dečkov ded dedec dedek deden dedereča dederis dedi dedič dedinja dediščina dedkov dedno dedov deficiet definitae degli dehantija dehantski dei dej Dejak Dejakovič dejan dejanski dejansko dejanje dejati dejaven dejavno dejepis dejstvo dek. deka dekaden dekameter dekan dekanija dekla dekle dekletce dekletov Dekleva deklica deklič deklina del delaje delajoč delajoče delan delanje Delar delaše delati delavec delaven delavnica delavnik delavno delavnost delce delec delen delež deležen deležje deležnik deležnost delicijs delilen delitev deliti delitven delle delnica Delnice delo deloma delovanje delovati deloven delujoč dem demantov demantovec Demeter demfan Demokrit demonstrativen demonstrativno Demšar den denar denarci denaren denarnica denarstvo Deni denken denkov deo depeša der dereč deroč des des. deset desetak deseter deseterica deseterno desetero deseti desetica desetina desetinski desetkrat desetleten deska desna desni desnica desno desolata Despierto destiliranje destilirati destillat destillation destilliren destillirgefäss destillirofen destilovanje destinski destructio deš deščica détails dete detece Detelbah detelj detelja deteljen deteljica deteljišče deteljš detetov deti detinski detinstvo Dettelbach deum deus Deusdedit deutsche deutschen deutscher deux Deuz Dev deva devan devant devati dever Deveru devet devetdeset devetero deveti devetkrat devetnajst devetnajsti devetogub devetogubnica devica devičica devinski deviški deviškost devištvo devonski dež dež. deža dež_boječ dežela deželan
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | odgovor. Zapazili smo že, da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam |
| Ferdinand (1884): | ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam |
| Pozhétki gramatike (1811): | velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki jo je pridelal |
| Sveti večer (1866): | sem bila rojena, v kteri so moj oče in moj ded živeli — o to je strašno! Moj Bog, daj mi v |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je |
| Divica Orleanska (1848): | krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je posno ſtaroſt doshivelo; dva brata inu ena ſeſtra mojga dedza ſo mene doſtikrat peſtovali, inu potle hvalili, kader ſim pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne more;meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to ſe pogovarjata. Tudi Martinek je ſmel vzhaſi v' grad. Dédeka je pa zhedalje bolj ſtaroſt ſilila, Niſo ſi vezh s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega |
| Maria Stuart (1861): | posadili ste ga na prestol S kraljevo svojo roko, z dedno krono Ga osrečili. Kako mogel je Pozabiti, da ga ljubezen |
| Blagomir puščavnik (1853): | zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže |
| Sacrum promptuarium (1695): | accipias totum; da pauperi, ut des tibi, quia quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | tibi, quia quidquid pauperi dederis, tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe imate vy shpeglat, kateri raunu k' vam pravi: Exemplum dedi vobis, ut quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. |
| Sacrum promptuarium (1695): | vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu |
| Valenštajn (1866): | nej Mi dala sina, ki bi mojega Imena, moje sreče dedič bil, Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | rajni Kerčàn ni nikoli govoril o tem dolgu, mislil je dedič, da je še vse plačati, zatoraj tirja vdovo za ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sam; če nočeš, pôšlji kogar druziga. Bogate pojedine perhranijo malo dedine. Marsikteri si zláto in sreberno obleko omišljuje, kteri se per |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo |
| Genovefa (1841): | dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina, ki jo imáſh po ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja |
| Genovefa (1841): | krish vſe tó ſkléneſh in tudi ſtoriſh, — ti bo mala dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s solznimi očmi prosi, da bi jej od njene očetove dedovine le toliko persti vzeti dovolil, kolikor bi je v tej |
| Abadon (1893): | vso resnico. Mož de nato ravnodušno: — Za svojim bratom pričakujete dedovine tridesettisoč forintov. Toliko je pač ne bode, ker pri vsaki |
| Abadon (1893): | potlej sama v ječo in da mi splava tridesettisoč gotove dedovine po vodi, če povem resnico. Včeraj me je posetil neznan |
| Gozdovnik (1898): | bile uspešne? « »Da je imel uspeh, gotovo bi bilo moje dedovine več ko bambusinova koča. Pridružite se rajši naši odpravi. Ta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa nekaj sem ti do zdaj še prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato |
| Viljem Tell (1862): | umorili svojega Gospoda, strica in cesarja! Ivan Paricida. Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas |
| Viljem Tell (1862): | mojej dedini se stega sama, Da v véliko vtopí jo dedino. Pohlep, ki vam deželo in svobodo Požreti hoče, tudi meni |
| Dragotin (1864): | v meni najzvestejšega strežnika in najhvaležnišega sina; kar tiče obljubljeno dedino, prosim Vas, storite srečnega z njo koga druzega, ker za |
| Antonio Gleđević (1873): | po morju Benečan, naj ima saracensko bogastvo; mi imamo bogatejšo dedino! Ali osmanstvo mora pasti, če hoče ostati Dubrovnik! « Palmota je |
| Gozdovnik (1898): | mi napota, vi pa tukaj ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki so je stoletja množila, ki bi me storila najbogatejšega |
| Gozdovnik (1898): | je nenavadni gambusino (zlatoisk), pravijo ; zapustil vam je pač precejšno dedovino? « »Nič drugega ko bambusovo kočo. « »In vaša mati? kje je |
| Ferdinand (1884): | zvedeti, kaj govoré ljudje o njem, in kako je dobil dedščino. V gozdu sreča priletno kmetico, ki je bila jako žalostna |
| Ferdinand (1884): | ki se veseli smrti kakega človeka, ker mu zapusti bogato dedščino! Ni prav, da bi višje cenili zemeljsko bogastvo nego življenje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kedar Martin enbart vſo ſvojo shlahto na Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi, ino ſo vſi prav shidane volje, rezhejo dedek |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki goſpód mu dajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | je v svojem beratu leta 1830 Milošu in njegovi rodovini dedno podelila, ne bo menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neutolashljivi, kir ſo terdno verovali, de je njegova ſmert naſtopik dédove krive perſége. Po tém ſim popraſhal savolj té rezhi evangeliſhkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je videl, ni premogel ſtrahu pred blishno ſmertjo savolj dédove krive perſege is ſvojih miſel isgnati. Po velikih in shivih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ta ſin, ki vidi, ni bil v ozhetovi, ali dedovi hiſhi rojen, temuzh v ptuji, ker ſtariſhi niſo hoteli vezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v narečjih toliko zméšan, da mu le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snaminjem na tanko meje ali pokrajne kraſij, komiſij, okrajev ali dehantij in ſará. Raslozhi lepo niske in viſoke goré s rjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Povedan dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki farni zerkvi peto ſ. maſho s hvalno peſmijo, potem ob |
| Sacrum promptuarium (1695): | docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red |
| Valenštajn (1866): | njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake |
| Sveti večer (1866): | postal cveteč mladeneč, k logarju Dobravcu na božične praznike. Gospod Dejakovič ostane z logarjem in logarico po večerji nekoliko dalje na |
| Sveti večer (1866): | djal: „Gospod Dejakovič! videli boste, da so prav slabe. ” Pa Dejakovič mu prigovarja, naj je prinese in — prinesel je je. Gospod |
| Sveti večer (1866): | in dobrote, ki jih tebi skazujeta. ” Podobarju je bilo ime Dejakovič; prišel je bil pred nekoliko dni v knežji grad, da |
| Sveti večer (1866): | Preteklo je nekoliko let in gospod Dejakovič pride s Tonetom, ki je postal cveteč mladeneč, k logarju |
| Sveti večer (1866): | Tone je stal osramoten pri vratih in je djal: „Gospod Dejakovič! videli boste, da so prav slabe. ” Pa Dejakovič mu prigovarja |
| Sveti večer (1866): | mu prigovarja, naj je prinese in — prinesel je je. Gospod Dejakovič je eno za drugo na tanko ogledoval ter se prijazno |
| Sveti večer (1866): | podobar, vzemite ga v nauk. Koliko tirjate učnine? ” — „Denarja! ” reče Dejakovič. „O tem se ne menimo. Vi ste mi pervi izgled |
| Sveti večer (1866): | boste na njem veselje. ”—„Že velja”, reče logar ter seže Dejakoviču v desnico. „Že dolgo sem premišljeval, kaj bo iz dečka |
| Sveti večer (1866): | praznikih lahko obiskoval. — No, to si še izgovarjam”, reče gospodu Dejakoviču, „da nas bo Tone včasih obiskal, božične praznike pa vselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | premalo. Ne bilo bi prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | morajo, dokler se jih ne prepriča vsakdo, in dokler se dejansko ne vpeljejo v praktično življenje. Ko je slavni deželni zbor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaveznikov ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | se grozno pomanjša. Razun popisaniga dergnenja je še mnogo drugih djanj, po kterih se stanovitna moč v jeklu zbudi. Letih pa |
| Valenštajn (1866): | Kneževsko glavo vsacemu morilcu, Ki plačo hoče zaslužiti si Krvavega dejanija, skrbi Pobožne prijateljeve mu zdaj Je treba i ljubezni zvestega |
| Valenštajn (1866): | česa pa se vidi tvoj namen, Če za besedoj nej dejanija? Pritrdi sam. Kar si do zdaj pogajal S sovražnikom, vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſam tamkej biu, ali s' velikim reslozhkam teh miſii, inu diaina. Sahajou je v' ta vert Gethsemani JEsus, debi on tamkei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni bilu od sazhetka tiga ſveita noter do tiſte ure |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha |
| Ta male katechismus (1768): | ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo |
| Valenštajn (1866): | Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu |
| Gozdovnik (1898): | čistem. Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni |
| Gozdovnik (1898): | mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa dober shiveſh, sa resvusdanu, inu ſvojovolnu shiuleine, inu naſpodobnu diaine dobijo. Ni obeniga taku grosniga, inu naſramniga greha, v'katiriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pruti tim dinarjam v'eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terdno mozhjo superpoſtavili? Boshje, inu zirkoune sapovedi, naſhe beſede, inu diaine, naſhi ſakdanski grehi nas previshajo, de mi Boga na lubimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na vidime? aku ſami na ſebe prou pogledamo, inu naſhu diaine, koker je tiſtu ſturjenu, prou premiſslimo, bodemo videli, de ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſpiritu facta carnis mortificemus. Debi mi s' tim duham tu diaine naſhiga meſſa vmorili, debi nikar ta duſha timu meſſu, temuzh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | misou? Bueg tvoje dianje shie poprieda vie nabosh sadvebou shebrei leto noi den |
| Ta male katechismus (1768): | katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar |
| Divica Orleanska (1848): | O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda |
| Divica Orleanska (1848): | Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse |
| Maria Stuart (1861): | Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto |
| Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski |
| Sveti večer (1866): | da je knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja |
| Gozdovnik (1898): | Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu naſramnim govorjeinam, koker s'enim ſmerdlivim sapluvainam, inu peſhnim diainam naſhih rok omadeshali, inu osmradli, temuzh de bomo vſelei skerb |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | uſtmi Chriſtuſa sposnamo, s' diainam pa nega satajimo. Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa nega satajimo. Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' diainam mormo nega sposnati. Saturei opomina Chriſtus Matth. 7. nikar en |
| Ta male katechismus (1768): | de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je tiſti, ker ſe nam je s' beſedo ino s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril |
| Blagomir puščavnik (1853): | Da bi le enega človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je |
| Gozdovnik (1898): | vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor |
| Revček Andrejček (1891): | Revček Andrejček. Národna igra s petjem v petih dejanjih. (Nemški: »'s Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zapoved: Jeza? Srd? Sovraštvo? Koliko časa? Žaljenje v besedah in dejanjih? |
| Gozdovnik (1898): | bili odjedli, zapalijo si možki smodke. Mladi sledonajdnik pa o dejanjih Velikega orla in Treskavčevih. Rozalita je poslušala pazljivo in ko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled |
| Revček Andrejček (1891): | ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſvojih vſigamogozhnih rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je, de ſmo mi taku skopi v' naſhimu tebi dapadajezhimu diainu! aku mi sa volo tebe le eno ſamo kaplo putu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| Ta male katechismus (1768): | de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe dobru, nobenemu nezh hudega skaſati gledamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rajmajo, ter prosi Boga is ſavupanjam, de tebi taiſte v'dijanju daperneſti svojo gnado da, bres katire ti nezh naſamoresh. Molitva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | potroshtan od mene shl. Tudi kader nisem mogla v' dobrudelnemu dijanju pomagati, sem saj pomuzh skaſalla skus dijanje lubeſnivega jeſika. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na Moyſesovi priſhenzi sedèlli, deslih so doſti hudega sturilu v'dijanju , inu is tega urſhoha nisem jeſt tudi taiſte nekol ſamudila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomagalla is mojo lubeſnejo, inu zhe nisem mogla perstopiti v'dijanju, sem saj is uſtmy, inu is serzam sturila, kar sem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | he ponishnoſti popravuv, de bo enaku njegovimu pre-ſvſſſimu teleſſu, po dijanju, s'katirim ſe samore tudi Oll uſſe rezhy iain ſebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſhloſhavz , temuzh en dober dellovz; ta bo ſvelizhan v'ſvojimu dijanju. Aku pak kedu med vami męne, de je bogabojezh, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kateri je zhlovęſhki naturi ſovrashen, inu ſhkodliv, pozhaſsen v' ſvojim djanu; ima ſtare ludí, borſhte, dedeze, inu prededeze, hmęte, inu take |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | volo ſlabiga sadershanja vaſhih otrok ojſtru poſvariti; sa vaſs je djanu, zhe ſe ne pobolſhate. I. Premiſhluvanje. Ny obeniga med ludmy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tolikajn lubſhi, kolikajn vezh ſe vidi, de je sa njé djanu, sa katérih isvelizhanje bi ony radi shivlenje kjé dali. Sguba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſ. piſmo v ſlovenſki jesik preſtavljali, s ſvetam in v djanji podpiral, in vezhkrat mu je tudi duhovni sbor Ljubljanſke ſtolize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večno nova. — Ti učis, de domovini U besdi in v djanji, Kakor nje hvalešní sini, Naj domá bo al v ptujini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podpornikov in Novicam vseskozi dober prijatel s besedo in v djanji. Še le 48 let stari, so nas slavni mož veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bom tamkej zamogel svojo resnično ljubezin in dolžno spoštovanje v djanji skazati. Hvala, večna hvala bodi Narmilostivšimu, de mi Vas je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se razmotava povest, in sv. mučenci so naslikani v svojem djanji, govorjenji in mišljenji po njih pravem značaji — takošni so, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Odrešenika! Berite tedaj od teh junakov, opazujte je v njih djanji, govorjenji in mislih pa posnemajte je. Tako boste brali to |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | si opravljal vsakdanje molitve? — 2a zapoved: Bogokletje v besedi in djanji? Preklinjevanje? Božji rop? Nevredno sv. obhajilo? Prisega? Obljube? — 3a zapoved |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bi si še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še ne odjenjam. Toda |
| Zlatorog (1886): | in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví |
| Tiun - Lin (1891): | odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in |
| Tiun - Lin (1891): | očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli |
| Zeleni listi (1896): | se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako me veseli, da je tako. Znano pa |
| Zeleni listi (1896): | oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte |
| Gozdovnik (1898): | potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo |
| Gozdovnik (1898): | Apač ga bo zagrabil. Govoril sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je |
| Gozdovnik (1898): | bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti |
| Zlatorog (1886): | spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče |
| Zlatorog (1886): | Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi |
| Ferdinand (1884): | »I, kaj je rekel? Dejal je, da ga mora še le pripraviti; jutri mi ga |
| Zlatorog (1886): | k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó zarad divjačine je tak, A jutri bo kesal |
| Gozdovnik (1898): | Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko |
| Zlatorog (1886): | razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni |
| Biblia (1584): | ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme |
| Sacrum promptuarium (1695): | na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir |
| Sacrum promptuarium (1695): | ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je |
| Sacrum promptuarium (1695): | trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shniem zhries te potak jordan shov: k' si k' jesusu diau kai bosh ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je on nasriedo te vode pershou jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te S. Krishtof je useu tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv nameſte ane palze k' |
| Biblia (1584): | ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de |
| Biblia (1584): | metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali |
| Biblia (1584): | INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre |
| Biblia (1584): | ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne saſtópite, de vam niſim od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od Nebęſs pokasal. 2. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nobena tako v serce spêkla, kakor ta. — Dête, dête — sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na oblubo tega Ozheta, katiro ſte vi ſhliſhali (je on djau) ſkus moje uſta. Sakaj Joannes je s' vodo kerſtuv, vi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ogledati : proſſem tebe , imej mene isgovorjeniga. Inu ta drugi je djau : jeſt ſim pęt parov volov kupuv, inu sdej grem jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhloveka sheno, ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene |
| Sacrum promptuarium (1695): | pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer |
| Sacrum promptuarium (1695): | veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | krùh tih otrók, inu pſizham vręzhi. 27. Ona pak je djala: Kaj pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti |
| Genovefa (1841): | ſta pa Bogú bolj kakor ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé |
| Genovefa (1841): | hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi |
| Genovefa (1841): | moshâ in od môjih dróbniz! O Bóg! ” je sdaj glaſno djala, ſi shé od njih! Tukaj imâſh naſhe snaminje! Oh, ko |
| Genovefa (1841): | ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva |
| Genovefa (1841): | ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | O da bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash |
| Gozdovnik (1898): | je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču |
| Sacrum promptuarium (1695): | resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom |
| Biblia (1584): | INu Iogri ſo k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril |
| Biblia (1584): | TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi |
| Biblia (1584): | potreba, de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa kaj bi vi djali mu, ki bi nam rekel: Jez že sam za se |
| Zlata Vas (1848): | delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na polje prišli in se že pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je leta podoba , inu piſſanje na verh ? ony ſo njemu djalli: Zeſſarjovu. Takrat je on k'nym rekuv: dajte tedej Zeſſarju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu on je njeh upraſhov: kolku kruhov imate? ony ſo djalli : ſędem. Inu on je ukasov ludem, de ſo na semlo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſe pak sauselli, katiri ſo njega ſhliſhali, inu ſo djalli : Kaj ne, leta je, katiri je te, katiri ſo na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta inu Boga † syna noi S. † Duha Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh jemluvam guſt: ampak |
| Gozdovnik (1898): | pa je z mano vendar tako dober, oče mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le dalje, ne se zadušim! « sili Rdoles |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot je djavne glagole prevrazhati v' terpivne. To ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Bog karal. Srédni glagloli. Klizhemo ſredne glagole, to je, ne djavne ne terpivne, tiſte sa ktirmi ne samóremo ſtavit beſede nékoga |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu, kadar |
| Pozhétki gramatike (1811): | naſhih ſlovenzov tako ne porèzhe. Take zele isreke li v' djavnimu isrekamo. Naſh terpivni salog je ſilno rédek, ino ſhe ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat mange la |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil. J'aime mon père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni |
| Pozhétki gramatike (1811): | il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne: ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira ſe na ravnoſt ſklada s' poménam glagolovim. Lubim je djavni glagol, ker samorem rezhi. aimer quelqu'un, nekoga lubiti, poſtavim. j'aime |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſebe; vous et moi, ti ino jes:) Sklad djavnih glagolov. Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo perſtáviti en predmet, to je |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in |
| Pozhétki gramatike (1811): | neravni padesh s' par al de fprédaj, poſtavim: hozheſh premenjati djavni glagol jém v' terpivniga per isréku le chat mange la |
| Pozhétki gramatike (1811): | potle ſami ſebe; vous et moi, ti ino jes:) Sklad djavnih glagolov. Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo perſtáviti en predmet |
| Pozhétki gramatike (1811): | père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék; Mon père |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ki bi ga bil naročil, ali kteri je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili, pa so kako drugači, bolj izdalje k djanju pripomogli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka |
| Gozdovnik (1898): | dasi od doživljenega iznenadenja, pazno poslušata. Ni govoril o svojih dejstvih, ali iz njegovih kratkih, enostavnih besedij sta slišala, kaj je |
| Gozdovnik (1898): | poslednje počivališče, na rtu prirodne piramide, indijanski po svojih hrabrih dejstvih sloveči glavar. Še v smrti gospoduje ta glavar ravnin, po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni res. 5) Alojzia Kaban |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo z 10, 100, 1000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali 5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo z 10, 100, 1000, ... , ako mu na desni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. 376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice |
| Fizika (1869): | metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se |
| Maria Stuart (1861): | ji Prihodnjost srečno! Burleigh. Govorite! Ste Še tistih misli? Nočete dekana? Marija. Odpustil mi je grehe Bog. — Sir Paulet! Vi ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža |
| Genovefa (1841): | kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana dekla Krois je pa v poroti rekla, da se ji je |
| Roza Jelodvorska (1855): | prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Jaz storim le to, kar on hoče, jaz sem njegova dekla. Hodim po vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je k meni in me je snubil |
| Revček Andrejček (1891): | in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se |
| Sacrum promptuarium (1695): | namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte |
| Sacrum promptuarium (1695): | dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sveſt hlapez, ſe ne dá mudíti. Rebeka ſe ſ' ſvojimi deklami na velbljúde vſéde, gré, ino je bila Isakova shena. Ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tobija hitro verneta domu. Sa njima gre njegova shena s' deklami ino velbljudi. ˛Starſhi doma ſo she teshko perzhakovali ſvojiga ſina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojo sheno, s' Lotam, ſvojim ſtrizhkam, ſ' ſvojimi hlapzi ino deklami ino ſ' ſvojimi zhedami na pot. Na Kananſko pride. Ta |
| Genovefa (1841): | prijetna sgovórnoſt mu je najgrenkejſhi sdravila poſlajſhala. Svezhér je med deklami predla — in v zhaſih tudi ſhe pôsno ponôzhi, ko je |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske |
| Roza Jelodvorska (1855): | je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi |
| Revček Andrejček (1891): | doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer |
| Sacrum promptuarium (1695): | vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu |
| Divica Orleanska (1848): | vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa v poroti rekla, da je bila rajnca |
| Stric Tomaž (1853): | pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de |
| Genovefa (1841): | in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poda. In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji ženi |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog |
| Revček Andrejček (1891): | se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim |
| Revček Andrejček (1891): | biti! (Odide na desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se. ) Franica ima ves moj značaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se jih je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo |
| Zlata Vas (1848): | je bilo in v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali |
| Zlata Vas (1848): | Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar pred niso vedile |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji |
| Blagomir puščavnik (1853): | glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj |
| Zlatorog (1886): | počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidim. Goſpà. Jeſt tudi vidim, de je tebi na timu deklętu veliku vezh leshęzhe, koker na meni. Baron. (jęsen. ) Tolkajn mi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti mo rezheſh , spet priti ? Goſpá. Kaj ga pak vshę deklętu ne pervoſhiſh ? (ozhe jiti. ) Baron. Ne boſh tukej oſtala? Goſpá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe polno nepokoja ino smeſhnjave. Vſe krizhí ino joka po dekletu. Tudi ſe je po ſhegi tiſtih zhaſor she mertvaſhka piſkala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' jezhi ob glavo, ino perneſe v' ſkledi kervavézho glavo. Deklétu jo podá, ino dekle jo je materi neſlo. ˛Straſhna krivíza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhi je dekle vſtalo ino hodilo. Jesuſ rezhe, de naj dekletu jeſti dajo. Tudi jim je ſhe terdo prepovédal tega ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po- |
| Valenštajn (1866): | Vojvodica. O moj otrok — o, bolna je ! Valenštajn. Kaj je Dekletu? Ali je navadno taka? Grofinja. Nu, ker se razodeva sama |
| Gozdovnik (1898): | dekleta zagledal. Oko se mu zažari in dirjalca obrne proti dekletu. S spretnim skokom je stal pred deklino: »Kakošnega sovražnika je |
| Tine in Jerica (1852): | dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ v' ſtanizo, ki je bil merlizh v' njej. Le dekletoviga ozheta ino mater ino une tri uzhenze je ſeboj vsel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5) Franza Janeshizha is Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so presvitlaCesarica 17. dan pretečeniga mesca obiskali. 12 praznično oblečenih deklic in 19 fantičov zelene vejice in lepe cvetlice v rokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tombuktu **) Mora bít sod, Ravno kot sveča Hvaljo drugod. Mahomedanci Deklic prodat, Tergov in semnjov Išejo rad'; Naše dekleta V semnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom |
| Roza Jelodvorska (1855): | prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v |
| Roza Jelodvorska (1855): | reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj te zapeljivosti varuje. « »Res |
| Deborah (1883): | stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena |
| Deborah (1883): | Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je |
| Pripovedke za mladino (1887): | Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za |
| Revček Andrejček (1891): | Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla |
| Gozdovnik (1898): | »Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil |
| Genovefa (1841): | bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih |
| Genovefa (1841): | takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| Ferdinand (1884): | novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę; me dękelze nizh ne vęjmo od nję. |
| Zlata Vas (1848): | iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne |
| Genovefa (1841): | tudi ſhe nektére popoldanſke ure je tam preshivéla v ſamôti. Deklize is vaſi, ki je bíla pod gradam, je okróg ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſklenila, ene dni h Zhehu v uk iti, in potem deklize bres plazhila preſti vaditi. Tudi ſim obljubil deklizi, ktera ſe |
| Biblia (1584): | njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo |
| Oče naš (1885): | Ko se je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti |
| Oče naš (1854): | jo pripeljali. Jez sim pa že davno želel, ubogo, pridno deklico k sebi vzeti, ki bi moji hčeri pri domačim delu |
| Roza Jelodvorska (1855): | službi bila. Vratarica, ki mora prav huda zmija biti, je deklico spodila, in zato je moj tovarš prisegel, nikdar več gób |
| Roza Jelodvorska (1855): | na druzih nesrečo vtemeljiti. « Gospa vsa začudena gleda menjeno ogljarsko deklico. »V resnici,« reče zdaj, »sama ne vem, ali bi tvojo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Srpanova ljubeznjiva žena, ravno tista, ki smo jo pred kot deklico in nevesto vidili. Strmo je gledala na črne oblake, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uri kakega ptujca pričakoval. Mesto vratarja je našel mlado kmečko deklico, kacih dvanajst ali trinajst let staro. „Nobenega ni blizo,“ si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da neumna revica svojo vsakdanjo jed z neko revno, slepo deklico deli. Res, kaj čudne misli! ” „Mora moja biti, draga Fabíola |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | po njem, kdor v svoji družini ima kakega dečka ali deklico, ki že brati zna. Gospá Lujiza Pesjakova, ktero rukamo in |
| Pripovedke za mladino (1887): | same dekline! Prisegamo, da se hočemo maščevati: kjerkoli srečamo kako deklico, tekla bo njena rudeča kri. ” Rekši odidejo v sredino gojzda |
| Zeleni listi (1896): | pol ure daleč od gozda. Nekega dne sreča Ljudmila ubogo deklico, ki je brala jagode v gozdu. Deklica se jej je |
| Genovefa (1841): | zhaſt in vaſho veſêlje s vami delí! ” Ko je Genovefa deklizo poglédala in dôbro snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe |
| Genovefa (1841): | je umerl. Tudi ne posábi ga ozhitno nekrivizhniga rasglaſiti. Dôbro déklizo, ki ti bo to piſmo podála, obdaruj. Ona ſama mi |
| Roza Jelodvorska (1855): | saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaljubi, in pove svoji materi, de se z nobenim drugim dekličam poročiti neče, kakor z tem, srenjskiga črednika. Mati pové očetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enkrat najdem. Jaka. (Katęri ſe k' malu, koker pride, k' deklizham ſpravi, Tonzhka ględa, inu mo pęzho gori vsdigne. ) Ho ! ho |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe vęj ! Kaj me neki spraſhujejo, kader toku vedó? (k' deklizham. ) Pojdimo , pojdimo , deklizhi. Jaka. (Tonzhka. k'njemu pervlezhe. ) Tukej je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me ſhe en malu boly; pak bo vshę preſhlo. (k' deklizham) Pojdimo, deklizhi. Baron, (ga nasaj saſuzhe. ) Ta je bla tvoja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kuri: 4) Že od peči in vročine Vun bežijo spat dekline. V hiši več ne najde hlada. Naj bo stara ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico deklino, Milico, naj mlajšo hčerko milo. Ko začuje devet Jugovičev, Poskočili |
| Gozdovnik (1898): | dirjalca obrne proti dekletu. S spretnim skokom je stal pred deklino: »Kakošnega sovražnika je videla Mola, cvetka Komančev, da ji je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga |
| Robinson mlajši (1849): | kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k |
| Zlata Vas (1850): | mislil, de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako veči del Slovencev zdaj govori, na str. 97, da, čeravno on terdi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od |
| Zoologija (1875): | ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18 gl., tedaj 3 gl., 12 m bode veljalo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr en dobru dopadajózhi duh gori vsęl. Amen. Konez perviga Dęjla. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta |
| Botanika (1875): | svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega dela od 30 dnij, t. j. 5 dnij, ako delajo po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25 |
| Ta male katechismus (1768): | te narsvetejshe, inu naresdejlene Trojize v' glih viſhi na tri dejle resdejlena, s' katireh se ta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ke ſmo ga na kant djali — pak ſim tę sadne dęjle vun vsęl, inu ſim en par hlazh s'njih narędil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta Tempel v' ſvetóſti obraniti. Letę try dolshnóſti bódo try dęjle mojga govorjenja ſturile. Ş. Kèrſt naſs ſtury k' otrokam Bogá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to je, v pervíne, ki se ne dajo dalje več |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se |
| Fizika (1869): | premakniti se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po |
| Fizika (1869): | rastline ne, iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se |
| Zoologija (1875): | žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo |
| Botanika (1875): | to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih |
| Zoologija (1875): | gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke |
| Oče naš (1885): | Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de |
| Kemija (1869): | ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se |
| Kemija (1869): | s 103 utežnimi deli, ki so tedaj ravnomočni z 28 deli železa ali s 100 deli živega srebra. Ravno take razmere |
| Zoologija (1875): | potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival |
| Botanika (1875): | tudi na to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo |
| Zoologija (1875): | tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto |
| Botanika (1875): | kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca se |
| Botanika (1875): | Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja |
| Fizika (1869): | z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži |
| Kemija (1869): | v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to |
| Kemija (1869): | C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v |
| Botanika (1875): | pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne |
| Botanika (1875): | tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi |
| Botanika (1875): | rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno |
| Botanika (1875): | kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo |
| Zoologija (1875): | več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj |
| Kemija (1869): | tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaka reč na sveti obstojí iz več ali manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | votati, naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči |
| Rudninoslovje (1867): | Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način |
| Kemija (1869): | delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh |
| Fizika (1869): | tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu |
| Fizika (1869): | mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V |
| Astronomija (1869): | pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji bika |
| Fizika (1869): | dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar |
| Kemija (1869): | temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko |
| Fizika (1869): | čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di Napoli, — lettere del professore Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je |
| Gozdovnik (1898): | mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za vsako pomoč |
| Gozdovnik (1898): | upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po |
| Fizika (1869): | težkoti vodnega stebra h', ki predstavlja vzgon. Oba na valj delajoča tlaka držita si tedaj ravnotežje; valj se tedaj ne vzdiguje |
| Astronomija (1869): | ktera veže zemljo s solncem, je tista med vsemi telesi delajoča medsebna privlačnost, ktero poznamo že iz fizike po imenu teže |
| Astronomija (1869): | pod. 52. eno z vodoravno cifrnico. Pri prvej ima senco delajoča palčica tisto mér nebesne osi, pri drugej pa jo ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kisline in ostanki millarde pomrlih živalic nagromadijo se v ležišča, delajoča drobljivo kremeno kamenje, kojega so popisali kot infusorsko zemljo, gladivni |
| Astronomija (1869): | strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sosedje, ko rane zvezde naprej svetijo, ki v domačim vinogradu delajoči vsako leto več bukev polnih slavjanskiga duha na svitlo dajajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom |
| Pozhétki gramatike (1811): | zheterti vpregi: buvant, piózh, que je boive, de piem, faisant, delajozh, que je fasse, de ſturim: étant, que je sois. V. |
| Fizika (1869): | kvadratni palec velik, mora zdaj zdržati tlak od 100 funtov, delajoče od znotraj proti zunaj. Ako je površina posode 60 kvadratnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se oznanjajoče razlagati kot že od nekdaj po vsem svetu delajoče, nahajamo misli, ki so kaj več kot blišč bistroumne znajdbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in |
| Fizika (1869): | A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſuhe pereſza, prijasne zvetlize je pa v majhno, zhedno delano poſodizo djala, katera je bla ravno v’ to narejena. Sdaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | Glagol je beſeda, ktira isrezhe al bitje al djanje ino delanje kakſhine ſtvari: beſeda être, biti, je suis, ſim, je glagol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na ſvoje bravze opravljati. Ker ſo tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaprek, ki se takim početju zoperstavijo, se ne smemo vstrašiti. Delanje v enim duhu je h temu potrebno. ” — Mi tukaj pristavimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi novega po svetu, kako se spravlja to in |
| Maria Stuart (1861): | ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine |
| Viljem Tell (1862): | potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj dela tam moj oče? Po jetniški Ne morem tukaj zanaprej živeti |
| Kemija (1869): | Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer |
| Fizika (1869): | čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji |
| Revček Andrejček (1891): | in nesrečo vidim, katera ti že na duri trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Kratku podvisanju k'lepimu, inu zhednim sadershanju. Boga ſe boj, delei poſhtenu, pred nekomer tebe grósa nebodi Nemarnoſt je vſe pregrehe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Per tem skerbna bit’ na jeinej: Mujej se, ’nu ſveſtu dellej Greshneh se perloſhnoſt’ varij, Skushnavam se serzhnu brani. 23. K |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nej gredo tvoje ſhelle, K’tem’ se trudi, terp’, ’nu dellej, Od tega nigdar na jeinej. DRUGE TAL. S’ zhem se |
| Štiri poslednje reči (1831): | vſe napazhno, dokler je zhaſ. Zhe ſmo greſhili kakor David, delajmo pokoro, kakor jo je on delal. Sdihujmo k' Bogu, kakor |
| Štiri poslednje reči (1831): | greh pervolimo, ker per ſodbi bo vſe odkrito in osnanjeno. Delajmo vezhkrat ſami ſ' ſabo rajtengo, in ſhtrafujmo ſami ſebe s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | potoláshimo ſvoje shaloſtno ſerze, ino mi ſami ſi krishov ne delajmo. Ako naſ pa sadénejo, ſe v' ſveto voljo boshjo podajmo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bodimo, ino jih k' ſvojimu isvelizhanju obernimo. „Dokler zhaſ imamo, delajmo dobro," naſ opominja ſv. Pavl (Gal. 6, 10.), ino premiſlimo |
| Genovefa (1841): | vrátiza kako zhernoselêno sagrinjalo sakrivále, ſo prijétno tamôto po votlini délaie in od koſhutniga hlapênja je bila tudi shé |
| Biblia (1584): | tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On je |
| Genovefa (1841): | take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. |
| Zlata Vas (1850): | vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo popraviti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na dan, dovršé neko delo v 7 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govory. Leti so hudobni ludji, katiri revnu po svoji glavi dellajo, inu ſhive, ter te slabe himbeshnu klamejo. 3. Stoj v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh napoahtati, inu na tu ptuje gledati, kar uſſi serblivni dellajo. O de be ti mene bil videl moj Syn! ke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi tvoj perjatl natihama ſaupa, nekar ozhitnu nareſlagaj, ſakaj toku dellajo ti naſveſti; koku se bosh ti shellej pregrešni! , kader serza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | berſdah derſhati. Kaj je tebi mar ſa tu — kaj drugi dellajo? kaj je tebi ſa drugeh ſhivlenje, inu dijanje? kaj je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugeh ſhivlenje prashalla, ne od enega ſhellella ſvęditi, kaj drugi dellajo, ali ſamudę. Uſſem sem jeſt velevala od mene se odstaviti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe poſtete , nekar satu shaloſtni naratujte , koker hinavzi. Sakaj ony dellajo medle ſvoje obrase, de bi njeh ludje vidili, de ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblizhje tega Goſ- puda pak je super tę, katiri hudu dellajo. Kedu je pak, katiri bi vam mogl shkoduvati , aku ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tem od njega poslanem k' mashtuvanju zhes te, katiri hudu dellajo , inu k'hvalli tem brumnem: sakaj toku je Boshja vola |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili |
| Zlata Vas (1848): | in delo vas mora z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le je vidil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta |
| Zlata Vas (1848): | Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasama vse |
| Zlata Vas (1848): | je bilo težko pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim serčnost delal ter rekel: „Varčnost in delo vas mora z Božjo pomočjo |
| Zlata Vas (1848): | vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh tega pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi vam bilo po godi, ko bi nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi |
| Gozdovnik (1898): | kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo |
| Sacrum promptuarium (1695): | menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ſo virjeli. JEsus je she tudi veliku drugeh zhudeshov dellov na prizho ſvojeh Jogrov, katiri niſſo v' teh bukvah sapiſſani |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je perſhov Goſpud tehiſtih hlapzov, inu je s'nymi rajtingo dellov. Inu ke je ta, katiri je bil pęt zentov prejel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou Apoſtel, zhudeshe delou, inu vunder Suſpenſus crepuit medius, & diffuſa ſunt omnia viſcera ejus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu sveſt delou, je navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premiſlimo: tiſti nima pomozhnika na semli, katiri je ſamu tiſtu delou, inu dopouniu, kar je dopadlivu bilu negovimu Ozhetu v' Nebeſih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili |
| Maria Stuart (1861): | jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat |
| Revček Andrejček (1891): | hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ktere bi se več ne gibale, de bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire so v' meni te narimęnitnejshe, inu prov zhudne rezhy dellale. Tudi ludji, katiri so meni, inu mojemu Synu dobru ſturili |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | niso te misle, inu beſſede teh ludy zel nobeno teſhavo dellale, kader so mene koker eno s'teh nazhisteh ſhen derſhalli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi |
| Zlata Vas (1848): | polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun- |
| Stric Tomaž (1853): | zavolj nje že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z vsakim zastonj. Koj jo pelje k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bukaranov in druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško |
| Valenštajn (1866): | srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in |
| Sacrum promptuarium (1695): | reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za |
| Gozdovnik (1898): | bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in |
| Gozdovnik (1898): | pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ampak le uſſe tvojemu serzu eno uſſeskuſno lakoto drugeh rezhy dellalu, dokler v' nobeni rezhi, koker v' samemu Bogu, katiri je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myr, inu pokoj imeti. Kaj je tebi dadusehmalu vezhe napokoj dellalu koker tvoj jeſek, Kader se faj- |
| Zlata Vas (1848): | akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To se ve, da bi vam bilo po godi |
| Revček Andrejček (1891): | božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj torej delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža |
| Gozdovnik (1898): | li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Ta male katechismus (1768): | tu vezhnu ſhivlenje ſasluſhemo, kader s' lubeſni po teh ſapovdah dellamo. TA ZHETERTE POGLAVITNE SHTEK Od sveteh ſakramentov. Kaj je en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſeje, bo od duha shev vezhnu ſhivlenje. Kader pak dobru dellamo, tok nanehajmo: sakaj ob ſvojimu zhaſſu bomo mi tudi ſhelli |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se is nohtmy praskash, si nezh bulshi, ampak le hujshi delash. Jeſt si vôshem, de be mene nehzhé napoſnal, ſatorej si |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sem szer le ena ſelske. Ti mene ked kamen terdega delash: Inu de se tebi prov dobr ſdim, ni drugazhi, ampak |
| Valenštajn (1866): | nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj |
| Ta male katechismus (1768): | potem na perseh: inu svetega † Duha. Amen. Is kajſeno roko dellash ti krish? Is desno. Pokaj is desno? Ke je imenitnejshe |
| Ta male katechismus (1768): | De je Kristus ſa nas na S. Krishu umerl. Koku dellash ti Krish? Jest denem dva persta: pavz, inu kaſhin skupej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kader ti njega is jędjo zhes dalej bel debelega dellash, inu zhes mas is vinam nalyvash, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui |
| Stric Tomaž (1853): | deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja |
| Čas je zlato (1864): | inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi. |
| Rudninoslovje (1867): | e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a |
| Rudninoslovje (1867): | sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je |
| Botanika (1875): | njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in |
| Rudninoslovje (1867): | tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. |
| Fizika (1869): | posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli |
| Zlata Vas (1848): | jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč |
| Blagomir puščavnik (1853): | vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To se ve, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo |
| Stric Tomaž (1853): | vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da mora tako delati, če ne bi se mu ravno taka primeriti zamogla, kot |
| Revček Andrejček (1891): | sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večji dél malo mleka za svoje dete; žena pa kakiga delavca ali kakiga kmeta ima dostikrat, ako ravno mora dan za |
| Tine in Jerica (1852): | svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika |
| Stric Tomaž (1853): | in predá Tomaža, svojega narboljšega delavca. S tem je bil en del dolga zbrisan. S čim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zakaj Pavliha se ni pustil dolgo za nos voditi. Svojega delavca koj začetkama dobro privaditi, je sklenil mojster že o polnoči |
| Kemija (1869): | z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebuje 1 delav. za neko delo 60 dnij, potrebujeta 2 delavca le 1/2 od 60 dnij, tedaj 30 dnij, potrebujejo številke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za kako delo a dnij, potrebujeta za isto delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci potrebujejo le ulomek dnij, … m |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne sna dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s vervjo kaplize otreſejo. To ſe pa takó ſtorí : dva delovza potegneta verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti temu, da bodo plačani vsaki |
| Ferdinand (1884): | Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dellovzov je malu. Proſſite tedej Goſpuda te shetve , de poſhle delovze v' ſvojo ſhetuv. Pejte: glejte! jeſt vaſs poſhlem koker jagneta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturuv, je Goſpud tega vinograda k'ſvojimu hiſhneku rekuv: poklizhi delovze, ter sazhni od poſledneh, noter da perveh. Inu kader ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Blagomir puščavnik (1853): | gré blaga družnica večkrat po polji sprehajat. Bilo je poljskim delavcem posebno veselje, imeti viteza med seboj, ki se je tako |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je bil silno denarja lakomen mož, ki bi bil svojim delavcem rajši ne vém kaj, kakor plačilo konec tédna dal. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | mojih mislih bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto prepustiti delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge |
| Sacrum promptuarium (1695): | je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na temu meſtu drevó vladal. ” (Joshef is kamna isſekan sa delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni |
| Zoologija (1875): | sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega dela od 30 dnij, t. j. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za isto delo 6 delavcev, ako delajo le po 10 ur na dan? Ako potrebujejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in vidili bote, de se vam bo delo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so bolje vino, žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobri deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški |
| Zlata Vas (1848): | de se nam ni treba preveč truditi! “ Ubogi pa in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in |
| Čas je zlato (1864): | k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm! drugi tjè! le |
| Zoologija (1875): | rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo |
| Zoologija (1875): | stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delajo le po 10 ur na dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na dan, dovršé neko delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi marſikteri mernik shita ohranili, ki ga jim sdaj delavzi pojedó ali pa po nepotrebnim potratijo, kér ſnopja zhiſto ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v meſto vernilo. ˛Shtazune ſo sopet odperli; rokodelzi in drugi delovzi ſo sopet pri ſvojim délu iu ſtrah ſe pozhaſi is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na svoje |
| Genovefa (1841): | s vſimi ſvôjimu goſpodu svéſtimi ſlusbabniki oſhábno ravnal, tudi marſiktérimu délavzu terdo saſlusheno plazhílo vtergal, in prepovédal, de ſe nima nobénimu |
| Čas je zlato (1864): | ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo |
| Biblia (1584): | pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saſtonj dajajte“. „Palizo in pa nizh drusiga ne jemljite ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho ſtopite: Mir |
| Sacrum promptuarium (1695): | quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | praviſh: Kdó je moje glihe? kdó je en taki sal delovèz, ali kdó sna enu taku dęlu ſkasati, kakor jeſt? Tó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Doctor ſvojo, Soldat ſvojo, ta Duhóvni ſvojo, Kupez ſvojo, Antverhar, Dęlovèz, inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prozh od shiviga poſtaviti, de mu ſenze ne dela, de delovez sadoſti proſtora ima shivimu plotu ſtrezhi ; varvavni plot mora toliko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj, aku je kedu le poſhluſhavz te beſſede , inu ne delovz: ta je glih koker en zhlovek , katiri ſvoj teleſni obraſs |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi. Kmęteſhki ſantje , inu deklizhi. Jegra ſe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj |
| Fizika (1869): | Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja |
| Fizika (1869): | Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke delavna še le od mesta B dalje. Ako se tedaj kazalec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per malnih, per kovazhijah in kladviſhih, per fabrikah , in drusih delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gleda, kakiga rokodelstva bi se naj lažji naúčil. Hodi od delavnice do delavnice ; gleda, kako različne rečí mojstri izdelujejo, in pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodelstva bi se naj lažji naúčil. Hodi od delavnice do delavnice ; gleda, kako različne rečí mojstri izdelujejo, in pride na mesto |
| Astronomija (1869): | povzdigne oči v nebo, in znajde se v svojej delalnici, sredi neprenehljivih nebeških prikazni. Akoravno je pa mnogo astronomijskih resnic |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na tanko spoznali, druzih se pa spominjali. — Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila |
| Tine in Jerica (1852): | rečeh tako gospodaren in varčin, de nobene reči ni v delavnico pošiljal, kar je znal sam narediti, ni jemal železnih žebljev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vaji dobil, prav rad bi vama pokazal delavnico mojega očeta. ” „Delavnico? ” čudi se Torkvat. „Delavnico, dà, kjer hrani svoje orodje. Ravno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dobro, da sem vaji dobil, prav rad bi vama pokazal delavnico mojega očeta. ” „Delavnico? ” čudi se Torkvat. „Delavnico, dà, kjer hrani |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi vama pokazal delavnico mojega očeta. ” „Delavnico? ” čudi se Torkvat. „Delavnico, dà, kjer hrani svoje orodje. Ravno na novo jo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bo šel s časom naprej, bo mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtoril, jim je bilo prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 5. Na ſvéti je naſhe kratko, révno shivlenje, kakor teshaven delavnik. Vſi ſmo delavzi nebéſhkiga Goſpodarja, ino kedar ſvoje delo dokonzhamo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duſho pa na veſél dom saſlusheniga plazhila vshivat, kjér bo delavnik na vſelej nehal, ino ſe vezhni prasnik sazhél. Tam bo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Bopolni sveſto ſvoje delo, ſaj ſkoraj bo tudi sa tebe delavnik nehal, ino ſe vezhni prasnik sazhel: „Kar ſi tukaj ſjal |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dolgi vezhnoſti tud' vezlien prasnik nam. Enaki bomo sopet vſi, delavnik tam nehá, goſpod in hlapez sadobi plazhilo tam domá," Amen |
| Življenja srečen pot (1837): | zhaſi sgodí. Bogat v' dobrih delah je ſv. Isidor ſvoj delavnik na tim ſveti dokonzhal, ino sdaj vezhno nedelo v' nebeſih |
| Življenja srečen pot (1837): | glaſí; lepo is hiſhe boshje vezhernize svoní. — Oh, kedar ſvoj delavnik na semli ſkonzhal bom, poklizhi mene, Ozhe, v' veſel nebeſhki |
| Življenja srečen pot (1837): | ſmerti pa gre v' nebeſa ſvoj saſlúshen dnar prijét, kjér delavnik neha ino ſe vezhna nedela sazhne. 6. ˛Sheſta tvoja tovarſhiza |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte |
| Tine in Jerica (1852): | več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je bilo dela na delo. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nas je nekaj zbralo, da bi zmerno, mirno, tiho pa delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali |
| Robinson mlajši (1849): | koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi |
| Fizika (1869): | posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi |
| Zoologija (1875): | nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in delavnoſt dale, kakor ju ſamo blagoſlovi miru dati morejo. Obertnik (rokodelnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo |
| Kemija (1869): | ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov |
| Zoologija (1875): | imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov (talov), njene delavnoſti in mozhi vlashnoſti in toplote in drusih rezhi, ki ſo |
| Čas je zlato (1864): | pa vender je še vselej zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Winkler je dika uradnistva, on vzdržuje sè svojo umnostjo in delavnostjo tri vogle namestnistva Tržaškega; njegova ponižnost in potrpežljivost je vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Fizika (1869): | pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor |
| Stelja in gnoj (1875): | jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata |
| Fizika (1869): | njem pokazuje, veljavno tudi za druge pline. Toplota drži zračne delke tako daleč narazen, da se nam njihova medsebojna privlačnost dozdeva |
| Kemija (1869): | éterni tresaji, ki se nam kakor svetloba prikazujejo, geniti tvarne delke, iz kterih so kemične spojine sostavljene. Ta učinek je tem |
| Fizika (1869): | 16 Pad v praznem prostoru. Ker teža na posamne tvarinine delke ravno tako dela, kakor na njih več, ki se skup |
| Fizika (1869): | 98. Mislimo si tedaj o določenem prostoru (Pod. 97.) štiri delke a; ti delki nemajo nikakoršnega prizadevanja, v méri strel se |
| Botanika (1875): | vdebeli. Ali to se godi tako, da on privlači galunove delke, ki so v kapljini in ki so njegovej lastnej tvarini |
| Fizika (1869): | kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno |
| Fizika (1869): | se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako |
| Fizika (1869): | smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri |
| Fizika (1869): | ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi |
| Fizika (1869): | v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne |
| Fizika (1869): | sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih |
| Fizika (1869): | B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo |
| Fizika (1869): | tla, kolikor po zimi. Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje |
| Fizika (1869): | prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s številom, ako vsak sumand s številom pomnožimo in dobljene delske produkte seštejemo. (a + b). c = ac + bc. Dokaz. (a + b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c divizor, m + n + p kvocijent, dobimo, ako pomnožimo ter delske produkte druzega pod druzega zapišemo: |
| Zlatorog (1886): | vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da |
| Stelja in gnoj (1875): | se smé le v posameznih primérljejih odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ primérljejih, zlasti v senčnih krajih |
| Gozdovnik (1898): | v oblast pa v hudičeve roke. Jaz se odrečem svojemu deležu. Vzemite si ga zá-se, ali pa ga dajte drugim. « Baš |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje soseske to andoht oppraviti, inu teh SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | more teh SS. odpuſtekov , duhovneh gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres pluzh jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela, inu ſhaloſte dejlęſhn, inu vonder serza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové |
| Oče naš (1885): | imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In |
| Gozdovnik (1898): | njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima |
| Pozhétki gramatike (1811): | lublen per Bogu; tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno |
| Divica Orleanska (1848): | mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake |
| Ta male katechismus (1768): | smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomaganje imeti obetajo; od mojeh zhednoſt pak se namujajo nezh dejleſhne sturiti. Jeſt namaram nezh ſa njeh ſdihuvanje, katiri to hudobno |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje |
| Ta male katechismus (1768): | v' vizah, inu virni Kristiani na ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony |
| Ta male katechismus (1768): | njeh bli sami sturili. Na kolkajn viſh se ptujeh grehov dejleſhni sturemo? Na devet: I. Skus svjetvanje. II. Skus ukaſanje. III |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu te susebne pomuzhe S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona se dejleſhni ſturili, tok bodo perserzhnu oppominani ſlaſti te nasledne rezhy dapolniti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo ſagvishani, de se dejleſhni ſtureè uſſeh S. Mash, katire bodo ſa lete Brate, ina |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | takega Brata, ali Seſtro po smerti bero, katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in |
| Pozhétki gramatike (1811): | al eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje deléshjov. Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant, rendant, le nikol ne ſpremeni |
| Pozhétki gramatike (1811): | fasse, de ſturim: étant, que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama |
| Pozhétki gramatike (1811): | ils aiment, finissant, ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen |
| Pozhétki gramatike (1811): | je savois: védel ali snal ſim. 2. Od ravno tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhávni naklon. Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejel; rendrai, bom vernil, rendrois, bi vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant |
| Pozhétki gramatike (1811): | souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim glagolam être ſe ſklada |
| Pozhétki gramatike (1811): | Des hommes lisant, Des femmes lisant. Spomni ſe, de nameſtno deleshje v' Franzoskimu ni nizh drugiga ko ravno to ſdaino deléshje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vdarjam: bâton, paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje glagola croître |
| Pozhétki gramatike (1811): | SHESTA STAVA, Sheſto pleme beſedi, Deleshje. Deléshje je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih |
| Pozhétki gramatike (1811): | vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi. J'ai écrit une lettre, piſal |
| Pozhétki gramatike (1811): | piſma. Une lettre je shenſko, des lettres je mnoshno: ino deleshje écrit ſe ne gane ino ne ſklada, sa to ker |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant, vrazhajózh, vernejózh Preteklo. Rendu, rendue, vernen, vernena Ayant |
| Pozhétki gramatike (1811): | naravja, vſtréshe vſim ludem, kader kól more, ta obligeant je deléſhje, ktiro ſe vpravla in ſklàda s' tout le monde. Preteklo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje glagola croître, raſti, hôtel, dvor velko prebivalſhe, velko goſtiſhe; bôtellerie |
| Pozhétki gramatike (1811): | branjam dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | la, les, nous, vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi. J'ai écrit |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh predhája pred deleshjam. Isglédi. La lettre que vous avez écrite je l'ai |
| Pozhétki gramatike (1811): | ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni ima dva deleshja, bénit. bénite, slhégnan, shégnana, (: bolih, ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | toliko misel”. Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin. Vsak deležnik rokodela ali tergovine iše — in to je naravno — le sebe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | postal njih lastnik s tem, da je vplačal določen iznesek, deležnik večjih prevoznih, obrtnih ali trgovskih podjetij. Dohodki od vsake posamične |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlani ſhe pred novim letam od natiſa (is Dunaja) na deléshnike, (kterih je doſadaj 273), s popiſam krajnſkih zerkva, kteri tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ste dve drugi, tudi visoko čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz Šneperka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemarnoſt paſtirjev in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtépe, ni lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki v paſhnji vshitek odtegnejo, ki vezh glav paſejo, kakor njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi čas noviga naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi čas noviga naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do sadnjiga Kosaperſka oſtane, bo ſhkoda, ki jo je tózha deleshnikam prisadela, povernjena, tóde ſhe le jeſen, kader ſo she vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe bi jih pa vtegnilo premalo biti, tako bi ſe deleshnikam vſe tó léto poplazhati ne moglo, kar jim gré, sató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de |
| Zlata Vas (1848): | blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za |
| Zlata Vas (1848): | in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki so |
| Zlata Vas (1848): | prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo. Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti dali |
| Zlata Vas (1848): | sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar |
| Divica Orleanska (1848): | naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati |
| Ta male katechismus (1768): | ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve |
| Pozhétki gramatike (1811): | poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne klizhemo tiſte iména, ktire poménio |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor la plupart de, vézhidél, un infinité de, bres ſhtevila. Delivne imena, sa ktirmi hódi mnoshno imé, hozhejo imeti glagol in |
| Pozhétki gramatike (1811): | et demie, poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne klizhemo tiſte iména, ktire poménio |
| Pozhétki gramatike (1811): | des enfans sout legers, vezhidél otrók je nemaren. Opomin. V' delivnimu poménu predſtavlajo perlogu zhlén de tudi v' mnoshnimu ſhtevilu, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | DELITVA SVETIN IN POHVALNIH PISEM za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in |
| Botanika (1875): | ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen |
| Zoologija (1875): | v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storí. ” J. Koseski. Osnanilo novih poſtav na Krajnſkim sa letno delitvo daril (premij) sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali |
| Fizika (1869): | 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere |
| Fizika (1869): | n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski |
| Astronomija (1869): | ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst na-nj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tu pak uſſe dęlla taiſti ſami. inu edini Duh, ter dejly uſſakimu, koker on ozhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgn Vſelej s'modro roko dejly; Ne tok', koker li mi voſhimo. Ampak ked ſe 'mu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgen Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor ſi mi voſhimo, Ampak ku ſe 'mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri |
| Fizika (1869): | na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne so |
| Fizika (1869): | imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely Zelu Meſu, no Kry, Tist', ko od Marije Biu rojen |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kristus Syn Boshji tam v'Svetim reſhnim Teleſu, Sa shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely Zelu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Krotkust, ponishnost imeti, Smaſo, poterpeshlivost, Brumnu, no ſvetu shiveti Tu dely Boshia milost. K'dir' dobru ſerze ima, Skus pomozh Boshio |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako |
| Botanika (1875): | dve ali na štiri stanice, ktere se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni |
| Botanika (1875): | in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline |
| Botanika (1875): | se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi |
| Gozdovnik (1898): | nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şam ſebe tako nikdar niſim glaſil, In tazih imén nikoli deljil, Kar je kdo hotel to ſim vſelej mu bil, To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti |
| Valenštajn (1866): | istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz |
| Zlata Vas (1850): | časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice za take priložnosti, za |
| Astronomija (1869): | kteri del celega kroga je kak lok. V ta namen delimo celi krog na 360 enako velikih delov, ktere imenujemo stopinje |
| Astronomija (1869): | nam je najbolj ugoden in varen pripomoček za to, da delimo čas na daljše in krajše dele. Vendar pa gledamo pri |
| Astronomija (1869): | veliki polovici, namreč na severno in na južno poluto. Polutnik delimo kakor vsak krog na 360 enacih delov ali stopinj, kterih |
| Astronomija (1869): | srednji solnčni dan ali z eno besedo dan, ki ga delimo na 24 ur. Precej se vidi, da je pot OAWQO |
| Astronomija (1869): | enako oddaljen od tečajev, — tako imenovani ravnik ali polutnik (ekvator) — delimo na 360 enakih delov ali stopinj, in če vsako stopinjo |
| Astronomija (1869): | četrti del največega kroga, ki drži skoz oba zemeljska tečaja, delimo na deset milijonov enacih delov. Če pa največi krog, ki |
| Zoologija (1875): | Z obzirom na te razmere med žuželkami in njenimi mladiči delimo ne baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje. 1. Ličinke |
| Zoologija (1875): | se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu. Mekužce delimo na dvoje, namreč v take, ki imajo več ali manj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zove se njega imenovna ali nominalna vrednost (Nominalwert). Državne papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali obligacije (Obligationen) in srečke (Lose |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojim nebeſhkim Ozhetu nizh saſlushenja ne boſte imeli. “ „Kedar vbogajmé deliſh; naj ne vé tvoja leviza, kaj tvoja deſníza ſtori, de |
| Divica Orleanska (1848): | morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri |
| Ta male katechismus (1768): | urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti |
| Genovefa (1841): | zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez |
| Roza Jelodvorska (1855): | grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo |
| Rudninoslovje (1867): | se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno di Napoli, — lettere del professore Giovanni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gotovo priti, de se bojo postave določile in potem plačevanje delnic ali akcij pričelo. Odbor deležnikov slov. glediša. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem, Vam izročujem svojih 10 delnic v darilo častitljivi družbi'' — Slava! — Novoizvoljeni odbor čitavnični je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico, za 5krat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino njegovih dél; pa reſ naj bi vſe bilo, ſam ſebi ino ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere |
| Biblia (1584): | ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe k'njemu Shimn Peter: Goſpud ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka |
| Robinson mlajši (1849): | pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako |
| Robinson mlajši (1849): | polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno |
| Stric Tomaž (1853): | Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni bilo dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala |
| Blagomir puščavnik (1853): | neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. |
| Gozdovnik (1898): | v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati |
| Biblia (1584): | v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil |
| Biblia (1584): | je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho |
| Biblia (1584): | v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ga je ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes |
| Ta male katechismus (1768): | VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah |
| Ta male katechismus (1768): | taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje |
| Ta male katechismus (1768): | od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. |
| Ta male katechismus (1768): | nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta- |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nauki, rasdjal bo sanke ali saderge pregreſhniga ſerza s' zhudnimi délami in ſvetimi zhednoſtami, odreſhil v' ſushnoſt ˛Satana vklenjene boshje otroke |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſu po zeſti ſtlali, polepſhajte vi njemu ſteso s' dobrimi délami, s' molitvami, s' poſti ino s' vbogajme-dajami. Vsemite ſi v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobri deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti |
| Ta male katechismus (1768): | ima Sabboth, tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti, koker se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | une v'gnado goriuſet, bo ta is uſſemi svojemi dobremi dellami ſaverſhen; ſakaj njegovu pogublenje je bliſu, v' katiru se bode |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga |
| Blagomir puščavnik (1853): | na tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik |
| Ferdinand (1884): | in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil |
| Ta male katechismus (1768): | prave ta modre mosh Ekleſ. na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje posledne rezhy. inu nabosh vekumej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | unu mojega Syna ſhivlenje je blu polnu kriſhov, inu v' dellah sem jeſt ſhivela od mojeh mladeh dny. Uwoshtvu, pregajnanje, fanezhuvanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah v'muji, inu skushnoſti teh rezhy, inu zhasov tem mlajshem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri bi njemu dobru dapaduv, inu ſe rovnov po dobreh dellah. Lete rezhy ti govori, inu oppominej: v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nebeshku Krayleſtvu. Od katirih pravi S. Duh: v' vſih tvojih dellah ſpomni zhlovek! na tvoje posledne rezhy, tok nabosh greshiv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojimi Angelzami: inu tedej bo on uſſakimu povernuv po njegovih dellah. |
| Biblia (1584): | ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan |
| Sacrum promptuarium (1695): | kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je |
| Ta male katechismus (1768): | tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti |
| Divica Orleanska (1848): | jez ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc |
| Robinson mlajši (1849): | zdelo, da bi to za njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej |
| Blagomir puščavnik (1853): | nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. |
| Maria Stuart (1861): | ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano pravo Spueved al pokvero inu taku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel |
| Zlata Vas (1848): | mislil, de je Ožbè sebe in svojo drago ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej se je tako previdil, de so |
| Divica Orleanska (1848): | spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati |
| Sacrum promptuarium (1695): | je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj |
| Roza Jelodvorska (1855): | dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo , Netrudni deklizhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes |
| Ta male katechismus (1768): | be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' |
| Ta male katechismus (1768): | svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh |
| Genovefa (1841): | sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim délu ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv |
| Zlata Vas (1848): | truditi! “ Ubogi pa in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina |
| Robinson mlajši (1849): | tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po |
| Čas je zlato (1864): | potrebi. Od tega bomo pozneje dalje govorili, zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako |
| Robinson mlajši (1849): | smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun |
| Fizika (1869): | ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo |
| Fizika (1869): | 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi |
| Botanika (1875): | redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače |
| Botanika (1875): | listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves |
| Fizika (1869): | počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na telo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi |
| Botanika (1875): | Pa naj bo temu tako ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bi znali poštenemu možu krivico storiti; naj se s svojim delovanjem še bolj razodene, kdo da je. ” In ta volilec je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | postavi“. (Slomšek. ) V kaki zvezi je pouk z vsem vzgojnim delovanjem, razložilo se je obširno že v prejšnjih odstavkih (29. in |
| Fizika (1869): | konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in nekoliko odvisencev sklep napravili, kateri bode nova zapreka literarnemu delovanju Matičinemu. Zato zunanje ude Matice že sedaj opomnimo, naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delovanju, ne pa spekulaciji in da je tudi proti pravilom”. Glasovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na slovstveno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali bode |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sveta na dušo, po drugi strani pa je orodje dušnemu delovanju navzven. Kolike važnosti je živčevje za razvitek psihične delavnosti in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da dela ono, kar ima pozneje veljati za pravilo njegovemu delovanju. Gojenec se navadi, da dela vse o pravem času, na |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja |
| Botanika (1875): | in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ŞHOLA. (Na dalje. ) ˛Shéſto nedeljo. Per kmetiji potrebno orodje in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte |
| Zoologija (1875): | obratno kakor sile. Torej bode na krajši vodovi rami bc delujoča sila, ako krene daljšo ramo ac, točki a podelila hitrost |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | porcelanastimi izolatorji previdenih koléh do lnomosta. Semkaj prenesena elektrika (električna delujoča sila) se porablja nekaj za to, da goni motorje za |
| Kemija (1869): | lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner |
| Fizika (1869): | učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo |
| Kemija (1869): | je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | habe ich mit vielem Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vergnügen durchgelesen und ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nedoločnem naklonu ali načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das |
| Ultra! (1867): | naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam |
| Rudninoslovje (1867): | lúskastih kristalih, sveti se kot steklo, a vleče malo na demantovo sijajnost; barve je lazurne, i tudi raza je taka, samo |
| Rudninoslovje (1867): | Glede kakosti razločujemo 5 vrst sijajnosti: 1. Kovinsko (Metallglanz), 2. demantovo (Diamantglanz), 3. tolščéno (Fettglanz), 4. stekleno (Glasglanz) i 5. biserno |
| Rudninoslovje (1867): | dá popolnoma določiti, sijajnost n. pr. omahuje med kovinsko i demantovo. Mnoge rudnine imajo na kristalnih ploskvah drugo sijajnost a na |
| Rudninoslovje (1867): | kot biser, a inače kot steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost. Tinjec je bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot |
| Rudninoslovje (1867): | smirkom brusijo jeklo i druge drage kamene, celo demant, a démantovec ima od tega svoje ime. Najlepše safire i rubine dobivamo |
| Rudninoslovje (1867): | sosebno zelene i sive, imenujejo se korund sploh, a rjave démantovec (Demantspath); oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova zvrst |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor k junakam Grobničkiga Polja, od kterih verli pévec Dr. Demeter lépo poje rekoč: Sretan, komu nebo poda Ko ovima |
| Kuharske Bukve (1799): | 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi |
| Pozhétki gramatike (1811): | different: celui-là pleuroit tujours, celui-ci rioit sans cesse, Héraklit in Démokrit ſta bila zlo naſprotniga naravia: uni je védno jokal, ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | iz Ljubljane. Udeležili so se koncerta samo zadnji trije. Najbolj demonstrativno je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka meščanske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Čehi niso še zabili svojega Palackega in Riegerja, da bi demonstrativno napivali Sladkovskemu, kakor mladoslovenci dr. Vošnjaku? Da je dr. Zarnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Lahi so tedaj ukupili prostore v klopéh, da so jih demonstrativno prazne pustili; tako tudi lože, kolikor so v njihovi oblasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koj prav perkupili; obljubljeno peſim s veſeljem prizhakujemo. ― Goſp. J. Demſharju: Vſe njih piſanja bodemo ob ſvojim zhaſu s radoſtjo natiſnili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ich gratulire zu dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati |
| Zlata Vas (1848): | sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si ga bil pridobil, akoravno mu je bil denar nad vse, ker mu je bil pot, da nasiti svoja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | učil te bom, tudi polniti jih, kajti jaz znam delati denar. Ker te dve reči druga drugi pomagate, bilo bi prav |
| Pripovedke za mladino (1887): | kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za |
| Pripovedke za mladino (1887): | če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je |
| Divica Orleanska (1848): | moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej. Ona pa je porok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je ni veliko bilo, smo jo pa po |
| Divica Orleanska (1848): | srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga |
| Divica Orleanska (1848): | tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj dobiček, temuč |
| Čas je zlato (1864): | pa saj ni smel! Dobre volje mu ni manjkalo, le denarja ni bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor bi bil |
| Sveti večer (1866): | dete izredila. Vzela sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije tedni, sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato |
| Pripovedke za mladino (1887): | trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina |
| Zeleni listi (1896): | motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete in ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še kdaj, Da brez dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto da bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto, še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva |
| Zlata Vas (1848): | preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice |
| Zlata Vas (1848): | Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga bo po 5, tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si jez v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | listopada v Terst šel, de jih je zmenjal za cesarske denarje. Tudi pravi, če mu bo létas ta kupčíja dobro znêsla |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Achan sa ta shkerlatni plaish, sa to slato ſhybo, inu dinarje, katire try rezhy je on biu zhes Boshjo sapoved vkradv |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta nar hudobneſhi gratou, temuzh s' zhaſam. Pervezh je te dinarje shelnu vkup grabu, katiri ſo bly sa to potrebſhnino Chriſtuſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta sa ena najavera? ni ſte le vy te dinarje Judeshu ponudli? niſte levy tiſte nemu gor naſhteli? ni ſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti, katiri ſe ni sa slatarm podau, inu ni na dinarje, inu shaze savupou. Srezhen je tiſti, katiri tu bogaſtvu taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh je nasai perneſsu te dinarje, katire je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je ta ſhtraiſinga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na bilu. Od tiſtiga dne, ko je biu Chriſtus sa dinarje isdan, ni nezh taku ſkriuniga, kar bi ti dinarji na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt oblubim, de jih bom vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § |
| Tine in Jerica (1852): | mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler bo mož bolan, po moke in mleka večkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta mož slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja |
| Stric Tomaž (1853): | mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem denarjem bi pa potem kje kak kraj kupila in tje vse |
| Revček Andrejček (1891): | lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje |
| Gozdovnik (1898): | brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati. On je tiſti, katiriga je ta lubesen pruti tim dinarjam v'eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je s'tim v'tih uſtah te vlovlene ribe naidenim dinarjam sa tebe, inu sa ſebe enako moſtovino plazhat reku. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh use prov stu- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhpiz ſkrivoma bres vſiga pomiſlika predati, ino ſi s'tem dnarjam poſebej dober grishlej kupiti, zheſar je ji nar bolj diſhalo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | juhe sarieſla; nar vezhi veſelje imela je revesham s' kakim dnarjam pomagat', ki ga je ſama prihranila. Zhe je pa ravno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je ſpomnila, koljko dobriga bi bila lehko s'tem dnarjam ſtorila, kedar njo je kaki vboshzhek sa boshji dar poproſil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de |
| Zlata Vas (1848): | uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še |
| Zlata Vas (1848): | obljub deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè |
| Zlata Vas (1848): | so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da veš. Menda mi še nikoli ni bilo treba toliko denarjev, kakor ravno sedaj. ” „Tudi za to ni treba več skerbeti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati |
| Oče naš (1885): | dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega otroka nima. In njegovo srce želi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2 skledi inu te bo an Mosh srezhou sano moshno denarjou on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne |
| Najdenček (1860): | je umen, pa lakomen mož. Ne gré, če ne vidi dnarjev na mizi”. „Ne skerbi, Anže; imam nékaj dnarjev pri sebi |
| Najdenček (1860): | je pregovoril in mi obljubil, mi kadar se vernemo, toliko dnarjev dati, da si bom mogel v svoji domovini posestvo kupiti |
| Najdenček (1860): | iz njega gledal. ” Tako so se še dolgo od zgubljenih dnarjev in od kupca pogovarjali. Prosil sim poln radovednosti za novice |
| Najdenček (1860): | njemu prišel. Sto goldinarjev vsak mesec! Še nikolj nisem toliko dnarjev v kup imel, kar sim živ, zdaj bi imel pa |
| Najdenček (1860): | radovalo, zakaj svesto sim smel upati, da mi bo gospodar dnarjev veliko plačilo dal. Spomnil sim se dolžnosti, dnarje pravemu lastniku |
| Najdenček (1860): | je cele leta pomanjkanje terpel, je kaj posebnega, na enkrat dnarjev dobiti. Moje serce se je veselilo in radovalo, zakaj svesto |
| Najdenček (1860): | ne vidi dnarjev na mizi”. „Ne skerbi, Anže; imam nékaj dnarjev pri sebi; prav lepo ga bom prosila, gotovo bo prišel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano shumo dnarjou, te dnarje pa vi restaleita mad te boje noi zerkvam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obieuno panase knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh use prov stu- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na stari rimski vodnjak zadéli, v kterim so okoli 60 dnarov rimskih cesarjev od 14. do 284. leta po Kristusu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih |
| Oče naš (1854): | Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še |
| Oče naš (1885): | Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | yh je v'tempel vergu, sapanou, inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na Boga, ſe na gleda na hudizha, de ſe le dinarji sa igraine, sa prausetnu oblazhilu, sa pianzhveine, sa dober shiveſh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu masilu bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim bogim dati. On je tiſti, katiriga je ta lubesen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni nezh taku ſkritiga, kar bi ti dinarji na neſhli, ni nezh taku sapertu, kar bi en slati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa dinarje isdan, ni nezh taku ſkriuniga, kar bi ti dinarji na svedeli, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v'tempel vergu, sapanou, inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe vi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lakomni, ali potratliv biti: temuzh ſębi, inu drugim s'ſvojimi dnarmi dobru ſturiti, je poſhtenu. Ta movzhezhi otrok. Enu deklé je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſkerbnu nato paſl, kajseno utrato bi njegovi otrozi s'timi dnarmi dęlali, je k'njim rekati, kader ſo enkrat vſi ſkupej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kraljevizh právi. „Poſhteno mu bom odrajtal! je djal, ino s' dnarmi ſkokama leti, kakor bi jih bil vkradil. Vuzhenik ſo práſhali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodo, ki ſe je ſkosi ogenj pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj je tudi dolshna, neſrezhnimu bratu, kteri pogori, toliko v denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan |
| Kemija (1869): | niklja in 1 cinka. 7. Srebro in zlato v novcih (denarjih) in v drugej srebrnini in zlatnini nikdar ni čisto srebro |
| Kemija (1869): | zvezni ali novi pruski tolar 18,5 grama. Srebro v teh denarjih je 14,4 lotno; stari pruski tolarji so bili kovani iz |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da uradni listonós mnogo denarjev seboj nese, in želja po denarjih ga je k temu groznemu činu nagnala. Povezek z denarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | on en gerd gręh. Ti ſam moj ſyn, ſi ſvoje dnarze bobru obernil; ker ſi ti take rezhy sa taiſte nakupil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt snam jesik bruſsit, koker en Doktar. Jeſt bom moje dnarze toku lohká sapravil; mi ne bo nikoli tręba , tih pjavk |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhkilaſte, ſhkerbaſte kluzharize na gobovim gradi pod novim Męjſtam ene dnárze prejęl, inu de ſim jo verjęti ſturil, de bi meni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato hvala Bogu! da se tudi pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 15. tega mesca, kteri naukaže nektere ravnave, kako se imajo denarne zadéve našiga cesarstva v red djati: 1) deržavni papirni denar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj priporočil mu je dal Polikarp do raznih kristijanov pa denarne pomoči. — Ko se je že vse vernilo v hišo, stal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | obsodila; lastniku časnika „Correspondant” Douniolu je odpustil ječo, globe ali dnarne kazni pa ne. Najnovejše novice iz Pariza pa pravijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bilo blizo 16.000. — Že več let so na Dunaji velike dnarne loterije, kterih dohodki (to je, kar čez izplačane srečke ostane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | občil, trgovstva, brambe in pospeševanja dela. — Predmet posebne pazljivosti bode denarni stan uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | svoje pošteno ime ali pa proti zastavi kakega imetka v denarni zadregi denarja na posojilo dobili, ni čuda, da padajo odrtnikom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | v kratkem važnejih stvari. Ljubljanska okolica dobila je jako važen denarni zavod, namreč kmetijsko posojilnico. Kmetijstvo hira ravno na tej bolezni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Obseg: Kmetijske založnice ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko |
| Kemija (1869): | colni funt čistega srebra — ta razmera se imenuje: novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako tedaj pravim: Avstrija ima novčno |
| Kemija (1869): | grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej marka, sedaj je pa colni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in vse druge, denarno vrednost imajoče stvari, katere ima kdo ali v svoji posesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico, za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gré kdo v ptuje dežele, mora navadni pôs imeti. — Minister denarstva je na znanje dal rajtingo pretečeniga léta 1849. Vsi dohodki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tile: pervi minister je Aberdeen, unanjih oprav Rusell, notranjih Palmerston, denarstva Gladstone, vojništva Herbert, scer so še Granworth, Graham, Newcastle, Granvili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Jedro tega programa je „svoboda po sili”. O žalostnem stanji denarstva, da bode konec leta spet primanjkovalo 50 milijonov in 781.074 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na |
| Kuharske Bukve (1799): | pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en ma- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poshegnaj shivino in polje takim domazhinam! (Zheterti dél v prihodnizh. ) Denkov Tone. (Na dalje. ) Tone je s ſvojim goſpodam tri leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu |
| Sacrum promptuarium (1695): | In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes |
| Sacrum promptuarium (1695): | non patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru |
| Sacrum promptuarium (1695): | omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po |
| Ultra! (1867): | na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan, Vorsprung, Hervorragung |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene od glagola par, vorrücken, zato parvatas, parvan |
| Fizika (1869): | 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. |
| Fizika (1869): | 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora |
| Fizika (1869): | Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. |
| Pozhétki gramatike (1811): | slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi narbol ſtranpotno bilo, ako bi kdo ta jesik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ shaloſten na glaſ ſpuſtí jok: „Mojiga ſina ſuknja je ! Derézha svér je mojiga Joshefa rastergala! “ Dolgo zhaſa je ſvojiga ſina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih saſtaja, prozh jo napeljuj, grabne pa, ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila |
| Genovefa (1841): | bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel |
| Gostačeva hči (1891): | in tolikrat tako rodovitno mu primakal, narašča sedaj naglo v deroč potok, ki čimdalje burneje skokota, čimdalje glasneje vrši in bobni |
| Gozdovnik (1898): | svojem toku pridobival še druge vode, preden je bil tako deroč. Neka vrsta surovih mostov, obstoječih v dveh podolgoma skupaj djanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hval'jo svojo srečo. — Nas valovi scer ločili Bodo časa zdaj dereči, Pa nauki in sveti mili Tvoji vedno nam svetili Bodo |
| Bore mladost (1862): | vodi. Lahko noč! " Komaj to izgovori, že vranec brede skozi dereči hudournik. Gregor pa v nesterpnem strahu gleda za gospodom, ki |
| Bore mladost (1862): | ni mogoče. Ta mi je nocoj dal silno moč, premagati dereči hudournik. Danes sem zopet bolj boječ, kakor serčen. Ne vem |
| Razne dela (1870): | vije silno, silno — (Jovana spremi te besede z gibanjem strastnim. ) Dereči skup se naši bližajo — O njemu so — vse krog so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ena terpęzhnoſt v' tebi spejnat. Koker pruti enemu potoku, inu derezhi vodi jèspize, inu kole uwyash, de se na tvojo snoſhęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | o povódnji vlíje, Is hríba ſtérmiga v dolíne pláne , S derézhimi valóvami ovije, Kar ſe mu soper ſtavi, ſe ne vgáne |
| Ferdinand (1884): | pogleda ter reče: »Poberi se izpred mojih oči, strupena kača, deroč tiger! Ne stopi mi nikdar več pred oči! « |
| Robinson mlajši (1849): | bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri v' ovzhjim oblazhilu k' vam hodijo, snotrej pa ſo derezhi volkóvi! Is ſadu, to je, is njih del jih boſte |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duſhen mir poderli, vam zhaſno ſrezho ino vezhno isvelizhanje kakor derézhi volki rastergali. — Vodite pa tudi vi ſtariſhi ſvoje otroke, vi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ktéri s' ſvojimi hudobami isvelizhanſko ſrezho poſhtenih kriſtjanov tergajo, kakor derézhi volki pohlevne ovze. Takſhni ſo bili hinavſki fariseji ino ſhtimani |
| Življenja srečen pot (1837): | glave domo. Zele ſoſeſke ſpúntajo, ino prelétajo zele nozhí, kakor derezhi volki, ktiri ſe vſaziga lotijo, kdor jim ne vbeshí. V' |
| Življenja srečen pot (1837): | nezhiſto djanje; ſtraſhno ino gerdo, ko shivi pekel. Nezhiſtnik je derezhi volk med nedolshnoj mladinoj; nevarn je njegov poglèd, ſhkodliva njegova |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje |
| Pozhétki gramatike (1811): | preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje |
| Pozhétki gramatike (1811): | Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | und es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dhurdžati, eine grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 64 kr. 9 kg po 6 desetic velja 9krat 6 des. = 54 d. = 5 gl. 40 kr. 9 kg po 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vas sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo |
| Zlata Vas (1848): | je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi |
| Viljem Tell (1862): | moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako |
| Čas je zlato (1864): | za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Deset goldinarjev vsakemu je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo |
| Deborah (1883): | Za nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ivan ni bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in ſhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę |
| Ta male katechismus (1768): | dushe ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn? Lubeſn je ena od Boga zhloveku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goriuſtajanje tiga meſſa. 12. Inu tu vezhnu shivlenje. Amen. 6. Deſſet Boshjeh Sapovdi. 1. Jeſt ſim Goſpud tvoj Bog: ti nimaſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus Sidon h' Galilęjskimu murju perſhuv v' ſredo krajov teh deſſet mejſt. Inu ony ſo k' njemu perpelali eniga giuhiga, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imęnam Joshef, en shlahtne Deſetak, (tu je en glavar zhes deſſet Kojnekov ) inu en dober pravizhen mosh, katiri je tudi bil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozheſh: — al de meni toku malu saupaſh, to je gerdó — DEŞSETI NASTOP. Baron, Goſpà, Nęshka , pernéjse en gvant na rozhi, vrata |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Baron mi je tudi saſtopit dal. Tihu, raven pride. DEŞSETI NASTOP. Baron , Shushek, Smeſhnava , Budalo, rihtni hlapez. (Baron ſe vſęde |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DEŞSĘTI NASTOP. Tonzhek preblęzhen, Jęrza, inu ti popręjſhni. Tonzhek, inu Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ga ſposna. ) Ha , beſhtja , ſi tukej ? (ga prime sa roko. ) DEŞSĘTI NASTOP. Budalo , Baron , Matizhek: Budalo. Al me niſi k — klizal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo 43 ljudi. — 25. dan Rožnicveta 1844. zvečér ob desetih smo v Jopi iz svetvavnikove (konzulove) hiše odrinili, smo šli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malikvavstva zgubí, so se ljudje dolgo prepirali. Varo govori od desetih, Suida od štirnajstih, še drugi od štirih, treh in nektéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo, pozimi sakan les bi se na tako vižo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Katoliški molitvenik za bolnike v desetih jezikih za vporabo dušnim pastirjem zlasti v bolnišnicah, kakor tudi |
| Gozdovnik (1898): | upala, da je izgledal, kakor bi se bil v zadnjih desetih minutah postaral za celo stoletje. »Kdo vam daje pravico, napravljati |
| Gozdovnik (1898): | »To naprej! imeti ga moram! « »Sokoljeoko je v desetih minutah usmrtil pet Apačev,« reče še Wilson ter hiti za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poginejo; zhe jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da je res Linarju menjal štiri stotake in mu dal desetakov za-nje, „toda dobrih, ne ponarejenih”, pristavil je hitro. Druzega ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prašam dalje: „Od kod ste dobili to škatljico samih ponarejenih desetakov, katera se je za dimnikom skrita našla? ” „Podtekniti se mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrezha ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu je bil ſto deſetakov dolshen. Tega bersh sa vrat sgrabi ino ga daví rekozh |
| Gozdovnik (1898): | trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju |
| Gozdovnik (1898): | v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s |
| Tine in Jerica (1852): | ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa po poti obloshènih oſliz. Tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako naſtopi deſetéro ſtiſk saporedama, ena hujſhi ko druga. Kralj pa oſtáne le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | denárjev ino preblék je ozhetu poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v sedmim 28, v osmim 30, v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72, v trinajstim 75 |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je |
| Genovefa (1841): | téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da |
| Divica Orleanska (1848): | (Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli. |
| Maria Stuart (1861): | Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še |
| Valenštajn (1866): | Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še |
| Zoologija (1875): | drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo, de se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč od hiše |
| Pozhétki gramatike (1811): | DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro oglaſimo en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Deſeto nedeljo. Kako s shivinſkim gnojem ravnati? Kako napravljati ga? Marſikaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako je M |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg? 9 kg po 64 kr. 9 kg po 6 desetic velja 9krat 6 des. = 54 d. = 5 gl. 40 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja 64 kr.; koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove |
| Zeleni listi (1896): | za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete in ne krajcarja več«. »Oh ljuba žena, to |
| Zeleni listi (1896): | Sploh pa mi ni za ptiča«. »Privržite vsaj še eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiers, tretina, le quart, zhetert, le cinquieme, petina, le dixième, deſetina, i. t. d. Tudi ſo ſhe take, ktire kashejo nekſhino |
| Genovefa (1841): | tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kužno truplo razréže, ne teče iz prerezanih žil še ne desetine toliko kerví, in še ta ni kakor pri vrančnim prisadu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino odšteti, da dobiš število 77? |
| Fizika (1869): | tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj |
| Divica Orleanska (1848): | le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim |
| Robinson mlajši (1849): | je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino |
| Robinson mlajši (1849): | reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala |
| Zeleni listi (1896): | cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je |
| Genovefa (1841): | ſerzé neprenehama od negotovoſti in ſtrupenih dvomb (zvibljanj) shgáno. Po deſétkrat na dan je ſvôjiga svéſtiga Volka gledati poſlal, ali ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sató ſo tudi vſi kraji po zeli krajnſki deshéli po deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta. Od Antona Jazbeca tukaj sem kupil za 154 gl. desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamez ima shelesno zhertalo in lemeſh , ki v semljo reshe; deſka, oplas, kosélez In rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v globokejo vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po noſu s kurjim peréſam. 13. Şe mora s déſko ali dilo po podplatih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dekadno število pomnožimo z 10, 100, 1000, ... , ako mu na desni oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba več serca , kot glave. Glave |
| Zoologija (1875): | vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani ſhe pred novim letam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga slrahujte, Kaj knežko je, od mene čujte. « »»Ha! pravo rečeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desne jezdec nek Pridirja v skok, iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo konjka dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teléſa En'gà, ſpuſtiti shnábel shnábla nózhe, Şi 's lév'ga ôzha, déſniga ozhéſa Jok bríſhe , ki'ga 'ſkríti ni mogózhe, Ko vídi V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi desnomi shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje |
| Valenštajn (1866): | osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi |
| Astronomija (1869): | črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej |
| Blagomir puščavnik (1853): | lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega |
| Viljem Tell (1862): | v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in |
| Gozdovnik (1898): | dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is vſiga tega previdi, de mora te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure |
| Rudninoslovje (1867): | navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i |
| Mlinar in njegova hči (1867): | roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si bila? Micka. Saj ste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le: |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku |
| Zeleni listi (1896): | na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bo pravica, Krona naj Jim bo modrost, Sveta vera Njih desnica, Tovaršica učenost! Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj |
| Roza Jelodvorska (1855): | na te zanesem. Da resnico govorim, tukaj je moja viteška desnica. »Storil si«, reče Zorislav, »kakor se poštenimu vitezu spodobi. Pravičen |
| Viljem Tell (1862): | Rudenc. Spoštujem ga, moj meč ga bode branil. Melhtal. Gospod, desnica, ki podvrgla sebi Je pusto zemljo in jo oplodila, Braniti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na sedež nazaj, s kterega se je bila vzdignila, njegova desnica pa je trepetaje segala pod obleko — in ko je končal |
| Gozdovnik (1898): | platno, bile so oborožene z velikim, okroglosteklenim, zlatim lornjonom, a desnica, osvobojena sive glasé-rokavice, ktero je držala levica, vodila je risalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar vbogajmé deliſh; naj ne vé tvoja leviza, kaj tvoja deſníza ſtori, de tvoj dar ſkrit oſtane, ino tvoj Ozhe, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poglej ! Je mamka le pridna sheniza, Bo hzherka nje prava deſniza. L— z. Osnanilo, (Nove molitevſke bukve:) MALI ROSHNI VERTIZ ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tam Sloven'c vesél prebiva, Tam je dom njegov izvirni; Ob desnici, ob levici Križem po zelenim dol', Kakor bčela na cvetlici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Izraelovi otroci gredo po sredi morja — po suhim skozi. Na desnici ino levici jim stoji voda ko zid. Kralj, konjniki, vsa |
| Blagomir puščavnik (1853): | poprej. Bojoželjen sena belega, čverstega konjiča zaženem, in vahtim v desnici jekleno sulico. ” „Borbne trombe zadoné. Zdaj je šlo vse čez |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne gane, zastonj britke solze toči. Naslonjen na levico, v desnici pa goli meč gleda kot zIi duhovi okoli sebe. Roziniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíolo na mehkem sedežu; v levici derži sreberno ogledalce, v desnici pa orožje, ktero nič kaj ne pristuje nježni roki: ostro |
| Gozdovnik (1898): | je bil ves pokrit s skalpi usmrčenih Indijancev, a v desnici je držal s srebrnimi žebljiči okovano puško. Pride blizu, da |
| Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa |
| Viljem Tell (1862): | in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo |
| Gozdovnik (1898): | s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravi: Goſpud je k'mojimu Goſpudu rekuv: ſedi na mojo deſnizo, dokler poloshim tvoje ſovrashnike k' podnoshju tvojih nog? Zhe tedej |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. v'Nebeſe gor je ſhou s'zhastjoi Ozhetu na deſnizo, Od tod bo perſhu s'oblastjoi Soditi skus pravizo. v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtir ovze lozhi od koslov. Dóbre bo poſtavil na ſvojo deſnizo, hudobne pa na ſvojo levizo. “ „Na to porezhe kralj pravízhnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rêzhe Bogomíli, Şe blísha ji, preſèrzhno jo objáme, Molzhé podá deſnízo ji k ſlovéſi, Şolsé ſtojijo v vſákim mu ozhéſi. „O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u. — Kaj tacega |
| Zoologija (1875): | trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo |
| Revček Andrejček (1891): | svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. |
| Gozdovnik (1898): | brž vrne sè vsemi znamenji prestrašenja. »Don Ramon, sennor L. Despierto, sennor Eskribano, o, o, kaj sem videl, kaj se je |
| Gozdovnik (1898): | prestrašna dogodba. Ravnokar nas je vzdramil gosp. stotnik don L. Despierto, ter prinesel poročilo, da zdolaj pri vodi leži mrtvec, ki |
| Gozdovnik (1898): | ležal še zmeraj poleg svoje svetilnice. Stražnik spi. Don L. Despierto prime svojega podložnika za roko, ter ga krepko strese. »Pepo |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je |
| Kemija (1869): | potem se razmoči v vodi ko je tekočina izvrela se destiluje. Izvrelo tekočino imenujemo zdrozgalico ali žonto (Maische). |
| Kemija (1869): | fabrikah iz kuhinjske soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor |
| Kemija (1869): | žveplom spojeno. Iz te zadnje spojine se odloči, ako se destiluje živosrebreni žveplec pomešan z železnimi opilki. Med najimenitnišimi rudniki za |
| Fizika (1869): | Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. |
| Kemija (1869): | dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane |
| Fizika (1869): | diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung |
| Kemija (1869): | Ocet lesni, Holzessig, 510. svinčeni, Bleiessig, 463. Odkapati, destilliren, odkap, Destillation, odkapina, Destillat. Odkisilo, Desoxydationsmittel. Ogelj dušečnati, Stickstoffkohle, 387. Ogelj koščeni |
| Kemija (1869): | pristopiti, potem se tak razpad imenuje destilovanje na suhem (trockene Destillation), ako se pa razkroj organskih spojin godi pri navadnej temperaturi |
| Fizika (1869): | Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser |
| Fizika (1869): | Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische |
| Fizika (1869): | Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung |
| Fizika (1869): | 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati |
| Fizika (1869): | Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar |
| Kemija (1869): | ploč se izdelujejo raznovrstne posode, posebno kotli in orodje za destilovanje, kajti baker ima pred železom prednost, da se dá hladen |
| Fizika (1869): | zavréle žonte (zdrozgalice), in to dosežemo z destilovanjem. Priprava za destilovanje je navadno sostavljena iz treh delov, namreč iz prežigalne posode |
| Kemija (1869): | vnanji zrak ne more pristopiti, potem se tak razpad imenuje destilovanje na suhem (trockene Destillation), ako se pa razkroj organskih spojin |
| Fizika (1869): | se na drugem hladnejem koncu cevi uséde kot droban prah. Destilovanje se pa potrebuje mnogo večkrat, in to vselej, kader treba |
| Kemija (1869): | smo čuli, da se iz nje izdelujejo celo posode za destilovanje. 1 lot izdelane platine ceni se na 9 gold. Na |
| Fizika (1869): | imenitnih tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v tem, da se trdno telo spremení v |
| Kemija (1869): | razkroji. V tem slučaji potem raste množina vodenca. Po dovršenem destilovanji zaostane v valih neko sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano |
| Kemija (1869): | deli raztrgane ržene moke in nekoliko drož, ki ostanejo pri destilovanji špirita ali žganice iz zdrozgalice, to troje se dobro zmeša |
| Kemija (1869): | trojnih osnov, v kterih ni kisleca. Dobé se pri suhem destilovanji dušečnatih organskih teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se za re |
| Sacrum promptuarium (1695): | pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | le travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni |
| Genovefa (1841): | posnám. O Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je |
| Genovefa (1841): | pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta |
| Genovefa (1841): | je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti |
| Genovefa (1841): | vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót |
| Blagomir puščavnik (1853): | še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete. |
| Deborah (1883): | Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti |
| Viljem Tell (1862): | Se ju dotikam — (Zgrabi otroka. ) Hedviga. Mož, kaj mislite? Od detet! Mnih vi niste! Niste ne! V obleki tacej mir prebiva |
| Viljem Tell (1862): | tem, Ki žari tukaj gostoljubno se, Pri drazih glavah vaših detet, ki Se ju dotikam — (Zgrabi otroka. ) Hedviga. Mož, kaj mislite |
| Genovefa (1841): | tudi ſolsé kake neſrézhne matere ali pa kri kakiga nedolshniga déteta? Ne pokashete mi jih, ſe ne úpate, mi jih pokasati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in slabo živeti, vunder toliko mléka, de večkrat razun svojiga deteta, tudi še drugo dojí. — Mina. Tudi pri nas neki kmetovávci |
| Robinson mlajši (1849): | pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri |
| Stric Tomaž (1853): | serce, jih je vendar srečno zmagala in ljubezen do svojega deteta in tem laglje, ker je bilo v veliki nevarnosti. Od |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bilo pa še ločiti morebiti za vselej materi od deteta, naj večjega zaklada na zemlji! Brezštevilnokrat ga je poljubila na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | glavo in vidi, da leži na pokopališči, na grobu svojega deteta. Ali v senjah je našla podporo v Bogu, um se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sina. « Strahú zdaj mati zavpije: »Ktera teh dveh je mojega deteta? Povej mi! Reši nedolžno dete! reši ga vseh teh rev |
| Tine in Jerica (1852): | Malo, ubogo dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef |
| Tine in Jerica (1852): | Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v njenih besedah je bila prošnja in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de je temu toku, koker je bilu njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | syna noi S. † Duha Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se sanaprei nabosh vezh jemluvam guſt: ampak Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshka Kraliza Deviza Marija, jas tabe prosim skues tvoje lubs dietze, katere si ti na tvojah S. S. rokah nosiva prosi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu bo tvoi vou, te S. Krishtof je useu tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cahar. Daš, puškar iz Celovca, za puške. 5. Gosp. Jožef Detelbah, mizar v Gradcu, za mize. 6. Gospa Dorfmeister in nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadnih vertov ſo : Velika in mala ſeníza, mniſhzhek, plesovez, berkles, detol, pogorelzhek, taſhiza, péniza in vezh tazih ptizhkov, kteri od zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena je bila 86 do 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne sluha od nje. Mislite si, da bi dan današnji detelje ne imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bilo izperva že zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in mahovnitim ſenoshetam dôbro de, zhe ſe jih ſpomlad, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je lepó, dobro odrašeno in klasnato. Sená je skupama ; per detelji in travulji se nič ne pogreša, tudi sočivje in opresnina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha od nje. Mislite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je drobne ſemena povalati, de mras kalú ne poterga. Kadar detelo ali kako drugo travno ſeme ſejeſh, ne opuſti njive povalati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ôveſ, pſheniza, ersh; sa temi: bób, grah, lezha, jezhmen s detelo , in sgodni lan. O ſ. Jurji ali o Trojazih ſádi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſho detelo dobra, tudi nemſhki dobro ſlushi. Şeje ſe tudi tako goſtó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med ſeboj rasdelila, in vſak bi toliko semlje s némſhko detelo obſijal, kolikor mu jo je od obzhine padlo, in vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dragi denar v najém jemljejo: ſe koſ semlje s to detelo obſeje, in prilaſta bo dovolj bres vſe potrate zhaſa. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſemena prodali. De ſe pa nobeden teh, ki ſo némſhko detelo vſejali, kaſal ne bo, mu je imenovani Malizhov travnik shiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verhu rumenkaſt perhaja, puſti isruvati in ga dobro poſuſhiti. — Şémenſko detelo ſpravljaj. Hozheſh kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V nekterih krajih se konji poleti v hlevu s travo, detelo, zelenim ovsom, jačmenom alj z zeleno grahorko kermijo. Pri takem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa |
| Botanika (1875): | odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato špičast, bodeč. Pri dnu ali pri spodnjem |
| Botanika (1875): | Hydrangea hortensis), krčno zelje ali sv. Janeza roža (Hypenicum), zajčja deteljica (Oxalis) in mična kamentrica (Saxifraga), ktera ima vrsti, ki rastó |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſako leto 5 — 6 koſhinj, in zhe vſako drugo jeſen detelſhe nekoliko s gnojem potroſiſh, ti ta detela obſtoji 10 do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | več pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez deteljš izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moremo rediti veliko več, ker nam tečne klaje obilo dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za letom sejalo na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo |
| Tine in Jerica (1852): | Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam |
| Roza Jelodvorska (1855): | Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ |
| Ferdinand (1884): | jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče, de le. Pavliha vzame tedaj denar v roko, jo dene čez drugo roko ter reče: ali je v zgornji ali |
| Valenštajn (1866): | srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general |
| Gozdovnik (1898): | vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran |
| Gozdovnik (1898): | nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta, inu Şynú, inu ſvętiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem |
| Fizika (1869): | srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa-ſe grob v' ſkali isſekal. V' ta novi grob ga deneta, ino pred grob savalità velik kamen. Drugi dan ſo ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe jo pod shivino, to je pod drobnizo, in govedino denete, bo vſe gnojno mokroto zhiſto popila in bo vſe vá-ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precedi, - mešati pa se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató |
| Zeleni listi (1896): | človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro |
| Robinson mlajši (1849): | Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V njene glase vtópljena? Slavski govor — ktera Vila Te v détinstvu je učila, De besede vse sladkosti Se v goréči iskrenosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Posebne lepote ste bile dve mizi, ki ju je F. Dettelbach mizar iz nemškiga Gradca na razstavo djal. Pri ti priložnosti |
| Sacrum promptuarium (1695): | Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de |
| Sacrum promptuarium (1695): | Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug vam bò |
| Sacrum promptuarium (1695): | myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dobi državni zbor v obravnavo, so: verske postave, o katerih „Deutsche Zeit. ” tarnja, da jih namestni škof Kutschker je v roke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tem, kdo bode škof Ljubljanski. Na to pa je jela „Deutsche Zeit. ” obirati gosp. knezoškofa rekoč: „Unter der Maste großer Toleranz |
| Življenja srečen pot (1837): | deutſchen Sprachlehre. 8. Broſch. 1 fl. — Theoretiſh-praktiſcher Unterricht in der deutſchen Rechtſchreibung. Darſtellung eines methodiſchen Verfahrens bei dem Rechtſchreibe-Unterrichte in Volksſchulen |
| Življenja srečen pot (1837): | Conventions-Münze). Rußheim (C.) Materialien zu einem zweckmäſſigen Unterrichte in der deutſchen Sprachlehre. Ein methodiſches Handbuch für Lehrer und diejenigen, welche ſich |
| Življenja srečen pot (1837): | Handbuch für Lehrer und diejenigen, welche ſich ſelbſt in der deutſchen Sprache unterrichten wollen. 8 v. II. Theile. I. Thl. Wortforſchung |
| Življenja srečen pot (1837): | Wortſügung, eingerichtet nach der für die Normal- und Hauptschulen vorgeſchriebenen deutſchen Sprachlehre. 8. Broſch. 1 fl. — Theoretiſh-praktiſcher Unterricht in der deutſchen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni biti Deuza alpa Shtanpok belpa Iunz tedei jedi zhier je an thaz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ahačiču in njegovimu sinu, fužinarjama v Teržiču. 2. Gosp. J. Devu, usnarju v Teržiču. 3. Gosp. J. Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu |
| Lohengrin (1898): | to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga |
| Zlatorog (1886): | pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko |
| Lohengrin (1898): | povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi |
| Zlatorog (1886): | Ostrozoba kot volkúlja. Cvéla pa je svetla pómlad V prsih devi zlatolási, Cvela svetlo tudi lovca, Kakor gôri v divnem vrtu |
| Zlatorog (1886): | sveta, »Polna dobrote, »Ti vodi milo »Njegôve pote! »Ti meni devi »Odpústi ljubó, »Da sem priprôsta »In – srečna takó! « |
| Lohengrin (1898): | in laží, Da posreči se osveta mi! (Elza in dve devi, ki jej svetita, izstopijo iz spodnjih vrat. ) Elza. Ortruda! Kje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Preteklo. Rendu, rendue, vernen, vernena Ayant rendu, vernil, vernivſhi Prihodno. Devant rendre, kdor bo vrazhal, vérnil Tako ſe vprégajo glagoli attendre |
| Pozhétki gramatike (1811): | iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu, imaje, imévſhi. |
| Pozhétki gramatike (1811): | prodájavcu. Devant. Marcher devant le Roi, pred kralam hoditi. Allez devant moi, idi pred menój. Après. J'irai après vous, sa vami |
| Pozhétki gramatike (1811): | Preteklo. Reçu, reçue, ayant reçu, prejémal, prejél, a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel. Ta vpréga je sa glágole |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant aimer, kdór bo lubil Tako ſe, vprégajo v' Franzoskim: chanter |
| Pozhétki gramatike (1811): | le libraire, te bukve ſo per búkvenimu prodájavcu. Devant. Marcher devant le Roi, pred kralam hoditi. Allez devant moi, idi pred |
| Pozhétki gramatike (1811): | kaſajózh Preteklo. S'étant repenti, ſe ſkaſajózh, ſe ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti Opomin. Me |
| Pozhétki gramatike (1811): | est chez le libraire, te bukve ſo per búkvenimu prodájavcu. Devant. Marcher devant le Roi, pred kralam hoditi. Allez devant moi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Preteklo. Fini, ayant fini, konzhal. Prihodno. Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal. Ta vprega je sa glagole |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vrata šest čevljev široke, de se lese vun in noter devajo, pa se mora takó zapreti, de ne bo nikjer duška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si, je, so itd. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nije od shlahtih lvdi kaleri isshpenſtam dievajo bodi vhlievah al vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi |
| Zlata Vas (1848): | in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog |
| Zlata Vas (1848): | spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako |
| Gozdovnik (1898): | čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v putru zarumeniš, v juho deneš, ktero, ko v skledo devaš, s kervjo zmeraj in na v skledo djane ribe vli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in spet v hladno vodo položi. Ko jih v skledo devaš, jih dobro ožmi, z jesiham poli in na mizo daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe dévati, dokler ſe vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne |
| Valenštajn (1866): | paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo |
| Valenštajn (1866): | proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Valenštajn (1866): | v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve |
| Valenštajn (1866): | so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rezh — Vidite, to je ſromazhija na kmętih — Sdej jęj dam devęjt ſtó ranſh gotovih, inu sraven eniga vòla, dve kravize, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Drugih devęjt ſtó — kar bova vkup perdęlala , bo pak obęma ſliſhalu — kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj padla , inu je bla potler predána Matiju Satilniku sa devęjt inu ſhędeſset ranſh. Sdej Juri Kopriva naprej pernéſse, de je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | snasica! Tako so z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem |
| Robinson mlajši (1849): | se ravno na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhédeſet, ſedémdeſet. oſemdeſet, qutre-vingt dix, vent, mille, un million etc. devédeſet, ſto, tavshent ali jesár, million i.t. Imena redovnih ſhtevíl obràsimo |
| Robinson mlajši (1849): | niše nič ni védel. Pri nas še je le blizo devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvojo ljubo deshelo, ino de bo ſhtiri ſto ino devetdeſet let po tem Odreſhenik na ſvet priſhel. Ta obljuba ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šestere za ravno tisto ceno , ktéro je popred za vsih devetero imeti hotla. Kralj , ktérimu so se bukve zavoljo manjšiga števila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſi poldrugo uro od Ljubljane, na veliki zeſti proti Krajnju, devétero kmetijſkih pohiſhtev pogorélo. Şhkoda je velika; nar shaloſtnejſhi je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno tisto ceno, za ktéro bi bil malo pred vsih devetero dobiti zamogel. (Dalje sledí. ) ˛Stare povéſti is ljubljane. (Veliko obhajílo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisárja, je prinesla neka stara baba rimskimu kralju Tarkvinju pervimu *) devetero bukev, terdila je, de so Šembiljske, ter mu jih za |
| Pozhétki gramatike (1811): | DEVETA STAVA, Deveto pleme beſedi. Vés. Do ſdaj ſmo vidili, kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jokajte nad menoj; ſebe le ino ſvoje otroke objokujte. “ Okoli devete ure pred poldnem ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtu imenovanih isgovórov, s kterimi ſe lenuhi radi isgovarjajo. Zhutimo devétiga isgovora reſnízo, ktera, deſiravno huda in velik sadershek ſadniga drevja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v tem času so dali se kerstiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v šestim 20 , v sedmim 28, v osmim 30, v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72 |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidili. (Baron ſvojo Goſpó pod pasdigo pęle, inu vſi gredó. ) DEVEJTI NASTOP. Matizhek , Nęshka , inu Tonzhek. Matizh. (jih pozuka , inu nasaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (na ſtran. ) Neſlanarije ! (Baron inu gnadliva Goſpá ſe vſędeta) DEVĘJTI NASTOP. Baron, inu Goſpá ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka ſtęzhe v' utizo, kęr je Jęrza, Gaſhper, inu Tonzhek. ) DEVĘJTI NASTOP. Baron , Matizhek. Baron. (Matizheka prime. ) Matizh. (ſtury, koker de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev |
| Divica Orleanska (1848): | Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od |
| Genovefa (1841): | je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegov verstnik, in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo poslal, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante, devètnajſt, dvajſet, trideſet, ſhtirdeſet, pédeſet, soixante , soixante et dix ou septante |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetje sazhudili, in oſhaben Jaka sakiſal, ko njim vpraſhvavez rezhe: devetnajſt tavshent let in nekoliko dni! J. N. Sméſ. (Letaſhno léto |
| Tine in Jerica (1852): | Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in v sedanjim, to je, v devetnajstim stoletji je pa 260 milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran |
| Deborah (1883): | Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja |
| Genovefa (1841): | ſam daje. Njéne beſéde vezh dôbriga délajo, kakor moje pridige. Devétnajſto poglavje. Gola konez. Kadar ſo ljudje is ſôbe od grofinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolg, je vès vnet in pa otékel. Tretji vamp ali devetogob je raztegnjen, od zunej večidel vès vès terd; prerezan pokaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piča najde. Terd in suh ali pa mehák in vlažen devetogob se ravná po zavžiti suhi ali pa bolj vodeni klaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lih nima vselej teh znaminj, in včasi se clo v devetogobu mehkejši in bolj kašnata piča najde. Terd in suh ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bulast, mehurjast. Od todi je ta bolezin dobila imé, deje devetogobnica, devetogobna sušica (Löserdürre), de si lih nima vselej teh znaminj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesó ogledovati? (Nadalje. ) Pri ogledu takih goved, ki so po devetogobnici ali goveji kugi poginile, se vidijo te le znamnja: truplo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te le znamnja: truplo ne gnjije in ne smerdí po devetogobnici takó naglo, kakor po vrančnim prisadu; trebuh je bolj vpaden |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pra svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah tv |
| Genovefa (1841): | krepoſti in obzhinſki prasnik poſhtenoſti in veſelja vſih shená in devíz obhajale. Vſe ſo bile v ſvôjih naj lépſhih oblékah napravljene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo |
| Valenštajn (1866): | ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz |
| Lohengrin (1898): | možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne |
| Genovefa (1841): | dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne |
| Divica Orleanska (1848): | v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni. |
| Divica Orleanska (1848): | Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz |
| Divica Orleanska (1848): | ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se |
| Divica Orleanska (1848): | kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti |
| Divica Orleanska (1848): | Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In |
| Divica Orleanska (1848): | našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſe perpravljati, de ſe nam ne bo godilo kakor norim devizam, ki ſo preposno na sheninove vrata terkat priſhle, in ſo |
| Življenja srečen pot (1837): | De bi bres vſih poſvetnih ſkerbí Bogu ſlushil, ſvojo ſeſtro devizam isrozhí, ki ſo v' ſveti druſhini shivele; on pa v' |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | se dan; * zhes vse posvejtne shaze * je en’ divishku seze. * Divizam glih nima zel nezh ta svejt. 2. Divishke ſtan * is |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pred vsem’ ſhenam’! Kok’ tvojo britkuſt popisal? O narlepsh’ med’ Divizam’! Koker morje je globoka O Mate! tvoja ſhalloſt, Silnu vel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je četertek večer med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo |
| Astronomija (1869): | ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko |
| Sacrum promptuarium (1695): | obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza Korona jas boji grieshnik tabei prosim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekaj od Ferlanove pinje. Goſpod F. Vidmar, duſhni oſkerbnik pri Devizi Marii na Panikvah v Tominſki goſpoſhzini ſo nam to le |
| Divica Orleanska (1848): | Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja |
| Divica Orleanska (1848): | prišla dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama |
| Divica Orleanska (1848): | enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Divica Orleanska (1848): | de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega, ko seje oženil 70 letni starček) s 20 letno devico. Ko so ga prašali, če je pa tudi svojo starost |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spet najdene ovce. Še enkrat milo pogleda Neža za slepo devico v grob, potem pa oberne svoje oči proti nebu in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bolj razjasnilo njeno zastavico. Glavo je kakor spoštovaje sklonila pred devico in jo prašala: „Odklej si že kristijana? ” „Že vse svoje |
| Oče naš (1885): | sin, izveličar in sveti duh gori z materjo božjo, sveto devico in vsemi angelji in svetniki. Tako vsaj so ga stara |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo Korono. Dabi ona meni an dar alpa an shaz ofenporava |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri ſo priſhli k' popiſovanju. Joshef iſhe sa-ſe ino sa devizo, ſvojo sheno, kake hiſhe, de bi prenozhila v' njej. Pa |
| Divica Orleanska (1848): | mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po |
| Divica Orleanska (1848): | pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Divica Orleanska (1848): | peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki |
| Divica Orleanska (1848): | vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | predenju sadremati, in naj hodnik sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim gonile predivo urno v nit podajale |
| Zlatorog (1886): | Od morja sèm in od lagúnske vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svéſta, V nebéſih zhákala bóm per ozhéti Zhes májhin zhaſ devíſhka te nevéſta, Doklèr shalújejo po teb' otéte Kardéla, prídeſh k |
| Genovefa (1841): | ſklenile: de imajo védno selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke nedolshnoſti in sakonſke sveſtôbe, odlózhene biti. Shêga ta ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marije je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je podoba deviſhke zhiſtoſti. Obdana je s plajſham, ki je takó lepó in |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | szer ſt’riti, v’ nebesa ſnash tud’ pridti; * al te divishke krone na bo vezh. |
| Življenja srečen pot (1837): | ino materi Janesa sa ſina dal; ſaj ſta bila obedva deviſhkiga ſerza. — Ljubi Jesuſa, ſlushi mu sveſto v' shaloſti kakor v' |
| Življenja srečen pot (1837): | apoſtelni je ſv. Janes nar vezhi ſtaroſti vzhakal, ker je deviſhkiga shivlenja bil; doshiveli bote tudi vi ſtarih dni, ako duſho |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | LVI. PESM. Od Divishkega ſtanu. 1. Divishki ſtan! * od Boga se dan; * zhes vse |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | do- pernesti. 180 LV. Od boshje Vole. 184 LVI. Od Divishkega ſtanu. 186 LVII. Od smerte. 188 LVIII. She ena druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor kader je nar lepſhi nebó : to gotovo poméni, de deviſhki ród, je ród nebeſhki. — Marija ſvoje roké na vsdol malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | prelyli, * k’ tem martram so s’ vesellem serzam shli. 5. Divishke ſtan * v’ nebesah preshtiman! ena posebna krona * tam zhaka tega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | divishku seze. * Divizam glih nima zel nezh ta svejt. 2. Divishke ſtan * is nebes poslan! * k’dur te’ tukej prov dershy |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | je wei ſhati, * de to nebeshke krone na ſgubish. 10. Divishke ſtan! * zhe se enkrat sapellan, Pokuro ſnash szer ſt’riti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lubili, vse luſhte ſapuſtili: svoje serze Bogu gor’ offrali. 7. Divishke ſtan! * koku se ſanezh’van! * kar JEſus narbel lube, * narmejn |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zhaka tega lona vse, k’tir’ zhiſtu ſhivlenje pellejo. 6. Divishke ſtan. * ke b’ le bil spoſnan! * ludje b’te bel |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Bug vezhne, koker tem, k’tir’ so zhiſtega serza. 4. Divishke ſtan * od iſvolenih ſbran! * de b’ tebe ohranili, kry svojo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Angelz v’tem mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke ſtan * is gnadam’ dar’van! * noben’mu gnade vezhe * na |
| Divica Orleanska (1848): | prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she Joshefu obljubljena, ſhe ni miſlila v' nobeno poroko. S' deviſhko ſramoshljivoſtjo rezhe: „Kako je to mogozhe? Od nobeniga mosha ſhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | flvs gakvo inv shaleso obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kervijo. Na glavo ti je venz poſtavil Kervi rudezh , deviſhtva bel, ˛S zhaſtjo nebeſhko te opravil, Neveſto zhiſto te ſprejel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte, inu divishtva derſhalla. Zel svejt she ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker to skrivnuſt tega meſſupoſtanja edinurojenega Boga bres ſgube mojega divishtva; |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 4. Brani v' sakon ſtopiti obluba tiga zhaſniga, ali vſeskusniga divishtva, te zhiſtoſti, tu je : nekol le sheniti, ali moshiti, ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa |
| Robinson mlajši (1849): | gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje, je le ročno tekel, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu hude Vremena, V' temu Lętu je malu vetra, inu desha, pa hude germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jeſen. V tem pervim talu bo veliku desha, inu sa zaita mras, kader pa bo poloviza Meſza Kosapersk |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne jemala. Tudi polivati ſvoje ſadeshe ni posabila, zhe rodovitiga desha ni bilo. Kedar ſe popki raspozhijo, ino zvetlize pokáshejo, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo preslaba; mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko je do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino hudóbnim ſvoje ſolnze poſhilja, ino pravizhnim ino krivizhnim s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri vaſ ljubijo; kakoſhno saſlushenje |
| Genovefa (1841): | ſhla s ſvôjim otrókam v votlino. Tukaj je bila pred deshjem in vétram varna. Pa ſhe smiraj ſe je od mrasa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſorte rezhi s ſeboj v viſhavo petégne in s deshjem smeſha. Vzhaſih tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti pa ene ſorte metulj ; ta ſók ſe tudi s deshjem smeſha in ga rudezhiga ſtori, kar nekteri miſlijo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prah od nekterih zvetliz od viharja v viſhavo saneſhen s deshjem smeſha. De vzhaſih kervav desh pada, ſe tako le sgodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni; glejte to je vſe bres zopernije tako: Kadar s deshjem velik poſében vihár vſtane, ſe vzhaſih sgodi, de vſe ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s deshjem ali ſneshnizo smeſhana, mu je prav dobro teknila, ſizer bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodo gnillu, inu terta od mokrote ſhkodo terpęlla. Vetrovi, nagli deshi, inu germenje. V temo lętu bode dvakrat, al trikrat veliki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po nozhi ne, ali per vetru, per hudim vremenu in deshji; takrat je doſti linze sgorej in ſpodej, zhe je potréba |
| Genovefa (1841): | trudna in sdélana, s ſvôjim otrôkam narózhji v ſnégu in deshju po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemorejo. Svunaj narédi oboknize (polkne) de ſe shitniza proti deshju, ſnegu, ali proti vrozhini, ali kadar je potréba, sapéra. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koſhtrune med ovzé, in bika med krave ſpuſti. — Jagneta v deshju na paſho ne isgajnaj ; selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pred sosedovo hišo je bila globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat |
| Robinson mlajši (1849): | njo zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zemlja po tem takim dalje časa na zraku, soncu in dežji leží, da se jako zrahlja in rodovitnosti izpod nebja napije |
| Deborah (1883): | tu ležati? In če nas še od tod spodé, v dežji in viharji, kakor iz Sodome in Gomore, kam potem? Abraham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 30. augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v resnici pod kapam ležé. Kadar so tedaj Krajnci takó dežjaboječe ljudstvo in vsako léto toliko tavžent goldinarjev za dežobrane potratijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od hiše. Kolikrat sim že smešno prikazen, vidil, de je dežjaboječi hlapec gnoj na njivo peljal in pod dežobranam zraven koša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega cesarstva se sliši, da okoli 19. in 20. dneva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali, de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno zaveržena biti, in to toliko bolj, ker se |
| Blagomir puščavnik (1853): | morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni |
| Viljem Tell (1862): | lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bilo veliko več, da so od neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih |
| Deborah (1883): | ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi po drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomaimi Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del |
| Zoologija (1875): | pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža |
| Deborah (1883): | nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko |
| Botanika (1875): | Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi našiga cesarstva , ktera si je prav dobro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško |
| Roza Jelodvorska (1855): | Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' ſvojim Jogram govoril : en zhlovek, katiri ſe je is duſhele na pot podav , je poklizov ſvoje hlapze, inu je nym |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres kruha, koker bres mene biti. Tobak. Is ene dalne duſhele, od enega drevęsa pridem jeſt k' vam. Kaj sem vam |
| Ta male katechismus (1768): | ſadobish. Kratke ſapopadek ſhivlenja SS. MOHORJA, INU FORTUNATA MM. Krajnske duſhelle Pomozhnikov. Mohor en rojen nemz s' mejsta Aquileja, S. Marka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se goriderſhę, al ob fimskeh zhaseh movzhę, inu na druge duſhelle lejtę |
| Biblia (1584): | danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je |
| Biblia (1584): | Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt |
| Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſo ſe po nji vosili; tode v naſhi krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko ljudi; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih |
| Zlata Vas (1848): | prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa |
| Viljem Tell (1862): | nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj mrzlo je |
| Oče naš (1885): | dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem v'Judovſki deſhelli; niſi kratkunekar ta nar majnſhe med temi vikſhimi v'Juda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prezhſhli. Inu polej! ta ſvesda, katiro ſo ony v' jutrovi deſhelli vidili, je ſhla pred njimi, dokler je perſhla, inu od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | med Ajdami: kje je njeh Bog? Goſpud je sa ſvojo deshello ajfrov , ter je ſvojimu folku persaneſſuv. Inu ta Goſpud je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nasajverniti , ſo ſe po eni drugi poti supet v' ſvojo deshello povernili. Na Osmino SS. treh Kraylov , kader na Nedelo pade |
| Biblia (1584): | Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti pozhutva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei keseje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko |
| Blagomir puščavnik (1853): | gore šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam |
| Fizika (1869): | drobno pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da |
| Gozdovnik (1898): | »Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa |
| Gozdovnik (1898): | rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Diſmas klizal, inu je nam perſanesl, kader smo v'Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje , kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano prebival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h |