Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 18

▶ dobro prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boljeprislov, splošni, primernik

bolj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni

bolje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je že to léto Dolencam nekoliko dobička dala, de so bolje vino, žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka
Zlata Vas (1848):	iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice
Blagomir puščavnik (1853):	dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom. Meja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj
Fizika (1869):	živo srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med

bolji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razlagati; ampak zdelo se mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre

boljši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tem svojim po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor
Tine in Jerica (1852):	smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim boljši bilo, ko bi tudi moji lastni otroci bili. Tine. Naj

bulshi

Sacrum promptuarium (1695):	prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she
Sacrum promptuarium (1695):	neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona
Sacrum promptuarium (1695):	mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge

boljšeprislov, splošni, primernik

boljše

Robinson mlajši (1849):	Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta
Robinson mlajši (1849):	vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Učitelj. Veliko že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi
Valenštajn (1866):	prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks
Stelja in gnoj (1875):	pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na njivah, katere s
Deborah (1883):	da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često
Gozdovnik (1898):	brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi

boljši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka
Čas je zlato (1864):	se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor lenobo, pasti. « Čudno je bilo pa zares

boljſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po

bolſhe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	to je ta 5. dan tega Meſzha, len ſejati, sjutrej bolſhe, koker popolne. Kar sa enu Sęme je sręlu, per lepim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sorijo. Jesęnska Sętv. Akulih pozhaſu ſe Sima perblishuje, je vender bolſhe, de ſe perzaitu uſeje, koker posnu, poſebnu pa Pſheniza, savolo

bolſhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati

bulsh

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	b’ s’ na blu drugu veselle, Koker zir lete dushelle; Bulsh’ be blu vse sapuſtiti, Koker pak nebu ſgubiti. 5. Srezhne
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	12. Zhe tud’ pepel poſtat’ imam, Vender le lublt’ naneham. Bulsh’ je v’ ti lubeſni ſgoret’, Koker bres nje vezhnu ſhivet
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſtan! * na bodi ſaspan! * treba se je voisk’vati, * she bulsh’ pak je wei ſhati, * de to nebeshke krone na ſgubish

bulshe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	golfa tebe silnu mozhnu, kjer je unu tebi narbel nuznu. Bulshe, inu uſſe bel prov je, de ti po boſhji voli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ampak premisli, zhe nise ſasluſhil, de tebe svarę, inu na bulshe oppominajo. Nekol se njim naposmehuj, aku nad njimi kaku pomankanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je en MArianske sluſhabnek, katire se pruti uſſem serzovidne naskaſhe. Bulshe je ſavle perproshne ſasmejan koker ſavle ſbrisnoſte, katira je od

dobroprislov, splošni, nedoločeno

dobra
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je hotel

dobro

Kuharske Bukve (1799):	muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	lahko odgovoriti“, reče Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal
Deborah (1883):	Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl

dobru

Biblia (1584):	te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de
Biblia (1584):	ſe ta folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu
Sacrum promptuarium (1695):	ter s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl
Sacrum promptuarium (1695):	kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti
Sacrum promptuarium (1695):	morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria
Sacrum promptuarium (1695):	de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter
Sacrum promptuarium (1695):	terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime
Sacrum promptuarium (1695):	vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se njim more skaſati. Moj Syn ! besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala

doro

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie-

najboljeprislov, splošni, presežnik

nai bueli(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se majo tu aevo poſtopiti auomi drugimn jas kna ratam nai bueli je dati priedi te den k'spuevedi noi kobhajli

najbolje

Roza Jelodvorska (1855):	kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč
Fizika (1869):	se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih.
Stelja in gnoj (1875):	v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter
Zoologija (1875):	jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi:
Oče naš (1885):	je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da je
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm.
Gozdovnik (1898):	se med piramido in grobom. Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal
Gozdovnik (1898):	je Areljanos! Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti

naj bolje(združena oblika)

Robinson mlajši (1849):	rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kdaj naj se rabi ta zeleni vitriol (Eisenvitriol)? Takole je naj bolje. Vsak teden enkrat, postavim, vsako saboto se vzame prava
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	masten postane. Ima pa le perhko in rahlo zemljo, bo naj bolje opravil, ako je gnoj prav prav masten postal. — Tako
Roza Jelodvorska (1855):	Vedno še sedi na klopi, in misli, da bi bilo naj bolje tu čakati, dokler kdo iz grada ne pride. Ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati
Bore mladost (1862):	in kako bi vas mogel. Nevesto vašo pa tudi vsi naj bolje sodijo, in srečni bi bili dobiti tako gospodinjo. " „Pač
Bore mladost (1862):	še ni zavezala, moja pričujočnost, moja beseda mi nazaj pridobi naj bolje serce. " Te besede so Mirkotu vdihnile novo moč; ogenj
Kranjska nevesta (1864):	njegov naklep po vodi. Na zadnje je pa vendar rekel „Naj bolje je, če slavno zbirališče prepusti Cenetu vse priprave in
Fizika (1869):	naprave na vseh naših urah, ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo vzame na

naj bolji(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): zlatih časih v vaš grad znosil, sosebno mlečnic, ktere so naj bolji in naj bolje pri ogljarskim kopiši rastejo. En drugi
narbolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno
nar bolj(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): storiti, dobro srovo maslo tudi dolgo časa dobro ohraniti? Zdrav. Nar bolj je, de ga koj, ko ga is pinje vzamete
narbolje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ti ne pride nikdar smrad v hišo, in kar hočeš narbolje pognojiti, s tem, gnojem pognoji, in bo rastlo, de bo

nar bolje(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode
Slate jabelka (1844):	ne povsdignemo, in Boga ne premiſhljujemo. Kadar premiſlimo njegovo viſokoſt, nar bolje ſposnamo ſvojo laſtno niſkoſt; kadar premiſlimo njegovo prezhiſto ſvetoſt
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa spet z oblati obloži, in ostali rajž nanje daj. Nar bolje je, če se v ohlajeni peči poldrugo uro peče
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	veres. Na Francoskem so dobre vina v Šampanji, v Bordó; nar bolje pa je v 1' eremitage. Ža jed imajo na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tedaj stroški vožnje nižji; težo zemlje, ki nad njimi leži, nar bolje nosijo, potrebujejo le ozkih grabnov in se le redko
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	če pa pomladi, se mora želod na suhem in hladnem, nar bolje v suhem pesku hraniti, da kalivost ohrani. Če se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	če se samo z dobro, vstanjšano gnojnico gnoji, kar je nar bolje, naj oski ogoni bodo. Če se take njive pred
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kdaj, ktere in kako se drevesa sekajo? Les sekati je nar bolje takrat, kadar že muzga v njem mine, in zlesení
Človek toliko velja, kar plača (1861):	Reza, po svoji pameti; mojega svetú še nihče ni zavergel: Nar bolje storiš, ako daš Matevžu, kakor si obljubila, petnajst sto

narbolji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mora biti dobro in globoko preorana, in tudi dobro gnojna: narbolji bi bilo, ko bi ſe trikrat ali vſaj dvakrat preorala

nar bolji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje je nar bolji gnoj. Kadar ſená sa klajo permankuje , ali kjer ſizer
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potem kupe po njivah rastroſijo. 4. Praprot je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nižje v Goriškim, Štanjelske in Rihenberške komisije, koder po soldanih nar bolji vina rastejo, se je zlo bogata létina od neba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tri ſtó takih maſhin v imenovanih deshelah; kar je gotovo nar bolji porok njene koriſtnoſti. To maſhino gonita dva konja, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	temi nar bolj obrajtajo ? Zrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim vam ravno popred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſnashil, in ga pogoſtama meſhal in premetaval. To ſo gotovo nar bolji ſredſtva soper mole; savoljo tega je, ni davnej neki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred ſvoj vos vprezhi puſtil, ter tako njih plemenitnoſt poſkuſil. Nar bolji med njimi bodo premje dobili. (Shelesne zéſte v ſéverní
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od njega, de ſe v njegovimu klétu, v zeli Ipavi nar bolji kapljiza najde. Sató, ki kupzi s vinam njegovo blago
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v službo vzame, hitivši z njim okrog, On misli zadovoljen: Nar bolji luč je Bog. Prijaznost govorenja njegoviga je znam, Beseda

nar boljſhe(združena oblika)
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Poverni ſe nasáj, Poboljſhat' ne odlagaj, K' ozhetu ſe podáj! Nar boljſhe je shiveti Per dobrimu ozheti. Nar boljſhiga Ozheta V'

nar boljſhi(združena oblika)

Življenja srečen pot (1837):	rada imata, ſe tudi rada snideta ino pogovorita. Prijatel tvoj nar boljſhi preljubi Jesuſ je; saſo te h' ſebi vabi in
Življenja srečen pot (1837):	patrona tud' ti, ino ſkerbi, de boſh njegoviga imena vreden. Nar boljſhi ſvojiga patrona zheſtí, kdor po isgledi njegovim shiví ino
Življenja srečen pot (1837):	pa pleve bres sernja. Poboshno ſerze ino pridne roke ſo nar boljſhi dota (erbija); ino to ſo ſtariſhi ſvetimu Isidorju sapuſtili
Slate jabelka (1844):	to vidila, je po ſvoji navadi rekla, de to je nar boljſhi sa-nj. Mosh tega ni hotel verjeti; ali Bog mu
Slate jabelka (1844):	In navadimo ſe v’ vſih rezheh tako ravnati. To je nar boljſhi, in sareſ edini perpomozhek, po kterim bomo gotovo in
Slate jabelka (1844):	ſama ſtoriti, ampak ſe le samore perpraviti sa to gnado. Nar boljſhi perprava sa to je: ponishnoſt, in reſnizhno persaderanje, ſi
Slate jabelka (1844):	kadar ſe je komu kej pergodilo, prezej rekla: To je nar boljſhi sa-nj; ſaj ſe je le boshja volja sgodila. — Pergodilo
Slate jabelka (1844):	Boga dershati, deſiravno s’ velikim persadevanjem, de s’ tem je nar boljſhi notranja molitev opravljena, in kadar ſe jim vzhaſi, po
Slate jabelka (1844):	perpuſtí, de bi ſe komu kej pergodilo, kar ni sareſ nar boljſhi sa-nj. Kadar ſo ſlushabniki kralja Davida jesni poſtali soper

najboljšeprislov, splošni, presežnik

najboljše

Valenštajn (1866):	Posebno pa mi Valonci naj hitimo. Krčmarica. Potlej pa trume najboljše izgubimo.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	živinčeta v hlevu pita, da si po priložnosti in potrebi najboljše izbere — imeli so je v hrano divjim zverem. Kedar je
Astronomija (1869):	bi našli prave zvezde tistega imena. Z opazovanjem sploh je najboljše začeti v večernem mraku, ali pa v mésečini, ker so

naj boljše(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z

▶ dobrodelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrodelna

Ferdinand (1884):	za-nje ugasnila. « »Mar mislite, da vaš novi gospod ne bode dobrodelna zvezda za vas? Kaj se govori in pripoveduje o njem
Ferdinand (1884):	gospodarstvo. Ali velika sreča bi bilo to za naše otroke! Dobrodelna zvezda je za-nje ugasnila. « »Mar mislite, da vaš novi gospod

▶ dobrodelnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrodelnost
- dobrodelnoſt
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): divje sveri ſnedle. Ta zhaſ ſe je ſoſebno lepo rasodcvala dobrodelnoſt poboshniga Tobija v' Ninivah. Vjete Israelze, ſvoje brate po veri

▶ dobrodelstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

dobrodelnost; kontekst

dobrodelstvu
- dobrodeljſtvu
  Genovefa (1841): ſerzu nóſi, imá nebéſa v ſerzu„ Molitev da mozh k dobrodeljſtvu in terdnoſt v nadlogah. Skosi oblake gré in ne oſtane

▶ dobrohotnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrohotnostjo
Občno vzgojeslovje (1887): in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro

▶ dobrolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

dobrolske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo

▶ dobro misleč prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

dobro mislečih
- dobromislečih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo

▶ dobrosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrosrčna
- dobroserčna
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): brat Robert jo jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te
dobrosrčne
- dobroſerzhne
  Genovefa (1841): savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga

dobrosrčni

dobroserčni

Stric Tomaž (1853):	sim med njimi rastla, da so ravno tako rahločutni in dobroserčni, če ne še bolj, kakor me. “ „Tega bi se ne
Stric Tomaž (1853):	še on otrok bil, v južne kraje prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor svojo hčer imel in po

▶ dobrosrčno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrosrčno
Revček Andrejček (1891): Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi. ) Glej, Franica, ali mi nisi sama

▶ dobrosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrosrčnost
- dobroserčnost
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): storiti. Nò, morebiti da mi bojo starši vendar odpustili mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to blagoslovi. “

▶ dobrota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrot

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot
Genovefa (1841):	Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode
Genovefa (1841):	toliko zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh, tako vaſ imam rada in bi ſe vunder
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo, — al
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na
Izidor, pobožni kmet (1887):	je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila

dobrut

Ta male katechismus (1768):	poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika, inu Darovnika uſſeh dobrut; ampak na eno veliku drugo, inu niſhejshe viſho, namrezh: koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	al une je she bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj Syn! dapovędati
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shalovou, kyr ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger

dobrota

Genovefa (1841):	oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne storé, kar bi storiti môgli in mógli, se jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi se jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim
Blagomir puščavnik (1853):	dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode
Sveti večer (1866):	Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da

dobruta

Ta male katechismus (1768):	nam taiste toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje, dolgu ſanashanje, dobruta, pervoshlivost, krotkust, vira,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh ta narvezhe dobruta. Spremisli rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt napolnen
Branja, inu evangeliumi (1777):	Piſma S. Paula Apoſtel. na Tita na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! dobruta ¡nu perjasnoſt Boga naſhiga Isvelizharja ſe je perkasala: nekar savol
Abecedika ali Plateltof (1789):	ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj
Abecedika ali Plateltof (1789):	ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj
Abecedika ali Plateltof (1789):	zeliga ſerza zhes vſe satú: ker ſi ti ta narvezhi dobruta bres konza popolnema: bres konza pruti meni, inu vſem ſtvarem
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	oblazhilu. Pr. Kdo tedej nam da vise letu ? Od. Sama dobruta Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Prels naſhiga truda, jenu Fliſsa? Od. Ne.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto

dobrotah

Hrana evangeljskih naukov (1835):	jim poſhilja pa tudi terplenje, de bi ſe pravizhni v' dobrotah ne sgubili, gréſhniki pa k' njemu povernili. —- Bodi ſi ti
Hrana evangeljskih naukov (1835):	k' vezhi popolnoſti, alj k' poterdenju zhednoſti. " 1. V prevelikih dobrotah ſe zhlovek hitro prevseme, ino v' védnim veſelji lehko greſhi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	valovi, medléli bodo po semlji rodovi. Kakor ſo ljudjé v' dobrotah semlje ino neba shiveli, tak bodo od ſtralha pod nebam
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſtrah ino groso dajale. " V. 27. Dokler zhlovek v' posvetnih dobrotah shivi, sa Boga zelo malo ali nizh ne mara, ino
Življenja srečen pot (1837):	ſtariſhov je bilo njegovo. Lenko bi bil v' vſih poſvetnih dobrotah shivel, alj vedel je, de ſvet ino vſe njegovo poshelenje
Življenja srečen pot (1837):	sadoſti, ino ſe rado ptujiga blaga pooblaſtí. Kdor v' posemeljſkih dobrotah ſvoje ſrezhe jiſhe, s' ſitam vodo sajemlje. „Varujte ſe, opomina

dobrotam

Hrana evangeljskih naukov (1835):	to je sapuſtil Janes ozhetov dom, ſe odpovedal vſim poſvetnim dobrotam, noſil shimaſto oblazhilo, s' jerménam opaſan; ni pil vina poſvetne
Hrana evangeljskih naukov (1835):	pa tudi ſvojo véſt, ino premiſli ſvojo nehvaleshnoſt proti boshjim dobrotam, kako ſi ſe dobrimu odbijal, ino ſe ſvoje hudobije dershal

dobrotami
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas

dobrote

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakor de bi hotel rezhi: Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tem ſhe prav veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od
Tine in Jerica (1852):	Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in
Izidor, pobožni kmet (1887):	je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni

dobrute

Ta male katechismus (1768):	predgovor te molitve, skus katiro homo mi oppomineni te naisrezhene dobrute, katiro nam je Buh nebeshke ozha skaſal, ke nas je
Ta male katechismus (1768):	dushe k' Bogu, skus katiru mi al ſlega odurazhamo, al dobrute ſa se , ali ſa druge proſſemo, ali Bogu bloger rezhemo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſam ſebe v' ſvoji proshni sa eniga sgubleniga, inu Boshje dobrute navreidniga ſynu dershy, tiſti naide na Bogu eniga gnadliviga Ozheta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar ſamu enkret, ampak vezhkret sa ſvoje gnade, dary, inu dobrute proſhen biti, de Bogu ta ſtanovitnoſt v' molitvi dopade, koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nemu rezh: Affectus. O Bog vezhne miloſti! o Ozhe vſe dobrute! v' katiriga volo ſe je per ſvoimu naprei ſtojozhimu nar
Branja, inu evangeliumi (1777):	tyh ludy, ali shivine. O Bog te miloſti, Bog te dobrute, Bog tiga uſmilenja, katiri ſi ſe uſmiluv zhes nadlugo tiga
Abecedika ali Plateltof (1789):	sa vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso
Abecedika ali Plateltof (1789):	nebęshke! shegnaj naſs, inu lete shpishe, hatire bomo od tvoje dobrute prejęli v'tvojemu ſvętemu imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria
Abecedika ali Plateltof (1789):	nebeshke! shegnaj naſ, inu lete spiſhe, katire bomo od tvoje dobrute prejęli v' tvojemu ſvętemu imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria

dobroti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe
Robinson mlajši (1849):	je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja

dobroto

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo

dobruto

Ta male katechismus (1768):	inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza

▶ dobroten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobroten
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je
dobrotna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je to? saj mi vsaki dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je

dobrotne

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	visóki Sokólovski stolp ali turn od déleč ugledal, je blagrovàl dobrotne, tam stanujóče ljudi. In gotovo je bil božji blagoslòv (ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	je poskusilo pevsko društvo „Slavec”. Prvikrat (lani: šlo je za dobrotne namene) je bilo slovensko petje le nekako privržek v mednarodnem
Zlatorog (1886):	najbolje vem, le pústi me! »Vi vsí poznáte namreč Rojeníce, »Dobrotne bele žene, ki s pogórja »Prihájajo v človeške koče časih

dobrotnega
- dobrotniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni
dobrotni
Genovefa (1841): moj Bóg! vsêmi môje ſolsé v hvalo sa ta tvoj dobrótni dar. Réſ je, tvoj dar je to mléko; Ti ſi

▶ dobrotljiv pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrotljivpridevnik, splošni, nedoločeno

dobrotijiv
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): po nadlogi vſe te dobrote dodélil! Kako je Bog pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti

dobrotliv

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſkus tó. de sa mene nozh, inu dan, koker en dobrotliv Ozhe ſkerbiſh: de sgol ſamu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en otrok, en ſyn boshji: jeſt hózhem pravizhen, vſmilen, potèrpeshliv, dobrótliv, ponishen, bogàbojezh

dobrotljiv

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebu ino na semlji lahko vidimo, kako je Bog mogozhen, dobrotljiv ino moder, ako ravno njega — naſhiga preljubiga Boga — ſhe ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dva sgleda lépe zhednoſti. Bogáti Bóz je tak uſmiljen ino dobrotljiv; revna Ruta pa tako pridna, ſlúſhljiva, pametna ino hvaleshna. To
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	drusiga kakor ſama ſebe. Ljubi Bog jima je bil tako dobrotljiv ino prijasen, kakor ozhe
Genovefa (1841):	roko ſtégnil ter nabiral in jédel. „O kako je pazh dobrotljiv ljubi Bóg” je rékel, de nam tako dobre rezhí daje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	po nadlogi vse te dobrote dodelil! Kako je Bog pač dobrotljiv! Kdo bi ga ne ljubil? 49. Daniel v Babilonski sužnosti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	lastne dolge. Odpusti Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2. Ob dari tvoje smo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Odpusti Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2. Ob dari tvoje smo prišli Kakor
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	solzah oprat lastne dolge. Odpusti Oče grešnikam, In skaži se dobrotljiv nam, dobrotljiv nam Dobrotljiv skaži se nam. 2. Ob dari
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	soprogo Vido. Vladimir je bil serčan, a zraven mil in dobrotljiv. Kdor je bil v stiskah, pri njem je zadobil pomoč

dobrutliv
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na
dobrutlou
Praemium sa male otrozhizhke (1810): je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah.

dobrotljivapridevnik, splošni, nedoločeno

dobrotliva

Pozhétki gramatike (1811):	La charité est douce, patiente, bienfaisante; lubesen je krotka, poterpéshliva, dobrotliva. Rés tudi raspénja isreke eniga ſtavka, L' étude rend savant
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno od tiga zhaſa she poſtárali, de bi vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati, ino satorej

dobrotljiva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti

dobrotljivegapridevnik, splošni, nedoločeno

dobrotliviga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim

dobrotljivega

Stric Tomaž (1853):	in se trudi živini enako, ki nima pameti! Ne poznajo dobrotljivega Boga, ki jih je vstvaril, ne Odrešenika, ki jih je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	možaka, kterega je čislal ves svet za najbolj poštenega in dobrotljivega. Čez nekaj tednov je Fabiola šla v černi obleki obiskat

dobrotljiviga
Genovefa (1841): kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je
dobruetliviga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): prosim skues nai svateishi sveto Trojizo ta nai svateisha noi dobruetliviga boga Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi

dobrotljivejšapridevnik, splošni, primernik
- dobrotljivši
  Tine in Jerica (1852): terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč

dobrotljivemupridevnik, splošni, nedoločeno

dobrotljivimu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim

dobrotljivipridevnik, splošni, nedoločeno

dobrotlivi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ti pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v'

dobrotljivi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se vunder najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu toliko vkupej spraviti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj dal. Kér sim po njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje
Robinson mlajši (1849):	kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je Bog ves čas živil, dokler so bili v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en
Blagomir puščavnik (1853):	na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez
Roza Jelodvorska (1855):	letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de

dobruetlivi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vse sgodi Amen. Potam rezi 5. Barti adern sadrugiem. O dobruetlivi Jesus reso-

dobrutlive

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samu tu vordnej ti is mano, kar je tvoja zhaſt dobrutlive Buh! inu ſvelizhanje moje dushe. Nekar moja, lube moj Ozha
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samemu Bogu, katiri je uſſeskuſi edn, taiſte, ta stare, inu dobrutlive Buh, nekol ſadosti nima. Uſſellej bo tvoje serze le stembel
Abecedika ali Plateltof (1789):	duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe
Abecedika ali Plateltof (1789):	na duſhi, inu nateleſsu k'ſvelizhanju potreba, dokler ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe

dobrutlivi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu eno veliko ſhkodo per isvelizheinu naſhih duſh. Saturei o dobrutlivi JESUS! ſkus tu tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiro je on preliu, skus ſvoje grehe nahvaleshnu teptajo. O dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi tu od tiga zhloveshtva saſlushiu! O zartana

dobrotljivimpridevnik, splošni, nedoločeno
- dobrotljivim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve
najdobrotljivejšegapridevnik, splošni, presežnik
- najdobrotljivejšega
  Občno vzgojeslovje (1887): globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in
- nardobrutlivshega
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa

najdobrotljivejšipridevnik, splošni, presežnik

nardobrotliviſhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):

naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei shaluvati na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu

nar dobrotliviſhi(združena oblika)

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu duſho dau. Kai bomo sa tu tebi povernili, o nar dobrotliviſhi JESUS! aku na bomo mi ſaki dan na tvojo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa negov zartano kry sahvalit, inu rezh: Affectus. Ovſmileni, inu nar dobrotliviſhi Odreſhenik! mi vemo, de je ena ſama kapla tvoje

▶ dobrotljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrotljivo

dobrotlivo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ”
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo

dobrotlivu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nik ſi vunder na te shtraiſenge, katire ſmo tulkukret saſlushili, dobrotlivu posabiu, inu na meſtu tiga, debi biu nas po naſhimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	to Apoſtolsko zhaſt povsdignou, try leite s' nebeſhkim navukam podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju, inu teh drugih Jogrou premosheine poſtaviu, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	britkuſti jezhet, inu sdihvat videu, na naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu potroshtaſh, inu naſhe duſhe v' Nebeſse vsameſh. Amen.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ESUſa, katiro je on v' timu vertu taku obiunu, inu dobrotlivu sa nas preliu, inu nas ſram bodi, de mi reſnize
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe. Dobrotlivu naſiti On vſe svoje stvary, No na neha deliti s'

dobrotljivo
Roza Jelodvorska (1855): očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. «

dobrutlivu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu,
Branja, inu evangeliumi (1777):	Skashi nam dobrutlivu o Goſpud! tvojo naisrezheno miloſt, de naſs ne le od

▶ dobrotljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrotljivost

dobrotlivoſt

Hrana evangeljskih naukov (1835):	je naſha potreba, ki naſ moliti perganja: she vezhi je dobrotlivoſt boshja, naſhe molitve poſlúſhati, ino jih vſliſhali po ſvoji neſkonzhni
Fabule ino pesmi (1836):	33. Vuk ali ſkasliva pokora - - - - - 51 34. Ovza ali prava dobrotlivoſt - - - - 52 35. Pavuk ali kratka vezhnoſt - - - - 53 36. Vuk ali
Fabule ino pesmi (1836):	34. Ovza ali prava dobrotlivoſt. »˛Si vékſhega dobrotnika Gda vidil med shivadi, Kak naſ? « je

dobrotljivost

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ž njim, kteriga celo življenje je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. «
Občno vzgojeslovje (1887):	do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši

dobrotljivoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na ſvet poſlàl. Is vſake povéſti ſkorej boſte boshjo vſigamogozhnoſt, dobrotljivoſt, modroſt, vſigavédnoſt, ſvetoſt, pravizhnoſt ino previdnoſt ſposnávali; pa nikoli nikjér
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ ozhitno ſtoril. Kako lepó ſvetita is njega njegova obilna dobrotljivoſt ino njegovo boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni prasnik
Genovefa (1841):	dati in bres darú ni bil noben otrôk ſpuſhèn. Ta dobrotljivoſt in prijasnoſt in lépi nagovori ſvôje míle grofinje ſo ſi

dobrotljivosti
- dobrotljivoſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvoje verſtnike obilnoſti nature, in s tem vſigamogozhnoſti, modroſti in dobrotljivoſti boshje opominjati hotel, ali pa, de bi popotnikam hladen kraj

▶ dobrotnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrotnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili
dobrotnice
- dobrotnize
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kje bi bila, in tudi ni ſliſhal od te ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa

dobrotnico

Spisi Krištofa Šmida (1883):	njegov pravi oče. Tudi Pavla je lepo ravnala sè svojo dobrotnico. Ta dva stara sta pogostokrat rekla: ,,Bog nama sicer ni
Zeleni listi (1896):	Pa so jo tudi spoštovali in ljubili, kot svojo največjo dobrotnico. »Oh«, rekli so pogosto otroci, kadar so se sešli, »ko

dobrotnizo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): do doma peljal. ” Tudi ſtrelzhova shena je veliko veſelja imela, dobrotnizo ſvojiga mosha, ki mu je shivlenje reſhila, ſposnati. Perſilila ſta

▶ dobrotnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrotnik

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI.
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po pogrebu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz

dobrutnek

Ta male katechismus (1768):	bil she tudi toku srezhen, de se je meni en dobrutnek ponudel, ter mene prosil ſa svoje dnarje utisnit pustiti, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ohranil, inu njeh pomuzh nabo tebi nekol dolishla. Deslih Dobrutnek napojirje, de be ti njemu njegovo dobruto is eno drago
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	moj Buh ! kar narbel morem, ſahvallem, ti moj narvezhe, narbulshe Dobrutnek! de se ti meni naunznemu hîapzu tu, inu letu podejlil

dobrotnika

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in ki so ga sicer le kake tedne v

dobrotnike
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v

dobrotniki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	znal, kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico

dobrotnikom
Pripovedke za mladino (1887): snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti proti domu, da bi jih

dobrotnikov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dvema svonikama dosidana Poſtojnſka zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare tolikanj olepſhana , de je v ſloveſu nar lepſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſi is take nadloge pomagati? Pojiſkale ſo zhaſtitljive goſpé ſi dobrotnikov, in kakor je viditi ſo jih tudi naſhle. She pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povémo, de se je skoz mile darí in pripomočke usmiljenih dobrotnikov raznih stanov v letu 1838 pričela; v letu 1842 so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tisti

dobrotniku

Robinson mlajši (1849):	kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	najmanjši hlebček, ki je še ostal v jerbasu, poljubi hvaležno dobrotniku rokó in gre sama mirno in spodobno proti domu.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	imeti najlepši in največi hlebček. Naposled leté domú in se dobrotniku prav nič ne zahvalijo. Samo Francika, revno pa čedno oblečena

▶ dobrotnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrotljivost, dobrohotnost; [sskj]

dobrotnost
- dobrotnoſt
  Pozhétki gramatike (1811): deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt, éloquence, sgovornoſt, lepa be-
dobrotnosti
- dobrotnoſti
  Genovefa (1841): ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo

▶ dobrovoljen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prostovoljen; [sskj]

dobrovoljen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh
dobrovoljna
- dobrovoljne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in

dobrovoljni

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu
Roza Jelodvorska (1855):	Roza je vesela njegov glas zaslišala in še bolj letela. Dobrovoljni Jakob, ko Rozo od delječ zagleda, ostermi — in misli kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v tem zboru med drugim tudi to, da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, vtem pa določiti, kam

dobrovoljno
Divica Orleanska (1848): ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti

▶ dobrovoljno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrovoljno

Robinson mlajši (1849):	še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino
Zlata Vas (1850):	prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji misli
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	jim svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor potrebujem.

▶ dobrovoljnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobrovoljnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru

▶ dobrovoščen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

naklonjen; kontekst

dobrovoščne
- dobruvoshne
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat

▶ dobroznan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poznan, slaven; kontekst

dobroznani
Zlatorog (1886): Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v

▶ dobrški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

dobrški

doberſhki

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki goſpód mu dajo veſ potreben leſ, in kar je ſhkrinarſkiga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mladi goſpodizh, alj ſhe taſhiza shivi. ” ˛Shli ſo v' ſtanizo. Doberſhki goſpòd, ki Vranka le po obrasi posnali ſo, ſe s'

▶ dobršno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobršno

Zoologija (1875):	očitno, da so mnogo popolniše organizovani. Njihovo telo tiči v dobršno trdni koži, ali vendar so prozorni in mehki. Iznotraj opazujejo
Zoologija (1875):	členovite, temveč mehke in pokrite hrbtnim ščitom ali dvoklopno lupino. Dobršno velik je samo moluški ostvar (Limulus moluccanus), ki je skoro

▶ dobski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dobski
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prav veliko ogledovavcov imele. — J. Jagodec, kmetovavec iz Podgore v Dobski fari, nam je poslal lepih in velikih ploš v razstavo

▶ doceant neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

doceant
Sacrum promptuarium (1695): Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti

▶ docela prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

popolnoma, čisto; [sskj]

docela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more na svitlem živeti, in le

▶ docens neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

docens
Sacrum promptuarium (1695): kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati

▶ docentes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

docentes
Sacrum promptuarium (1695): Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei

▶ docere neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

docere
Sacrum promptuarium (1695): dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu

▶ docht neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

docht
Kemija (1869): natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht. Stickoxyd, duščev okis, 372. Stickoxydul, duščev okisec, 372. Stickstoff, dušec

▶ doctrina neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

doctrina
Sacrum promptuarium (1695): vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga

▶ dočakati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dočaka

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod
Ferdinand (1884):	bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. «

dočakajo

dozhakajo

Štiri poslednje reči (1831):	is med ſto ljudi jih umerje petdeſet predin deſetiga leta dozhakajo. Od deſetiga do dvajſetiga leta jih umerje dvajſet. Od dvajſetiga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino po Jesuſu milo shalovale. Komaj nedelje, pervigadne po ſaboti, dozhakajo. S' ſvitam vred ſe ſpravijo od doma, vsemejo shlahno masilo

dočakal

dozhakal

Štiri poslednje reči (1831):	ſtaroſt odrivaſh, pa ſhe ne veſh ali boſh jutriſhniga dneva dozhakal. Ali ne veſh de morebiti le boſh drevi v' poſtljo
Štiri poslednje reči (1831):	Zhlovek zhaka jutriſhniga dneva, pa ne ve, ali ga bo dozhakal. — Kdor nar potrebnejſhi ſkerb, ſkerb sa svelizhanje od zhaſa do

dočakali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je

dočakati

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje
Robinson mlajši (1849):	den nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	želje, svojo Hirlando zopet viditi, niso usterpeli prihoda v gradu dočakati.
Roza Jelodvorska (1855):	pa se je v dvoriši gostila. Ali Častimir ni mogel dočakati konca pojedine, poslovi se namreč od žlahne družine za malo

dozhakat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní
dozhakat'
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Kdor hózhe ſe podáti, mu ne bránim; Kdor hózhe vaſ dozhákat' tèmne sóre, Nepróſte dni shivét' nozhém enáke, Ne branim mu

▶ dočim veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dočim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na
Kemija (1869):	ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe

▶ dodajajoč prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP

dodajajoč

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Zahlen). Jednoto samo in tudi vsako število, katero smo dobili, dodajajoč jednoto, zovemo celo število (ganze Zahl). Ako hočemo povedati, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar takó, jednoto dodajajoč ali odjemajoč, od števila do števila prehajamo, pravimo, da štejemo

▶ dodajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodaja
- dodava
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo

▶ dodan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodana
Kemija (1869): Kazalo in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion
dodanem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor
dodanimi
Fizika (1869): Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000

▶ dodatek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodatek

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	DODATEK. 1. Kako se žilno bitje pri konjeh in govedju opazuje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dodatek. O jednostavnem knjigovodstvu. Občna pojasnila. §1. Trgovci in obrtniki

▶ dodati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doda
Občno vzgojeslovje (1887): učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca
dodal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dobro vriblje ter namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša
dodala
- dodala
  Robinson mlajši (1849): ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle
- dodjala
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi

dodali

Zlata Vas (1848):	postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rastečega drevja govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko

dodamo
Fizika (1869): veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja

dodati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim zagotovilo, da me ta volitev tem več veselí, ker
Aritmetika za učiteljišča (1885):	36 kr., potem treba še 2 kg po 24 kr. dodati, ako hočemo dobiti zmes po 40 kr. kg. In res
Gozdovnik (1898):	se opravičili puščajte vsako misel na rešitev! Imate še kaj dodati vaši tožbi, sennor Dormiljon? « »Ne, gotov sem. Kakor je prirodno

▶ dodelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodelan
Kmetijske in rokodelske novice (1844): goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod

dodelana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta knjiga ložej med ljudstvam razširila (kadar bo pak popolnama dodelana in bukvarjam v roke pride, dobri stojimo, de ne bo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	delal. Pa hudobneži niso na-nj marali. Kedar je bila barka dodelana, reče Bog Noetu: „Sdaj idi v barko ti, ino kar
Zerkviza na skali (1855):	rudezhi. Hubert pa je dalje govoril; „Tudi mora ſosidana in dodelana ſtati s svonikam in prishnizo, koram in ſhkropivnim kamnam, preden
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je tedaj sivo kmetiško suknjo, ktera je bila komaj pol dodelana, jo verže Pavlihu in mu reče: „Dodelaj tega volka popolnama
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	spat iti, in dá suknjo, ktera je bila do rokavov dodelana, Pavlihu rekoč: „Verzi še rokave k nji, potem znaš tudi

dodelane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da

dodelano

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	od Černega Jurja zapopadlo. * Dr. Antona Starčeviča je „rečoslovje” že dodelano in bo skoraj v tisk prišlo. * Ravno je 2. del
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kopališu že koplejo; kaj lepo bo poslopje, ko bo vse dodelano; tode delo počasi napredje. Od Lesic proti jezeru delajo čez

▶ dodelati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodelajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dvojzhki. Zhervi vzhaſi, ki sazhnó shido delati, poginejo, preden jo dodelajo. Vzhaſi dva zherva en kokon delata in taka shida je
dodelajte
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste začeli, ne bojte se truda, ne znoja, posebno
dodelal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj povelizhaj me sdaj

▶ dodeliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodeli

dadejli

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſerzam tebi dapadli. O Bog! Stvarnik, inu Odreſhenik vſih virnih, dadejli tim duſham tvojih ſlushabnikov, inu ſlushabniz odpuſhanje vſih grehov, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu dobro lejtno nam dej: naſhim perjatlam, inu naperjatlam gnado dadejli, inu tu mejſtu (N. Terg, to Vaſs,) s' vſimi, katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu nam v'ſedani potrebi enu lepu, ſtanovitnu, gorku vreme dadejli, naſs, inu to semlo s' tem lubim ſonzam resveſelli, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	grehov ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu
Branja, inu evangeliumi (1777):	mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja Rimskiga Papesha N. Naſhiga Shkofa N. inu vſo

dodejli

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	neismęrjena mogózhnoſt, inu ta neisrezhena lubęsen eniga taku velikiga Ozhęta. Dodęjli meni, o zhes vſe dobrotlivi Bóg, letó savupanje, inu me
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa leto tvojo neisrezheno lubęsèn naſho ſèrzhno hvalo gori, inu dodęjli nam ravnu ſkusi letó lubesęn, de ſe bomo my ſkusi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtury, kęr ſmo na ſpruti v'poſvetnih ręzhęh taku ognęni. Dodęjli nam o ti neisrezhena luzh, inu Duh vſiga shivlenja, tę

dodejly

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	40. De m’ on vse grehe odpuſty: Sa naprej gnado dodejly Ne vezh greshit’, brumno ſhivet’, Po tęm pak vezhne lon
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	gnado da, * v’ skushnavah nas troshta, * MAria! prosi, de nam dodejly * svojeh sedm dary, s’ njimi nas mozhne ſt’ry. MAria
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	vasha hzhy * sa tu na svejt rody: de nam ſvelizharja dodejly. 5. Sa tu je ona v’ svoj’mu rojſtvu, * koker

dodeli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krivizhno ni in kar ne bó. Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali
Robinson mlajši (1849):	tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me
Robinson mlajši (1849):	padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm
Robinson mlajši (1849):	sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako hudo razžaljenim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim
Roza Jelodvorska (1855):	dragi Častimir! « reče Ljudmila, »Bog naj nama le toliko veselja dodeli, kolikor ga je vam v vaši hčeri, in de bi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	3. Samo se nič nič ne zgodi, Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in

dodieli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg sveti Duh † Amen natu shebrei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas noi ti moji bomo anu zaitelh shiulenje imeli: tu dodieli mena Bueg Ozha Bueg sin Bueg S. Duh Amen. Per
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba prosim skues ta resnizhnega boga

udeli
Robinson mlajši (1849): moči, moj Otče! — to je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-

dodelil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſelili! Tem Ijudém je Bog po nadlogi vſe te dobrote dodélil! Kako je Bog pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Spolnil perſego, ktero je Abrabamu naſh'mu ozhetu perſegel, In nam dodélil, de reſheni od ſovrashnikov ſvojih ˛Slúshimo njemu bres ſtraha, Ino
Genovefa (1841):	in Josheſa ſhe shiví. On, ki je vajnimu ſerzu pomozh dodélil, de ga ni shaloſt vmorila, naj vama tudi sdaj pomozh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z vervjo zadávljenih. Upajmo, de bo Gospod tudi tamkej rešenje dodélil. P. H. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 14 letmi je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oberniti, Kar je s zhaſam snajdeno ? Mar saſtonj ſe je dodélil Semlje ſinu biſtri um?
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na
Stric Tomaž (1853):	nesrečen. Prosimo tedaj zanj, da bi mu Bog svojo milost dodelil in ga k pokori in poboljšanju pripeljal! Prav za prav
Blagomir puščavnik (1853):	Vendar Gospod me ne bo zapustil, timveč mi bo pomoč dodelil, vse voljno terpeti. In poslednjič mi bo gotovo tudi zarja
Oče naš (1885):	bode Bog prizadejanja téh vnetih duhovnov podpiral in jim srečo dodelil, pogane in nevernike spreobrniti in v kraljestvo božje vpeljati, in

dodelili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

njih poduzhenjam ſadnimu drevju, in naſhim perdelkam na polji varſtvo dodelíli. ― ― To je potrébno! ” Dvanajſt bravzov kmetijſkih noviz. Perſtávek vzhredniſhtva. — Prizhijozhe

dodelimo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter
dodeliš
Robinson mlajši (1849): kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to je vse, za
dodelita
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra pa bras vsa

dodeliti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	niso stanovitno prinêsli ljudstvu tistih darov, ki jih le mir dodeliti zamore. Tista vikši čudovita moč , ktera ustavi kervavi boj in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	korana in ga je volja vsem svojim podložnikom enake pravice dodeliti. Namen zarotnikov je bil, podkop s strelnim prahom zažgati in

▶ dodeljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dodeljene
- dodelene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): begu Franzosov v letu 1814. Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar Ferdinand

▶ dodobra prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dodobra

do dobrega(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se je izčistilo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tej živini, ki je bila v razstavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem

dodobriga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): v nekih vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo

▶ do dvanajst predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ IMP

do dvanajstih
- dodbaneſteh
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh dodbaneſteh inu spet to molitov prei noi potle inu spet govo

▶ dofen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dofen

Divica Orleanska (1848):	Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z
Divica Orleanska (1848):	se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad

▶ dognan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dognana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pazh pogoſtama na ſvetu vidi. Naj ſe kaka ſhe takó dognana nova ſkuſhnja osnani, urno je glaſ ſliſhati: Ta je she
Čas je zlato (1864):	spoditi imeli. « »Prav je tako, potem takem je ta reč dognana, bomo le vidili,« reče Zidar. »Marjana, daj mu večerjo! Prav
Sveti večer (1866):	jetnika zbrati za svetovavca ali služabnika. ” Stvar je bila tako dognana. Gospodič Zelenko je pa strašno sovražil poštenega logarja, ter je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	med narodi, srečno pričeta po ministru Hohenwartu in skoro že dognana, mahoma seje razdrla! Edino, kar iz naše dežele moramo zapisati
Občno vzgojeslovje (1887):	to nam je pač tajnost. A to vzajemno delovanje je dognana stvar, o čemer ni dvojbe. V najtesnejši zvezi z dušo

dognano
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev

▶ dognati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dognal
Čas je zlato (1864): premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in
dognala
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami bó
dognali
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kratkim zedinili in pravično reč pràv po očetevo vravnali in dognali; pa tudi imena Janeza Levca, velkiga župana v Dolu, in

dognalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu.

dognati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor to, da sladkor (cuker), ki je v njem, popolnoma

dožene
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Tu gre torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na
doženem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč srečno doženem. ” „Še več denarjev? ” odgovori Korvin. „Saj sem ti dal vse

▶ dogodba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogodek; SSKJ

dogodb

dogodb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. Š. Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal

dogodeb

Mineralogija in geognozija (1871):	vidimo v zgodovini človeškega rodú zraven nastopa znamenitih oséb in dogodeb. Kajti še dandanes, ko smo že daleč od onih velicih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	Domine! ” Al pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile so nove volitve meščanskega odbora in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	vsem krivicam, še dandanes ista zvestoba! Naj bi se spomnili dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral

dogodbo

Valenštajn (1866):	njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo.

▶ dogodba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodba; SSKJ

dogodba

Roza Jelodvorska (1855):	de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne bo nikdar več v svojim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drugo jutro jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki

dogodbe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v
dogodbi
Blagomir puščavnik (1853): Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez

dogodbo

Roza Jelodvorska (1855):	uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila
Sveti večer (1866):	Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto

▶ dogodek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogodek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	L. (iz tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov) je bil sijajen. — Popisani dogodek je naše mesto strašno presunil. Jaz mislim, da bi se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	3. Vsak dogodek, kateri sestavine trgovskega imenja izpremeni, zovemo poslovni dogodek (Geschäftsfall). Poslovni dogodek je n. pr., ako se blago proti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ta namen res prešteti, izvagati ali izmeriti. § 3. Vsak dogodek, kateri sestavine trgovskega imenja izpremeni, zovemo poslovni dogodek (Geschäftsfall). Poslovni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri sestavine trgovskega imenja izpremeni, zovemo poslovni dogodek (Geschäftsfall). Poslovni dogodek je n. pr., ako se blago proti gotovemu plačilu proda

dogodka
Blagomir puščavnik (1853): za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali

dogodke

Aritmetika za učiteljišča (1885):	osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo

dogodki

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred

dogodkih
Robinson mlajši (1849): časi dam, da bi o tej réči, ko je v dogodkih našega

dogodkov

Stric Tomaž (1853):	njegovo srečo, ker bo tako nar lože enkrat oprosten. Tacih dogodkov mi je več znanih. Bolečine po zgubljenih ne terpe dolgo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zvezi; vendar je ostalo, kolikor je bralcu v pojasnjenje popisanih dogodkov ravno neobhodno potrebno — vzelo se je pa izmed povesti, ktera
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bil ta dan za mé, pa tudi poln čudnih dogodkov. Danes zjutraj nam je dal naš učenik Kasian nalogo, „da
Fizika (1869):	reke in ktero nese tudi reka navzdol. Pri premišljevanju teh dogodkov ne bomo več delavnih sil predstavljali. z utežimi, ampak sé

▶ dogoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogodi

Fizika (1869):	kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo
Botanika (1875):	tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina
Botanika (1875):	so se bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe

dogodil
Zoologija (1875): imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem, kjer je 500 ljudi
dogodila
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje

dogodilo

Fizika (1869):	po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to dogodilo, posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat
Botanika (1875):	zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za

▶ dogodivščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogodivščin
- dogodivšin
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ni celo nič kriviga. — Saj se učeni ljudje nalaš učijo dogodivšin (zgodovin), pa še nisim slišal, da bi to prav ne
- dogodivſhin
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sa ktéro je tudi prekraſne bukve dogodívſhin v némſhkim jesiku ſpiſal, ki ſe imenujejo : „Geschichte des Herzogthums
dogodivščine
- dogodivſhine
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): uzheniki poterjeni, je naſh domorodez goſp. Vodnik uzhenik semljopíſa in dogodívſhine v imenovani uzhilnizi poſtal,
dogodivščino
- dogodovšino
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi

▶ dogoreti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogorela
Genovefa (1841): boleznine ſedel, in ſhe vidil ni, de je shé ſvézha dogoréla, in de shuga vgaſniti. Sdaj je Berta, svéſta dekliza, priſhla

▶ dogotavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogotavljajo
- dogotovljajo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega

▶ dogotoviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogotove
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vshivo pepelnate. Petnajſt do dvajſet dni potrebujejo , de ſe takó dogotové, in ſo potem popolnoma srele. Nekaj dní potlej, ko ſo

dogotovil

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſvojo ſlushbo vseli, po tem, ko ſim ſvoje ſhole dogotovil. Sato, ko ſim poſhteno ſlushil, ſo me radi imeli, me
Robinson mlajši (1849):	moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro

dogotovila
Fizika (1869): ta. 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta

▶ dogotovljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dogotovljen
Gozdovnik (1898): drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te

▶ dogovarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogovarjali
Kmetijske in rokodelske novice (1844): she miſlili: Kaj nam je piſati in ne ſhe le dogovarjali ali zelo prepirali ſe, kako bi piſali! Toliko je bilo
dogovarjati
Gozdovnik (1898): bi bili vi zlatovišče odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev

▶ dogovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogovor

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	lepo ujemale. — Izmed nemških govorov pa je bil posebno kratkočasen dogovor, kterega sta govorila „čevljar in krojač”. — Ko je bilo vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	svoje pravice; b) ali se Matica z Blaznikom spustí v dogovor, in c) ali si napravi novo tiskarnico? Da se ta

dogovora
Občno vzgojeslovje (1887): da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela

▶ dogovoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dogovorila

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jih tudi nikakor ne zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet
Ferdinand (1884):	list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja

▶ dohajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dohajali
Zeleni listi (1896): in prekucovati tako hitro, da so jo komaj z očmi dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti

▶ dohajati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihajati; SSKJ

dohaja

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno
Zoologija (1875):	plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava

dohajajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda
dohajal
Stric Tomaž (1853): Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih

▶ dohiteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dohitel

Aritmetika za učiteljišča (1885):	po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 dneh? 52. Za kurirjem, kateri je pred
Aritmetika za učiteljišča (1885):	čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42
Aritmetika za učiteljišča (1885):	75 km na dan. V koliko dneh bode drugi prvega dohitel, ako iznaša razdalja med A in B 100 km? 53.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kilometrov na dan. V koliko dneh bode drugi kurir prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej odpotoval nego

dohitelo
Aritmetika za učiteljišča (1885): tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55.

dohiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro
Aritmetika za učiteljišča (1885):	A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2

▶ dohod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihod; [sskj]

dohoda
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ki ga je vodstvo te razstave napravilo v posvečenje veseliga dohoda našiga presvitliga Cesarja Ferdinanda I. v to razstavo , ki se
dohodom
- dohodam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave

▶ dohodarina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dohodnina; [sskj]

dohodarine

Aritmetika za učiteljišča (1885):	250 gl. k. v., 4% obresti od dne 1. aprila, dohodarine 20 %.) 7. A proda dne 26. februvarja: a) 18 prioritetnih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. nov., dohodarine 20 %), 3500 gl. zastavnih pisem avstr. zemljiščnega kreditnega zavoda po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	odveznih obligacij po 104 (5% obresti od dne 1. novembra, dohodarine 10 %); koliko dobi za vse? 8. A kupi dne 4.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vrednost po 500 gl., 5% obresti od dne 1. maja, dohodarine 20 %.) 5. Nekdo kupi dne 1. maja: 9 akcij Rudolfove

▶ dohodek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dohodek
- dohodik
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na

dohodka

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto 21 milijonov
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le

dohodke

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na leto okoli 800,000 gold. srebra. (Hvale vredno
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček

dohodki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sedušaku iz Tujnc Mekinske komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam
Divica Orleanska (1848):	colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri. Dünoa. O
Ferdinand (1884):	bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih

dohodkih
Ferdinand (1884): dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih.

dohodkov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Nekdo je kupil hišo, katera daje po 680 gl. čistih dohodkov na leto, za 10120 gl., po koliko % je naložil svoj

▶ dohtar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doktor; [sskj]

dohtar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa kose ſtaviti dajo. V prihodnim obzhinſkim sboru bo goſp. dohtar rasloshil, kakó naj ſe dela, de bi ſe tudi pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhi is ſlibovne. (Konez ſledi. ) ˛Straſhni naſlédki krive perſége. Goſpod dohtar Dolezalek, vodja ſlepogojivnize v Pêſhtu na Ogerſkim ſo naſlednji pergodek
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu bom dal „Novice” brati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so bili unidan povabljeni za ozdravljanje kolere v G alicijo; dohtar prejme na dan 5 fl., kirurg pa polovíco. — Povodnji na
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zna na nartežji vprašanja odgovarjati, in de mu ni noben dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih

dohtarja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	častiti knez Matija Konštantin od Wikenburg so na spoznanje gospoda dohtarja lepi kraj ogledali in izrekli veliko pomenljivo besedo: „Tu naj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika

dohtarje
Zlata Vas (1848): in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam pa se
dohtarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu

dohtarji

dohtarij
Sacrum promptuarium (1695): Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri

dohtarji

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my

dohtarjih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje

dohtarju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to naprejvsétje ispeljalo. Is tega namena je komiſijſkimu ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtraſhilo bi biti vtegnilo. ” „Ako ſi bolan , ne hodi k dohtarju ali sdravniku, temuzh vsemi jajze, in je ſpij. Tudi je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj

▶ doiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

došlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): rekomandirano poslano; al vse mu je še le 12. decembra došlo. Še celo rekomandirano pismo ležalo je cela dva meseca na

▶ doiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dohiteti; SSKJ

doide

doide
Kmetijske in rokodelske novice (1843): delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od

dojde

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	napotim se v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in me vzame na voz, da sem urno

doidemo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi usporediti

doiti

Tine in Jerica (1852):	zopet dalje, pa le toliko, de ga je bilo lahko doiti. Reče tedaj Jerici: „Že dolgo sim tvoj dolžnik bil, zdaj
Najdenček (1860):	tako dobro tekli, me tako kmalo doiti. Kastorjeva nevtrudljiva stanovitnost je bila moje edino vpanje rešenja in

došla

doſhla

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bodo vidili, de Jim bo, zhe ga je neſrezha tózhe doſhlá, sa tó dobróto veſél in pred ſhkodo obvarvan hvalo prepéval
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podati kaj, in pri ſoſédi, ktérga je ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je enakih neſrezh she vidil vezh

došli
- doſhli
  Življenja srečen pot (1837): vezhno plazhilo; sa Jesuſam ſo hiteli, in ſo ga ſrezhno doſhli. V' nebeſih mladi ſantjé ſi roke tam podajajo, ſi vel'ko

▶ doiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doseči; kontekst

došel
Robinson mlajši (1849): kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti došel, da se mu je to le igračka zdelo. Izmislil si

▶ doiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prispeti; SSKJ

došli

doſhli

Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' dolini viditi mogozhe ni. — In kedar bomo tudi mi doſhli po ſtermim, ojſtrim poti na veſél hrib nebéſhkiga ˛Siona náſhiga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	noſiti, hodimo voljno sa Jesuſam, kakor njegovi uzhenzi. V. 35. Doſhli ſo bliso meſta Jeriho. Mémo ſlépiga ſiromáka grejo, ki je

došlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): se glasi: »Prečastiti« Gospod! Že pred nekimi mesci mi je došlo prijazno pisemce Vaše s pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel

▶ doiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priti; SSKJ

doide
- dojde
  Divica Orleanska (1848): vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke
doidejo
- doidejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): drevju veliko ne ſhkodvajo. Tam pa, kamor taki ptizhi ne doidejo , goſenze zele verte konzhajo. Ni tedaj prav take ptizhke , kteri
- dojdejo
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá

doidemo

dojdemo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſv. rojſtva vſelej veſeli, vſi prerojeni tebi sveſto shiveli, dokler dojdemo v' vezhno veſelje ſv. raja. Amen.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nam ſhe pomaga, pomagati mormo eden drugimu tudi mi, de dojdemo eden s' drugim k' Ozhetu nebeſhkimu. „Jesuſ nam je dal

doideš

doidash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): posieba kaker si satapruo stuerov kar ambart sadnapolei kader mou doidash bosh pa dergoltov skushan od isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE

dojdeſh

Hrana evangeljskih naukov (1835):	de ſrezhno po ſteſi reſnize ino pravize v' vezhno isvelizhanje dojdeſh, kjér boſh s' vſimi isvóljenimi vezhno luzh gledal. Amen.
Življenja srečen pot (1837):	34, 22. „Sedajna tvoja hoja le koſzhek pota je; de dojdeſh v' kraj pokoja, gredózh ne mudi ſe. “ ˛Sv. Jefrem. 26.

doideta
- dojdeta
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſta zeſarju, ino bres odlaſhanja odrineta od doma. Svezher posno dojdeta v' Betlehem. Vſe polno je bilo she ljudi, kteri ſo

doidete

dojdete

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſv. evangelja isbrati, ino jih vam sa popotnizo dati, dokler dojdete njimi ſrezhno sa Jesuſam v' ſv. nebeſa. Perva jagoda je
Hrana evangeljskih naukov (1835):	radi na goro ſerzhne poboshnoſti ſkos poſt ino molitev, de dojdete v' duhovſko shivlenje: nebeſhko veſelje she tukaj vezhkrat vshivali ino

doiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je imela, kakor je Bog dolgo osnanoval, ſvétu velika ſrézha doiti, ino kteriga ſo vſe ſvete duſhe svelizharja zhloveſhkiga rodú perzhakovale
došel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi
došla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki
došle
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): sena zavoljo novic, ki so jim došle iz Rima, ko sta naša poslanca prišla k njim. Z
došli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje

došlo

Viljem Tell (1862):	Cesarja umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče! Od kod je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj
Sveti večer (1866):	njihove serčica, radovati se nad zveličanjem, ktero je vesoljnemu svetu došlo. Odslej bo vsako leto o božiču v tej hiši ljubim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Gariboldi in grof Thurn dokazujeta, da novega bremena, ki bi došlo občinam po tej postavi, one nositi ne morejo. Dr. Bleiweis

doſhlo

Življenja srečen pot (1837):	boſh lepo pripravil, in ga pod ſvojo ſtreho vsél; tak doſhlo tvoji hiſhi bo isvelizhanje. — Ako ſi v' ſmertnim grehi, o
Slate jabelka (1844):	bil modroſt sadobil, ga je bilo kmalo vſe drugo dobro doſhlo. — Ravno tako pa tudi ti, moj kriſtjan, lahko od ponishnoſti

▶ dojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dojen

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	tir’ nam je od tebe rojen, * s’ tvojem svetem mlekam dojen, * prosi njega, prosi tvoj’ga Synu pervu rojenega. 5.O zhudna
Štiri poslednje reči (1831):	priſhel. Sakaj ſim bil na kolena vset, sakaj s' perſi dojen, ker bi sdaj tiho ſpal in v' ſvojim ſpanji pozhival

▶ dojenec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dojenček; [sskj]

dojencev
- dojenzov
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ali pa ſhe niſte nikoli brali: Is uſt otrók ino dojénzov ſi ſebi hvalo perpravil? “ — Ljubi otrozi! dobro ſi to v'

▶ dojiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doji

doji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): toliko mléka, de večkrat razun svojiga deteta, tudi še drugo dojí. — Mina. Tudi pri nas neki kmetovávci krave vpregajo, tó de

dojy

Kratkozhasne uganke (1788):	upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob nima ſhovza: slavz póje da kryvy, inu brinovka try
Kratkozhasne uganke (1788):	nima kryvy: ta 3. nima jeſika ta 4. svoje mladizhe dojy: ta 5. nima ſhovza: ta 6. póje, de kry pluje

dojijo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri pride
dojiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko

▶ dojnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dojilja; [sskj]

dojnice
Maria Stuart (1861): dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me prinesla je v življenje

▶ do jutro predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ IMP

do jutra
- dojutra
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): gvo sam ti morash meti ano uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov katieri je te dnarje

▶ dokaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dovoliti prostost. Ako pride ta postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke
Ferdinand (1884):	ki sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila dokaj trpljenja.
Ferdinand (1884):	gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu vže služi dokaj let. Bal se je, da gospod ni pri zdravej pameti

dokej
Kmetijske in rokodelske novice (1846): k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je

▶ dokaz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokaz

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih
Blagomir puščavnik (1853):	je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj v Rimu se je nek Simon, kterega
Mineralogija in geognozija (1871):	dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma m in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kako mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10
Aritmetika za učiteljišča (1885):	korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da so števila a, b in c s številom

dokaze

Robinson mlajši (1849):	v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	v Ljubljani, sim od tega ravno takó obilne kakor žive dokaze sprejel. Čast, ktera se mi je skazala, me je, kér
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	bil podteknil? ” „Le eden je, katerega bi mogel dolžiti. ” „Imate dokaze? ” „Morda se še najdejo. Za zdaj ne vem ničesar, vse

dokazi
- dokasi
  Sveta grofinja Genofefa (1857): neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil, de ſe je moglo tako in
- dokazi
  Botanika (1875): razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja

dokazov

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jaz se ne udam tako lehko ; za-mé je treba močnejih dokazov. ” „Tedaj govori ti svojemu možu, Coe! govori in geni mu
Gozdovnik (1898):	da so te tvoji spremljevalci davno takim smatrali, to je dokazov dosti, da si ti. « »Prisezite! « »Prisegam. Ob enem ti predajam

▶ dokaza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokaz; kontekst

dokazo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev

▶ dokazan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokazano

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zapeljavat. On je vse sam obstal; njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo djati in odsekana glava v
Fizika (1869):	posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod enaka, kakor

▶ dokazati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokazal
Astronomija (1869): ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še

dokazale

Kemija (1869):	petin dušca in ene petine kisleca. Preiskavanja in poskušnje so dokazale, da je ta razmera vsigdar in povsod nepremično ena ter
Zoologija (1875):	kojih se dá sklepati na enako moč pri človeku, so dokazale, da tlak krvi more stebru živega srebra, 150 do 160
Zoologija (1875):	mk, konjska pa na 75 mk. Poskušnje v Belgiji so dokazale, da en mož z obema rokama tlači z močjo od
Zoologija (1875):	Mnoge umno izmišljene poskušnje so dokazale, da so netopirjeva ušesa in tenke kožice okoli nosa neizrečeno

dokazali
Zoologija (1875): tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti

dokazati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bili, je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v
Fizika (1869):	da je njih napetost prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se
Fizika (1869):	°C. Kaj da je temu vzrok, dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi
Kemija (1869):	barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom.

dokaže

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	njegovi glavi. Ako ga pa kdo terdo prime, de naj dokaže, kar govorí , — ne vé ne naprej ne nazaj. Ena taka
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nevaren, je razglasilo telegrafno vodstvo prav jasen poduk, v kterim dokaže, daje bakreni drat telegrafa le še odvodnik, da v bližnje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s teboj pričkati. Kaj ne, da boš silila Fulvija, naj dokaže, da si res kristijana? ” „Nikakor ne. Saj sem že sama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	češ, da je zoper pravila! Pa če se tudi res dokaže, da bi to bilo zoper sedanja pravila Matična, vsaj se

dokažejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Novičar. Gospodarske stvari. Česa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojega gospodarstva? Gospodarski napredek nikakor ne obstojí v tem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	januarija 1880 Obseg: Česa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da dokažejo napredek svojemu gospodarstvu? — Kako ravnati z moštom in vinom, da

dokažem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da ni res? Jaz sama grem k Tertulu in mu dokažem neslanost in hudobijo tega dolženja! ” „Kterega dolženja; moja predraga? ” „No
Gozdovnik (1898):	odločeno. Baraha pa Oročej bosta pomagala takoj, če jima le dokažem, da jima je v korist. « »Morete li povse zanesti se

dokažemo
Kemija (1869): ali s 100 deli živega srebra. Ravno take razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec in sicer

dokažeš

Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter posamičnim kvocijentom znake dividendovih členov damo. Resničnost tega izreka dokažeš, uporabljajoč večkrat zaporedoma § 55., 1. in 2. § 57.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pomnožen, dividend a/b za produkt. In res je Takisto dokažeš tudi 2.) Prvi način je môči le tedaj uporabiti, kadar

dokaži

Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj uporabiti, kadar je ulomkov števec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § 91., še na téh-le primerih:
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj uporabiti, kadar je ulomkov imenovalec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § 91., še na téh-le primerih: §

▶ dokazavši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

dokazavši
Čas je zlato (1864): Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu podá

▶ dokazik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

dokazilo, potrdilo; kontekst

dokazik

dokasik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na novo k nji perſtopilo, i. t. d. Şadaj ſmo dokasik is Gradza prijeli in s veſéljem Vam ga tukaj le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naših milih rodjakov, ako bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hiſhniga goſpodarja govorili, in nje poſtáve raslagali, ſmo tudi obljubili, dokasik in razhumbo ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te

▶ dokazovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokazovala

Gozdovnik (1898):	dalje vodil sled le enega človeka. Pohojena krvava tla so dokazovala, da sta se bojevala, in da se je doprineslo umorstvo
Gozdovnik (1898):	Kanadčan zdaj v roki držal, primerjajoč prerezno ploskev. Prereznina je dokazovala zadostno, da je bil rez storjen šele v pretekli noči
Gozdovnik (1898):	je okolnost, da so tako si upali blizu tabora, zadostno dokazovala njih miroljubno nakano. Vrhu tega so imeli taborci tudi tala

dokazovati
Kmetijske in rokodelske novice (1844): gotova. Sram bi bilo važnost in vrédnost naših narodnih pesem dokazovati zdej , ko je vsimu učenimu svetu znano, de so one

dokazuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem
Občno vzgojeslovje (1887):	ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih

dokazujejo
- dokasujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ga med Şlavjani rasſhiriti in v obzhno rabo povsdigniti, mnogoverſtno dokasujejo, in njih dokasi ſo réſ tako vterjeni, de Kar mene
- dokazujejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): viditi, ni dalo do dobrega spoznati. Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci

▶ doklada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doklade

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	1864, — srenja v Kranjski gori je prosila dovoljenja 100 odstotne doklade za 2 leti, — srenja v Kranj i pa za 15
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	prosila, naj se ji za šolo dovoli 35 odstotkov soseskine doklade na direktni davek za 1. 1864, — srenja v Kranjski gori
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	časa, da dospe odlok od cesarja, stražnikom po 4 gld. doklade, kajti nekoliko méric bodo vendar le še dobili. Tri mesece

▶ doklada samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priloga; Pleteršnik

doklada

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bode! F. C. ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in

▶ dokler veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokler

dok
Tiun - Lin (1891): ali pa jaz njih ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v
doklej
Genovefa (1841): Toréj ne terpinzhite shivine — in hvalíte Bogá sa te dobrote. ” Doklej je Genovefa shivéla, ſe ne vé; to pa ſe vé

dokler

Sacrum promptuarium (1695):	od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh
Sacrum promptuarium (1695):	mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala
Kuharske Bukve (1799):	deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v ſé
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih
Blagomir puščavnik (1853):	komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila
Fizika (1869):	med valjarjema i in b, in to vselej, kader in dokler pisalni vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni

doklier

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pervesali na en stebr inv so mene pvſtili takv viseti doklier sem se sam venka smvsov inv dovi padov vtomi sem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zisejah venka gre: noi taku dougo hoditi to kravo mlieſt doklier se mlieko smozhano vidi: je skushano apa je tamenje pana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venkei is bainmarishe bibelne potegnjan. O zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier je she Jesus Kriſtus naram sviete is svojo parshono bonov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Obluba. Jas oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham

▶ dokončan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokončan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in spokorila ! Zmes. (Prepir zavoljo velike nočí prihodnjiga leta je dokončan. ) Kér se naše „Novice'' vseskozi prizadevajo, svojim bravcam važniši prigodbe
Blagomir puščavnik (1853):	vam obilno nadomesti in napolni. ” — Tako je bil slovesni dan dokončan. Gostovi se pred narazen odpravijo, kakor sicer v tacih priložnostih
Blagomir puščavnik (1853):	nebu. Potem reče: „Da! zadovoljna sim. Moj notranji boj je dokončan. Pojdi tedaj moj sin v imenu Gospodovem! Priporočila sim te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	volilnega reda. Če povem, da volilni zapisnik še pravilno ni dokončan bil kakor veleva §. 32., si vsak lahko misli, kako

dokonzhan

Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli doverſhen zhaſ dokonzhán. J'eus, im imel, a, o Tu eus, ſi imel, a
Pozhétki gramatike (1811):	Vous receviez, ſte Ils recevoient, ſo prejémali, e, e Pretékli dokonzhan. Je reçus, ſim Tu reçus, ſi Il reçut, je prejél
Pozhétki gramatike (1811):	Vous finissiez, ſte Ils finissoient, ſo konzhovali, e, e Pretekli dokonzhan. Je finis, ſim Tu finis, ſi Il finit, je konzhal
Pozhétki gramatike (1811):	bil, a, o ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli dokonzhan. je fus, Tu fus Il fut Nous fûmes, Vous fûtes
Pozhétki gramatike (1811):	Vous aimiez, ſte Ils aimoient, ſo lubili, e, e Pretekli dokonzhan. J' aimai, ſim Tu aimas, ſi Il aima, je lubil
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli dokonzhan. Je suis tombé, al tombée, ſim padel, a, o Tu
Pozhétki gramatike (1811):	ſe Nedoverſhen. Je me repentois, itd. kaſál ſim ſe Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je
Pozhétki gramatike (1811):	pádemo. Vous tombez, padate, padete. Ils tombent, padajo, padejo. Pretekli dokonzhan. Je tombai, ſim Tu tombas, ſi Il tomba, je pádel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt) dokonzhan. „ 1 „ ſo goſp. Terpinz, Galle in Zheſhko v Vevzhah pod

dokončana

Roza Jelodvorska (1855):	bil njih navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih gób je bila še na mizici
Maria Stuart (1861):	časnih. Paulet. Pravična sodba bo. Ne dvomite. Marija. Je pravda dokončana, sir? Paulet. Ne vém. Marija. So obsodili me ?

dokončane
Divica Orleanska (1848): bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki

dokonzhana

Slate jabelka (1844):	tudi oni vſi jokati sazheli; in tako je bila pridga dokonzhana, predinj je prav sazheta bila. »Kakor prijatel ſvojiga prijatla vezhkrat
Slate jabelka (1844):	sakaj previdil je, de zhe kralja premagajo, bo kmalo vojſka dokonzhana. In tako ſe je sareſ sgodilo. Israelſki kralj Ahab je
Slate jabelka (1844):	najdil piſanje na misi, v’ kterim sadnja zherka ni bila dokonzhana, sakaj leta pokorni mosh, kakor hitro je glaſ ſvojiga vikſhiga
Slate jabelka (1844):	je tudi kmalo po tem umerl, in vojſka je bila dokonzhana. ˛S. Ignazi je imel v’ ſvojim ordnu mladenzha, ki je

dokončanega
- dokonzhaniga
  Pozhétki gramatike (1811): grand malheur, ſe sgodí velika nefrézha. II. Ne ſtavio pretekliga dokonzhaniga zhaſa rasun govorézhi od sa reſ pretekliga in konzhaniga: sa

dokončanem

dokončanem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge

dokončanim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo

dokončani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii

dokonzhani
Kmetijske in rokodelske novice (1844): velika ſhkoda, de ni dosorélo in ſtoterniga ſadú doneſlo! Po dokonzhani franzoski vojſki poſtane naſh she prileten goſp. Vodnik uzhenik laſhkiga

dokončanih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico
dokončanim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): so še le 14 dni stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo
dokončano
- dokončano
  Divica Orleanska (1848): te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj
- dokonzhano
  Genovefa (1841): in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v

▶ dokončanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokončanju

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de

▶ dokončati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokonča
- dokonzha
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): glavo ima s mozhnim ſúknam ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo

dokončal

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	do smerti na njem ostal, de bi naše izveličanje popolnama dokončal. Stori, o Jezus! de tudi jest v dobrim do konca
Sveti večer (1866):	„Med tem je svetovavec pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi

dokonzhal
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. Inu kadar je priſhàl v'

dokončala

dokonzhala

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ta prigodba ravno tak, ko ſe v' ſvetim evangelji bere, dokonzhala, kmalo drugi dan dobro voljo napravi, ino veliko goſtov na
Genovefa (1841):	je na naj lépſhi kraj votlíne poſtavila. Ko je vſe dokonzhala, ſe je trudna v votlíni uſédla. Hvojove vêje, ktére ſo

dokončale
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred na kup vreči, de iz njih nove

dokončali

dokonzhali

Sacrum promptuarium (1695):	lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga

dokončamo

dokonzhamo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Le kratek zhaſ ſhe ſkupaj shivimo, dokler ſvoj poſémeljſki tek dokonzhamo. Le pomágajmo eden drúgimu pravizhno shivéti, de ſe mi, ki
Hrana evangeljskih naukov (1835):	delavnik. Vſi ſmo delavzi nebéſhkiga Goſpodarja, ino kedar ſvoje delo dokonzhamo, naſ on svezher nasaj poklizhe, vſakiga po ſvoje plazhilo. Rad

dokončati

dakonzhati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl
dokončati
Divica Orleanska (1848): ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu

dokonzhati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	eden v' tim kraji. ” Kedar je ura odbila (odklala} nauk dokonzhati, vuzhitel ſkos okno pogledajo, ino pravijo : „No, no, Jurek naj
Genovefa (1841):	glaviz glédajo. Ali jih morde Bóg ni mogel pa nozhi dokonzhati? ” — „O déte! ” — odgovori Genovefa: „to ſtoriti, ſe Bogú ni treba

▶ dokončevalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kdor nekaj dokonča; Pleteršnik

dokončevalca
- dakonzhuvavza
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla.

▶ dokonjati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dokončati; Pleteršnik

dokonjal

Biblia (1584):	XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl
Biblia (1584):	INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino

▶ dokopati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dokopalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pribežalo, Z iglico kopalo, V groba dno tišalo , K truplu dokopalo, Britko. zajokalo: »Ah l' en glasik pusti Mama z sladkih

▶ doktor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doktor

doktar

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	par hlazh s'njih narędil — Monk. Kaj ony, ony Goſpod Doktar, ſo en par hlazh narędili? Glash. Sakaj pak ne ? Naj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Jeſt ſam, ja. Jeſt snam jesik bruſsit, koker en Doktar. Jeſt bom moje dnarze toku lohká sapravil; mi ne bo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sviazhe ti ne bodo nizh pomagale. Matizh. Vęjm; ke bi Doktar bil , bi mi kej noterneſle. Smeſhn. Sadoſti je prasnih besedy

doktor

Najdenček (1860):	je v tej veliki sili sam se lotil, je rekel doktor prijazno: »Poznam vas, gospod Méšnik; tako ste mogli storiti, eno
Valenštajn (1866):	za njimi Seni, zvezdar, črno i čudno oblečen kakor laški doktor. Stopi sredi sobe, v roci ima belo palčico, kteroj zaznamljava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in na vsako vprašanje odgovarjal z dostavkom : „učeni gospod cesarski doktor”, kar sem mu slednjič prepovedal. Po njem zvem, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	jako ostudnim smehljanjem rekel: „No, zdaj vidijo učeni cesarski gospod doktor, da smo pošteni ljudjé. ” Meni se je strašno mrzilo do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kot zdravnik mislil, da je vsa družina včasi zamaknjena. Ta doktor ni bil eden okornih zdravnikov, kteri nikakor ne vedó svojim
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	storil. Smehljaje mu na to odgovori: »Umejem vas, častiti gospod doktor! Preveč se zatajujete, pa to mi branilo ne bode, povedati
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	sumničijo možganske bolezni, govorila ni več o tej reči in doktor si ni druzega mislil, kakor da so toplice popolnoma ozdravile
Deborah (1883):	je dobil žalostno poročilo. Zdravnik. E kaj pa, zakaj? Dober doktor ne praša: zakaj; če gorí, gasim, a ne prašam na

doktorja

Najdenček (1860):	delala, kakor če bi ne bilo nič življenja v nji. Doktorja prideta v gostivnico, kjer ju gospa prav prijazno sprejme in
Najdenček (1860):	bobke požerla. — „Nežka,” je začela nevoljno, „slabo si se obnašala. Doktorja sta spoznala naše marne in prav debele sta mi v
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	red sv. Mihela, Pražko vseučilišče pa ga je počastilo diplomom doktorja sv. pisma. Leta 1854 . mu umre blaga sestra Franja, ki
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	toplic. Kmalu je bil tukaj. Prijazno in veselo obstopijo gospoda doktorja uljudno pozdravljaje ga in očitaje mu rekoč: »Mislile smo, da
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	»To je čudno«, rekli so vsi jednoglasno in pogledovali doktorja, ki je skrivaj z ramami migal in obetal, bolne grofinje

doktorji
Zlatorog (1886): so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v

▶ dol samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolina; [sskj]

dol
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih

dola

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mladenča zvije trud, Duhoven le priganja, boječi se zamud. Do dola tak prispeta, ki s kamni nasejan Je krog in krog
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in kamen stoglasno se zbudí, In — Amen! Amen! Amen! — iz dola zagromí. Mladenča groza prime, lasé mu dvigne strah, On trepetaje

dole
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane
dolu
- dol'
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dom njegov izvirni; Ob desnici, ob levici Križem po zelenim dol', Kakor bčela na cvetlici, Dela kmet na svojim polj'. Žarko

▶ dol prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dol

Sacrum promptuarium (1695):	infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi bilo premalo na dol, de bi ſe voda odtekati ne mogla, naj ſe naredé
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti mi
Divica Orleanska (1848):	Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol. – Ti smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni
Viljem Tell (1862):	kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor z naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride

dol'

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in neutrudljívo Orjemo vsak svôjo njivo, S petjem gor' in dol' gredé ; Sej veljá, pèrst razvaliti In jo skèrbho vso zdrobiti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al'

doli

Biblia (1584):	Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu
Sacrum promptuarium (1695):	ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko
Sveta grofinja Genofefa (1857):	kolikor ji je Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder
Gozdovnik (1898):	le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on je. « Zdaj preudarja, kako

dolj

Divica Orleanska (1848):	Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je
Divica Orleanska (1848):	na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši

dolu

Gozdovnik (1898):	ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel
Gozdovnik (1898):	praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva
Gozdovnik (1898):	plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k
Gozdovnik (1898):	na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine
Gozdovnik (1898):	mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide
Gozdovnik (1898):	z vami dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor
Gozdovnik (1898):	o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride.
Gozdovnik (1898):	je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem
Gozdovnik (1898):	to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu

dovsa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvsam zhaſtitlvo od smerti gorei vſtov te pridi zhries mene dovsa dones inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zartano telv inv si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je Jesvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi zhries mene dovsa dones inoi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi Firmament inv zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene dovsa donas inv vsolei.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi zhries mene dovsa dones inoi vsolei te pra S. Shegen katièri je Kristvsam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega sa ketieri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash

dovta

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shavoſti omedleva inu daje tvoja sveta guava nania sveti shvot dovta mahnva: o Matia jas taba prosim skues te nai svateishi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveto kri Jesvsa Kriſtvsa, katera je zhries nia svete ozhi dovta takva: Jas se N: perporozhim vaja pra S. S. 3.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vse resbiva kier je resano shtapo natadrvgo padavo noi smozhjo dovta potegniano bv.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene an shetrk na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje dovta takva. Kpetomi barti jas tebe prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs

▶ Dol samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dola

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se prepriča, de smo resnico govorili. — Jakob Grahovi jerbasčiki iz Dola so bili čedni izdelki. Tudi cerkvene špice Pauline Brenčič iz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih je bilo veselje gledati. — Marija Kokalj iz Pečnika poleg Dola je z svojim v razstavo poslanim ošpeteljnam pokazala, de je

Dolu
- Doli
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so gosp. kaplan, de bi
- Dolu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga

▶ dolar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolarjev

Gozdovnik (1898):	najuni pogodbi. « »Well, to pristavimo nov paragraf. Plačam vam 100 dolarjev več. Dajte pogodbo! « »Za 100 dolarjev ne postreljam teh ljudij
Gozdovnik (1898):	paragraf. Plačam vam 100 dolarjev več. Dajte pogodbo! « »Za 100 dolarjev ne postreljam teh ljudij. « »Dam vam 200.« »Tudi za 200

dolarov
Stric Tomaž (1853): sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče! “ Z velikim

▶ Dolenc samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dolenc

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povedati. — Z veseljem smo slamnike, ki nam jih je F. Dolenc, učiteij iz Menguša poslal, v razstavo vzeli ; to blago so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesca so visokočastitljivi tehant pri Fari v Loki, gosp. Jakob Dolenc umerli. Pred nekimi 4 tedni jih je jelo zopet po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	je mošt nehal vreti in je čas sod zabiti. Gosp. Dolenc je priporočil drugačno kipelno veho, ki obstojí iz lesene ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	črnino za dobro, ki je precej v jeseni sladka. Gosp. Dolenc pa je rekel, da črnina mora biti s prva trpka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.) Gosp. Dolenc* nam je v Kostanjevici razlagal, kako ravnati z vinom, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	število popotnih predavanj. Po Dolenjskem predaval je zasluženi gosp. vodja Dolenc in g. Ogulin o vinoreji in trtni uši, po Gorenjskem

Dolenca

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili dôbro blago. — Stari Ljubljanski mizar J. Kendle je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	moštom in vinom, da je vino dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole na Slapu. Tudi za Dolenjsko

Dolenza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9

▶ Dolenjec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dolenjcem
- Dolencam
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki so njega vzrok ! — Želézna césta je že to léto Dolencam nekoliko dobička dala, de so bolje vino, žito in druge
Dolenjci
- Dolenci
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci
Dolenjec
- Dolenez
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bom govoril, in de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de

▶ dolenji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolenji, dolnji, spodnji; [sskj]

dolenje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): grajšak v Ribnici v imenu rešetarjev iz Ribnice, Soderšice in Dolenje Vasi, za leseno róbo. 45. Gosp. Fr. Sarabon, nogovičar v
dolenjega
- dolenjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vih sekir iz Loke, od J. Serpanove vôzne coklje iz dolenjiga Semena in od M. Majerlevih torbic iz Poljan, samo to

dolenji

dolejni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge

dolenji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): loncov in skled, ki jih v Ribnici, Soderšici in v Dolenji Vasi toliko izdelujejo, de z njimi né samó v domačii

▶ Dolenjska samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Dolenjskem
- Dolenskem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog je dal, Bog je vzel; bodi češeno

▶ dolenjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolenjska
- dolenska
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto, ktera ima čez goré med
dolenjske
- dolenske
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kupčujejo. Kér je to rokodelstvo imenovanih sosesk nar bolj glasovitno Dolenske straní, bi bili še drugo leseno robo v razstavi radi
dolenjskem
Mineralogija in geognozija (1871): nahajajo posebno v mlajših tvorbah, n. pr. v Švabskem, na dolenjskem Kranjskem in Štirskem.
dolenjski
- dolenſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je kmetiza zhvetérzhke, ampak tudi per naſ na Krájnſkim na Dolenſki ſtrani per St. Lorenzu v Témenizi v Satiſhki komeſiji je
dolenjskim
- dolenskim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in pivci ga
dolenjskimi
- dolenskimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in Gradcam proti Vogerski deželi, kjer se gorenske smereke z dolenskimi bukvimi in vinskimi tertami snidejo, kjer levo oko štajarske, krajnske

▶ dolenjsko samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolenjskem

dolenskim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú! létina je bila lani pri nas pràv bogata

▶ Dolenjsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Dolenjskega

Dolenskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že davnej ni

Dolenſkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne

Dolenjskem

Dolemſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo

Dolenskim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je po nauku, ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Mende de bi ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik

Dolenſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako ſe tudi vidi na graſhini goſpoda grofa Barbo na Dolenſkim. Ta goſpod grof ſo tudi she novo drevo (Zugmajerjevo drevo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	saſejati, kakor ſe je ſem ter tje na Gorenſkim in Dolenſkim she sgodilo. P. H. Popis obertniske razstave v Ljubljani. (Na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo

Dolenjskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	belo vino nekoliko drugače. Tu moram najprej opomniti, da po Dolenjskem imajo le ono črnino za dobro, ki je precej v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	V preteklem letu imeli smo lepo število popotnih predavanj. Po Dolenjskem predaval je zasluženi gosp. vodja Dolenc in g. Ogulin o

Dolenjsko
- Dolenſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): po 500 do 800 bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe

▶ doleteti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prileteti; [sskj]

doletel
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga

doletela

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po versti imenovati vse tiste, ktere je na Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož

doleteti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo
doleti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): več ne častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim

▶ dolg pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

daljšapridevnik, splošni, primernik

daljša

Rudninoslovje (1867):	dve med njimi ste enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja
Mineralogija in geognozija (1871):	ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred nami na levo ino desno, kot velika
Stelja in gnoj (1875):	praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti

dalſhi
Pozhétki gramatike (1811): pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino dalſhi, kakor: faim, lákota, pain, kruh besoin, potréba baragouin, ſkashéno govorjenje

daljšepridevnik, splošni, primernik

daljše

Blagomir puščavnik (1853):	terpljenje, ki mi ga mož napravlja, tudi ne bo nič daljše, kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega
Rudninoslovje (1867):	sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc
Rudninoslovje (1867):	otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi
Mineralogija in geognozija (1871):	navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na

daljſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó

daljšegapridevnik, splošni, primernik
- daljſhiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v pervim letu pognále ; ne puſhaj ga od dveh pavzov daljſhiga ſtebla is semlje, zhe ravno nobéniga popka, ali ozhéſa na

daljšemupridevnik, splošni, primernik

daljimu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo, je bo k daljimu v ſhtirnajſtih dneh pogorelzu pol plazhane. 46. Drugo polovizo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobi, ko ſe bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo ſhe le

daljšipridevnik, splošni, primernik

dalji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne bodo dalji od dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe

daljši

Rudninoslovje (1867):	dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo
Zoologija (1875):	manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in

dalſhi
Pozhétki gramatike (1811): to zhe je v' epaisseur, goſha, ai dolg, je ſhe dalſhi v' epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe

daljšihpridevnik, splošni, primernik

daljših

Rudninoslovje (1867):	i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i topejših rogljevih robov ab' i a'b, ki vežejo gornji
Gozdovnik (1898):	se ničesar ni čulo. »Pojde, če oprezno plavamo in v daljših presledkih od todi odhajamo. Puške, strelivo, pa Pepe se ustavi

daljšopridevnik, splošni, primernik
- daljo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tam pa, v Fundi dobil bi bil drugačnih pripomočkov za daljo pot. Kraji so bili neizrečeno lepi, koder je jezdil: vse
- daljšo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo daljšo od druge; na eni ni bilo kolena, na drugi gležna
- daljſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih

dolgpridevnik, splošni, nedoločeno

dolg

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se
Robinson mlajši (1849):	tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov
Astronomija (1869):	dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem
Zoologija (1875):	metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so pravi najezdniki (Ichneumon
Zoologija (1875):	na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi
Lohengrin (1898):	na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji

dolh

Sacrum promptuarium (1695):	nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh
Sacrum promptuarium (1695):	perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je

dolgapridevnik, splošni, nedoločeno

dolga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen
Zoologija (1875):	Pod. 106. Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula
Zoologija (1875):	rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad

dolge

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge leta; Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se

dolgepridevnik, splošni, nedoločeno

dolge

Sacrum promptuarium (1695):	Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj; da žito je imelo po dve in tri pedí dolge klase, in da vsaka krava je v letu dvakrat teletila
Mlinar in njegova hči (1867):	Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi
Rudninoslovje (1867):	podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako
Gozdovnik (1898):	Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno

douge

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	goſtvainu, per tovarſhy, per pleſſu , per ponozhnimu pohajeinu, per pogovarjeinu; douge pa minute per molitvi. Sa vſe drugu ſi zhaſs, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	saſadi: Jagnedove sa en dober pauz debele, inu tri lahte douge palze, al ſadeshe, eno pruti ti drugi nagneno, inu na

dolgegapridevnik, splošni, nedoločeno

dolgega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot

dolgiga

Pozhétki gramatike (1811):	noben ſoglaſnik ne lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga glaſnika dolgiga, kakor: renommée, ſlovenje, vie, shivlenje, shivot, gaieté, dobra volja, nous
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	boljſhiga naſhim pridnim Slovenzam v roke dati. — Ni bilo treba dolgiga truda. Matija Kopazh v Begnah (na Gorenſkim) je naredil novo

dolsiga

Genovefa (1841):	velíka dedina, ki jo imáſh po ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je sopet dolgo
Genovefa (1841):	bila v téj votlíni od dolsîga zhaſa in plahôte she davno umerla. Pa Ti naſ v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali v vézhimu ſheſt práv pravnih sob. Shivòta naj bo dolsiga, koſtnatiga in kratkih meſnatih nóg. Glave ne bodi velike , ampak

dolzega
Valenštajn (1866): so tu med nami se zbrali — Trobár. Prodájat nejso prišli dolzega časa. Stražnji glavár. I kar se pripravlja, kar šepetá — Trobár

dolziga

Roza Jelodvorska (1855):	stoječa viteza. Vratar je ravno sedel v svojim naslonjaku, truden dolziga potovanja. Ko pa Strašimira zasliši, naglo poskoči in vrata odpre
Razne dela (1870):	Drakona kip storiti lično. Na kratkih nogah breme se Života dolziga dviguje, Razpet oklep luskinast je Po herbtu, de ga ran

dolgempridevnik, splošni, nedoločeno

dolgama
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s vôli. Ako ſe da, je prav dobro sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko

dolgem

Blagomir puščavnik (1853):	kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele ure bote
Rudninoslovje (1867):	stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo
Zlatorog (1886):	veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji

dolgim

Kuharske Bukve (1799):	rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in
Divica Orleanska (1848):	za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak
Divica Orleanska (1848):	rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda
Divica Orleanska (1848):	Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora

dolgimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v gerškimu spi- sane bile. V njenim dolgimu življenju in dolgimu popotvanju íše vzrok, de je bilo od več Šembilj govorjenje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prave Šembiljske bukve v gerškimu spi- sane bile. V njenim dolgimu življenju in dolgimu popotvanju íše vzrok, de je bilo od

dolzem
Zoologija (1875): ven na prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol

dolgipridevnik, splošni, nedoločeno

dolgej
Blagomir puščavnik (1853): na kraju groba — in vender še diham in smem po dolgej ločitvi svojo drago ženo spet viditi. Hvala, vedna hvala Tebi

dolgi

Genovefa (1841):	Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk
Blagomir puščavnik (1853):	in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ona jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala
Rudninoslovje (1867):	drugej navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se
Zoologija (1875):	400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. široki in 1 mm. debeli ter so se
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter

dugi

Fabule ino pesmi (1836):	v’ lakónſki deshéli, V’ keri ſo ludi k’ bojúvanji sréli; Dugi no mozhni no ſerzhni vſi ſo. Boji navajeni nimajo mira
Fabule ino pesmi (1836):	ſvojih ſhtireh nóg, Hití na póle priti. Prebiva tam en dugi zhaſ, No da je ne b’lo zhuti Od jagerſkega

dolgihpridevnik, splošni, nedoločeno

dolgih

Sveti večer (1866):	njim knez govoril in kaj mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je knez rekel: Skoraj
Fizika (1869):	kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje
Gozdovnik (1898):	se le počasi upokončiti in v tem sta v v dolgih skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v
Gozdovnik (1898):	pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže

dolsih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn

dolzih

Valenštajn (1866):	za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k
Zoologija (1875):	Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni

dolgimpridevnik, splošni, nedoločeno

dolgem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj
dolgim
Lohengrin (1898): dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj

dolzim

Zoologija (1875):	Strepsilas); ostrigar (Haematopus); polojnik (Himantopus rufipes) in sabljarka (Recurvirostra) z dolzim, navzgor zavihanim kljunom. Vivek ali priba (Vanellus cristatus), pod. 136.
Zoologija (1875):	v majhnih jatah. Pleme kljunačev (Scolopacidae). Te ptice brbajo z dolzim gibkim in občutljivim kljunom po blatu in vlačijo iz njega

dolgimipridevnik, splošni, nedoločeno

dolgimi

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ki so veje nosili, so šli spet drugi rojaki z dolgimi lestvami na ramah, po kterih so mislili Hunci na ozidje
Botanika (1875):	akacije (Robinia), nagnoj (Cytisus Laburnum) in gledičija (Gleditschia), poslednja z dolgimi trivoglatimi trni, ktere, iz Amerike prinesene, so mnogokrat sadé, med
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	več mlinskih hlapcev, ki so počasi obkolili ribnik in z dolgimi drogi upogvali veliko terstje. Da, iščejo ga!
Tiun - Lin (1891):	in nikjer v Aziji manjkajočih Kitajcev, sinov nebeskega carstva, z dolgimi kitami. Tu so na nekakšnem odru kazale plesalke svoje več

dolsimi
Genovefa (1841): lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in

dolzimi

Zlata Vas (1850):	se rotile in kakor mačke svojim možem obraze s svojimi dolzimi nohtmi razpraskale. Dve dekleti, ki ste Lizini prijatlici bile, in
Zoologija (1875):	trebuh. Dostikrat so kolobarci pravilno obraščeni kratkimi ščetinami ali pa dolzimi dlakami ali nitkami, ki pa nikdar niso členovite, služijo jim
Zoologija (1875):	brez vspeha. Osel (Equus asinus) v ponižni sivi suknji, z dolzimi pobešenimi ušesi, s črnim križem na hrbtu in zraven še
Zoologija (1875):	se pogostoma matija ali suha južina (Phalangium Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu lehko odpadejo in odpale še
Tiun - Lin (1891):	dva sta počasi veslala. Bili so oboroženi z bodali in dolzimi puškami. Ker so me bili že zapazili in ker se

dolgopridevnik, splošni, nedoločeno

dolgo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas
Divica Orleanska (1848):	pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot
Zlata Vas (1850):	stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj
Astronomija (1869):	enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih
Mineralogija in geognozija (1871):	blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi
Zlatorog (1886):	vara, Lovec smeli in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi

dolgu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak

dougo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): gerenga rezite boshjo sveto gnado noi da boda nashe shiulenje dougo natu bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano
dougu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Pratikah usaki letu spruti niaide, al sa naprei ne. Skus dougu samerkuvaine ſe je tolkain snaidlu, de usake 7. let, zhe
dovgo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): boshjo gnado noi periasnoſt noi usmilenje inu stravje noi anu dovgo shiulenje inu is vana skrita shaza 99000 Dukatov prov dora

▶ dolg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolg

Zlata Vas (1848):	so prinesli. To je toliko časa terpélo, de so vès dolg vernili in zopet toliko mléka k dobrimu iméli, kolikor drugi
Zlata Vas (1848):	bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se jim ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri
Deborah (1883):	blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek
Gozdovnik (1898):	nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas pa nepripravljene; prihoda vašega

dolga

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to
Zlata Vas (1848):	kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni
Zlata Vas (1848):	ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá kakor premoženja. Tù je bilo težko pomagati. Pa vunder je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoje žene, ki jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih krajih so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in je do treh milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare

dolgov

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de
Zlata Vas (1848):	sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj
Zlata Vas (1848):	so se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so
Zlata Vas (1848):	je, kako se je njih premoženje množilo. Vas ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki
Zlata Vas (1848):	rekel: „Varčnost in delo vas mora z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le
Zlata Vas (1848):	Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in
Zlata Vas (1848):	le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 6. Da iz knjig ni le razvidno, koliko je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. po naredbi A. Kralja v dan 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju v Trstu 850 gl. N. Finku v Brnu

dolgove

Zlata Vas (1848):	ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige

dugove
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi

dolgovi

Zlata Vas (1848):	je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel zdaj silno veliko opraviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca

dolgovje
Robinson mlajši (1849): obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati

dolgovih
Zlata Vas (1850): dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le malo je bilo tacih, ki so

▶ dolg samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

greh; SSKJ

dolge
- douge
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): 5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve

▶ dolgčas samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dolgčas

dolgčas
Kmetijske in rokodelske novice (1848): malo potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém
dolge zhas(združena oblika)
Kratkozhasne uganke (1788): ble: katire merski enemu, tudi med gmajn pukam, ali ſa dolge zhas si krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas
dolgičas
Stric Tomaž (1853): ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa
dolgi čas(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si
dolgzhaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844): sapiſoval, ktere bukve je bahovno moſbnjo imenoval. Kadar mu je dolgzhaſ bilo, je te norzhije prebéral ter ſvoje kako, sakaj in
dugi zhaſ(združena oblika)
Fabule ino pesmi (1836): ˛Siniza ali kaſhtigan ſméh. ˛Siniza na koſhati Bukvi tam ſedí, Dugi zhaſ ſi krati S’ ſvoj’mi vishami, Sdaj peti ſe

dug zhaſ(združena oblika)

Fabule ino pesmi (1836):	ſo. ˛So v’ ſmehi no v ſhali ˛Si krat’li, dug zhaſ, Pa gréhi ſe bali Poſtaviti kvaſ. Tá ſtarſhi peláli
Fabule ino pesmi (1836):	boſh napráni Sa likof s' pázkami. Tê s' njimi sa dug zhaſ Grem karte premetávat; Zhi nimam farbe davat, Krizhijo vſi

▶ dolgo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

daljprislov, splošni, primernik

dalj

Genovefa (1841):	smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kruh v ſholi dobi. (Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da živina zdrava ostane. Paše, na kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave. Zakaj trava v vodi začne gnjiti
Sveta grofinja Genofefa (1857):	kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo
Fizika (1869):	le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz
Botanika (1875):	gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki

delj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda, in ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali kerli, klade ali debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci

dljeprislov, splošni, primernik

dalaj
Kuharske Bukve (1799): Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati

dalje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras ſe mu pa mora med tém neprenehama s vodo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako lepe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler
Občno vzgojeslovje (1887):	te premene in te predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti ali osvestiti.
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi.

daljo

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	more premagati. Komur je umreti, živi od njega tri dni daljo, nego mu je namenjeno. Bolniku odžene bolezen, nekateremu za zmerom
Milko Vogrin (1883):	Napósled ga je našel — v svojej ljubezni do Olge. Čim daljo pa je o tem premišljeval, tembolj mu je prihajalo verjetno

daljši
Kmetijske in rokodelske novice (1845): srebró pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo

dolgoprislov, splošni, nedoločeno

dolge
Sacrum promptuarium (1695): inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah

dolgo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti
Genovefa (1841):	môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo ločen. Njih perva beseda je bila: „Me veselí, de nas
Robinson mlajši (1849):	sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj
Zoologija (1875):	izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se

dolgu

Sacrum promptuarium (1695):	vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven
Sacrum promptuarium (1695):	ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de
Sacrum promptuarium (1695):	Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl
Sacrum promptuarium (1695):	je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga
Sacrum promptuarium (1695):	hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo kumaj tàmmę

dougo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ure: da ta jeſt per zisejah venka gre: noi taku dougo hoditi to kravo mlieſt doklier se mlieko smozhano vidi: je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna posabi noi spet govo Ozhanash noi raku dougo da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa

dougu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	douga bres shkode oſtati? inu de enu jagne med vouzmy dougu bres rane ni? Lubesnive duſhe! reſsnizhnu je, de en zhlovek
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shi ta ſtrah te ſmerti, inu ta lubesen pruti nam dougu v' timu s' ſmertno britkuſtjo obdanimu Chriſtuſovimu ſerzu prepirala, kyr
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na nega, sakai on bode sagvishnu perſhu, inu nabo dougu vun oſtau. Aku on odlaga nam dati, kar mi nega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Lubesnive duſhe! reſsnizhnu je, de en zhlovek med timi hudobni dougu dober na oſtane, temuzh, koker govory ta ſveti Kral David
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor dershou, namrezh Bog s' ſvojo gnado, inu pomozhjo. On
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu vmasan od ſourashtva, navoshlivoſti, inu golufije. Satorei ni bila dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo zhes naſs ſmeh, inu saſhpotuvanje dershali. O Goſpud! koku dougu ſe boſh zhes naſs ſerdil, inu tvoj ſerd, koker ogn
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'Truplu taku dougu prebiva, Dokler nio v'tistim pusti Buh Per Bogu je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nasierzh, al merslu, al gorku, al ſuhu, al mokru ? koku dougu Spomlad, koku hitru pak bode Jessen mersla. To ſe ſizar

dovgo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana sa tiem mosham gre je skushano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shie viesh da saki den 3 barti shus 8 dni dovgo: seda te bom pavzhiv kvelko mash shebrati kanei barti: te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	27. KAPITL. Ti morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti

dugo

Fabule ino pesmi (1836):	vino nam rodíſh; Té mosh, ker terſ saſadil je, ˛She dugo naj shiví! No vſaka lépa vínzar’za, Da nam nabrano
Fabule ino pesmi (1836):	Natuzhe ſi ſhtupe, potroſi na njo; Da mozhnike zira, Rosh dugo prebira; Da drugih nej’ b’lo, Zir tizhize ſo. Dobrótliva
Fabule ino pesmi (1836):	njoj bo: Lon bo prijéla gviſhno. Dovoli ona gnadlivzi. Tak dugo Fil’peka redí, Da ſtopi v’ ſedmo leto. Tê pride
Fabule ino pesmi (1836):	gorſkozhi, Brani; pa kak zhé on ſam? Njegov kſizh dosvati Dugo nem’e ſóſede, Da ſo v’ kratkem ſpati ˛Shli na
Fabule ino pesmi (1836):	pita, Kaj je pregréha tvoja b’la, Da je tak dugo ſkrita Dneſ ſhe le ti na pamet ſhla? »Ah, luba
Fabule ino pesmi (1836):	pravízi, Al’ farji, da reſnízi Podobo drugo dati sna. She dugo lét zeſarove Sapóvedi obira; Sdaj s’ Bogam ſe prepira: »V
Fabule ino pesmi (1836):	en zhaſ ſedí, Sazhne poleg dremati, No na sadnje ſpati. Dugo miſlil je, od kod Vsel bo ſedlo no homot, Zhi
Fabule ino pesmi (1836):	praviſh? Kaj? Saſukal bi Tvoj ſhinjak? To zhem ſtoriti, She dugo mi je vola b’la; Priloshnoſt zhakal ſem dobiti, Prav
Fabule ino pesmi (1836):	Gde tobak je, ne ſo fluſi, No zhi ſo, ſo dugo ne: . S’ njim ſe réſen noſ pognuſi; Pa ker sdravi

najdaljprislov, splošni, presežnik
- nar dalj(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z
najdljeprislov, splošni, presežnik
- nar dalje(združena oblika)
  Blagomir puščavnik (1853): odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre zdaj k Zaliki, zdaj k

▶ dolgobradec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolgobradec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile

▶ Dolgobradec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Dolgobradci
- Dolgobradzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na

▶ dolgoceven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

dolgocevna
Gozdovnik (1898): v sredi med indijansko pa belih. Zraven njega je ležala dolgocevna puška, ona ista, kteri je bila enakovredna le Tiburcijeva, Mešaniku
dolgocevno
Gozdovnik (1898): imel celo orožarno vseh potrebnih predmetov, po načinu severoameriških lovcev. Dolgocevno puško v rokah, motril je bližalca z ostrim pogledom ter

▶ dolgočasen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolgočasna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zoper imenovane bolezni. Gospodár naj pa konju — posebno če bolezin dolgočasna postane — v nosníci večkrat pogleda: ali ste čisti in ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se ločijo parkljl tam pa tam; to je huda in dolgočasna bolezen, pa potem tudi, zlasti pri ovcah, nalezljiva. — Izperva, dokler

dolgočasne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in
dolgočasni
Stric Tomaž (1853): obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen
dolgočasnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): svete Gore, kjer ni skoraj nič ravnin, brez števila pa dolgočasnih sotesk in za pešca utrudljivih tokav, vendar so ti kraji
dolgočasnim
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): s čim samoljubnost rediti? Vsaj še perva žena s svojim dolgočasnim možem v raji ni mogla dolgo prestajati, zato si je
dolgočasno
- dolgočasno
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): de nam je v prid. Kake tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko
- dolgozhaſno
  Sveta grofinja Genofefa (1857): doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva

▶ dolgočasiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolgočasi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): je, človek je priljudna žival, kakor bučela. Lepa devica se dolgočasi. Zna biti, da sta mož in žena s časom mertva
dolgočasila
Zeleni listi (1896): bila komaj kakih dvanajst let stara. Ljudmila se je zeló dolgočasila. In kaj bi se ne, saj ni imela nikogar, s
dolgočasiti
Tiun - Lin (1891): hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega

▶ dolgočasnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolgočasnost
Občno vzgojeslovje (1887): Tako se zabava izpremeni v veselost, dobro voljo in razposajenost, — dolgočasnost se preinači v slabo voljo, pričakovanje v nestrpljivost, dvom v

▶ dolgoleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolgoletni
Kmetijske in rokodelske novice (1844): naſlednih tréh rédih imenovani poſébno, sató, ki ſe je po dolgolétni ſkuſhnji vidilo, de je ondi tózha prav malokdaj potólkla. V
dolgoletnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ne spridi), priporočuje tudi eden nar imenitniših angležkih kmetovavcov po dolgoletnih skušnjah, kar so že mnoge skušnje poterdile; on pravi: ako

▶ dolgomuden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zamuden; kontekst

dolgomudni
Gozdovnik (1898): »Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja, pa ker niste

▶ dolgorep pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolgorepa
Zoologija (1875): spretno plezati. Gozdna miš (M. sylvaticus), pod. 82 je veča, dolgorepa, rudečkasto rujava, spodaj bela. Hišna ali črna podgana (M.rattus) je
dolgorepo
Zoologija (1875): gnjezd in je žré. Meso je užitno. Nadalje še omenjamo: dolgorepo srako (C. pica), ki je črna in belo pisana. Njeno

▶ dolgost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžina; [sskj]

dolgost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima v eni versti 49 in na širokost 35 okin
Astronomija (1869):	V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je
Botanika (1875):	razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost in kako so postavljeni, kakor tudi na to, ali so

dolgoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi po drusih

dolgosti

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stojí. Je sicer le iz treh močnih nadstropij, al po dolgosti meri 280 in po širokosti 200 korakov, na dolgost ima
Fizika (1869):	koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim
Fizika (1869):	zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje
Zoologija (1875):	bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali

dolgoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe

dolgostjo

dolgoſtjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo

▶ dolgosten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžinski; [sskj]

dolgostni
Fizika (1869): le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki

▶ dolgotrajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolgotrajna

Spisi Krištofa Šmida (1883):	se podadó na Švabsko nazaj. Ali moči vitezove so opešale. Dolgotrajna ječa, skrb za svoje, in zdaj utrudno potovanje je njega
Zeleni listi (1896):	Vnela se je dolgotrajna huda vojna. Tudi Metod je moral v boj. Bil je

dolgotrajnem
Spisi Krištofa Šmida (1883): ji na Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek
dolgotrajnih
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom

▶ dolgotrpeč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dolgotrajen; kontekst

dolgotrpečem
- dolgoterpečem
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in

▶ dolgotrpen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

dolgotrajen, počasen; Pleteršnik

dolgotrpne
- dolgoterpne
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): je, če se jim rêče, de take dela so večkrat dolgoterpne in sitne , de potrebujejo veliko vednosti, iskreniga uma, bistriga očesa

▶ doli prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doli

dole
Robinson mlajši (1849): izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu

doli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati, ker
Mlinar in njegova hči (1867):	pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič
Fizika (1869):	tedaj mora ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki
Zlatorog (1886):	»Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da
Gozdovnik (1898):	naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to

▶ doli brati prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

doli bere
- dolibere
  Branja, inu evangeliumi (1777): inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero

▶ dolič samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolič
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Polja svojiga bratica. 'Z mračnih logov se odkriva Bistre Sovne dólič mirni, Tam Sloven'c vesél prebiva, Tam je dom njegov izvirni

▶ doli iti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

doli šel
- doliſhov
  Branja, inu evangeliumi (1777): miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri

▶ doli jemati prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

doli jemlje
- dolijemlje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali ob zhaſu, kadar ſe luna manjſha (dolijemlje), ſadi, bo malo dobizhka imel, ker grah bo zel zhaſ

▶ dolina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako na ravnoſt narejen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa

dolina

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u. — Kaj tacega, kakor tukaj, je mogel viditi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in
Gozdovnik (1898):	imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je
Gozdovnik (1898):	veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru

dolinah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po

doline

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko doseže , ima tolikanj veči
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	bil še celo mlad, v Izraelski stan. Precej uno stran doline so
Roza Jelodvorska (1855):	spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki peščeni griček skoraj tako dolgo zakriva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	vsa pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega
Oče naš (1885):	blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo

dolini

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' dolini. Nozh je shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih
Genovefa (1841):	zhutljejev bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi
Oče naš (1854):	sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za nje. In pa, ali bi spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že
Spisi Krištofa Šmida (1883):	visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med

dolino

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo
Blagomir puščavnik (1853):	objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR
Oče naš (1854):	je visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in okrog dolino obdajale in čez ktere je v noči padel. Sam Bog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot
Zlatorog (1886):	lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in že
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so

▶ dolinica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolinice
- dolinice
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je
- dolinize
  Genovefa (1841): boſ je po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe

dolinici

Blagomir puščavnik (1853):	sredo in začne s svojim čistim, milim glasom: ”V prijetni dolinici je živel pastirček med svojo mirno čedo jagnjet. So se
Blagomir puščavnik (1853):	Še ni bila dobra ura Pretekle, že vsi po celi dolinici zvedo, daje pobožni sivček Blagomir sopet v dolini, in da
Roza Jelodvorska (1855):	gospodično tolažiti: »Ostanite pri nas draga gospodična, v ti mali dolinici. Naša hišica naj vam bo prihodnje stanovanje, ker postavili so
Roza Jelodvorska (1855):	čist kakor živo srebro, se je prijazno vil po zeleni dolinici, in ljubo napajal nježne cvetice. Visoko skalovje in stare drevesa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa je naznanjal zeleni griček v mali, s palmi obsajeni dolinici blizo Gaze kraj, kjer je v miru počivalo njegovo truplo

dolinizi

Genovefa (1841):	votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi
Genovefa (1841):	ga je vſe, kar ſe je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú
Genovefa (1841):	v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé

dolinzi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga

dolinico

Blagomir puščavnik (1853):	zvončki cveteli, in tički vesele pesmi prepevali, spet v ljubo dolinico pride; zvončiki že cvetijo, ali njega še le ni. ” Začne
Blagomir puščavnik (1853):	eno prošnjo. Kadar se poverneš, ljubi Milko, v to dolinico nazaj, pojdi na vertic, izkopaj cvetlični germik in vsadi ga
Roza Jelodvorska (1855):	cvetice. Visoko skalovje in stare drevesa, ki so obdajale milo dolinico, so jo branile merzliga viharja, in tako so ji bolj
Roza Jelodvorska (1855):	občutili, in se veseli proti domu vernili, Ko v zalo dolinico svojiga stanovanja pridejo, je ravno polna luna čez tamne smreke

dolinizo

Genovefa (1841):	zhér sopet v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na
Genovefa (1841):	ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté
Genovefa (1841):	v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi

▶ dolinškov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

dolinškove
Kmetijske in rokodelske novice (1844): umetniga mojstra hvalil. — Od J. Prašnikove tehtnice in od J. Dolinškove lesene sodarske pipe, nimamo nič posébniga povedati. — Z veseljem smo

▶ doli pasti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

doli pade

dolipade

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker na njegovu jamranje na tega nausmilenega ena huda kletvina dolipade. Prava lubeſn nazhaka, dokler uwoſhez prose, temuzh kader vide enega
Kratkozhasne uganke (1788):	poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v'

doli padel

dolipadl

Ta male katechismus (1768):	temèe te najovire resgnalla, ressvitlen pred tega shkofa na kolena dolipadl, inu prosil v' Xtianske vire nauku poduzhen biti. Skus leta
Kratkozhasne uganke (1788):	koku se bo grosh okrog sukal, ter nabo dolipadl, doklej se glih suzhe. XII. Otshesh ſvedeti, zhe je vinu
Abecedika ali Plateltof (1789):	kumej ſrekl, toku ße je tudi to pergodilu Ludwig je dolipadl, ter ßi je obras potovkl, inu roke odrl.

doli padeš
- dolipadesh
  Branja, inu evangeliumi (1777): k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi

▶ doli poklekniti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

doli poklekne
- dolipoklekne
  Ta male katechismus (1768): virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se

▶ doli potlačiti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

doli potlačiti
- dolipotlazhiti
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader

▶ doli priti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

doli prišel
- dolipershl
  Ta male katechismus (1768): kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se

▶ dolitiranje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

doli tirati = obvladovati, obvladovanje; nemško-slovenski slovar, kontekst

dolitiranje

doliterenje

Ta male katechismus (1768):	sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je enu bogabojezhe goriuſetu doliterenje tega ſhivota, ali de be meſſú temu duhu podverſhnu blu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rokam je uſſellej poshtenje ſapoveduvallu; ſatorej je mene uſſeskufi tu doliterenje, inu ta sveta sramoſhlivost ohranila. 2. Veſhi s'prevuſo boſhjega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' taiſteh, katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti tu doliterenje tvojeh misl, inu lubeſn tega kriſha kaſal. Aku otshesh popolnema

▶ doli tlačiti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

doli tlači

dolitlazhe

Kratkozhasne uganke (1788):	inu ſhlofajo, ter si nobena, nobene veſty nadela. Use mene dolitlazhe podnevi, inu po nozhi; al le zhakajte! smert bode prishla
Kratkozhasne uganke (1788):	pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu

▶ doli vleči prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

doli vleče

doliulezhe

Kratkozhasne uganke (1788):	spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy.
Kratkozhasne uganke (1788):	perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak

▶ doli vzeti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ IMP

doli vzame

doliuſame

Ta male katechismus (1768):	lube. Jann. 14. S koga se pak lubeſn svojega bliſhnega doliuſame? Lubeſn je poterpeſhliva, je dobrutluva, se naisvida, nadella preshirnu, se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oropani, inu ſa te narſhlehtnejshe obrajtani; is tega se ozhitnu doliuſame, de vira per ludeh ſhe nezh navella. O nekar se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ogn verſhenu, ke se s'tega njegova svitloba, inu ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu

▶ dolker neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

dolker
Biblia (1584): en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je

▶ dolnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolnja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela
Zoologija (1875):	Čelo. Os frontale. Sence. Os temporale. Gornja čeljust. Maxilla superior. Dolnja čeljust. Maxilla inferior. Ključnica. Clavicula. Rebra. Costae. Rebra. Costae. Koželnica
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako se jih 8 1/2 % polomi in drugače poizgubi? 9. Dolnja Avstrijska ima 1885840 ha rodovitne zemlje, in sicer 42 1/2

dolnje

Fizika (1869):	enako gosta. Blizo zemeljskega površja je najgosteja, ker morajo tu dolnje lege izdržavati tlak gornjih. Pod. 106. Na prav visokih hribih
Fizika (1869):	tako da se posle solnčnega izhoda ogrete in tedaj razredčene dolnje zračne plasti le prav počasi mešajo z gornjimi gostejimi plastmi
Fizika (1869):	skoz gornje razpokline vrát in óken, med tem, ko skoz dolnje razpokline teče mrzel zrak od zunaj notri. Pod. 127 Očitno
Zoologija (1875):	obstoji iz tula, betve in kosmače. Hrano dobiva pero od dolnje strani po nekih žilicah, ki se razprostirajo po duši, tako

dolnjem

doljnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kod nas u Zagrebu narodna čitaonica, koja če se u doljnem varošu smestiti, pretežno slavenske novine, spise itd. deržati i tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	utrujen. Prijazna Goričanka Marija Badalič priskrbela mi je bila na doljnem površji mali stolič (Feldsessel); na njem sedel sem prijetno počivaje

dolnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe

dolnjemu

doljnemu

Rudninoslovje (1867):	i b', trije so bliže gornjemu, a drugi b' bliže doljnemu roglju; i trojne robove: 2x3 = 6 krajših i ostrejših rogljevih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	sv. maši ugledajo ljudje na kolovoznem potu konec vasi proti doljnemu Mozlju velikega, pobitega moža sredi pota v blatu ležati. Bil

dolnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim

dolnji

doljni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	fl., kirurg pa polovíco. — Povodnji na Tiroljskem v gornji in doljni inski, pusterski in adiški dolini, v Vinčgavi in Vorarlbergi so
Rudninoslovje (1867):	i a'b', ki vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i
Rudninoslovje (1867):	ab' i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a naposled 6 stranskih robov

dolnjo
Mineralogija in geognozija (1871): Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za

dolnjimi

doljnimi

Rudninoslovje (1867):	vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i topejših rogljevih robov
Rudninoslovje (1867):	rogljevih robov ab' i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a naposled 6

▶ določati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določa

Občno vzgojeslovje (1887):	določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je
Občno vzgojeslovje (1887):	tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa

določajo
Občno vzgojeslovje (1887): le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega

▶ določba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določba

Astronomija (1869):	praznujejo ko imamo mi že 13. dan januarija. ) Zgoraj imenovana določba* o velikonoči ima pa ta nasledek, da ta praznik ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	tretjino glasov v zastopu, bo po mojem prepripričanji ravno ta določba pri delavcih posebno neprijetna, za mojstre pa celó brez vse

določbe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se je zbor po voljenih nekterih odborih spet razšel brez določbe, kdaj da se po praznikih spet začne. Za predsednika zbornici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vlada naprosi, pri ministerstvu notranjih oprav delati na to, da določbe navedene postave, katere že večidel v državah Evropejskih veljavo imajo
Revček Andrejček (1891):	tako naj se zgodi; ne pa, da bi se vaše določbe še le čez zobe vlekle. Tako ste me učili in
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	in žganjarnah. Proti tem pa ne bodo mogle niti postavne določbe, niti policija nič storiti, dokler bodo smeli točiti žganje posamezniki

▶ določek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

definicija; Pleteršnik

določki
- dolozhki
  Pozhétki gramatike (1811): beſede per vuzhenju perlízhimo mladénſhkimu vumu. Sa nje ſhe niſo dolózhki poſéba, ni ino perrèsani; rajſhi jim tako perpovdujmode lahko vſe

▶ določen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določen
Tiun - Lin (1891): Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek.

določena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kterem stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v pervih 4 verstah te starosti
Fizika (1869):	Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko

odločena
Kmetijske in rokodelske novice (1848): sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do

določene

Fizika (1869):	dodamo še to, koliko toplote da se dobi, če se določene množine raznih teles sèžgó. Skušnja je pokazala, da, če se
Astronomija (1869):	kot. Da moremo meriti načrtane kote, ali da moremo kote določene velikosti načrtati, za to nam rabi neko enostavno orodje, ktero
Aritmetika za učiteljišča (1885):	one, katere ne ostanejo veljavne za vse, nego le za določene vrednosti njih neznank. Jednačba 7x – 6 = 5x je torej določilna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in to navadno proti tiskanim nakaznicam, kuponom (odstrižkom), druge dajó določene dobitke ter se o določenih rokih izžrebujejo. Nekatere srečke nesó
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsake posamične akcije zavejo se dividenda, in ti so ali določene obresti ali del dobička, ki ga podjetje nese, ali največkrat
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	sestaviti, da ne bodo tiskovni stroški presegli v ta namen določene vsote. Da bo lažej predstaviti si popisane poskušnje, razkazali smo

določenega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih
Mineralogija in geognozija (1871):	in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so našli na Angleškem.

določenem

Fizika (1869):	popolnoma uničena. Pod. 97 Pod. 98. Mislimo si tedaj o določenem prostoru (Pod. 97.) štiri delke a; ti delki nemajo nikakoršnega
Astronomija (1869):	kmalu zapazimo, da so ti roji zvezd sostavljeni prav po določenem načinu. In te sostavine se čez nekoliko časa tako navadimo
Fizika (1869):	prosto padajoče telo vsled te vedno rastoče končne hitrosti v določenem času. Na koncu prve sekunde je prehodilo že 15 čevljev
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se izdatelj meničnopravno zaveže, da hoče določeno vsoto denarja o določenem času določeni osebi ali sam, ali po kom tretjem izplačati

določeni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da se bojo mogli g. fajmošter naprositi, da pridejo na določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	deželah so cesarski celaki v raznih krajih v ta namen določeni, da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih vbrejati pustijo
Botanika (1875):	razkroji in v zrak pobegne. Rundninske snovi ne narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so ali v soku staničnem razpuščene (raztopljene
Aritmetika za učiteljišča (1885):	meničnopravno zaveže, da hoče določeno vsoto denarja o določenem času določeni osebi ali sam, ali po kom tretjem izplačati, zove se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Lose); od prvih se izplačujejo obresti o določenih rokih po določeni obrestni meri in to navadno proti tiskanim nakaznicam, kuponom (odstrižkom

odločeni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in zlat venec so nosili pópi, k razlaganju ptičjiga letánja odločeni. Umili so prav dobro ptiče vabiti. Proti jutru so kazali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega

določenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih

določeno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je ustanovljen na 35 milijonov gold.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hoditi; kdor plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in

določnih

Kemija (1869):	zove kristalizovano, ako se pokaže v jasno razločnih i geometrično določnih kristalih, kakor na pr. kamena sol, kandeljslador. Kristalasto (krystallinisch) se
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	trt, so, seveda, le deloma dokončane; nekatere pa niso dale določnih rezultatov in treba jih bo pozneje nadaljevati ali ponoviti. V

▶ določevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določevanjem
Občno vzgojeslovje (1887): z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov

▶ določevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določevati
Aritmetika za učiteljišča (1885): učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven

določuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka

▶ določilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določilna

Aritmetika za učiteljišča (1885):	določene vrednosti njih neznank. Jednačba 7x – 6 = 5x je torej določilna jednačba, kajti nji zadostuje le vrednost x = 3. Vsaka določilna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	določilna jednačba, kajti nji zadostuje le vrednost x = 3. Vsaka določilna jednačba izražuje pogoj, kateremu morajo njena neznana števila zadostovati. Vrednosti

določilne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dva člena 7x in – 6. Jednačbe so dvoje: identične in določilne jednačbe. Identična ali istovna (identisch) jednačba ostane veljavna za vsako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	formula, izražujoča katero koli aritmetično operacijo, je taka identična jednačba. Določilne jednačbe (Bestimmungsgleichungen) so pa one, katere ne ostanejo veljavne za

▶ določilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se

▶ določitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določitev
Aritmetika za učiteljišča (1885): razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev treh ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té

▶ določiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita obe te dve vrednosti v

določijo
Aritmetika za učiteljišča (1885): prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba.
določil
Tiun - Lin (1891): izgubili smo dve rahni in našel sem potem, ko sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med
določila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne bojo
določilo
- dolečilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih
- odločilo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo

določimo

Astronomija (1869):	vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega kraja, določimo njeno lego
Astronomija (1869):	deželah tudi. mére razne, zato je treba najpoprej, da tukaj določimo najimenitnejše v zvezdoznanstvu rabljene in v raznih knjigah navedene mére
Astronomija (1869):	ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej obli. 42 Nebeski globus. Do sedaj
Mineralogija in geognozija (1871):	2. Fizikalne lastnosti mineralov. Ker podoba ne zadostuje vselej, da določimo mineral, zato si na pomoč jemljemo še druge znake, zlasti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	točki v dividendu in divizorji, kakor pri celih številih. Da določimo kvocijentovim številkam mestno vrednost, treba si le divizor pod prvi

dolozhimo
Pozhétki gramatike (1811): ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa to de bol dolózhimo naſho miſel, ktiro hozhemo isrezhi. Kadar rezhemo cet enfant parle

določiti

Rudninoslovje (1867):	z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od
Rudninoslovje (1867):	rudnina v vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v
Rudninoslovje (1867):	poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to
Kemija (1869):	kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz
Fizika (1869):	njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih
Kemija (1869):	bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali
Astronomija (1869):	dá čas oseke in plime za vsak kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo
Botanika (1875):	je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je
Občno vzgojeslovje (1887):	na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te

▶ določno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

določno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se mora na to gledati in pri vsaki kupčii tudi določno izgovoriti: ali se bo plačalo s starimi ali novimi bankovci
Astronomija (1869):	velikost kota? ‑ to je sedaj vprašanje. Da moremo velikost kota določno meriti, moramo privzeti krog na pomoč. Če potegnemo okoli presečišča
Stelja in gnoj (1875):	gozdih je boljša stelja, kakor po senčnih. Vsa stelja je določno boljša, ako se poprej ugreje in uleži, posebno pa bi
Gozdovnik (1898):	uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se je videlo, da mu je šla krogla skozi glavo

▶ določujoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

določujoč
Aritmetika za učiteljišča (1885): prvega za 450 gl., druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki

▶ dolomit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolomit

Kemija (1869):	Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi
Mineralogija in geognozija (1871):	so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj

▶ dolomiten apnen pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

dolomitno apnena
- dolomitna-apnena
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se

▶ dolor neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

dolor

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vos omnes, qui tranſitis per viam, attendite, & videte, ſi eſt dolor, ſicut dolor mens. O vi vſi, katiri memu hodite po
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	qui tranſitis per viam, attendite, & videte, ſi eſt dolor, ſicut dolor mens. O vi vſi, katiri memu hodite po timu potu

▶ dolorosa neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

dolorosa
- doloroſa
  Sacrum promptuarium (1695): Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy

▶ dolus neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

dolus

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vuſheſs tezhe, h' nam vpye: Ne inveniatur in ore tuo dolus. Debi ſe naſmela v' naſhih uſtah nihdar obena golufija, obena
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſtavi taku piſou: Qui peccatum non fecit, nec inventus eſt dolus in ore ejus. Katiri ni nihdar, inu tudi ni mogu

▶ dolžen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžan

dolshan
Sacrum promptuarium (1695): lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam

dolžan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa
Zlata Vas (1848):	vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na
Zlata Vas (1848):	pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je dolžán bil, in ni imel nič zapisaniga. Pri posojevavcih so mogli
Zlata Vas (1848):	tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je
Zlata Vas (1848):	Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne
Zlata Vas (1848):	smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de je že tako vsak tem svojim po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega, kar je dolžan, nego plačal bode le oni iznesek, kateri dá, za obresti

dolſhan

Ta male katechismus (1768):	Poglavarjam, Rimskem Papeſham. Kedu je pod greham v' ſapovedaneh dneh dolſhan se postiti? Uſſi od XXI. lejt, noter da LX. Se
Ta male katechismus (1768):	tebi potreba se vezh spovedat? Ne toku ampak jest sem dolſhan se potem spovedat, kader bom mogl, koker en druge; aku
Ta male katechismus (1768):	moj greh! moj narvezhe greh! ſdej se pak obtoſhem, inu dolſhan dam, de sem od (povej, kedaj se bil ta poslednekrat
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj kar ſi dolſhan! Delezh prozh, de bi bil ti meni tvoje perve miſli

dolžen

dolshen

Pozhétki gramatike (1811):	to je je dois à eux, à elles. Sim jim dolshen poſhtovanje; les nameſt eux ali elles, nje, njih, jih. Je
Pozhétki gramatike (1811):	lui ce qui lui est dû, daj mu, kar ſi dolshen, ga ne devajo na du zhlen; lu lumière du soleil
Pozhétki gramatike (1811):	Je lui dois le respect, ſim njemu, ali, nji, poſhtovanje dolshen. Mosh. Le, shen. la, njega, ga, njo, jo. Je le
Pozhétki gramatike (1811):	forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje glagola croître, raſti, hôtel, dvor velko prebivalſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dolshnika. Eden mu je bil petdeſel, eden pet ſto ſrebernikov dolshen. Ker ni nobeden imel ſ' zhém plazhati, je obéma dolg
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rajtati, pride dolshnik, kteri mu je bil deſet jeser talentov dolshen. (En talent je okoli dva ino trideſet jeser goljdinarjev snéſel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vrat sgrabi ino ga daví rekozh: „Plazhaj, kar ſi mi dolshen! “ ˛Sohlapez pade pred-nj, ino ga milo próſi rekozh: „Poterpi s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu je bil ſto deſetakov dolshen. Tega bersh sa vrat sgrabi ino ga daví rekozh: „Plazhaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ljudi je nar ſvetejſhi dolshnoſt. ” „Poſebno pa ſim jes to dolshen ſtoriti! ” tako on s' ptujoj shenoj dalej govori, ter ſtol

dolžen

Robinson mlajši (1849):	Kaj je to pal je? Oča. Ako je gdo več dolžen, kakor zaplatiti more, tedaj se mu vse, kar še ima
Robinson mlajši (1849):	vzeme, da bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor
Robinson mlajši (1849):	odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli je bil dolžen, jim vse povernoti. Oča. Prav tako! kajti da ako bi
Blagomir puščavnik (1853):	podam v družbi svojega rednika, kteremu sim vso to čast dolžen bil, na Marovinski grad nazaj; in od tod jo mislim
Maria Stuart (1861):	Grof Aubespine, ne trudite se. Aubespine (uredovno). Vem, kaj sem dolžen. Burleigh. Vi ste dolžni to Deželo brez odloga zapustiti. Aubespine
Valenštajn (1866):	Ostalo mu je zvestih; izobčén je. Služabnik zvesti vsak je dolžen njega Al živega al mrtvega izdati. Gordon Cesarjev izdajalec — ták
Valenštajn (1866):	Valenštajn. I kaj je storil Svis? Kvestenberg. Kar bil je dolžen. On se je vzdignol. Valenštajn. Vzdignol? Jaz, njegov Poveljnik pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moral od tod. ” „To bi že bilo; koliko si pa dolžen pri judih? ” „Dve sto sestércij,*) po petdeset od sto in
Deborah (1883):	Jožef. Kar je sin očetu dolžen. Sicer ne upam nič; ti si spoznala, Da jih je

dolſhn

Kratkozhasne uganke (1788):	nezh namara. On otshe rajmno tu imeti, kar sem njemu dolſhn. Lakota. Dneva namorem terpeti. Mrak mene ſdajzi ovvesely. Pirja szer
Kratkozhasne uganke (1788):	naperludne goſt tirja od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt njega pozhasi plazhujem, vonder poterplenja nima. Kar njemu dans

dushen

Fabule ino pesmi (1836):	to tugent ſe vuzhi, Da pamet njemi pravi: To ti dushen ſi! Pa zhi on tugent ſtóri, no ſe s’ njoj
Fabule ino pesmi (1836):	odegnále Tê, ki ſem praſizhka ’s ſhtale Vlékel jas. ˛Sato dushen ſem proſíti Sa vſe tri: Puſt’te ſe dneſ namolíti
Fabule ino pesmi (1836):	kokrat bom v’ ſerzi sdehnil: O Nikozi! tavshentkrat ˛Sem ti dushen hvalo dat. Kaj bi ludi le sazheli, Zhi tobaka ne
Fabule ino pesmi (1836):	vodé: En peti pa farmeſhtra vodi sa noſ, Obezha, kaj dushen je, plazhati ſkos. O kmet lubesnívi! poſhtenja ti dam, Le

dolžna
- dolshna
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje
- dolžna
  Revček Andrejček (1891): in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si

dolžne

dolshne

Sacrum promptuarium (1695):	ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite
Sacrum promptuarium (1695):	obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de
Sacrum promptuarium (1695):	Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino

dolžne
Zlata Vas (1848): Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli

dolžnega
- dolžniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna

dolžni

dolshni
Sacrum promptuarium (1695): ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim

dolshny

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vy ſte vezhkrat ſliſhali, de ſmo pod ſhtrafingo vezhniga pogublenja dolshny vſe ſhtuke naſhe vęre snati, inu vęjditi: to je, Artikelne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imajo tudi eno duſho, inu satęga volo, zhe ſo ſtariſhi dolshny sa telu njih otrok ſkerbęti, kaj sa eno ſkerb bi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Zęrkve, namrezh my nevrędni tvoji nameſtniki ſmo po naſhim ſtani dolshny v'tvojim ſvętim Templi tó ſturiti, kar bódo tvoji ſvęti

dolžni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo
Zlata Vas (1848):	dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar več mléka dolžni. — Perve dni so res pervi več sira in siroviga masla
Zlata Vas (1848):	Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim dolžni ostali, in kolikor so preveč dobili, toliko se jim je
Roza Jelodvorska (1855):	torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kdo vé kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu in unemu dolžni? ” vpraša smehljaje starček. „O tega ne. ” „Ali ne? Čudno je
Tiun - Lin (1891):	obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je

dolſhni

Ta male katechismus (1768):	bo derſhal, kar, inu koker je oblubil. Smo mi tudi dolſhni lubiti? Zhes uſſe smo mi dolſhni Boga lubiti.
Ta male katechismus (1768):	inu dobru sluſhile; koker ste dolſhni sami sebe, vashe otroke, inu uſſo hishno druſhino v' boſhjemu
Ta male katechismus (1768):	oblubil. Smo mi tudi dolſhni lubiti? Zhes uſſe smo mi dolſhni Boga lubiti.
Ta male katechismus (1768):	od Boga skus J. Xtusa imamo, ſa katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam
Branja, inu evangeliumi (1777):	Pridige gmein inu mladim ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati. Devet Shtukov. Katire je

doushni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kai ozhmo tajiti? kai ſe ozhmo sgovarjat? Mi, mi ſmo doushni na ti preliti krivy naſhiga Chriſtuſa. Mi, mi ſmo doſtikrat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi Bogu doushni, inu kai mi niemu plazhamo? kakſhna je pruti nemu naſha
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi bly bres vſe navarſhine, inu obene ſhtraifinge per Bogu doushni. Inu kar ſhe huiſhi je; ſi puſtimo dobru biti, ſi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	s'miſli mi spustiti, Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo doushni Boga lubiti s'Zel'ga serza , Dtiſhe, mozhy . Serze hvaleshnu tebi

dužni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas je odgojila, Njezin

dolžnih
- dolshnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim

dolžno

Divica Orleanska (1848):	Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar

▶ dolženje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolženja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Tertulu in mu dokažem neslanost in hudobijo tega dolženja! ” „Kterega dolženja; moja predraga? ” „No, da si kristijana. ”
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	grem k Tertulu in mu dokažem neslanost in hudobijo tega dolženja! ” „Kterega dolženja; moja predraga? ” „No, da si kristijana. ”

▶ dolžina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po

▶ dolžiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolže
- dolshe
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ljudje savoljo mene preklinjajo, preganjajo, ino vſiga hudiga po krivim dolshé; veſelíte ſe, in od veſelja poſkakujte, vaſhe plazhilo je veliko
dolži
Lohengrin (1898): Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš

dolžijo

dolshijo

Življenja srečen pot (1837):	je v' jezhi? „Sa to, mu shaloſten odgovorí, ker me dolshijo, de bi bil tate v' ovzhàrnzo ſpuſtil, zhe ſim ravno
Življenja srečen pot (1837):	ſta kriva hudobij, zhe ravno ne teh, katerih nju sdaj dolshijo. Dva dni po tem jih pred ſodnika shenò. Tovarſha njegova

dolže

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste

dolžil

Robinson mlajši (1849):	zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kterega je pa Galerij sam dal napraviti, to so vedeli — dolžil je pa kristijane in tako dražil boljšega Dijoklecijana*) zoper nje
Lohengrin (1898):	Ortruda. Neblaga misel ga je zvedla, Da tebe greha je dolžil, — Kesanja srce se mu trga, Zdaj ljuto on se pokorí

dolžili

dolshili

Hrana evangeljskih naukov (1835):	goſpodinje, uzhenike in oblaſtnike, na ſodbi boshji ſhe vekſhi hudobije dolshili bodo, ino naſ pravizhen ſodnik savolj rasujsdanih podloshnih s' Herodesham
Življenja srečen pot (1837):	njima ſta bila ſhe dva jetnika saperta, kterih eniga ſo dolshili, de je vbijavez, drugi preſheſtnik. — V' ſedmih dneh ſe Jefremu
Slate jabelka (1844):	Kriſtuſ ravnal. ˛Sliſhal je hudobije, kterih ſo ga njegovi ſovrashniki dolshili, in kterih on nikdar ſtoril ni; pa ni nobene beſede

dolžim
Lohengrin (1898): Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó

dolžiti

dolshiti
Pozhétki gramatike (1811): neravna ſklada glágolova s' zhlenam à accuser quelqu'un de mensonge, dolshiti koga ſashí; avertir quelqu'un d'une faute, opomniti nékoga savol pomóte

dolžiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navade, ktera iz nagle in nepresojene vere v Šembiljo izvira, dolžiti hotel; tudi ženske, ktére — kakor je znano v dobrih, slabih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	se vpraša” str. 36. Po načelu: „Castis omnia casta” — nečemo dolžiti, da je mati tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vam jo bil podteknil? ” „Le eden je, katerega bi mogel dolžiti. ” „Imate dokaze? ” „Morda se še najdejo. Za zdaj ne vem

dolſhiti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado

▶ dolžnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžnica

Tine in Jerica (1852):	sim vender enkrat svoj dolg plačal. ” Jerca. Zdaj sim jaz dolžnica, kdaj bom pa jez plačala? Tine. Nemara kmalo, če le
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	to mi branilo ne bode, povedati vam, da sem vaša dolžnica še ter vam hvaležna za vašo prijazno pomoč. « Prosila ga

▶ dolžnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžnik

dolshnik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ' ſvojimi dolshniki obrajt delal. Kedar je sazhel rajtati, pride dolshnik, kteri mu je bil deſet jeser talentov dolshen. (En talent
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	talent je okoli dva ino trideſet jeser goljdinarjev snéſel). Ker dolshnik nima ſ' zhem plazhati, próſi goſpoda na kolenih rekozh: „Poterpi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſposnajo. 52. Do tega denarja nima nobena goſpoſka in noben dolshnik pravize, tudi ſe ne ſme sapraviti, ali na kak drug
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morejo ſhe mirno ſpati. ” „O kaj bo to” — mu olikan dolshnik odgovorí — „jeſt ſe pa ſhe bolj zhes tó zhudim, kako

dolžnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se vsak bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti

dolžnika

dolshnika
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Le povej mi, uzhenik! “ Jesuſ pravi: „Poſojeváviz je imel dva dolshnika. Eden mu je bil petdeſel, eden pet ſto ſrebernikov dolshen

dolžnika

Aritmetika za učiteljišča (1885):	to od njega kaj prejel, postane njegov upnik (creditor, Gläubiger). Dolžnika zaznamenujemo v knjigovodstvu z »debet« ali »ima dati« (debet, Soll
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa s »credit« ali »ima dobiti« (credit, Haben). Koga za dolžnika zapisati, pravi se tudi: mu kaj v dolg zapisati (ihn

dolžniki

dolshniki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je nebeſhki uzhenik tako le pravil; Kralj je ſ' ſvojimi dolshniki obrajt delal. Kedar je sazhel rajtati, pride dolshnik, kteri mu

dolžniki

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma

dolžnikom
- dolshnikam
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kruh; odpuſti nam naſhe dolgé, kakor tudi mi odpuſhamo ſvojim dolshnikam; ino ne vpelji naſ v' ſkuſhnjavo, temuzh reſhi naſ od
- dolžnikam
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Kaj bi bila tudi počela doma, kjer je vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi
- dolžnikom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak
- doushnikam
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): 5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr.

dolžnikov

dolshnikov

Slate jabelka (1844):	v’ kratkim potopila, in kupez ſe je radovoljno v’ jezho dolshnikov podal. Njegovi prijatli pa, ki ſo njegovo poboshnoſt in nedolshnoſt
Slate jabelka (1844):	vergel, tako de ſta velike bolezhine obzhutila. Edin tih dveh dolshnikov ſe je prezej hudo ujesil, je moſhno s’ nogo od

dolžniku
Aritmetika za učiteljišča (1885): obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta

▶ dolžnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dolžnost

dolshnost
Sacrum promptuarium (1695): ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt

dolshnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj

dolžnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne, če
Zlata Vas (1850):	izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po pol léta na to paziti. Tako so tudi
Zlata Vas (1850):	so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	časa dolgo se muditi, in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim
Blagomir puščavnik (1853):	ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in
Oče naš (1885):	ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so svojo dolžnost kot stariši po svoji moči nad njim spolnili. Ali ga
Izidor, pobožni kmet (1887):	žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je
Gozdovnik (1898):	To le dobro znajte, Tiburcio Areljanos! »Storil sem le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi

dolſhnust

Ta male katechismus (1768):	je (pravem jest she enkrat) tu je teh starshov velika dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili
Ta male katechismus (1768):	viro ſatajil, inu je hujshe koker en navirnek. Teh starshov dolſhnust je svoje otroke v' potrebneh stukeh Katholshke vire poduzhiti, sizer
Ta male katechismus (1768):	katire se neli koker en svjet, ampak tudi koker ena dolſhnust derſhati morejo, ſlasti te Zirkovne ſapovde; ſakaj Zirkuv, ke je
Ta male katechismus (1768):	velika dolſhnust; de bi vi pak starshi! kaj bel vasho dolſhnust dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu
Ta male katechismus (1768):	upanja. III. Od lubeſne. IV. Od SS. ſakramentov. V. Od dolſhnust kristianske pravize.
Ta male katechismus (1768):	TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru
Ta male katechismus (1768):	ſaukaſhe: posebej pak more en sleherne po svojemu poklizu svojo dolſhnust sturiti, inu is ſahvallo s' to prejeto gnado boſhjo dellat
Ta male katechismus (1768):	Lete dve: vogibej se hudega, inu sturi dobru, kar je dolſhnust Kristianske pravize. Koku ſamere en zhlovek pred greham se anati
Ta male katechismus (1768):	Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti je nasha dolſhnust, * na tron njo postav'la je boſhja modrust. Rezh Ave itdr

doshnoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa reſsnizo praſhat, reſsnizo govoriti, sa reſsnizo ſtati je tvoja doshnoſt. Ti pa ſe vunder prozh podaſh, de bi Chriſtus tvojo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kedei, inu ſhe tiſtokret naſkerbnu, sasehanu, inu trudnu mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo

douſhnoſt

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt

dushnoſt

Fabule ino pesmi (1836):	ti, Kak mravla ſi pozhivaj. No kaj ti dala je dushnoſt, To je: Tvoj fliſ no ſhparavnoſt, S’ veſelim ſérzom vshivaj
Fabule ino pesmi (1836):	Od nje ſe maſh vuzhiti. Jas bogal ſem, kak je dushnoſt; Od mravle flis no ſhpáravnoſt ˛Se ſkèrbel ſem dobíti. «« »Dva
Fabule ino pesmi (1836):	Da ſo poſebne ſtvari. Kaj koli jim opravimo, To sa dushnoſt dershíjo; Vſe drugo pa kaſhtigajo Kak naſho hudobijo. «« To ne
Fabule ino pesmi (1836):	No ſhanze branit’ mel? ˛Si ti no tvoji plahi brati Dushnoſt ſtoriti htel? Franzos, kres tri ſhiroke grabe Na te gledézh
Fabule ino pesmi (1836):	hté kiſla. Sdaj kak rihtar viſokóſt Vel’ko kashe, no dushnoſt Ma, da druge visha, On sa ſé bogate ma, Druge

dolžnosti

dolshnoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bom te sdaj posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo
Genovefa (1841):	kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna

dolshnoſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni

dolshnuſti
Branja, inu evangeliumi (1777): sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta

dolžnosti

Divica Orleanska (1848):	prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo
Zlata Vas (1848):	v srejni župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica
Divica Orleanska (1848):	ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati
Divica Orleanska (1848):	govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje
Blagomir puščavnik (1853):	več ne bo, tolaži jih vsaj s tim, da vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación
Viljem Tell (1862):	Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti
Izidor, pobožni kmet (1887):	pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo odgojil

dolſhnuste

Ta male katechismus (1768):	prejeti, prositi po ſanikernem naſamuditi. TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete dve: vogibej
Ta male katechismus (1768):	bliſhnemu dapovèe? Rajmno skus tu, ke v' taisteh so uſſe dolſhnuste pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene

dolſhnuſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per-
dolſhnuſti
Branja, inu evangeliumi (1777): teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s'
doushnoſt
Praemium sa male otrozhizhke (1810): naſs napouniti. De mi bomo le gorjemali, Jenu od naſhih doushnoſt nikoli prenehali. Dej nam veſsele, ſe prou uzhiti, U' naſhim

dolžnostih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi

dolžnostim

Valenštajn (1866):	prišlo nam cesarsko pismo, Ko nam veleva, naj se odpovemo Dolžnostim, ktere imamo do tebe. Ker vrag si i države izdajalec
Valenštajn (1866):	ti razodenem. Imel za sleparijo si imé Podpisati, podpisom se dolžnostim, Prisegi svojej odpovedati. Maks (vstane). Oktavij! Oktavij. Sêdi! Sin moj

▶ dom samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dom

Branja, inu evangeliumi (1777):	greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja ) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom* sa hribam, kaj ne? tudi veſte, de je pred malo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride
Divica Orleanska (1848):	Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz hiše
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj

doma

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja
Genovefa (1841):	je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù ſim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina do doma veljal 1 gold. — Če mu bo srečno domú prišlo, ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in ker ne bo treba kramarjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug bolj hladen kraj, se pa derží, kakor skušnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se še kake četertinke ure po kamenje in pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	če je dobra voda (snežnica), lahko v 4 urah od doma do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil

domu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rodila, kedar jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn
duma
Sacrum promptuarium (1695): ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza

domom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	taka dušica ne vé, da čitalnica ni dosihmal z „narodnim domom” nikakoršnega posla imela, da tedaj s „kakim odločnim korakom” se
Občno vzgojeslovje (1887):	ampak tudi vzgojevalni zavod, kajti ona si prizadeva vkupno z domom doseči vzgojni smoter.

domove
Kmetijske in rokodelske novice (1844): naſ vódite Pred nami hódite Sa vami pójdemo Şerze velà! Domove vàrite Prav goſpodàrite Shenize matere, Ştari moshjé. Neveſte lúbize Terzhmo

domu

domi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bi sicer moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod

domu

Genovefa (1841):	téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti pa mu bodo na nebu proti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne
Blagomir puščavnik (1853):	Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo
Pripovedke za mladino (1887):	somenj ter jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj

▶ doma samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrsta piramide; kontekst

dome
Mineralogija in geognozija (1871): ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri

▶ doma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

doma

Genovefa (1841):	Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam na mostovži, na mizi so neki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da v mestu krajárju ali žnidarju v nauk, mlajiga pa domá za svoje delo ima. Ko se je France izučil in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	česar jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil
Divica Orleanska (1848):	smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi
Viljem Tell (1862):	Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče, ljubi oče! Tell (zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo. ) Valter
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj

▶ doma neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

doma
Mineralogija in geognozija (1871): se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih

▶ domač pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domač

domač
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo

domazh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe Frater„nus Terlip domazh kaplan v krajnſkim jesiku. „Po poldne ob treh ſo bile
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je

domača

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zahvala. Nabero želiš, ki so jo nam unidan gosp. Ja- Domača povest. 12. dan tega mesca zjutrej ob sedmih je v
Zoologija (1875):	vratne žile. Na ta način oblada celo najmočnejšega jelena. Naša domača mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije. Veča in močnejša
Občno vzgojeslovje (1887):	na notranjo upravo vzgoje, treba se ni ozirati nanjo. 42. Domača vzgoja. Prvotna oblika vse vzgoje je domača vzgoja. Razmere, kakeršne
Občno vzgojeslovje (1887):	in razmerami. Življenje v šoli je vir brezštevilnim izkušnjam, katerih domača vzgoja ne more podajati. Šola je prva, ki pomaga otroku
Občno vzgojeslovje (1887):	Najprvotnejša in najprirodnejša vzgojna oblika je domača vzgoja. Doma se more otrok najprirodneje razviti. Ako se otrok
Občno vzgojeslovje (1887):	vsemi drugimi vzgojnimi oblikami. Razen že naštetih dobrodejnih vplivov ima domača kot posamična vzgoja te-le važne prednosti: a) Vzgojitelj more vso
Občno vzgojeslovje (1887):	A ti ugodni pogoji se malokdaj izpolnijo povsem; zato ima domača vzgoja navadno več znatnih napak, namreč: a) Doma vzgojen otrok
Občno vzgojeslovje (1887):	bi se morale umetno ustvariti ali ponarediti, ko bi se domača vzgoja nadomestila s káko drugo vzgojno obliko. Izredna tvornost domače
Občno vzgojeslovje (1887):	ali popolnem sposobnega domačega vzgojitelja vzdrževati, pridemo do sklepa, da domača vzgoja, sama na sebe navezana, ne more doseči vzgojnega namena

domazha

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je

domače

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tekne, če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se konjsko meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in druge ptuje dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa ne gré drugam pod orožje , kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Za domače potrebe sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica

domazhe

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe?
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737

domačega

domač'ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje

domačega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	imeli marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo
Botanika (1875):	ravno tako kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem

domačiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v lekarnici dobí. Dva lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lahko rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj dobiček

domazhga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha Okoli mi noſt. Imám oblazhílo Domazhga padvána, Sheniza pa krilo Is pravga meslána; Şe ſvéti na

domazhiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav po tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj

domačem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le nekaj po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domačem gospodarstvu še vse premalo varčno ravna, in da veliko veliko
Oče naš (1885):	v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa

domačim
Kmetijske in rokodelske novice (1847): vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi

domazhim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli

domačemu
- domazhimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa

domači

damači
Kmetijske in rokodelske novice (1844): se jako veselili, de jim se nar sveteji reči v damači besédi oznanujejo, in de se sveta maša po slavijansko poje

domačej

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	možke serčnosti, da bi se pogovarjal s Slovenci v svojej domačej deželi po slovensko. Neredko se prigodi, da je sbrano celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje. V svojej domačej deželi ne derži se, kakor da bi bil le gost

domači

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Domači suhar. K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra
Blagomir puščavnik (1853):	gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj se poslovi od vsega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	p tu je dežele za živino. Namesto da bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci
Sveti večer (1866):	godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači hiši. ” —
Botanika (1875):	pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se napotijo, logar, sodnik in dva orožnika proti

domazh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je ſvoje delo prav dobro saſtopil, zhedno oblezhen v' ſvoj domazh kraj. Pervo delo, ki ga je Doberſhkimu goſpodu ſtoril, jim

domazhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka ſovrashniki bódo njegóvi domazhi. 37. Katęri ozhęta inu mater vezh lubi, kakòr mene, tá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini

domačih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugo stran pihal; ne bilo bi sicer moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku, kakor je zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč

domazhih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe

domačim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali

domazham
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves
domazhim
Genovefa (1841): léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna

domačimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih

domačo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet v svojo domačo deželo nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor
Zlatorog (1886):	žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj

domazho

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 18 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teku mu se bliža Uživanja mili glas. — Nam očestvo je dobrava, Tù naj raste naša slava, Tù poganja ljubki cvét, Ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo krije; Več se travnik in dobrava V cvetji ne spreminja, Več se gora in planjava V

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ptice, kam so Vaše pésmi mile, K' so prijetno po dobravah V leti se glasile? — Slišim, slišim vaš odgovor, Bitja ljubezniva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkos pol leta sadoſti paſhe, temuzh ſi mora po unih dobravah ſkos vezh tednov shivesha iſkati. Ne bom ti pravil, koliko

Sveti večer (1866):	doma? ” — „Oh”, reče Tone, „jaz sem revna sirota. Gospod logar Dobravec so me za sina vzeli. ” — „No”, reče podobar, „so ti
Sveti večer (1866):	všeč. „Za res”, je rekel, „ta deček bo umetnik. Gospod Dobravec! izročite ga meni in doživeli boste na njem veselje. ”—„Že
Sveti večer (1866):	za sina vzeli. ” — „No”, reče podobar, „so ti pa gotovo Dobravec v rodu, gotovo so ti stric ali ujec? ”—„Ne”, odgovori
Sveti večer (1866):	vikše logarske uradnije. V pismu je bilo pisano: „Dosedanji logar Dobravec je že prestar in ne more več svoje službe opravljati

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mati ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ. Dobričeva mati so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri

Blagomir puščavnik (1853):	dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega
Stric Tomaž (1853):	vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši
Čas je zlato (1864):	in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in ga ni; pa nekaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem reči, de ste

Genovefa (1841):	vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vraža stori, de je človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vas, ino vsak očitno spozna, de ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa kaj bi vi djali mu, ki
Občno vzgojeslovje (1887):	nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober človek, in to celó tedaj, ako bi
Občno vzgojeslovje (1887):	Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu dobro; s tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Jez. Ni samo lepo, je tudi koristno. De ti po domače povem: Meni se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne prineslo, ko bi vse k dežobranam potrebno blano v domačii izdelovali? Jest mislim de! — Obernimo se po teh opómbah zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je povsod takó dobro znana, de imá kupcov dovelj po domačii in po ptujim, okoli 20 tavžent centov jo čez leto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Krajnskim mašino , imenovane kolesčike strugati, iznajdel, se veliko denarjev domačii prihrani, ki so poprej za to oródje v ptuje dežele
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dolenji Vasi toliko izdelujejo, de z njimi né samó v domačii, ampak tudi po ptujih krajih kupčujejo. Kér je to rokodelstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali iz Hamburga ; ne kosčik za to rokodelstvo se v domačii ne izdeluje. Jest sam eniga kupca v Ljubljani poznam, kteri

Genovefa (1841):	ſe je tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel
Genovefa (1841):	bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji

Življenja srečen pot (1837):	tvoja barka ne vtopí, de ne prideſh prasen k' vezhni domazhiji! “ ˛Sv. Jefrem. 37. ˛Sv. Matévsh. Isglèd práviga pobóljſhanja. V' judovſki
Življenja srečen pot (1837):	Kedar pride k' domu, in popraſhuje, kako ſe kaj per domazhiji godí, mu pravijo, de vſe dobro, le per ovzah je

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	trudite, pa malo imenitniga storite; vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico
Oče naš (1885):	in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga
Oče naš (1885):	vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in

Genovefa (1841):	in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki
Sveta grofinja Genofefa (1857):	od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil.

Zoologija (1875):	petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Sicer pa je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni.

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſizer s matiko raskopavati ali tolzhi treba, preresuje. Per nekterih domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pametno ravnanje s shivino ſim tudi povſod per takih umnih domazhinih samerkal: ſkoraj po zeli dolgoſti njive ni oravez beſede shivini
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe tudi per naſ per nekterih bolj sbriſanih in perpravnih domazhinih s veſeljem vidi, tako isuzheno, de vezhdel bres vojazha orjejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Domačinstvo. Peter Klepec, silni slovenski junak. (Konec. ) 2. Pojasnjenje ustniga izročíla

Revček Andrejček (1891):	Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi
Revček Andrejček (1891):	se. ) Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta? Domen (ustane in seže Jeklenu v roke). No pa nič ne
Revček Andrejček (1891):	dobro vozil, in bil sem mu porok za vse napake. Domen. No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima
Revček Andrejček (1891):	mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar!
Revček Andrejček (1891):	vender bilo? Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen
Revček Andrejček (1891):	še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender bilo? Jeklen. Saj veš, da
Revček Andrejček (1891):	roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita
Revček Andrejček (1891):	Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se, oče, saj veste, da
Revček Andrejček (1891):	Domen (Ani). Slabe volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti

Revček Andrejček (1891):	v hišo od zadnje strani. ) Franica (zamišljeno). Ali res misliš Domna uzeti ? Ana (usede se k Franici). Zakaj bi ga pa
Revček Andrejček (1891):	bi ti čestitala, toda ne morem ti, ker vem, da Domna ne ljubiš. Ana. Lepo te prosim, kar ne govori mi

Revček Andrejček (1891):	se vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele
Revček Andrejček (1891):	Domen (Ani). Slabe volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu
Revček Andrejček (1891):	premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil?

Zoologija (1875):	ta način oblada celo najmočnejšega jelena. Naša domača mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije. Veča in močnejša od nje je
Zoologija (1875):	konec poletja in zbada in nadleguje ljudi. Hišna muha (Musca domestica) je jako silna, vse obliže in onečisti, največ jih je

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 18 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

Sacrum promptuarium (1695):	urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara
Sacrum promptuarium (1695):	leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te ozhanash noi to vero inu te 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5

Sacrum promptuarium (1695):	hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto
Sacrum promptuarium (1695):	ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni
Sacrum promptuarium (1695):	premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto

Sacrum promptuarium (1695):	Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte
Sacrum promptuarium (1695):	Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali
Sacrum promptuarium (1695):	v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta
Sacrum promptuarium (1695):	ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor
Sacrum promptuarium (1695):	juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor

Trtna uš (1881):	pomnoževanja nič ne pride ovirat. Iz tega si lehko vsak domisli, kako neizmerno nevaren da je ta merčes. Navadne do sedaj
Revček Andrejček (1891):	Zakaj pa mi nečeš sporočiti, če te Pavel na kaj domisli? A? Franica (odločno). Kar vi zapoveste, tako naj se zgodi
Gozdovnik (1898):	bledoličnik je govoril, da Sokoljeoko pride. « Sokoljeoko se zdaj nečesa domisli, na kar je bil doslej pozabil. Stopi k trem lovcem

Deborah (1883):	morem le eno dobro delo storiti! – Ali – zdaj sem se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste
Gozdovnik (1898):	pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila sta se tako

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl.
Občno vzgojeslovje (1887):	predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti ali osvestiti.

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	armade pred Babilonſkiga Krajla k' ſodbi pelan. Kdo ſi more domiſliti njegovo ſramoto, kęr je mogel leta neſręzhni premagani Kraji gologlov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe preſtal, kar ſi more edèn od nevſmilenih ſovrashnikov hudiga domiſliti, pride on sadnizh kakór en hudodęlnik svęsan, inu vklejnen v'