ſe bila diſhava raji prodala, ino zena med uboge rasdelila; toraj ſo nevoljni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jim je ſhkodljivo in od njega poginejo; dim ali kaka diſhava ali ſmrad jim je sopern. Majhne zhervizhke paſi s voljnim

dišavami

diſhavami

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe mu je is ſerza ulila. Potlej ſta telo s' diſhavami v' drago tenzhizo povila, ino na vert neſla, kjer je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nekaj poboshnih shen, ki ſo v' Jesuſa vérovale, s' drasimi diſhavami k' grobu; Jesuſovo telo bi rade bolje vmasílie. Shaloſtne pravijo

dišave

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še šolo

diſhave

Kuharske Bukve (1799):	pa poſuſhene kukmake drobno rasſękaj, smęſhaj med raspeſhtani krompir, perdeni diſhave inu
Kuharske Bukve (1799):	ribaj ob lemonovo kosho, ta zuker deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une
Kuharske Bukve (1799):	v' eno koso, perlì shupe, de ſe povrè, oſoli, daj diſhave, potle puſti ohladiti. S' tim nadęvaj kapuna, ga sashi; potli
Kuharske Bukve (1799):	na njo en polizh jęſiha inu vode, zhebula, lemon lupka, diſhave, kuhaj jo notri. Potle kosho odberi, ſpuſti sa velikoſt eniga
Kuharske Bukve (1799):	meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, enmalo jęſiha
Kuharske Bukve (1799):	eno koso na sherjavzo, notri deni vſe shlaht sęliſha inu diſhave, kakor sgoraj sa teſto. Sadnizh deni samasane polshe notri kuhat
Kuharske Bukve (1799):	goveje shupe gori, de ſe vkup kuha na sherjavzi, perdeni diſhave inu ſoli kar je prav; potle presheni ſkusi ſito v'
Kuharske Bukve (1799):	eno ſklędo, perdeni namôzhene inu ſpęt oshete pogazhe, ene jajza, diſhave inu ſolí, inu enmalo moke, ako je preſuho, perlì
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo po glavi. Diſhave lepi duh je vſo hiſho navdal. To je ſtorila is

dišavo

dišavo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi

diſhavo

Kuharske Bukve (1799):	hladíti, poloshi jo na en s' maſlam namasani papir s' diſhavo, selenjam, inu lemonovim ſokam; jo ſpęt deni na mręſho, pezi
Kuharske Bukve (1799):	meſa ſe tudi s' tankim ſhpeham obloshí, inu potręſe s' diſhavo, kar jo je oſtalo od ſhpeha, katiriga ſi naręsal sa
Kuharske Bukve (1799):	moko, inu ribanim kruham, inu majeronam, ali pa s' drugo diſhavo. Ako namęſti vina perlieſh jęſiha, perdeni rosmarína nameſti majerona.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo po glavi. Diſhave lepi duh je vſo hiſho navdal. To

▶ dišaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dišavnega
- diſhavniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe ne ſmé v taki kozhi tabák piti, ali kaj diſhavniga, poſtavim hren , zheſen, zhebula, roshe i. t. d. vanjo perneſti

dišavno

diſhavno

Kuharske Bukve (1799):	nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig. 256. Krebúlzhina shupa
Kuharske Bukve (1799):	katire ſe bol perjętne, inu ſe nam bol sdrave sdę. Diſhavno vino ſe nareja od vertneh diſhav al v' moſhti, al
Kuharske Bukve (1799):	puſti ſtati, de ſe vzhiſti, deni ga v' ſtaklęnze. 227. Diſhavno vino. Oſem bokalov vina savri na sharjavzi v' pozínenim kotli
Kuharske Bukve (1799):	ternúl. Schleenwein. 225. Molínovô vino. Brombeerwein. 226. Limonovo vino. 227, Diſhavno vino. Gewerzwein. 228. Bresova voda kakor Shampanſko vino. 229. Zitron
Kuharske Bukve (1799):	med ſir, bo imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę; negrędo vſe ſkup

▶ dišeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dišeč
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši
dišeča
- dišeča
  Blagomir puščavnik (1853): zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža možu, meni nikjer
- diſhezhe
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih

dišeče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. dan tega mesca
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene
Botanika (1875):	kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin

dušeče
Kmetijske in rokodelske novice (1844): V temu izboru bo kakor v vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub lahko zadobiti more, in
duſhezhe
Genovefa (1841): in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne

dišečih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi
Oče naš (1854):	otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho

diſhezhih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s

dišečim
Zlatorog (1886): stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni

dišečimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med

dišečo

Kemija (1869):	alkoholu 2 ekvivalenta vodenca, in naposled dobiš neko po éteru dišečo tekočino, aldehid imenovano. Ako si aldehid privzame 2 ekvivalenta kisleca
Mineralogija in geognozija (1871):	koja se spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna
Zoologija (1875):	navadno rovko ali hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni veličini), ki je

▶ diti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dije

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snajo dobiti. Zimske misli. Od polnočnih merzlih krajev Ojstra sapa dije, Ravno polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo krije; Več se travnik
Gozdovnik (1898):	Ima velike temne oči, ter mi govori besede, iz kojih dije sreča in ljubezen. «
Lohengrin (1898):	omečevala, Da milost bi i grofu dal. Ortruda. O srčna dije ti zahvala! Elza (v kipečem, radostnem vzhičenju). Da jutri te

▶ Ditrih samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ditrih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde
Ditrihu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): 1. Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. Gosp. Baron Ditrihu lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu

▶ diva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

diva
Divica Orleanska (1848): ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam

▶ diven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čudovit, sijajen; [sskj]

divni
Deborah (1883): O, oče, Ana, sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja
divnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini

▶ dividend samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dividend

Aritmetika za učiteljišča (1885):	njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo

dividenda
Aritmetika za učiteljišča (1885): številom b, ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v

dividendom

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. §

dividendu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko ničel, da bosta imela oba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zavisna številčna vrsta v kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove številke dobimo tedaj, izvršivši delitev, ne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	divizorjevimi in kvocijentovimi členi v njiju produktu, t. j. v dividendu. Ako je a + b + c divizor, m + n + p kvocijent
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj, izvršivši delitev, ne oziraje se na decimalni točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da določimo kvocijentovim številkam
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mestno vrednost, katero ima nad jednicami divizorjevimi stoječa številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost prve kvocijentove številke, določena

▶ dividendov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

dividendovo
Aritmetika za učiteljišča (1885): Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. število 18 s 6.

▶ divisionsrest neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

divisionsrest
Aritmetika za učiteljišča (1885): ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r.

▶ divitem neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

divitem
Sacrum promptuarium (1695): ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres

▶ divites neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

divites

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pervimu piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum diaboli, & deſideria multa inutilia
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu pervimu piſmu cap. 6. ſvoiga Thimothea opominou: Qui volunt divites fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati

▶ diviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

divil
Zeleni listi (1896): ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice

▶ divitibus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

divitibus
Sacrum promptuarium (1695): dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam

▶ divitis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

divitis
Sacrum promptuarium (1695): eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe

▶ divizor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divizor

Aritmetika za učiteljišča (1885):	6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n. pr. število 18
Aritmetika za učiteljišča (1885):	med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo

divizorja
Aritmetika za učiteljišča (1885): število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk

divizorjem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in

divizorji
Aritmetika za učiteljišča (1885): dobiš kvocijenta, ki je sam praštevilo. Drug za drugim uporabljeni divizorji in pa zadnji kvocijent so prafaktorji danega števila. Ako treba

divizorju

divizorji

Aritmetika za učiteljišča (1885):	delitev, ne oziraje se na decimalni točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da določimo kvocijentovim številkam mestno vrednost
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vrsta v kvocijentu le od številčne vrste v dividendu in divizorji; zaporedne kvocijentove številke dobimo tedaj, izvršivši delitev, ne oziraje se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko ničel, da bosta imela oba isto toliko

▶ divizorjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

divizorjev
Aritmetika za učiteljišča (1885): razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev mnogokratnik (Vielfaches), divizor pa dividendovo mero (Mass). Takó je n.

divizorjeve

Aritmetika za učiteljišča (1885):	pomenja stotice tudi prva kvocijentova številka 2. Pri b) stojé divizorjeve jednice (3) pod dividendovo številko 8 in ta ima vrednost
Aritmetika za učiteljišča (1885):	druzih. N. pr. a) enačba, b) enačba. Pri a) stojé divizorjeve jednice (4) pod dividendovo številko 1, katera pomenja stotice; vsled

divizorjevimi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dividend iz divizorja in kvocijenta ter kakšen je odnošaj med divizorjevimi in kvocijentovimi členi v njiju produktu, t. j. v dividendu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kvocijentu ima prav tisto mestno vrednost, katero ima nad jednicami divizorjevimi stoječa številka v dividendu; ako je pa določena mestna vrednost

▶ divjačina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divjačina
- divjačinost
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): 18 ur in mertúd (božji žlak) končá bolezin; včasih pa divjačinost terpí 2 ali 3 dni, predenj konja umorí ali pa
divjačine
- divjačine
  Zlatorog (1886): smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je tak, A jutri bo kesal gotóvo se! Od ust
- divjazhine
  Genovefa (1841): merjaſzov je bilo poſterljênih. Tudi grôf je priſhel kmalo do divjazhine. Na kônju jo sa njo udari. Svér zhes ſtermo ſkalovje
divjačini
- divjašini
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih

divjačino

Zlatorog (1886):	Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil
Pripovedke za mladino (1887):	pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra

divjazhino

Kuharske Bukve (1799):	111. Divjázhino ohraniti bres jeſiha. Divje meſo ſe narpred potręſe ſolio, ena
Kuharske Bukve (1799):	109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113.

▶ divjad samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divjad
Zlatorog (1886): Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli

▶ divjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divjak

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga
Blagomir puščavnik (1853):	in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela
Gozdovnik (1898):	je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono

divjaka
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več ne bo prišel pred oči

divjake

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá

divjaki

divjaci
Deborah (1883): Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi

divjaki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za

divjakom
- divjakam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih

divjakov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo

▶ divjakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divjakovega
- divjakoviga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tenjkim ojstrim nožičkam, s kakoršnim navadno pisavne peresa režejo. Iz divjakoviga verha pa izreži en palec dolgo zagojzdo, ktera vilice ravno

▶ divjaštvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divjaštvo
Deborah (1883): Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade

▶ divjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divja

Maria Stuart (1861):	O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere
Maria Stuart (1861):	na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem
Zeleni listi (1896):	pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo več nazaj. Ali ni bila ta

divjajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod
divjal
Zlata Vas (1848): čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper
divjali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' ſushnoſt poshenó , ino v' Jerusalemu bodo tako dolgo ajdje divjáli, dokler od Boga odlozheni zhaſ reſhenja ne pride. “ II. „Kmal
divjati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri

▶ divje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divje

div'je
Valenštajn (1866): zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé

divje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	kedo da je bil! " "Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da

▶ divje glasen prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

divje glasnih
- divjoglasnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): veliko jih pôje, vsi glasno mólijo, nekteri zmed njih v divjoglasnih sirovih besedah. Ozidje ima podobo tábora in de bi proti

▶ divjeusenjski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

iz divjega usnja; kontekst

divjeusenjske
Gozdovnik (1898): peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven

▶ divji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj
Robinson mlajši (1849):	glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor

divje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in

divje

divije
Valenštajn (1866): Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni

divje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c.
Divica Orleanska (1848):	strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo
Divica Orleanska (1848):	blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov
Blagomir puščavnik (1853):	Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov

divjega

Blagomir puščavnik (1853):	razveseljenemu očetu verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ji je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mož in žena. Potem mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala

divjiga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na
Divica Orleanska (1848):	Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati, Kaj

divjem

divjim

Genovefa (1841):	veſêlje, koliko radoſt, kakſhno vſakdanje opravílo mi déla v tém divjim sapuſhênim kraju! O pogléj tudi Ti, ôzhe nebéſhki, blagoſlovèzh to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali ga še
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je bilo, da je veliko prestál in se trudil na divjim konju, ki je berž, ko je blizu spuščenih prišel, ga

divjemu
Ljubite svoje sovražnike! (1899): v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili

divji

div'ji
Valenštajn (1866): Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku je klobuk lepota, kdor

divji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko
Divica Orleanska (1848):	Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim
Blagomir puščavnik (1853):	hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj
Blagomir puščavnik (1853):	Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo. Ime ji
Blagomir puščavnik (1853):	izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mi je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva bila mož in žena. Potem mi
Gozdovnik (1898):	toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in

divjih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is med njih v
Blagomir puščavnik (1853):	Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in
Viljem Tell (1862):	ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi
Zoologija (1875):	tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili
Zoologija (1875):	ptica pa nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov
Zlatorog (1886):	od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k

divjim

divjem
Blagomir puščavnik (1853): živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v

divjim

Robinson mlajši (1849):	njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem
Blagomir puščavnik (1853):	kako bi se maševal. Neko jesensko, megleno jutro privre z divjim tropom nad Gorjanske posestva, in začne po stari navadi ropati
Blagomir puščavnik (1853):	Miroslavu boj napovedal. In res je vsako leto zaporedoma z divjim tropom svojih tolovajev Gorjanske posestva napadal in ropal — dokler se
Blagomir puščavnik (1853):	nazaj pridirja, in ko ga pri vratih pozdravi, mi z divjim veseljem hrohotaje na proti vpije: ”Veseli se čuvaj! danes dobiš
Čas je zlato (1864):	stresa in pravi »to je le korenjak, ki vé z divjim arabcem v caker iti, to! « »Bog me! « godernja glasno, – »en
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in leopardi. Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa ga popustili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	milo piska in gode ne le svoji čredi, ampak tudi divjim živalim v puščavi, ki kakor zamaknjene stoje okoli njega. ” „Oj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	priložnosti in potrebi najboljše izbere — imeli so je v hrano divjim zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ki mu je v ječi zrasla, storila ga je podobnega divjim vojakom. „Zdaj je vse prav”, reče Jaka, „le urno in

divjimi

Genovefa (1841):	rékel Boleſlav, „jes grém s vami! Jes nêzhem ſam med divjimi sverinami oſtati. Té mi nizh ne odgovarjajo, zhe s njimi
Genovefa (1841):	zhlovéſhkih rók réſhil. Ti ne bódeſh pripuſtil, de bi med divjimi sverinami poginila. V Té hozhem saúpati in ſe nizheſar ne

divjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne meje. Murvne meje ti

▶ divjina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divjačina; [sskj]

divjine
Kmetijske in rokodelske novice (1844): svinskiga mesa; razun tega pa še silno veliko perotnine in divjine ; 982304 centov móke , 33558 centov sočivja; 13022701 bokalov mléka, 51465509

▶ divjost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

divjost

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ime: pasja divjost, s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi

divjosti

divjosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nezlóžne kneze zaporedama premagali in obropali, ter z ljudmí štrašne divjosti počéli, in jih na kupe pomorili. Kadar je bila Rusija

divjote

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zlo na zeſti pozepne , jih ni v ſtani od njih divjote osdraviti. Med te ſorte ljudi ſe morajo, sunej veliko drugih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kterim lev skupej prebiva: pozabil je svojiga gojzda in svoje divjote, in pri tebi svoje dni ostati hoče. — Primeril te bom

▶ divjotrasen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

samoten; kontekst

divjotrasen
Blagomir puščavnik (1853): prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni

▶ dixerit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dixerit
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd.

▶ dixit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dixit
Sacrum promptuarium (1695): Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam

▶ djans neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

djans
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal

▶ djanj. okrajšava ↘ IMP

djanj.

Hrana evangeljskih naukov (1835):	poſtavil, vishati zérkev boshjo, katero je s' ſvojo kervjó perdobil. “ (Djanj. Ap. 20, 28.) Teshka butara ſloni na duhovſkih ramah, sakaj
Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' katerim bi isvelizhani bili. Ni v' nobenim drugim isvelizhanja. (Djanj. ap. 4, 12.) Ti ſi tiſto ſveto imé, v' katerim

▶ djatelno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dejavno; kontekst

djatelno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v bukve. Vendar je tudi v

▶ dlačen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dlačen
- dlazhen
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bilo Esav imé, drujzu pa Jakop. Esav je bil veſ dlázhen ino koſmat, ino tudi divjiga vedènja; Jakop tih ino pohléven

▶ dlačje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dlačje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ta malo mleka 'ma. 107. Kod' se vovk kota, tam dlačje (vouno) pustí. 108. Hudiga psa se ne treba bati. A.

▶ dlaka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dlak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ljudje she bolj sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli ledja. Jedel je le take jedí

dlaka

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oteklina ne zgine, je treba zmivanje opustiti, in kakor hitro dlaka oteklino pokrije, se poslužiti mazila, ktero sim v X. poglavju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsaki dan; potlej počakaj, ako se goba odluši. Navadno izpade dlaka na gobi, in kedar zopet raste, je treba vnovič 3
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj. Če ravno dlaka izpade, moraš vendar oteklino tako dolgo zmivati, dokler ni zdrava
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	d) Černe garje, od kterih dlaka na mestih, kjer sedijo, izpada. Sedaj razločujemo dvoje garje, namreč
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in ju zmešaj v mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se mora mazilo v
Kemija (1869):	kože »potiti«, potem se na stružniku strgajo s topimi nožmi. Dlaka in tolšča se pa odpravi tudi z živim apnom in

dlake
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah
dlako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih

▶ dlakast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dlakast
- dlakaſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſtroka slo proti shivotu natégnjena viditi. Rép bodi tenek, slo dlakaſt, in viſoko naſajen. Bik mora biti nesmédene, to je, edine

▶ dlan samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dlan

Divica Orleanska (1848):	taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe
Divica Orleanska (1848):	Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega

dlana
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz

dlani

Fabule ino pesmi (1836):	tá, Poshêne róke v’ ovega; She kerv mu tezhe ’s dlani. Sdaj ſterti ſhpégel sasvoni: Kak veter ozha perleti, No vlezhe
Fabule ino pesmi (1836):	lepo ſ-hrani, Da kere ne sgubíſh; Sa vſako lon na dlani Od préſharov dobíſh. Tak shaloſtno sa mé Veſela bratva mine

▶ dlesen samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dlesen
Zoologija (1875): njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo

▶ dletast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dletaste
Zoologija (1875): 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti

▶ dletce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dletci
Kitica Andersenovih pravljic (1863): so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro so

▶ dletiti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dletiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

perzhel Janes Gutenberg knige natiſkati. „ 395 „ ſo jeli v kotlovino dletiti. „ 361 „ ſo Anglijani sazheli gumbnize ali knofIjize delati. „ 355 „ ſo

▶ dleto samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dleta

Robinson mlajši (1849):

čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži

dletom
- dletam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): va-njo pelja, to je v majhno, en štirjak prostorno, z dletam izdolbeno izbico, v kteri leži mertvaška skrinja našiga Zveličarja. Ta

▶ dm3 okrajšava ↘ IMP

dm3

Aritmetika za učiteljišča (1885):	v 3 urah 158 dm3, drugi v 4 urah 205 dm3, tretji v 6 urah 281 dm3 zidú; a) koliko dm3
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v 4 urah 205 dm3, tretji v 6 urah 281 dm3 zidú; a) koliko dm3 sezidajo vsi trije v 1 uri
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dm3, tretji v 6 urah 281 dm3 zidú; a) koliko dm3 sezidajo vsi trije v 1 uri, b) v koliko dneh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	14. Izmed treh zidarjev sezida prvi v 3 urah 158 dm3, drugi v 4 urah 205 dm3, tretji v 6 urah
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v 1 uri, b) v koliko dneh sezidajo vsi 1708 dm3 zidú, ako delajo po 12 ur na dan? 19.* Katerega

▶ dn. okrajšava ↘ goo300k, IMP

dn.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole

▶ dneven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dnevnem
Astronomija (1869): naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča

dnevni

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nikoli nevošljiv, prepérn, razpórn? — Kaj bom v prihodnje počel? Mali dnévni red. Vstani slednji dan o pravim času in pojdi v
Astronomija (1869):	je 23½° nad polutnikom. Očitno je, da je dnevni oblok, ki ga solnce ta dan preteče, veliko veči, nego
Astronomija (1869):	aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki postajajo zmirom manjši, tako, da 21. decembra solnce pride
Astronomija (1869):	dan, in lok OAW, kterega preteče solnce v tem času, dnevni lok. Kakor hitro pa solnce zaide, je pa tudi dan
Astronomija (1869):	dan, 256. Talija, 303. Tangente, dotičnica, dirka 238, 245. Tagbogen, dnevni lok, 256. Tečaj, (pol), Pol, 249. Tečajnik, Polarkreis, polarni krog
Astronomija (1869):	dan solnce po polutniku. Tudi to se vidi, da je dnevni oblok OAW ravno tako dolg kot ponočni oblok WQO, da
Zoologija (1875):	Argynnis); gospica (A. Paphia); osatnik (Vanessa cardui); admiral (V. Atalanta); dnevni pavlinček (V. Io), pod. 187; pogrebec (V. Antiopa); veliki koprivar

▶ dnevnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dnevnik
Aritmetika za učiteljišča (1885): imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih

dnevnika

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je dotični račun. V glavno knjigo se prepisujejo postavki iz dnevnika in blagajniške knjige. Iz dnevnika se morajo prepisati vsi postavki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	polnem poplača. Tudi prepisujejo se tu postavki drugače nego iz dnevnika. Dohodki so v blagajniški knjigi pod »debet« zapisani; a ker
Aritmetika za učiteljišča (1885):	glavne knjige zapiši na dotično stran: 1.) datum, 2.) stran dnevnika ali blagajniške knjige, na kateri je zapisan dotični postavek, 3.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	knjigo se prepisujejo postavki iz dnevnika in blagajniške knjige. Iz dnevnika se morajo prepisati vsi postavki v glavno knjigo, kajti v

dnevnike
Kmetijske in rokodelske novice (1845): lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati, če bi
dnevniku
Aritmetika za učiteljišča (1885): ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15.

▶ dnevno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dnevno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako

▶ dninar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dninar
Ferdinand (1884): Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega

▶ dno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo
Divica Orleanska (1848):	vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani, de se ne prime. Ko je zmerznjeno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim
Zlatorog (1886):	In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se

dno

Kuharske Bukve (1799):	shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki
Genovefa (1841):	bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jo na vsake tri dni potresi, dokler vse breskve na dno ne pridejo. Čez dva mesca perdeni še en funt vinskiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in
Fizika (1869):	tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno
Fizika (1869):	dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah

dnu
Kuharske Bukve (1799): 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula,

dnom
Fizika (1869): posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v

dnu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi
Kemija (1869):	to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati
Zoologija (1875):	posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v njih je
Zoologija (1875):	in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali

▶ do predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Ta male katechismus (1768):	inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje
Ta male katechismus (1768):	K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom
Branja, inu evangeliumi (1777):	gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne,
Branja, inu evangeliumi (1777):	nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo

Genovefa (1841):	mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je kakti z enim glasom reklo: „Tako
Sveti večer (1866):	bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so
Valenštajn (1866):	ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen bil, Do tega ne bi nikdar prišlo bilo, Drugače bi vse bilo
Astronomija (1869):	četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je
Fizika (1869):	ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v
Občno vzgojeslovje (1887):	je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji

▶ do neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

do
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do-

▶ do neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

do
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla pade in na

▶ dob samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrast; [sskj]

dob
Lohengrin (1898): vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se
doba
Lohengrin (1898): bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav

dobom

dobam
Divica Orleanska (1848): ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj

dobom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zaslišal Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere
Lohengrin (1898):	velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim

dobov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	še dobro sè hrastičevjem, poznanim iz čokov, ostankov orjaških nekdanjih dobov, ki so todi rastli. Na srednjem delu njegovega teka ob
Gozdovnik (1898):	ter padala na sivo skorjo manglov, sumahov, na grbasta debla dobov in bledo listje železnjakov. Okolu ognja sta ležala Rdoles pa

▶ dob. neuvrščeno, program ↘ goo300k

dob.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko je te
Gozdovnik (1898):	bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka

▶ doba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dob
Mineralogija in geognozija (1871): dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili po vsi zemlji enaki, tako da je v

doba

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vsim tem se je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v
Divica Orleanska (1848):	se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri
Divica Orleanska (1848):	sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa

dobah

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v

dobam
Mineralogija in geognozija (1871): spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh dob

dobe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem; žganju sim
Robinson mlajši (1849):	ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega
Robinson mlajši (1849):	bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal
Robinson mlajši (1849):	na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja
Robinson mlajši (1849):	miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev

dobi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	škopnik pustivši, tam na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakor se je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi važneje živali in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno

dobo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V
Mineralogija in geognozija (1871):	porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri

▶ dober pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boljšapridevnik, splošni, primernik

bolja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega

boljša

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje
Stelja in gnoj (1875):	moči njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se

boljši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je

boljſha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te

bolſhi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli
Pozhétki gramatike (1811):	poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'

boljšepridevnik, splošni, primernik

bolje

Zlata Vas (1850):	Zakaj če je bolje mléko in če ga je več, bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam
Zlata Vas (1850):	pa tudi kmalo od kodi to pride. Zakaj če je bolje mléko in če ga je več, bolje je blagó. Kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa

bolji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam
Divica Orleanska (1848):	de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj bi hranila

boljše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas čaka še veliko dela. Ker pa
Valenštajn (1866):	lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej
Sveti večer (1866):	ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima
Revček Andrejček (1891):	Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán
Gozdovnik (1898):	srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na

boljši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče

boljſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po
Genovefa (1841):	dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe

bolshe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): srednem mrasam, ſe sazhne s'nelushtnem vremenam, pa bode hmalu bolshe. Svizhan ſe sazhne s'lepim vremenam, h'kon-
bolſhi
Kuharske Bukve (1799): obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah

bulshe

Ta male katechismus (1768):	ta lèva; ſa zhast boſhjo pak se more uſſellej tu bulshe nuzat. Just. M. l. I. de Miſ. c. 15. Pokaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta, katire be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader sè k'mojemu JEſusu v' tabernakelnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker ena rofha od urozhine ovene. Katiri pak upanje ene bulshe rezhy obzhute, ta se bres uſſega vunajnega troshtarja sam V
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is volo boſhjo skleniti. Nezh namoresh ti bulshega proſſiti, nezh bulshe molitve pred Bogam oppravlati, koker kader prosesh, de be se

bulshi
Sacrum promptuarium (1695): eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno

boljšegapridevnik, splošni, primernik

boljega

Robinson mlajši (1849):	še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, kolikor le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	navada pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V

boljga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot

boljiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti. Kdor vé kaj boljiga *), proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi
Divica Orleanska (1848):	svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá

boljšega

Robinson mlajši (1849):	ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa lení in le na starih navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro

boljšiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t.
Zlata Vas (1848):	in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne

boljſhiga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav sa prav po tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od

bolſhiga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam
bulsh
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): ſdej odpejlli, nej teb’ ſa offr bo: * k’ b’mo bulsh’ga kej imelli,* teb’ dat’ nam bo lubo; * mi tebe

bulshega

Ta male katechismus (1768):	ta narvezhe bres konza dobruta, inu se namore nezh bulshega, nezh lubeſnivshega ſmislit, koker Buh. Je Buh Ozha lih rajmno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bulshega spremèny, aku tebe upanje nebeshkeh rezhy poſhivy. Upaj moj Syn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	othl svojo volo is volo boſhjo skleniti. Nezh namoresh ti bulshega proſſiti, nezh bulshe molitve pred Bogam oppravlati, koker kader prosesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Sa Thomasha Kempenſarskega IV. Bukuvzame nisem jeſt nezh lepshega, inu bulshega ſa vas videl, koker so lete prizhne bukuvze; ſatorej komu

boljšempridevnik, splošni, primernik

boljem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	varnosti, nego zarad — snega, gledé katerega smo vendar le na boljem, ko marsikatera druga dežela. — Še nekaj naj smem pristaviti temu
Občno vzgojeslovje (1887):	vspešneje, nego domači. Šolski pouk je pred domačim toliko na boljem, ker tekmujejo učenci med seboj in ker se na ta
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Če rabimo kavčukno vezivo, prihranimo mnogo časa in smo na boljem tudi v tem, da nam vezi ni treba ločiti in
Gozdovnik (1898):	občudujem, sennor Diaz! Vi pa, Kučilo, niste zdaj nič na boljem nego li prej. Kje je bonansa? Vaših pet minut je

boljšem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	to spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da smo v tem kaj napredvali in da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo
Botanika (1875):	različnih gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz

boljšim
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ostala, ker je bila prepričana, de so njéni starši v boljšim kraju, de so pri dobrim očetu, kér so tako mirno

boljšemupridevnik, splošni, primernik

boljimu
Divica Orleanska (1848): sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen dolgo! (Odíde. )

boljšemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim
Občno vzgojeslovje (1887):	podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen

boljšipridevnik, splošni, primernik

bolji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v
Zlata Vas (1848):	blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	niso dosti shajali, torej jih še nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí
Roza Jelodvorska (1855):	Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se
Viljem Tell (1862):	Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete

boljshi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pade na tla. Toraj nikár ſe ne bojte! Ví ſte boljshi kakor vſi vrabzi. Tudi vſi laſjé na glavi ſo vam

boljšej

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sta se prepeljati morala. Strahoma in trepetaje sta se bližala boljšej deželi. Ali kako sta se veselila, ko vgledata na morskem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jokata. Pa tudi mati jima reče: „Ne jokajta! Tam v boljšej deželi se zopet vidimo. “ Naposled pride čolnič tudi po otroka

boljši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čez mene „povzdiguje, je le slama; sad moj pak je, boljši „kakor tvoj; če meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane
Zlata Vas (1848):	bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ravno tako dolgo in je ravno tako dober in še boljši, kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni že ne marajo za jedí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega

boljſheji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): koriſtniſhih shivalſh omiſlijo. Prav imajo, zhe ſo le tudi ſkerbeli, boljſheji shivini tudi bolji in mozhneji klajo dajati in ſi rasun

boljſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tode tudi na enim dreveſu, in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene

bolſhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal
Pozhétki gramatike (1811):	na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre

bueli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Ta Bueli: zaiti so ti? K' svedomi dnu hkueliki nozhi h' binkushtam

bulshe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bil, koker so drugi; ſakaj ti navęsh, zhe niso ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poniſhnoſt svejty. Nigdar se nima tebi doſdevati, de be kaj bulshe bil, koker so drugi; ſakaj ti navęsh, zhe niso ki

bulſhi

Biblia (1584):	de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob
Biblia (1584):	vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred

boljšihpridevnik, splošni, primernik

boljih

Genovefa (1841):	sen, ktéro ſi mi v boljih dnévih ſkasoval. Ljubésin do tebe vsamem ſebój v grob. ” „Skerbi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sedaj nar bolj potreba? (Konec. ) „Pred drugim je pa izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri

boljših
Robinson mlajši (1849): naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli moje hrána. Svoje delo, tako kakor do
boljſhih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke

boljšimpridevnik, splošni, primernik
- boljšim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): smé. Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla
- boljſhim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nategama ſe ſniti vélikimu sboru, to je, véliki duhovſhini ino boljſhim piſmoukam, ino jim da vpraſhanje: „Kje bo Kriſtuſ rojen? “ Véliki

boljšopridevnik, splošni, primernik

boljši

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	domovino. Nova mu je bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven

boljšo

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo.
Ferdinand (1884):	ga bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je
Oče naš (1885):	so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno

doberpridevnik, splošni, nedoločeno

dober

Sacrum promptuarium (1695):	ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu.
Genovefa (1841):	ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker
Zlata Vas (1850):	učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali
Čas je zlato (1864):	in tako le ž njim govorí. »Vaš svèt je bil dober! « mu pravi prijazno. »Tu imate par cekinov za vaš trud
Ultra! (1867):	To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil, ko

dobr
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt

dobrapridevnik, splošni, nedoločeno

dobra

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher
Pozhétki gramatike (1811):	al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere, dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image, lepa podóba; beſede
Genovefa (1841):	môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je
Genovefa (1841):	glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi, vſe prijasno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista, ki nam
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio

dobre

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	več živeti,— da nekdaj so bili dobri časi, so bile dobre leta, se je lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj

dora
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes
dore
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta

dobrepridevnik, splošni, nedoločeno

dobre

Biblia (1584):	rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku
Biblia (1584):	Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot
Robinson mlajši (1849):	svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro
Roza Jelodvorska (1855):	Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kaže, je še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so moji vojščaki dobre volje, in kaj bi ne bili! Čez dolgo se zopet
Tiun - Lin (1891):	zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti

dore

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti bras use
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	geram rosveto boshjo gnado inu usmilanje noi srebru inu svatu dore uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei

dobregapridevnik, splošni, nedoločeno

dobrega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Prav plemenito je biti iskren domorodec in svoji domovini vsega dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28.
Robinson mlajši (1849):	vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker
Blagomir puščavnik (1853):	pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vasi. ) Župan. Že novo leto povrača se spet, Ž njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro
Pripovedke za mladino (1887):	da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta

dobriga

Sacrum promptuarium (1695):	videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je
Sacrum promptuarium (1695):	magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi
Genovefa (1841):	Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe ſtorila, in njén
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pač prehud zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	temuč si še sam živlenje vzel; že za del svojiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla
Zlata Vas (1850):	bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem

dobrempridevnik, splošni, nedoločeno

dobrem

Valenštajn (1866):	grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti
Občno vzgojeslovje (1887):	svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem
Gozdovnik (1898):	tako so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar je mogel videti orel

dobrim

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta
Genovefa (1841):	vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim délu ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na
Divica Orleanska (1848):	vi ste zmirej, Za najti vas nam je hoditi v dobrim.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	de so njéni starši v boljšim kraju, de so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno stanovitin ostati, in vedno boljši biti zamogel. — O Bog
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved

dobremupridevnik, splošni, nedoločeno

dobremu

Ta male katechismus (1768):	bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti
Robinson mlajši (1849):	vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni tako
Oče naš (1885):	nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva

dobrim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — —

dobrimu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pridu na posemeljſke rezhi sapiſal, ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti
Zlata Vas (1848):	de so vès dolg vernili in zopet toliko mléka k dobrimu iméli, kolikor drugi. Potem so zopet sirovo maslo in sir
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in terdnosti k dobrimu. Jezus je pri meni, kteriga le to, kar je dobro
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno

dobripridevnik, splošni, nedoločeno

dobre
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev

dobrej

Fizika (1869):	čas meri, in to je tista naloga, ki jo dajemo dobrej uri. Pod. 78. Lahko bi bilo rešiti to nalogo, ako
Botanika (1875):	v maternej dušici (Thymus), nadalje o majaronu (Origanum Majorana), o dobrej misli (Origanum vulgare), o velenduhu (Hyssopus), o kadulji (Salvia) in

dobri

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti dobri Duh viemenu Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga duha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali
Genovefa (1841):	vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja! Oh sanikerni
Divica Orleanska (1848):	znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobi, ko nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje urno pridejo iz onega konca hiše, Komaj so jo

dori

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. N. noi to resnizo klor vedeti nash? pridi pridi dori Duh tegniel kateri skriunueſti boshje viesh: noi resodi mena to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera je Sakatolsh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebrei vezh ampak saroti istiemi besiedami: jas taba sarotimi ti dori duh skues to vero tvojah shpanov inu tvojah firshtov noi

dobrihpridevnik, splošni, nedoločeno

dobreh

Ta male katechismus (1768):	od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito

dobrih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali
Blagomir puščavnik (1853):	še na tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	marajo za jedí, za ktere so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini
Zlatorog (1886):	Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so v gozdu »Našli neki

dobrimpridevnik, splošni, nedoločeno

dobrem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s'

dobrim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri
Genovefa (1841):	Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu
Genovefa (1841):	shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič

dobrimipridevnik, splošni, nedoločeno

dobrimi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	še veči prid se bo pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite

dobropridevnik, splošni, nedoločeno

dobro

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, kakor vsako drugo, le ime se mu
Valenštajn (1866):	ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije
Zoologija (1875):	platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane
Ferdinand (1884):	je pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega
Tiun - Lin (1891):	Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje
Zeleni listi (1896):	v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro! «, ali »dober dan! «

dobru

Biblia (1584):	Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud
Biblia (1584):	odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru Drivu: taku bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku
Biblia (1584):	je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe
Sacrum promptuarium (1695):	te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu
Ta male katechismus (1768):	sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę

najboljšapridevnik, splošni, presežnik

najbolja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Odsojah”), iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu, se po pravici more najbolja letošnja predstava dramatičnega društva imenovati. V vseh prostorih prepolno gledališče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	dobrega dokazano, da so peči, ki se v sobi kurijo, najbolja pomoč za odpravo prevelike vlažnosti v sobah. Take peči narejajo

naj bolja(združena oblika)
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je

najboljša

Stelja in gnoj (1875):	nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska
Zoologija (1875):	1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne

nar boljši(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo
narbolſhi
Kuharske Bukve (1799): kakor je riba vęzhi al majnſhi. Per karpih je glava narbolſhi, per ſhukah ręp; podſterva na ſrędnim shivoti.
nar bolſhi(združena oblika)
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti
narbulshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo

najboljšepridevnik, splošni, primernik
- naj bolje(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker se živina po njih ne le dobro spita
- narboljſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj

najboljšepridevnik, splošni, presežnik

najbolje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini

najboljše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	po obsegu in jeziku vsa primerna naši mladini, daje „Vertec-u” najboljše potno pismo za 2. tečaj, in 1. letošnji list kaže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	izvršil! Posojilnice ali založnice bi bile pač po vseh deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v zadregah. Je uže v nekaterih deželah več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	kar je v današnjih politično razburjenih in materijalističnih dnéh gotovo najboljše priporočilo — smo uže mnogokrat priporočali Slovenom, veščim srbščine in prijateljem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	na prodaj: vino, pivo, rakija, kruh, sir, salame itd., tedaj: „najboljše jedi za lačne ljudi”. K sreči stal sem tudi še
Gozdovnik (1898):	tega je krotil svojo gorečo nepotrpežljivost. Don Estevan je bil najboljše strelce razpostavil po griču zraven svojega šotora. Ognji so tako
Gozdovnik (1898):	lovcem uiti ne more, kterih očesa in puške so bile najboljše v celi Apačevini. Že postavlja don Estevan nogo v stremen

naj boljši(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se bode prepričal, da celi krompir dá naj veči in naj boljši pridelk. Naj bolji za seme je srednje debelosti. 2.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	unim enaki, le da namesto nožev so pri teh lemeži. Naj boljši in naj bolj poterjeno med temi je Jordanov razrušnik
Moč ljubezni (1865):	tako težko, celo neprenesljivo dozdeva to ti bo zlajšal čas, naj boljši zdravnik. Čas ozdravi vse bolečine, le srčno se podaj
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	potresa. Prijatlici pa mirno počivate, kajti nedolžnost je sladkemu spanju naj boljši porok. Jasno ko ribje oko je bilo nebo nedeljo

nar belſhi(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike ali mlinze is nar bélſhi moke! “ Potlej tezhe k' zhedi, odbère nar lepſhi tèle

narbolje
Genovefa (1841): ſam kriv, s mnósimi dobrimi in shlahtnimi déli. To je narbolje, kar ſhe ſtoriti móreſh. Shalovati in ſe toshiti dalje ne
narbolji
Genovefa (1841): mèzh preſékal. Uzhi ſe od mène, de ſe tudi na narbôlji ljudi ni sanêſti. Oh, nikóli niſim miſlila, de mi bo

nar bolji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim vam ravno popred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline
Divica Orleanska (1848):	deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne smejo zdaj, ne zdaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ceví položijo 3 čevlje pod zemljo. Kakošne so drênažne ceví? Nar bolji so okrogle ceví, so tudi naj bolji kup, se
Razne dela (1870):	hrani. Daj, dvigni reno, vidla boš, Resnica se ne zlaže! Nar bolji kos obira mož, In nama osle kaže. En škrat
Razne dela (1870):	si on. Za vladarja na stran položí se Skupniga truda nar bolji plod. Z vadli služabniki se pogodijo, On dragotine si
Razne dela (1870):	bijemo za mesto svoje? Z besedo eno ti nemarno veržeš Nar bolji grad iz serca Francije, Prej ko kerví je kaplica
Razne dela (1870):	verli Toót, pokliči mi Ajasa simo, Blagor ak bosta obá, nar bolji bi bilo gotovo; Tuki začela se bo moritva okrutna
Razne dela (1870):	vun! presunite mi serce, Pred noge vodju trešite me mertvo! Nar bolji vaših sim pobila vam, Imela nisim z vami milosti

nar boljše(združena oblika)

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lanenim oljem redka maža napravi, ktera se na garje vriba. Nar boljše in nar gotovejše zdravilo ktero se 8 ali 12
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsaki dan eno četertinko te zmesi garjevi ovci v gobec. Nar boljše je, ako se leta četertinka zdravila z leseno lopatico
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kjer toliko ovsa raste, kolikor ga konji potrebujejo, tam je nar boljše konje z ovsom kermiti. Kjer ovsa ni dovolj, tam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	obljubilo 25 zlatov od Miroslava tistemu, kterega delo bo za nar boljše spoznalo. Večletne skušnje v živinozdravništvu so me poserčile, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na rani pokaže je po Novicah, leto 1855, stran 93 nar boljše zdravilo, če se notranja plat ene ali več suhih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	skale, zobljejo tukaj sladke in redivne zeliša in dajejo potem nar boljše mleko, sirovo maslo in sir. DVANAJSTI RAZDELEK Vzrok, znamnja

narboljši
Čas je zlato (1864): nikoli upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden
nar bolshe(združena oblika)
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Kumne. 4. Jezhmenova, al ovſena moka al vſsake pol je nar bolshe ſame Ershi ni toku dobru. 5. Qvaſs, al droshje

narbolſhi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kàl k' ſvojim hlapzam: Hitru pèrneſíte tó narbólſhi oblazhilu, inu ga oblęzíte, inu dajte njemu en pèrſtan na
Kuharske Bukve (1799):	od vrata proti kobilzi med obęma peretnízama, inu tę ſo narbolſhi, tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247.

narbulshe

Ta male katechismus (1768):	mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel

najboljšegapridevnik, splošni, presežnik

najboljega

Oče naš (1885):	se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil
Oče naš (1885):	jé nič in ne pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne

najboljšega

Robinson mlajši (1849):	serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi. Evrota
Ultra! (1867):	hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem

nar boljš'ga(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1845): od torte; „Ne kuha se gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per
nar boljšega(združena oblika)
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): poslal, ktero ga je z drugimi vred pretresovalo in za nar boljšega zreklo. Ob enem me je družtvo povabilo, da naj

nar boljšiga(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne morete Ogerske skušnje zavreči nikakor. „Vse poskusite , kar je nar boljšiga obderžite'' — samo tó pazite, de čes méro ne mahnete
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje

nar bolſhiga(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi

najboljšipridevnik, splošni, presežnik

najbolji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me je sam večkrat opomnil, da

naj bolji(združena oblika)

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ampak jo le bolj na stran tiší. Bomo popisali nektere naj bolji drevesa, ktere so tudi za naše kraje po skušnjah
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	celo štirikrat več pridela, kakor z gnojem, iz kterega je naj bolji moč izhlapela. Ako postavim, kmet na svoji njivi pridela
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in živeti, kot naj bolji otrok; tako hočem živeti, de bo vsak vidil, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so drênažne ceví? Nar bolji so okrogle ceví, so tudi naj bolji kup, se dajo naj lože pokladati, so lahke in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kaj storiti, da gnoj na gnojníšču ne izhlapi svoje moči? Naj bolji stvar za to je zeleni vitriol, to je, tista
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	De, Ti si naš naj bolji prijatel! Za otroke in odrašene, za vse ljudi si
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	da celi krompir dá naj veči in naj boljši pridelk. Naj bolji za seme je srednje debelosti. 2. Zrezani krompir, če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali tudi štirnajst dni preden je žito prezrelo, je tedaj naj bolji čas za žetev. Luskina je takrat tanji, zerno bolj
Razne dela (1870):	tistikrat Bil žagradar pobožni brat, Ga mniha svetiga so zvali, Naj bolji spričbe mu spoznali. Kér duša clo se snagi vda

najboljši

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno
Občno vzgojeslovje (1887):	da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam
Občno vzgojeslovje (1887):	da gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil

naj boljši(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	veselje doživel. 16. Jožef, pastirčik. Jakop je imel dvanajst sinov. Naj boljši med njimi je bil Jožef. Šestnajst let je bil
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	postrežbo, ino jim jed od njegove mize dajati. Ali Daniel, naj boljši Judovski mladeneč, si je to v greh štel. Nektere
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	obračati, kakor s tim nedolžnim opravilom. Dorašeni možje bodo ti naj boljši učeniki in verli podpiravci sviloreje po domovini. Le nekaj
Valenštajn (1866):	Zábiva preteklo! Jaz te neskončno cenim! (Večkrat ga poljubi. ) Tvoj naj boljši Prijatelj sem, zapazite si to! Kdor reče mu hinavski
Stelja in gnoj (1875):	Po tej poti dober pesek postane prst, kakoršna je v naj boljši brazdi.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti

narbolji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): semljo do koreniniz pride. Petizh. Podkopano brinje in ſhpizhuje je narbolji gnoj sa mlade dreveſiza, torej je dobro, de ſe ſhe

narboljši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koj obtesán les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem

nar boljši(združena oblika)

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	drevesa so nar boljši v gojzdih. Kakošne drevesa da so nar boljši ali nar koristniši v gojzdih, zamoremo povedati, če vémo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pavec visoka in ko malo gorak dež rosí, ga je nar boljši sejati, kakor apno, zato, da se redivne rečí za
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vse seme kalilo in shajalo; d) če se skerbno le nar boljši, ne pa slabo zerno za seme odloči; e) če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se pa to, se vé da, samo enkrat kosí. Živinoreja. Nar boljši je vso živino v hlevu pasti, da gnoj ostane
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	14. Zlata maklura iz severne Amerike, majhna ostane, in je nar boljši za terdne meje. Ima svitlo in šumeče perje, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	oves je pšenična njiva 1. in 2. verste, in ječmenova nar boljši, in tudi še malo mokrotna in deteljšče mu hasne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kdaj naj se drevésa obrezujejo in trebijo, ti rečem, da nar boljši čas zato je zgodej spomladi, ko mraz neha. Jesensko
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	funtov enaka 6 ½ bukve. Za podobarje pa je les nar boljši, ker je mehák, gladek in ne razpokljiv. Cvetje ljubijo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	proda, postavim, pri mestih ali blizo mest, in to je nar boljši beratija, ker tako pride mléko dražji od masla in

nar boljſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo goſenze na viſokim drevju in ſe stréſti ne morejo. Nar boljſhi je tadaj, zhe ſe takrat metuljkam po shivljenju ſtrèshe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vanj pihniti, pa ne pre ſilno; pihavnik ali méh je nar boljſhi sa tó. 11. Po vpihu ga je pa treba
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj sa polje in verte , poſebno pa sa murve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſluſhavzov veliko, teſno natlazheno, kolikor je proſtora bilo. Ko ſo nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko zhervov, je potréba sanje vezhiga proſtora, ſe vé de. Nar boljſhi je kozha takó narejena , de vetrovi nimajo mozhí do
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſledni krajzer, ki ga priſlushijo ali kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju) ali zlo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó dopovedati, de bi vſak prezej lahko in dobro snal. Nar boljſhi je to delo viditi in ſe tako od drusih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa ſtavo ſkuſhati in na ogled poſtaviti:, Zeſar ſam bo nar boljſhi in nar bolj plemenite konje per tej perloshnoſti jesdaril

nar boljſhimi(združena oblika)

Slate jabelka (1844):	puſhavo podal, kjer ga nikoli vezh nobedin vidil ni. »Med nar boljſhimi perpomozhki, po kterih ſe ponishnoſt sadobi, je tudi ta
Slate jabelka (1844):	molitvi, ni nikdar v’ nobeno ſkuſhnjavo pervolila. Jesuſ nam med nar boljſhimi perpomozhki, ſe ſkuſhnjav vbraniti, molitev perporozha, rekozh: Zhujte in

narbolſhi

Kuharske Bukve (1799):	je gniloba. Narbolſhí kvaſ je, kader je on ſam na narbolſhi ſtopni ſvojga notrajniga napetja; tedaj ſe more prezej na droshe
Kuharske Bukve (1799):	gre dalaj, poſtane kiſlóba; inu kader predalezh pride, je gniloba. Narbolſhí kvaſ je, kader je on ſam na narbolſhi ſtopni ſvojga

najboljšihpridevnik, splošni, presežnik

najboljih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zibeli mati umerla, odgojil jo je oče z vso skerbjó; najboljih učiteljev jej je preskerbel, ničesar jej ni odrekel, vse jej
Mineralogija in geognozija (1871):	na Angleško pride 1313 in na Nemško 80 milijonov. Izmed najboljih okamnin navedemo: Debla preslic, Calamites cannaeformis, pod. 113; od praproti

najboljših
Ferdinand (1884): jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in se krasno oblačila; ne, ker so

narboljših

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	so ob vso svojo moč prišli, de so ravno v narboljših, komej per petdesetih letih bili. ”

nar boljših(združena oblika)
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje

najboljšimpridevnik, splošni, presežnik

najboljim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko
Botanika (1875):	ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk

najboljšim

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje. « »Tù je, tù v tej sveti uri
Občno vzgojeslovje (1887):	Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter

naj boljšim(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep

najboljšopridevnik, splošni, presežnik

najboljšo

Zoologija (1875):	je tako imenovani močni črv, katerega prijatelji tičev redé kakor najboljšo hrano pticam pevkam. 11. Pleme priščnjakov (Vesicantia). Priščnjak (Lytta vesicatoria
Aritmetika za učiteljišča (1885):	hl lahko vzame v ta namen vsacega vina? a) Vzemi najboljšo in najslabejšo vrsto, in potem obe srednji vrsti. enačbe b
Gozdovnik (1898):	majhno. Korakala sta polagoma in polna uverjenja, kakor bi imela najboljšo pravico na to, kar sta namerjala izvesti, pa se dvigneta

predoberpridevnik, splošni, nedoločeno

predober

Oče naš (1854):	in ponarejavec deržavnih pisem. Za njega bi bil še kol predober. Do smerti je na galejo obsojen. “
Oče naš (1885):	in ponarejalec državnih pisem. Za njega bi bil še kol predober. Do smrti je na galejo obsojen. “

▶ doberški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

doberškemu
- doberſhkimu
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): oblezhen v' ſvoj domazh kraj. Pervo delo, ki ga je Doberſhkimu goſpodu ſtoril, jim je bilo prav po volji. Pomágajo mu

▶ dober volja pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

dobri volji
- dobrovolji
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar

▶ dobiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobiček

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar
Zlata Vas (1850):	perviga léta, de tako po srednji meri vsaka krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi kmalo od kodi to pride
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in povsod, kjer je kraj za to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se kaj naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čast in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na razhodke pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih

dobizhek

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki sa drugo ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ne bo lahko goljfán. To je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe

dobizhik

Sacrum promptuarium (1695):	Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo
Sacrum promptuarium (1695):	kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro

dobička

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od
Aritmetika za učiteljišča (1885):	A 2, B 1 in C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bode imel 15 % dobička? 4.8 po 15 % 240 0.720 gl. dobička. Kupna cena 4 gl. 80 kr. 15 % dobička — gl. 72
Aritmetika za učiteljišča (1885):	združili za neko podjetje, pri katerem je bilo 2300 gl. dobička; kakó jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6 % dobička imeti se pravi, za 100 gl., ki so se izdali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	8 mesecev pa je proda po 80 kr. kg; koliko % dobička ima na leto? 13. Neko blago ima 430 kg nečiste
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl.? 4.* Pri 100 gl. je 16 gl. dobička; koliko dobička je pri 425 gl.?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zato morajo dobiti vsi trije v obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m je kupil, ako ima pri vsem suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti, da ti ostane

dobizhika
Sacrum promptuarium (1695): animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere

dobizhka

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle,
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne

dobičke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per tih vražnih vedežih služili, so urno vidili, kake lepe dobičke bi si od radovedniga ljudstva lahko pridobiti vtegnili; zatorej so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz

dobizhke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk

dobički
- dobički
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj
- dobizhki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): déla, kterim dobizhke in veſelje pripravlja. Pa zhe ſo ravno dobizhki, ktere ſadja reja prineſe, tako ozhitni, ſe vunder ſhe ſilno
dobičkom
Stric Tomaž (1853): korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti môgel. Pri vsem tem pa tudi sebe

dobičkov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba

dobizhkov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro

dobičku

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5/8 %? O dobičku in izgubi. § 140. Pri računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu

dobizhku
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le

▶ dobičkarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobičkarstvo; [sskj]

dobičkarija
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ”

▶ dobičkaželjnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dobičkaželjnosti
- dobizhkasheljnoſti
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa

▶ dobitek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobitek
Aritmetika za učiteljišča (1885): C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko skupno

dobitki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ces. ravnavstvo loterijskih dohodkov nalaš za to postavi. Ker so dobitki podverženi štempeljnu, se mora štempeljska marka, primerna zadetemu znesku, prilepiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	telegrafičen pozdrav prijazne sestrice Rojanske, je bila loterija z lepimi dobitki. — „Tagblatt” bode brž ko ne divjal nad tem, da dva

▶ dobitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobitvi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader imenovano aſekuranzijſko piſmo do

dobitvijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali

▶ dobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pót 3 — 4 krat na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njih mleko je tako mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns
Fizika (1869):	v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil
Fizika (1869):	pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih.
Mineralogija in geognozija (1871):	najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih
Mineralogija in geognozija (1871):	nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke ) (infusoriji) se dobé* v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti

dobi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala, kakošne so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi bila Vaša
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to
Stric Tomaž (1853):	šajte; kakor sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez da bi bil prej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje
Mineralogija in geognozija (1871):	vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak?

dobo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti
dobode
Občno vzgojeslovje (1887): pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti
doby
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó

dobijo

dobe

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina, od kterih bi tisti, kteri so prejšne poznali, ne

dobijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv lahko pomaga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali
Divica Orleanska (1848):	Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel! Düšatel (rame stisne
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dokler jih potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V

dobodo

Zoologija (1875):	svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a prej se morajo večkrat leviti
Deborah (1883):	leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog

dobil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red ) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil*. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj domačiga svetovati, bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti
Zlata Vas (1850):	reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine grosse Last von
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jim povedal, koliko ; plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana
Ferdinand (1884):	na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter

dobiu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se ti samorjo vsigneti. Natu sahvali tega Duha bosh saguishno dobiu nate
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti sam zve poidash taku jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash

dobila

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp.
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	„de bi ti nobeniga mojih pismov dobila ne bila. O ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi
Tine in Jerica (1852):	delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	In ker bo gospodična Hema to grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sicer tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati
Roza Jelodvorska (1855):	ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela
Zlatorog (1886):	misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda

dobile

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku hotla, prozh s'tabo v'
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bi sicer tako lepe ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	njim, kakor njihovim družinam v prid. Na ta način bi dobile že sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo

dobili

Ta male katechismus (1768):	biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah
Zlata Vas (1848):	Perve dni so res pervi več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se
Stric Tomaž (1853):	niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden so dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih sto, vradniki od 400 do
Zoologija (1875):	Tretji razred: Plitvonožci; Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh

dobilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj
Genovefa (1841):	shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu

dobim

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo, kako dobim tega konja? ” „Slišal si že, kaj sem ti rekel”, odgovori
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3, dobim prav toliko, kakor če je za 3 povečam, katero je
Tiun - Lin (1891):	od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se

dobodem

Valenštajn (1866):	Makdonald. Kaj pa temu hočeš? Butlar. Če vidva nečeta, dobodem dosti — Deverú. Ne, ako mora pasti, midva tako Lehkó zasluživa
Gozdovnik (1898):	te obveznosti po načinu, ki vam ni bil povšeči. Morda dobodem priložnost, to stvar popraviti. Nato ponudi Fabiju roko dejaje: »Nečete

dobimo

Kemija (1869):	od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine:
Kemija (1869):	zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó
Aritmetika za učiteljišča (1885):	da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5
Aritmetika za učiteljišča (1885):	odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13; 65 – 13
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo obe
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m = k

dobiš

dobis
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): TA 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje
dobish
Ta male katechismus (1768): ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr.

dobiš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v zlatu? 11
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza
Aritmetika za učiteljišča (1885):	to? 6. Katerega števila četrtino treba za 12 zmanjšati, da dobiš njega 12ino? 7.* Katerega števila 5ina, 8krat vzeta, je za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena
Aritmetika za učiteljišča (1885):	isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je to? 2 . * H kateremu številu treba 54 prišteti, da dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši

dobiſh
Kuharske Bukve (1799): druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo
dobodeš
Revček Andrejček (1891): gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni

dobita

dobita
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel

dobosta

Valenštajn (1866):	nesrečen sad Redila v njem prokletoj skrbijo. Za službe zle dobosta plačo zlo. Butlar. Zato poprej umreta, nego on, Dogovorjeno vse
Valenštajn (1866):	Butlar. Ne skrbita, Državo Ferdinandu rešita I krono. Plače ne dobosta majhne. Deverú. Tedaj prestol cesarju hoče vzeti? Butlar. To je
Valenštajn (1866):	se Nad mojimi besedami. Enako Naj bode vama. kako me dobosta, I mislim, da ne pričakujeta, Da vaša zmoti varka mojo

dobite

Ferdinand (1884):	še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil
Tiun - Lin (1891):	»Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je

doboste
Deborah (1883): Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam

dobiti

dobit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi

dobiti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant
Oče naš (1885):	veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar
Revček Andrejček (1891):	biti, da imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse
Gozdovnik (1898):	sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno

▶ dobivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobiva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tega močica dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Zakaj trava v vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski
Kemija (1869):	solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen
Ferdinand (1884):	mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me

dobivajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol
Divica Orleanska (1848):	kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke
Rudninoslovje (1867):	blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v Rablji i na Obiru na Koroškem , v
Zoologija (1875):	le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno

dobival

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih
Robinson mlajši (1849):	bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe gospodarje. Al temu se

dobivala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	morda celó nečastno, da bi namesti 4, 5 ali 6 dobivala po več odstotkov od svojega kapitala? Da Matica nalaga svoj
Botanika (1875):	imenitne takrat, ko se je še vsa soda iz njih dobivala (kemija §. 79.). Po grobljah rastó pogostoma razne vrsti metlje

dobivali

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kup, kakor po meſtih. ˛Svoj ſposnan preshivek ſo ſilo teshko dobivali, ino she ſkoraj je leto minulo, kar niſo krajzarja potegnili
Genovefa (1841):	prihajale in kako ſo tudi ptizhki raſtli in majhno pérjizhe dobivali — toliko zhaſa, de je ternjuljev germ poln ſvitlozhernih ternjulj in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	eno zelo leto plazhali, jih bodo ſhe prihodniga pol leta dobivali ; kteri ſo pa le sa pol leta plazhali, naj sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne bodo oznanili, de jih hočejo še za
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi jih tudi po goſtama po zeli ilirſki desheli dobivali; naj jih graja Peter ali Pavl, kolikor hózhe, nizh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne bodo oznanili, de jih hočejo še za
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	njegovih priprosto pobožnih pogovorov svojiga maliga Petra zadovoljnost in tolažbo dobivali. Ljubi otroci! gotovo stojite še v mislih pri grobu Petroviga
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	cinke. Ali namesto pogače in pečenih jabelk, ki so jih dobivali sicer obilno, dala jim je kraljica peska v skledici ter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik bil, in morda da bi jih

dobivalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí
dobivam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga dobívam. Ne vém ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej na

dobivamo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tukaj sapopaſti boshjo modroſt! Med vſimi nebeſhkimi luzhmi narvezh dobrote dobivamo od ſoInza; to vſakter ſam vidi in zhuti. Shlahtno ſolnze
Rudninoslovje (1867):	prodajajo po 50 gold. srebra, manje čislani so akvamarini, ktere dobivamo posebno iz Sibirije. Lepi berilji se nahajajo sosebno v sibirskem
Rudninoslovje (1867):	démantovec ima od tega svoje ime. Najlepše safire i rubine dobivamo iz Cejlona; tudi na Češkem na Izerskej planoti se nahajajo
Kemija (1869):	schweissen). 3. Jeklo ima v sebi l do 2 % ogljenca. Dobivamo ga na dva načina, namreč iz surovega železa, ako mu
Kemija (1869):	V mineralogičnem delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude, iz kterih dobivamo železo. Bitne sestavine vseh teh rud je železo in kislec
Mineralogija in geognozija (1871):	in premogovega peščenca, kakor pri nas v Idriji. Večidel pa dobivamo živo srebro iz naravnega cinobra, Hg S, ki se nahaja
Zoologija (1875):	na stvari v naši okolici, ali pa od vnanjega sveta dobivamo razne vtise ter jih po naših čutilih zaznavamo. Po tem

dobivata
- dobivate
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj

dobivati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	telečjih in ovčjih nog. Goste in terde piče ne sme dobivati, zakaj leta bi mu čreva polnila in vamp napenjala, kar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dovolj jesti in piti. 2. Zlasti po leti ne smejo dobivati gnjile ali smerdljive kervi, niti takošnega mesa, masti ali takošne
Zoologija (1875):	tako rekoč nikakoršne svile, temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod. Gosenica svilnega prelca hrani se listjem bele murve
Gozdovnik (1898):	se je nočilo, in na bregu stoječi grmovi so jeli dobivati one šarovite oblike, ki jih negotova svitloba mračenja daje predmetom

▶ dobivka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

srečka; kontekst

dobivk

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	dobil 70.000 gold., — za njo pa prihaja še veliko imenitnih dobivk po 30.000, 20.000, 15.000, 10.000, 8000, 6000, 5000, 4000, 3000
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	8, 6 in 4 gold. V vsem skupaj je 4530 dobivk, s kterimi je založena ta loteríja, in ki se bodo

▶ dobljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobljen
- doblen
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh
- dobljen
  Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): prišel v Inšpruk, ki je na tako srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati

dobljena

doblena

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jeſt morem sa njó. (grę) Baron. (na ſtran. ) Pravda je dobléna, je rekla, ſe mi sdy. Predertu deklé! ſdej ſpet ne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpę povędat, (doli ſtezhe , gredeozh pravi k' Matizhku. ) Pravda je dobléna.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vidim, tok moje ſlushbe ne bo vezh tręba. Pravda je doblena!
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sa norza imęla ! — Oh le pozhaſsi! — ſej pravda ſhe ni dobléna! ſhe ni doblęna. (grę. ) OSMI NASTOP. Budalo , Smeſhnava. Budalo. Morem
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Oh le pozhaſsi! — ſej pravda ſhe ni dobléna! ſhe ni doblęna. (grę. ) OSMI NASTOP. Budalo , Smeſhnava. Budalo. Morem ſtole, inu miso
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hozhe in hlazhe noſi. Tretizh bo „pravda narbol ſkusi njo doblena, sakaj nje jesik „je smiraj na mokrim, njena bo vſelej

dobljena

Kemija (1869):	na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg
Botanika (1875):	severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na

dobljene

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih
Občno vzgojeslovje (1887):	podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato

dobljenemu
- doblenimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 95. Kar te ne žge, tiga ne vgašuj. 96. Zabstojn doblenimu konju se ne gleda v zobe. 97. Kar serce misli

dobljeni

Čas je zlato (1864):	udati. Naj bo! pet tavžent jih bote dobili koj po dobljeni zmagi. Že veljá! mož beseda. «
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s svojimi solzami. Zmaga je bila popolna; vsi so bili dobljeni. Treba je bilo varovati se, da se ne razvé ta
Kemija (1869):	nikoli ne porumeni niti ne počrni. Tudi kakor oborina umetno dobljeni žveplenokisli barit se rabi za belo barvo. V vodi je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pomnožimo s produktom, ako je pomnožimo z jednim faktorjem in dobljeni produkt še z druzim faktorjem. a.(bc) = (ab). c = (ac
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in sicer a > b in r1, r2, r3, r4 ... zaporedoma dobljeni ostanki, ondaj stoji račun takó-le: dividend a, divizor b, ostanek
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ki je za 1 večje od karakteristike, na ta način dobljeni pozitivni mantisi pa zadaj dodamo kot negativno karakteristiko ono za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a imenujemo osnovno število ali podlogo, m potenčni eksponent in dobljeni produkt p mno potenco števila a, pišemo pa am = p.
Gozdovnik (1898):	pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko zlatov bo stržil za lahko dobljeni prstan. Ta stražnik je bil vrli, pošteni značaj, pa tudi

dobljeno

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ta člen k dvojni vsoti vseh prejšnjih členov prišteti ter dobljeno vsoto še s tem členom pomnožiti; kajti enačba, i. t.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	stoječemu številu to novo številko pripisati in na ta način dobljeno število z ravno tisto številko pomnožiti, a vsak naslednji produkt
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelka. 2.) K ostanku pripiši naslednji razdelek; na ta način dobljeno število brez zadnjih dveh številk razdeli potem s trojnim kvadratom
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali obratno sorazmerna. 3.) Dobljeno sorazmerje razreši. V ta namen razdeli produkt vseh notranjih členov

▶ dobljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridobljenje; Pleteršnik

dobljenja
Stric Tomaž (1853): vse pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker

▶ Dobovski samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dobovski
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika dal, pri

▶ Dobrač samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dobrač
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 17 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 17 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —