Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 31

▶ ozdravljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozdravlja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravila z leseno lopatico ovci na jezik maže. Leto zdravilo ozdravlja ovčjo kri, in kedar je kri zdrava, tudi garje zginejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da je vzrok tega ta, ker se bolno živinče ne ozdravlja dovolj dolgo in stanovitno, kar bi predrago prišlo. Zakaj zdravila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ta pravi, in vsi konji v štali ga kmalo nalezejo. Ozdravlja se ta lušaj s tistim zdravilom, ktero je v XXXIX
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prehlajenja, kar se nar večkrat pripeti. Kašelj po premrazenju se ozdravlja s sledečim zdravilom: Vzemi 3 lote štupe sladkih korenin, 3
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom:
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin se ložeje zavarova, kakor ozdravlja. Po leti namreč, v juliju in v avgustu, kedar ovčji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se rada v gobo preoberne. Leta se s sledečim mazilom ozdravlja: Vzemi 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi, 1/2
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	jour)! Servus! Adio! — Lepše se prileže Slovencu, ako pozdravlja i ozdravlja lepo po slovensko, nego da bi gerdo mermral, kakor se

ozdravljajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati
ozdravljajte
- osdraulajte
  Biblia (1584): inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte
- osdravlajte
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte
ozdravljal
- osdravlal
  Biblia (1584): ſo je Iesuſu pred nuge metali. Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de
- osdravljal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga
ozdravljali
- osdraulali
  Biblia (1584): teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon
- osdravlali
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna
- osdravljali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel

ozdravljam

osdravljam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto

ozdravljati

osdraulat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mozh na perloshi. Reslozhena je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple, inu osdraulat te duſhe. Ta dobravolnoſt, inu saſtopnoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple, inu osdraulat te duſhe. Ta dobravolnoſt, inu saſtopnoſt tiga arzata h' timu

osdraulati
Biblia (1584): vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k'
osdravlati
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega satoshili. 11. On pak je djal k'

osdravljati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe

ozdravljati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil

▶ ozdravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozdravljen

izdravljen
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Pavl v grofovim gradu imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se

osdravljen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre

ozdravljena
- osdravlena
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Isgodi ſe tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je Jęsus od ondód
- ozdravljena
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I.
- oſdravlena
  Ta male katechismus (1768): pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel
ozdravljeni
- osdravleni
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji
ozdravljeno
Oče naš (1854): bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v cerkev prišli, je bila že polna. Če

▶ ozdravljenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozdravljenec
- osdravljeniz
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo

▶ ozdravljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozdravljenja
- ozdravljanja
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi

ozdravljenje

osdravljenje
Genovefa (1841): rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko

ozdravljanje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in se ne izide po sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; verh tega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se

ozdravljenju

ozdravljanju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rane z vodo izpira in kmalo se bo zacelila. Pri ozdravljanju je treba rep na kviško privezati, sicer konj z repom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	od živine, ali jo saj ena posnema po drugi. Pri ozdravljanju lizanja naj se odpravijo vzroki, iz kterih bolezen izvira. Kdor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se dlan na leve rebra koj za plečetom položi. Pri ozdravljanju vnetja je narprej treba vratno žilo narezati in pol libre
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bo čudil da ne priporočam nobenega mazila, olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba, in z njimi se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravi garje pri mladi in stari živini. Torej je pri ozdravljanju grinta na vzrok bolezni treba paziti. Ako garje pri odrašeni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in se ozdravljajo, kakor otiske po sedlu. Ako konj pri ozdravljanju počiva, se mu bojo rane hitrejše zacelile, ako ga pa

▶ ozdravljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozdravljive
- zdravljive
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): potlej svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki

▶ ozek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najožjipridevnik, splošni, presežnik
- najožji
  Občno vzgojeslovje (1887): hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v
ozekpridevnik, splošni, nedoločeno
- vosek
  Genovefa (1841): ravno vezh milj daljezh od tabora; s ſvôjimi konjniki je vosek klanez med gorami varoval. Ko ſe je bil vernil in
ozkapridevnik, splošni, nedoločeno
- oske
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém, jih
- ozka
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora
- voske
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo
- vozke
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v naših starih cerkvah se nikjer ne najde ; okna ima vozke podolgovate, za oltarjem prostor prizidan, kjer je mašnik po Cirilovimu

ozkepridevnik, splošni, nedoločeno

ozke

Botanika (1875):	perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke v kolobarji, zavolj česar je cela
Botanika (1875):	cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke cevi, tako imenovani pelodovi mešički (pod. 127. in 128.), ki

vozke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prazniga prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih njivah , to je, veržem od vsake
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in korist svojiga pridelovanja. Dozdaj pa ste orali le na vozke ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste ravnali obilnih nepotrébnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek sredi višam, jih na

ozkempridevnik, splošni, nedoločeno
- ozkem
  Tiun - Lin (1891): razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno

ozkipridevnik, splošni, nedoločeno

ozkej
Fizika (1869): ker v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu

ozki

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On
Tiun - Lin (1891):	že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj
Gozdovnik (1898):	osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok.

ozkihpridevnik, splošni, nedoločeno

ozkih

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v velicem mestu, plavala sta sem ter tje po nekih ozkih ulicah, kjer so ležali celi kupi slame, pepela in smeti
Valenštajn (1866):	Od zadaj lehko primejo sovraga, Vgnjetó ga v mesto, v ozkih ulicah Ga lehko zmorejo. Ilo. Nikar ne čakaj, Da ohladi
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	se razširijo v notranjem nove širji duševnice (Luftröhre) mesto starih ozkih, zato, da zamore veča gosenca tudi več zraka v se

vozkih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba paziti, da celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah ne sme imeti. Navada, dveletne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vendar redko združene, torej je treba paziti, da celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah

ozkimpridevnik, splošni, nedoločeno
- ozkim
  Rudninoslovje (1867): n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z

ozkopridevnik, splošni, nedoločeno

ozko

Fizika (1869):	obsegu atmosfêre kot veter. Zatorej pa tudi vedno opazujemo prav ozko zvezo med veternico, med toplomérom in med tlakomerom. Vetrovi, ki
Fizika (1869):	malo kapljine napraviti velik tlak, ako se kapljina vlije v ozko cev, ki je prav visoka in ki se spodej precej
Gozdovnik (1898):	Pa - - stojte, pokazal vam bom, kako se ogenj pomanjša! « Skozi ozko odprtino megle je videl Indijanovo glavo, ki je na tleh

voſko

Genovefa (1841):	sopet zhes ſkalo prilésla, sagléda sdôlej med ſtermimi ſkalami majhno, voſko dolínizo s travo. Doli je ſplesala. V néki ſkali, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rastegniti da, kolikor globoko je sa oranje potreba. 2. De voſko in ſhiroko brasdo vreshe, kakor je perpravno. 3. De drevo

ožjapridevnik, splošni, primernik
- vožji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama

ožjepridevnik, splošni, primernik

vožeji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se

vožji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les se zlo razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší

ožjempridevnik, splošni, primernik

ožem

Fizika (1869):	pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec
Zoologija (1875):	hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula

ožjem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K
Zlatorog (1886):	Tam gori v zraku, kaj plava prostó Dol v vedno ožjem krogi? Oh divji ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte
Občno vzgojeslovje (1887):	tega je poželenje dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi

ožjipridevnik, splošni, primernik

ožji

Botanika (1875):	ali klinčiča, najdemo, da so venčevi listi proti sredini vedno ožji in ožji, da kmali pridejo na vrsto taki, ki nosijo
Botanika (1875):	njen rob, ki je navadno zobat, in na njeno podobo. Ožji spodnji njeni del se imenuje grlo. Gledé podobe je čaša
Botanika (1875):	najdemo, da so venčevi listi proti sredini vedno ožji in ožji, da kmali pridejo na vrsto taki, ki nosijo rumeno glavičico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	delo stavljenja Slomšekovega spominka se bliža vendar enkrat svojemu izvršenju. Ožji odbor je sedaj v stanu poklicati občni zbor. Občni zbor

vožji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah

▶ ozeleneti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozeleni

obseleni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhiſto plévi ; ſhe le drugo ſpomlad ternovo ſéme poshene in obseleni. Mlade, raſtljike puſti dve leti raſti, leho od plevela zhiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semlja tako naglo ne oſuſhi, ſéme tudi lepſhi in hitreji obselení. O mlaji ſej korenje, péſo, retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kadar niſo obſejane; potem takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh

▶ ozidje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozidja
- osidja
  Genovefa (1841): kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve

ozidje

osidje

Genovefa (1841):	jézha je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje. Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	òn ſe je sanéſil na njih ſpánje, Preléſti miſlil je osídje gráda, In ponevédama planíti nánje. Ko ſvôjo mózh nar bòlj

ozidje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de

ozidju

osidju
Genovefa (1841): poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti

ozidju

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	seje v Ljubljani zgodilo, dokler smo Ju v svojim ozidju imeli : Komaj sta se, v Ljubljano pridši, nekoliko od dolge
Blagomir puščavnik (1853):	da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse terplenje

▶ ozimen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozimnega

osimiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je posno jeſen 1843 en mernik osimiga jezhmena na poſebno dobro njivizo v ſejal. Sima je bila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in hlad naglo ſpremenujeta, takrat ſe ſhkodljiva rôſa jariga in osimiga shita nar rajſhi prijemlje. Ob takim zhaſu ſe ſok po

▶ ozimina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozimina
- ozmina
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je pràv

ozimine

osiminji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nozhi jed sa prihodni dan ponujati. Zhe tadaj ne miſlite osiminji gnojiti, ne vosite gnoja v jeſeni na njivo, ampak perhranite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedeshi hozhejo, ni dobro gnoja vositi, ako bi ne miſlili osiminji gnojiti. Veliko sgubite gnoja, zhe ga v jeſeni morebiti sa

ozimino

osimino

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor rahlo in gorko semljo. 3. Dôbro je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brana ſta pravo kmetijſko oródje sa plevél umoriti. Zhe je osimino in jaro shito plevélno, takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is-hladi, in ſpomlad ſe pa kaſneji ogréje. 5. Navadno je osimino ſejati 8 do 14 dni pred ſ. Mihélam in 14
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo ſpomlad, v jeſéni pa osimino. Ne ſéje ſe vſako ſeme ravno ob tiſlim zhaſu; eno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le te opómbe : 1. Na gorah in viſhávah, ſe ſéje osimino 14 dni — tudi tri tédne prej, kakor po ravninah in

▶ ozir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozir

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku
Stelja in gnoj (1875):	njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj

ozira
Gozdovnik (1898): nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako
ozirih
Občno vzgojeslovje (1887): kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v

ozirom

obziram
Kmetijske in rokodelske novice (1848): sicer v pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj

oziram

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama
Občno vzgojeslovje (1887):	nalogo pa izvršuje le tedaj, ako pospešuje duševni razvitek z oziram na nravstveno obrazovanost. Avstrijski državni šolski zakon z dné 14.
Občno vzgojeslovje (1887):	da je zavest pod vplivom volje odprta vstopajočim predstavam. Z oziram na to razločamo troje vrst pazljivosti, namreč a) prvotno ali

ozirom
Občno vzgojeslovje (1887): je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma

oziru

Občno vzgojeslovje (1887):	jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo
Občno vzgojeslovje (1887):	moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z
Občno vzgojeslovje (1887):	smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja

▶ ozirajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ozirajoči
- ozirani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi

▶ ozirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozira

osira

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu rezhe: „Kdor sa plug prime, ino ſe sa ſebo osira; ni sa boshje kraljeſtvo. “ Na poti je nekedaj piſmouk k'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino ſhe ſkorej bolj ſpehan vſtane, kakor le je vlegel. Osira ſe, sazhne jiti, pa ſhe ne vé, na ktér kraj

ozira

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega
Divica Orleanska (1848):	nam očí je tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana
Divica Orleanska (1848):	moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je res
Valenštajn (1866):	prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel
Zlatorog (1886):	matere stojí. In ko iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé
Občno vzgojeslovje (1887):	kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira.

oziraj

Viljem Tell (1862):	prizanaša detetu v zibeli. Gertruda. Nedolžnost ima angela v nebesih! — Oziraj se naprej, i ne nazaj! Staufaher. Junak pogumno v boji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	jeremijade lahko v Ljubljani pišem. Zato kviško z glavo in oziraj se krog sebe po veseli naravi! In res! narava je

ozirajo
Mineralogija in geognozija (1871): znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih
oziral
- ozeral
  Zlata Vas (1850): je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko
- oziral
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen po vodi se oziral, ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse

ozirala

Tine in Jerica (1852):	našel, Jerica je rada zaostala, le skerbno se je semtertje ozirala, če je kdo ne gleda.
Kemija (1869):	drugih prvin in v kakošne spojine se z njimi vežejo. Ozirala se bode posebno na óne spojine, ki rabijo obrtnikom, umetnikom
Deborah (1883):	mlinarica sta veselo objeta na pragu stala in se radostno ozirala na starega očeta in na igrajoče dete: ah, bilo mi
Zeleni listi (1896):	imela vse drugačne misli o svojem zavitku. Radovedno se je ozirala na vse strani, kakor bi koga iskala. Ko je zapazila

ozirali

Žalost in veselje (1870):	se je vsem brala bojazen, celo najpogumnejši so se boječe ozirali na nebó in vedno veča tišina je nastajala med njimi
Žalost in veselje (1870):	da je njegov oče nenadoma zginil z ladije. Vsi preplašeni ozirali so se po morji. Daleč zadej so videli zdaj pa
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	zopet zapodili Medicejce, ter na novo ustanovili ljudovlado, se niso ozirali na Macchiavellija, ker je bil sumen postal republikanski stranki, in
Milko Vogrin (1883):	Vsi so se pa, kakor trudni potnik po svojem smotru, ozirali tja v Rožno dolino, občudujóč nje kras in lepoto. A
Luteranci (1883):	On, ki naj bi bil zvezda, v ktero bi se ozirali mi njegovi prijatelji, postal je malik svojega lastnega srca, ki
Prvi sneg (1886):	so nekako praznično stopali sem ter tjà, ter se zdaj ozirali po mizah, če je pač vse v redu, zdaj se
Iz življenja mlade umetnice (1890):	brala, razlagala in pogovarjala se z materjo. Večkrat sva se ozirali na nasprotno hišo, če solnce še obséva visoko streho; želeli
Pegam in Lambergar (1891):	za uro. Solnce je jelo pripekati, in ljudje so se ozirali proti zahodu, kjer so se zbirali hudourni oblaki. „Naj zagrmi
Gospa s pristave (1894):	te spoštujemo vsi, pa soglasni niso bili, tudi se niso ozirali na vse razloge. Čast, veljava in obstanek naše Avstrije pa

oziramo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči

ozirati

Blagomir puščavnik (1853):	Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in
Revček Andrejček (1891):	je bil imovitega kmeta sin. Na to se moraš tudi ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka in zemlje, svoje zgorej omenjene dobre lastnosti

▶ ozko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozko

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naj dobro povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo in eno žlico moke v srovim maslu
Gozdovnik (1898):	batista brez oprsnika, in baržunaste hlače z debelimi zlatimi gumbi, ozko se ledji prijemajoče. Na muli jahal je mož, ki je

ozku
Robinson mlajši (1849): lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli.

▶ ozkolisten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ozkolistno
- oskolisto
  Botanika (1875): redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi

▶ ozmerjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozmerja
Pripovedke za mladino (1887): Še nekoliko počaka, da se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna
ozmerjala
- oſmirjalla
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam

▶ oznanilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oznanila

osnanila
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri

oznanila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	v nemškem jezici se delajo vse vloge, razsodbe, ukazi, obravnave, oznanila in zasobna (privatna) pisma. Kar se pové slovenski, to se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pride Pavliha tudi v némško mesto Norimberg in nabije velike oznanila na cerkvene vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi

oznanilo

osnanilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako

oznanilo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	očitno pokazal, de je umeten mojster tega rokodelstva. — (Dalje sledí. ) Oznanilo obertniske razstave na Dunaju v letu 1845. Že pred nekim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v zlatih bukvah Novic imenovan biti. P. F. Zahvala in oznanilo. Častitljivimu gosp. Jožefu Bevku, kaplanu na Vačah se za.poslano lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kr. srebra plačali. Lani pa 3 gold. 12 kr. srebra. Oznanilo v 12. listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan
Viljem Tell (1862):	umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče! Od kod je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in de mu ni noben dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je

oznanilom
Kmetijske in rokodelske novice (1848): za to veselje, ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat

oznanilu

osnanilu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je bilo brati

oznanilu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je

▶ oznaniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oznani

osnani

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mi po tvoji beſedi. “ Ino angelj jo je sapuſtil. Angelj osnani, de je tiſti she blis, od kteriga ſo preroki she
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in od tiſtih ſtorjeno rasſodba s vſimi raslozhki in okoljſhinami osnani. Şhe vezh bo ſkerbela, de ſe bo po desheli napravljalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvoje dolshnoſti dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo v prizhijozhimu letu 1844
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetu vidi. Naj ſe kaka ſhe takó dognana nova ſkuſhnja osnani, urno je glaſ ſliſhati: Ta je she boſa! — to ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno taka ſe tudi s shitam godí. Imenovan uzhenik nam osnani po ſvojih vezhletnih ſkuſhnjah, in pravi, de je nar gotovſhi

oznan'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že

oznani

Divica Orleanska (1848):	se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kako je to, da se nam od nobene strani ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj
Maria Stuart (1861):	v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem
Lohengrin (1898):	ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog, naš Gospod

oznanijo

osnanijo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi taku osnanijo taba ti duhovi use kar ozliash ti vedeti al videti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih

oznanijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospoda Frančiška Kutnarja višjiga pastirja dobí; naj tudi žalostno povest oznanijo, de je dobriga višjiga pastirja zgubila, in de je zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar

oznanil

osnanil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene. “
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo

oznanil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	more, kakor je tista, ki nam jo je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu
Robinson mlajši (1849):	veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih
Oče naš (1885):	bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl

oznanile

osnanile

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obſtanejo bres nove ſetve, kakor ſo nam uni dan Novize osnanile, ſhe zhes 20 let, in vedno poganjajo, — mi odgovori. Poleg
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rezh vedla, bodo naſhe Novize od zhaſa do zhaſa sveſtó osnanile vſe, kar bo potrébniga; sdaj ſmo le toliko povedati hotli

oznanile

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski škofii pred dvema letama veselo oznanile , de preblagiga rojaka Krajnske dežele, gospoda Frančiška Kutnarja višjiga pastirja

oznanili

osnanili

Biblia (1584):	tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha

oznanili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sreča in vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Bruku gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči

oznanilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): ob 7. uri zvečer. Ako se kaj prenaredí, se bode oznanilo; posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še

oznanim

osnanim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je

oznanim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim ne vedil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	letaš nisim mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali

oznanimo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bati. A. Krempl. Oznanilo. Po priporočenji gospoda profesorja J. Šafárika oznanimo prijatlam pismenstva, de se ravno zdaj v Belgradu natiska s
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so bile z drevesam ali pa z matíko skopane. — Mi oznanimo to skušnjo, brez de bi že pervo leto veliko debeliga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca

oznanit

Blagomir puščavnik (1853):	žive, o pridi hitro, hitro nazaj žalostni materi veselo novico oznanit! ” Milko joka. ”Ne žalujte po meni, kadar sim proč od
Maria Stuart (1861):	Zarota strašna je prišla na dan, Jaz grem kraljici vse oznanit. (Odide. )

oznaniti

osnaniti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tvojo pravizhnoſt jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le

oznaniti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kér se naše „Novice'' vseskozi prizadevajo, svojim bravcam važniši prigodbe oznaniti, ktere se sem ter tjè po svetu naklučijo, jim morajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njih, vse hvale vredno prizadevanje posebno zadovoljnost presvitliga nadvojvoda Joana oznanití ; poslednjič se pa vodstvo obertniskiga družtva tudi vsim tistim gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prihodniga leta pravijo, hočemo našim bravcam tukaj preroštvo tistiga preroka oznaniti, ki je vlani od tekočiga leta precej veliko zadel. Takó
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je, de nam prostor to veselje krati
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti, ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z

▶ oznanovalka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

oznanovalke
- osnanovavke
  Genovefa (1841): ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal

▶ oznanovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sporočati javnosti, razglašati, razširjati, učiti; [sskj]

oznanovali

osnanovali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori

oznanujem
- osnanujem
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze

▶ oznanjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oznanja

Maria Stuart (1861):	hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da se spolni?
Valenštajn (1866):	V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I

oznanjajo
- oznanjujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po
oznanjaš
Lohengrin (1898): v ta jadni čas, Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj pravi sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód

▶ oznanjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oznanjen

osnanjen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v „pêſhtnih” novizah povédali, kteri je, deſiravno shaloſten, potreben povſod osnanjen biti. Takó povedó:
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar

oznanjena

osnanjena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pridelke varovali. Tudi ta proſhnja je bila pri temu sboru osnanjena, tode kmetijſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is Rúdnika. Potlej je bila sboru letna rajtinga kmetijſke drushbe osnanjena, po ktéri ſe je pokasalo, de je drushba v pretezhenim

osnanjene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke

oznanjene

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to

oznanjenemu
- oznanjenim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec

oznanjeni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu oznanjeni, kadar bo imenovani komisár asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila

oznanjeno

osnanjeno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je

oznanjeno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod

▶ oznanjevalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oznanjevalec
- oznanovavec
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste vi

▶ oznanjevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oznanjevanje
- osnanovanje
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj. 42. Krajliza

▶ oznanjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oznanjeval

osnanoval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Odreſhenik ſvetá, po kterim je imela, kakor je Bog dolgo osnanoval, ſvétu velika ſrézha doiti, ino kteriga ſo vſe ſvete duſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po vſim ſvetu, koder koli ſe bo evangeli od Svelizharja osnanoval, ſe bo tudi to, kar je sdaj nad menoj ſtorila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhenez Jesuſa Kriſtuſa, ino je njegov nauk med vſimi narodi osnanoval. Njegovo ſerzé je bilo polno gorezhe ljubesni do Boga ino

osnanuval
Svetu pismu noviga testamenta (1784): mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne
osnanjoval
Biblia (1584): hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo
oznanjeval
Deborah (1883): Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj

oznanjevala

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	da bi sprejel namestnika angleške kraljice, kajti velika zastava je oznanjevala njegov prihod. Poleg nekaj vojakov in gospoda Browna sta stopila
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	katere je dobro pretresal. — Nastopila je deževna doba, ki je oznanjevala svoj prihod že na predvečer; kmalu je lilo v potokih

oznanjevale

oznan'vale

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. S.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	novim bi letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. Naj stari in mladi

oznanjevali

osnanuvali

Branja, inu evangeliumi (1777):	vi ta kruh jędli , inu ta kelh pyli, boſte vi osnanuvali ſmert tega Goſpuda , dokjer pride. Sategavolo , katirekol naurednu ta kruh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on na ſvęjt pernęſsèl, katęriga ſo Angeli pèr njegovim rojſtvi osnanuvali, inu katęriga je on ſvojim Jogram sa ta pervi dar

oznanjevalo
Ljubite svoje sovražnike! (1899): bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj

oznanjevat

osnanuvat
Svetu pismu noviga testamenta (1784): dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je v' jęzhi

osnanvat

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preobèrnil ſe je k véri právi, De v náſhe kráje osnanvàt jo príde; Ker ſo vaſi okróg mu blé nesnáne, S
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhiſtoſt in sveſtôba. “ „De bódo snáni bôshji jim obéti , Jih osnanvàt pojdí v ſlovénſke méſta. Kar dní odlózhenih mi bó na

oznanovat
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja

oznanjuje

osnanuje
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad

oznanuje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Slovenii tako rekoč, juterna zarja zasvetila, ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se
Oče naš (1854):	kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi
Oče naš (1885):	kar je učil, in po svoji sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako

oznanjuje
Valenštajn (1866): na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém ona jaše. Človeku je

oznanjujejo

osnanujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rokodelza poduzhé , veſelé ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo gotovo tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odraſhenim zhes kake leta sopet ſt avijo ; sato, ker ſkuſhnje osnanujejo, de ſe mozh ſtavljenjih kos ſzhaſama smanjſha. Ravno sató je

oznanujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veselili, de jim se nar sveteji reči v damači besédi oznanujejo, in de se sveta maša po slavijansko poje. — Ali zavid
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v tem jeziku slava in dela Jezusa Kristusa našiga Boga oznanujejo. Tudi ni pravi véri in nauku zoperno, sveto mašo in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semtertjè žlabrajo; dežni červi, ki iz zemlje lezejo. Lepo vreme oznanujejo: Svetla, luna; solnčni záhod po lepimu nébu; lahki, kopičani oblaki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa tudi dostikrat vreme ne zadénejo. 2. Povsotni kazavci. Dež oznanujejo: Obstréti krog solnca in mesca; zravensolnca in zravenmesci ob merzlejšimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in iz bolečine kurjih očesov, ali skerníne dež, sneg, veter oznanújejo. Zrakoméri z živim srebram nalíti, niso sploh znani, pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel? — na tavžente! Ga ni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni

oznanjujemo

osnanujemo

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo daduſihmau njegove prizhe pruti ludęm. Inu mi vam tudi osnanujemo to oblubo, katira je naſhim Ozhakam ſturjena: Sakaj Bog je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakor Noe, ta zhaſs kadar je ſvojo barko zimpral, pokora osnanujemo, ali vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20.

oznanjujte

osnanujte

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri

▶ ozračje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozračje

osrazhje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſebne potrebe mnosih selſh s pogledam na perſt, lego in osrazhje (Klima), kakor tudi na pametno obdelovanje, na shetev ob pravim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in prodajanje. Raſt in rodoovitnoſt selſh je vſe, kar semlja, osrazhje in pridnoſt isdá. Kadar ſe gléda, zhe je semlja sa

ozračje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	U. Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako
Fizika (1869):	Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall

zračje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse

ozračjem

Astronomija (1869):	samo po sebi sviteče jedro, ki je obdano s plamenastim ozračjem. Dá, mnogo vzrokov imamo k tej misli, da je v
Astronomija (1869):	misli, da je solnce temno telo, ki, obdano s posebnim ozračjem, po silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da se trese; in

ozračju

ozračji

Astronomija (1869):	vzrokov imamo k tej misli, da je v gorečem solnčnem ozračji več, in sicer tacih tvarin, kakoršne nahajamo na zemlji, namreč
Astronomija (1869):	obzora, da se ne bi nekteri svitlobni trakovi še v ozračji lomili, in tako noči nekoliko ne razsvitljevali. Ker je zemlja
Astronomija (1869):	Ker se solnčni trakovi (žarki) v tem ozračji lomijo, zato nastane zjutraj in zvečer svitanje (mrak); sploh je

▶ ozreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozre

osre

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' pekel pogresnjen. V' peklu v' velízih mukah ſe nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji. Bersh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to toliko sidovje? Gotovo, gotovo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino kako je na meſtu osdravila. Jesuſ ſe milo va-njo osrè, ino ji rezhe: „Bodi veſela, moja hzhi! tvoja vera ti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo vseli, pa ne vém, kam ſo ga djali! ” ˛Se osrè, kar vidi Jesuſa pred ſeboj. Tode ne posna ga; menila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sa njim. Kedar ſe mu vſa bojezha perblishata, ſe Jesuſ osrè, ino ji veſ prijasen ogovorí rekozh: „Kaj bi rada? “ Rezheta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is ſvetne sbórnize na dvoriſhe. Ino Jesuſ ſe v' Petra osrè, ino milo ga krega njegovo okó. Ta pogled je
Genovefa (1841):	poſlal, de naju réſhijo in ſeboj domú vsamejo! ” Fant ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmetijſtvo rakovo pot. Povſod ſe vidi, kamur ſe le zhlovek osre, narodnoſti dovelj, in vſe ſe narobe vêde in dela. Hiſhe

ozre

Blagomir puščavnik (1853):	v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno
Blagomir puščavnik (1853):	proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj
Blagomir puščavnik (1853):	znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	človek pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak
Zlatorog (1886):	zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe
Revček Andrejček (1891):	gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane

ozrejo

Blagomir puščavnik (1853):	se glas od druge strani: ”Bogomila! ” in komej se dobro ozrejo, je že vitez v naročji svoje drage in ljubljene Bogomile
Sveti večer (1866):	da merzla sapa brije v sobo skoz odperte duri in ozrejo se na vrata. „Moj Bog! ” zavpijejo, „kako je prišlo to

ozrem

Najdenček (1860):	veselo svojo glavo na mojo ramo položil. Z začudenjem se ozrem in kako sim se razveselil, ko sim svojega Kastorja zagledal
Najdenček (1860):	če bi mi bil hotel reči, da je nekdo prišel. Ozrem se in kaj vidim? — Kristino! „O ljubi Anže! ali še
Lohengrin (1898):	Opotočna je, Da te nesreča ne zalóti, V prihodnost záte ozrèm naj se! Elza (zgražajoč se) Nesreča? Ortruda (tajinstveno) Da ti

ozremo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak
Sveti večer (1866):	ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do

ozreš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov
ozreti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle
ozri
Valenštajn (1866): se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v
ozrimo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni bila njegova usoda

ozrl

oserl

Biblia (1584):	ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini
Genovefa (1841):	ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in

ozerl

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vselej, tudi zdej perva hvala! Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad
Oče naš (1854):	žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je ozerl. Mislil je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes

ozrl

Oče naš (1885):	tu sem prišel. Ko se je zopet bolj zavedel in ozrl se, je videl pri svojih nogah Rozalijo in Marjeto; tisti
Gozdovnik (1898):	bližalca z ostrim pogledom ter menil, ne da bi se ozrl na risalca: »Sir Wallerstone! « »Master Wilson! « »Indijanec prihaja! « »Nič me

ozrla
Oče naš (1885): mano, k materi te hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem
ozrle
- ozerle
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že

▶ Ožbe samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ožbe

Zlata Vas (1848):	čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa
Zlata Vas (1848):	pri vsim, kar je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse
Zlata Vas (1848):	plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez šest lét in
Zlata Vas (1848):	bo Ožbè tudi branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza
Zlata Vas (1848):	iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel svojiga Janeza prav rad, in ta je bil
Zlata Vas (1848):	za ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k
Zlata Vas (1848):	posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev
Zlata Vas (1850):	živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi
Zlata Vas (1850):	bili tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po

Ožbeta

Zlata Vas (1848):	stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali, je
Zlata Vas (1848):	svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste
Zlata Vas (1848):	Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče
Zlata Vas (1848):	jih je bilo, ki še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí
Zlata Vas (1848):	Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec
Zlata Vas (1848):	zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí
Zlata Vas (1848):	serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na kolena pade in ga prosi
Zlata Vas (1850):	v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi
Zlata Vas (1850):	in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se

Ožbetom

Ožbetam

Zlata Vas (1848):	prestrašila in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo.
Zlata Vas (1848):	zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli
Zlata Vas (1848):	bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in
Zlata Vas (1848):	Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši z Ožbétam šli. Ona pa je vedila, de je Ožbè vroče kerví

Ožbetu

Zlata Vas (1848):	župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter
Zlata Vas (1848):	ki so jih vidili. Pa vsih druzih rečí so pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo
Zlata Vas (1848):	še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu
Zlata Vas (1848):	bil v šoli tako pripraven, otroke učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil
Zlata Vas (1848):	vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti

▶ oždevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obotavljati; Pleteršnik

oždeval
- oshdeval
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil

▶ oženiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oženi

osheni
Branja, inu evangeliumi (1777): s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra

oženi

Tine in Jerica (1852):	oženiti. Meni se ne zdi prav, če se kdo prepozno oženi. Bolj pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet
Tine in Jerica (1852):	če se kdo prepozno oženi. Bolj pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet. Sin (zadet). To je že res
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Naj vsaka županija neodjenljivo tirja, da mora vsak , ki se oženi v dveh letih, ki se od dobe poroke štejete, desetero

oženil

oshenil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obogátel, ino zele zhéde ovz ino kos v' láſt dobíl. Oshenil ſe je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	saſlushka, in' ſe je s' zhaſam po premoshno poſhteno dekle oshenil. Dedez, she veſ zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſhe tega veſelja vzhákali

oženil

Stric Tomaž (1853):	od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je pa
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	zmirom tako! Njih oče je kraljeval čez celo deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni

oženiš

Človek toliko velja, kar plača (1861):	zakon ti še v mislih ne bo. Ako se pa oženiš, si naložiš tudi skerb za vse žive dni, in še
In vendar —! (1878):	7. Malo dni pozneje. »In vendar, vendar se oženiš«! Tako berem v tvojem odgovoru in prav gorko čutim ironijo
Vaška pravda (1892):	gotovo oženiš? « Matevž se bridko nasmehne. »Obljubi mi, da se oženiš, da me bode vsaj manj skrbela tvoja bodočnost. « »Mati, naj
Vaška pravda (1892):	je — poštena. Kaj ne, da se po moji smrti gotovo oženiš? « Matevž se bridko nasmehne. »Obljubi mi, da se oženiš, da
Očetov greh (1894):	misel v glavo. »Pa — oženiš se venderle skoro, Janez — — dobro oženiš? To bi bilo nekaj! « deje počasi, zakaj jezik se mu
Svatba na Selih (1894):	otroci, potem pa skrbí vsak záse. Najbolje storiš, ako se oženiš. « »Ali bi vam bilo ljubo? « »Meni? — Zakaj ne? Saj drugače
Očetov greh (1894):	svoje smodke; kar mu šine nova misel v glavo. »Pa — oženiš se venderle skoro, Janez — — dobro oženiš? To bi bilo nekaj
Najmlajši mojster (1896):	in vse se dobro izteče. Skrbi zato, da se kmalu oženiš, drugače izgubiš še svojo glavo, katere bi bilo pa vendar-le
Prve hiše (1896):	mu je Francè v besedo. »Tisto je, če se dobro oženiš. Ali to ni gotovo. Zato ti jaz svetujem: le prodaj

oženiti

Tine in Jerica (1852):	dalj časa pri tebi. Pri vsim tem se zato smeš oženiti. Meni se ne zdi prav, če se kdo prepozno oženi
Sveti večer (1866):	je še nekaj druzega. Moj sin se ima sedaj dobro oženiti — s hčerjo mojega nekdanjega prijatla, že davno umerlega logarja Germa
Sveti večer (1866):	vedno ste se le beračunov deržali. Dovolili ste svojemu sinu oženiti se za ubogo dekle, ki vam ni krajcarja v hišo

▶ ožet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožete

oshete

Kuharske Bukve (1799):	vodo, tudi ſoka od kuhane ſbuke iuu ſoka od notri oshęte lemone, perdeni sręsaniga lemon lupka, muſkatzvęta, enmalo sheſrana, inu
Kuharske Bukve (1799):	ozrì. Potle deni v' eno ſklędo, perdeni namôzhene inu ſpęt oshete pogazhe, ene jajza, diſhave inu ſolí, inu enmalo moke

ožete
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in

ožetega

oshetiga

Kuharske Bukve (1799):	moke, zheſna al lúka, enmalo v' mlęki namózheniga inu oshętiga kruha, dva einrírana jajza; to vſe drobno rasſękaj. Pęt lotov
Kuharske Bukve (1799):	en krajzar bęliga kruha v' goveji shupi rasmozheniga inu ſpęt oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize

ožeto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skoz čedno ruto, iz česar tako imenovani rakov puter postane. Ožeto skuhaj v dobri mesni župi, zarumeni potem v putru dve
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ocri nekoliko zeleniga peteršilja na putru, deni ga na dobro ožeto žemljo dobro premešaj, perdeni žofrana, dve celi jajci in en
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razsekljaj, perdeni pa eno v mleku namočeno in zopet dobro ožeto žemljo, en drobljanc putra, štiri jajca, nekaj muskatoviga cveta, popra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zadosti sladko, in eno v mleku namočeno in spet dobro ožeto žemljo, vse dobro zmešaj, star pertič v sredi s putram

▶ ožeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožmem
- oshmem
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno

ožmi

oshmi

Kuharske Bukve (1799):	ven koshe inu kite; namozhi v' mleki bęliga kruha; ga oshmi; narędi is tręh jajz ajnriranje (to je: jih vbi v'
Kuharske Bukve (1799):	dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon
Kuharske Bukve (1799):	ene dvakrat savręti, potle perdaj tri unzhe zukra ſtolzheniga, inu oshmi ſok od ſhtireh lemón; enekrat prezędi ſkusi ruto, inu poſtavi
Kuharske Bukve (1799):	obari lepe selene ſpinazhe, jo odzędi, s' merslo vodo polì, oshmi, inu v' moshnarji ſtolzi; dalaj jo deni v' eno koso
Kuharske Bukve (1799):	ſardęle, inu ſroviga maſla. Kader je mehko, deni v' ſkledo, oshmi notri ſoka od lemone, inu daj na miso. 32. Sajz

ožmi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozi na žerjavco, de se počasu duši (dinsta), zdaj pa ožmi skoz čedno ruto, iz česar tako imenovani rakov puter postane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hladno vodo položi. Ko jih v skledo devaš, jih dobro ožmi, z jesiham poli in na mizo daj.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in pusti vreti. Špinačo na vodi enkrat zavri, precedi, čisto ožmi, ene barte presekljaj in jagnjičevimu mesu perdeni. Od špargelnov mehko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	od štoržev odberi, čisto operi, v vodi mehko skuhaj, dobro ožmi in razsekljaj. Potem moke v srovim maslu zarumeni, malo drobno
Valenštajn (1866):	od daleč poslušal, stopi bliže) Nuj, stari oče. dobro ga ožmi! Zakuri mu! To nej samó ob sebi.

▶ ožgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožganimi
- oshganimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je

▶ oživeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ožive
- oshive
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi
oživel
- obživel
  Robinson mlajši (1849): Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel

oživela

Roka in srce (1883):	krasen prizor. Bilo je sredi avgusta. Priroda je tako nekako oživela po hladnej rosnej noči, ki je prišla po vročem dnevu
Prvi sneg (1886):	je Mirka ter izginila ž njim po dvorani. Oba sta oživela, in zopet in zopet sta se znova zavrtila. Tanka plesalka
Domačija nad vse! (1889):	podnebja zeló upliva na njeno zdravje. Naj pride enkrat pomlad, oživela in razcvela se bode kakor roža kar črez noč. In
Na krivih potih (1893):	želja, da bi mogel poravnati, kar je zakrivil. Ko bi oživela, poboljšal bi se in obnašal drugače proti njej, kakor doslej
Spletke (1894):	zaužije kaj boljšega, podvoji se mu veselje. Naposled se je oživela družba pri Resnikovi mizi, da so jeli — peti. Pa so
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	njegovih naredeb. Tudi čolnarska zadruga je z nekaterimi malimi premembami oživela z nova, ž njo pa tudi vse prejšnje sitnosti, s
Dušne borbe (1896):	Franja je videl vedrega in zadovoljnega, Feodora je bila kar oživela po vplivu svežega zraka in prijetne družbe, v kateri se
Vinjete (1899):	je gorela v licih zadnja kaplja krví, in Hermina je oživela, kakor bi se bila prebudila ravnokar iz dolgoletnega spanja. Nina
Gojko Knafeljc (1899):	vztrepetavala pod tresočimi, bledo-svetlimi žarki ponočne luči, kakor bi bila oživela. Postelja v kotu je bila napol odgrnjena in je kazala

oživeli

osh'veli
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe

oživeli

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	so bili po njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. Pa kmalo se mi je zdelo, de so bili bolj

▶ oživiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oživi

oshivi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga

oživi

Divica Orleanska (1848):	Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per
Botanika (1875):	se gleda, koliko časa potrebuje vela rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice

oživil

oshivil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih na temu meſtu drevó vladal. ” (Joshef is kamna isſekan
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	voſkam, je bil ko mertev; s dergnenjem pa ſe je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena

oživil

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kader bo prišel poslednji dan, boš tudi moje telo zopet oživil. Tebe, o Jezus! ljubim. O, Ti si me že ljubil
Tiun - Lin (1891):	razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov

oživila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetlo
oživili
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je
oživiti
- oshivit
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam
- oživiti
  Šola v boju proti pijančevanju (1898): Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov

▶ oživljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oživljanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le
oživljanju
- oživljevanju
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča

▶ oživljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oživlja

oshivlja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ogréti ga je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino

oživlja
Občno vzgojeslovje (1887): zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je

oživljajo

Zoologija (1875):	ne bi bila vršila. Po svojem številu in splošni razširjenosti oživljajo žužki prav za prav svet v malem, kajti razen morja
Zoologija (1875):	skledico na hrbtu. Nekateri so pa tudi brez vse lupine. Oživljajo sosebno morske rastline. Za primer imenujemo samo morsko uho, (Haliotis
Gozdovnik (1898):	ga poznam! O to je čudo, sveto čudo! Mrtvi se oživljajo. « »Santa Laureta! Vi me strašite! Je-li bil mrtev ta človek

oživljal
- oshivljal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): med njimi, deſiravno le nevidama. Njegov ſveti Duh jih je oshivljal, de ſo mogli ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi
oživljati
Kmetijske in rokodelske novice (1845): brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa

▶ oživljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oživljenemu
- oshivljenimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe ima is

▶ ožuljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP

ožuljenje

ožulenje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zbolijo; tudi ona včasi nasleduje bolezni v gobcu. XIV. Poglavje. Ožulenje nog. Na terdih, štorastih, kamnitih, zmerznjenih cestah se dostikrat pete
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bo več tišala in konj ne bo šantal. XXI. Poglavje. Ožulenje nog.

▶ pa veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti. Kdor vé kaj boljiga *), proſimo ga
Zlata Vas (1848):	toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo. Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim dolžni
Tine in Jerica (1852):	ji v oči skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, pa ji tudi on ni vedel precej svetovati.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden
Oče naš (1885):	so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in

pak

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi ſe ti toku savèrgla; ' pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat okoli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je: po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še

▶ pa členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne
Zlata Vas (1848):	Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki so na to reč
Fizika (1869):	Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je korenine
Fizika (1869):	z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem
Botanika (1875):	zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo
Gozdovnik (1898):	pustil. « »Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec

pak

Biblia (1584):	vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu
Biblia (1584):	sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu
Biblia (1584):	ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On je djal
Ta male katechismus (1768):	na ti pervi le tri te perve: na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh
Ta male katechismus (1768):	dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov
Robinson mlajši (1849):	potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela. Karol kliče na pomoč, in dobri ljudje

▶ pacan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pacano
- pazanu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je

▶ packati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

packa
- pazka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne

▶ pač členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pač

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	svoje slíve 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato hvala Bogu! da se
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	IV. Gospá Rozalinda na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična
Oče naš (1854):	zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo
Botanika (1875):	na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno ali strženovo
Gozdovnik (1898):	Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. « »Ne
Gozdovnik (1898):	bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek

pazh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ,
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro-
Genovefa (1841):	ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe bukve ali prediva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj

pozh

Ta male katechismus (1768):	XIV. Kaj pozh ſena gnada je gvishnu leta: * Angelzam ni dana, de vſhivajo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na glas mole, de se molituv iſreka, al tu je pozh pred uſſem treba, de ti uſſellej dobru v' tvojemu serzu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhudne rezhy v' rojſtvu mojega Synu, al tu bosh ti pozh bral, de sem uſſe, kar se je godilu , ohranila, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza teh ludy draſhete, katiri so vam udani, inu spoſableni
Kratkozhasne uganke (1788):	Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj otshe tu pozh tolkajn zhudnega biti? — Tu je meni ena uganka, zhes katiro
Kratkozhasne uganke (1788):	Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze
Kratkozhasne uganke (1788):	Drugazhi. Kai ſe pozh use v' mene issûje, vonder nekol poln naratam. Moj velik
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ozhęta, kateri s'mano dobru męni. O de bi ſe pozh jeſt vſelej koker tvoj pokorn, inu hvaleshni otrok ſkasal. Ti
Abecedika ali Plateltof (1789):	Bogu! ſhe ſim jeſt bres gręha: O de v'meni pozh svezhęer, ked sjutrej skerb sa zhiſto vęſt nigdar nenęha! Naprejvſetje

▶ pačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pači

pazhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nesmérno gnanje po veſelji ino kratkozhaſi nar vezh zhloveſhko ſerze pazhi, ino v' njim nar shlahnej pozhutke mori. Saverſhki goſpod, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de naj pomiſli, kakó naglo ſe krajnſka noſha ſpreminja in pazhi, ſkorej lih takó, kakor v kakoſhni drugi desheli; javalne vſakiga

pačijo
- pazhio
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam
pačili
- pazhili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih

▶ padati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pada

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno

padajo

Biblia (1584):	Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. Takrat je Jęsus odgovóril, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo
Zlatorog (1886):	Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja

padal

Pozhétki gramatike (1811):	Que tu tombasses, Qu'il tombât, de bi jes ti on, padal, a, o padel, dla, o Que nous tombassions, Que vous
Pozhétki gramatike (1811):	proſt. Je tomberai, bom Tu tomberas, boſh Il tombera, bo padal, a, o padel, dla, o Nous tomberons, bomo Vous tomberez
Pozhétki gramatike (1811):	Tu serois tombé, ti Il seroit tombé, on bi bil padal, bi bil padel. Nous serions tombés, mi Vous seriez tombés
Pozhétki gramatike (1811):	Je tomberois, jes Tu tomberois, ti Il tomberoit, on bi padal, bi padel. Nous tomberions, mi Vous tomberiez, vi Ils tomberoient
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sijálo, Nêbo topli dèž dajalo Na nezmožno zelenjád; Sneg bo padal in zakrival Setev, in v svoj plajš zaviral Naših njiv
Tine in Jerica (1852):	bolj upil. Tine (pokaže lica. ) Tukaj me je, ko sim padal, veja ranila.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela, ki je ležal v nezavednosti

padala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali vezh ſhkodo ſtorila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18

padale
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov

padale

Genovefa (1841):	je jokala in ko ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu

padali
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717
padalo
Spisi Krištofa Šmida (1883): pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ”

padam

Pozhétki gramatike (1811):	naj padejo. Perloshiven. Sdajni ali Prihodni. Que je tombe, de padam, de padem. Que tu tombes, de padaſh, de padeſh. Qu'il
Pozhétki gramatike (1811):	tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous

padamo

Pozhétki gramatike (1811):	Qu'il tombe, de pada, de pade. Que nous tombions, de pàdamo, de pádemo. Que vous tombiez, de padate, de padete. Qu'ils
Pozhétki gramatike (1811):	Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous tombez, padate, padete. Ils tombent, padajo, padejo. Pretekli

padaš

padaſh

Pozhétki gramatike (1811):	je tombe, de padam, de padem. Que tu tombes, de padaſh, de padeſh. Qu'il tombe, de pada, de pade. Que nous
Pozhétki gramatike (1811):	ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous

padate

Pozhétki gramatike (1811):	Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous tombez, padate, padete. Ils tombent, padajo, padejo. Pretekli dokonzhan. Je tombai, ſim
Pozhétki gramatike (1811):	nous tombions, de pàdamo, de pádemo. Que vous tombiez, de padate, de padete. Qu'ils tombent, de padajo, padejo. Nedoverſhen. Que je

padati

Pozhétki gramatike (1811):	Prihodno. Tombé, paden. Étant tombé, padel. Prihodno. Devant tomber, bodózh padati, bodózh paſti. Po ti podóbi vpregamo glagole: aller, iti; arriver
Pozhétki gramatike (1811):	bi bili, e, e padli, e, o Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno. Tombant, padajózh. Prihodno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k am enje me d d es hj e m padati, de je 42 hiſh popolnoma rasbilo in vezh ko 200
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	turſhizhno ſteblo dregneſh, boſh vidil zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni ga ſamzhniga zvétja bres sárodniga prahu, zhe ga ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na tla padati, in pravi :) Ali veſte, sakaj sdaj voſek te liſtike na-ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na glavi v mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne
Fizika (1869):	ki se skup držé, morajo tedaj vsa telesa enako hitro padati, vse eno, kako so velika, ali kako so majhna. Vidimo
Mineralogija in geognozija (1871):	se je bilo površje deloma stopilo. Meteorske kamne videli so padati že večkrat, kakor n. pr. 26. maja 1751.1. sta v

▶ padec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

padca

Stric Tomaž (1853):	sicer zadela, vender ne nevarno. Nar več je pa od padca dobil, in gotovo bi se bil ubil, ako bi se
Gozdovnik (1898):	ko Rdoles, spač in Fabij. Poslednji se namreč vkljub prenevarnega padca ni ponesrečil v vodi Salto de Agua. Padšemu v valove

padcu
Tiun - Lin (1891): ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno
padec
- padez
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim ſe bodo
- padež
  Gozdovnik (1898): konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena

▶ padec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklon; kontekst

padcev
- padcov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za
padec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega

▶ padel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

padlega
- palega
  Gozdovnik (1898): in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj

▶ padež samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sklon; Pleteršnik

padež
- padeſh
  Pozhétki gramatike (1811): que ſe nanaſha na livre. Nanaſhavno Nameſtime. Qui je imenvaven pádeſh, ktir ali kir, ktira, kar. Dont ali de qui, je
padežih
- padeshih
  Pozhétki gramatike (1811): me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi

padežu

padeshu

Pozhétki gramatike (1811):	imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je ſojozhe ſklonivo, to je, zhe ſe da ſklanjati
Pozhétki gramatike (1811):	Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla

▶ padoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

padoč
- padnoč
  Robinson mlajši (1849): „Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak bi ubogi Petek ne imel

▶ padvan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vrsta tkanine; Pleteršnik

padvana

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam

padvanom
- padvan
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj

▶ paglavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paglavca
Viljem Tell (1862): Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa
paglavcu
- paglovcu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo

paglavec

Čas je zlato (1864):	»Ali je paglavec terčen? « vpraša kralj glavnega lovca, ki je zaupljivo se bližej
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bo marsikdo majál ter rekel: oj? to je bil hudoben paglavec, ki ni bil vreden de ga je zemlja nosila! Pa
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	potem srečata voznika, ki dečka tako nagovorí: „Sram te bilo, paglavec, da ti jezdiš, a tvoj stari oče mora péš za
Deborah (1883):	zaklad. Vse sem pozvedel, vsa drhal je skupaj. O brezbožni paglavec! Krčmarica. Jožef? Krojač. Tedaj vendar le Jožef? Učitelj. Potuhlec! Krojač

paglovez
Genovefa (1841): ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl

▶ pahnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pahnjen
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): nesrečni čas Francostva, ko je bil stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih
pahnjeno
- pahnenu
  Biblia (1584): ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena

▶ pak členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pak
- pako
  Fizika (1869): posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da

▶ pa kar členek + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pa kar
- pakar
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti

▶ palec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palca

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še
Rudninoslovje (1867):	stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne
Mineralogija in geognozija (1871):	ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi

pavca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en

pavza

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda

palce

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane
Zoologija (1875):	in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih

pavce

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	naj se napravi v njem majhin jez, 3 ali 4 pavce visok, da se voda zagradi; zajezena voda bo kmalo naznanila
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je dober žir za svinje. Seje se dva ali tri pavce globoko nar bolje v jeseni; če pa pomladi, se mora
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in žrelo ondi bodi nizko, pa kake tri ali štiri pavce široko; zadnje vratica pa naj se likoma lahko odpró in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	poldrugi čevelj versta od verste, vsaksebi posaditi. Ko tri, štiri pavce iz zemlje zraste, ga je treba opleti in okopati, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se takoma voda na travnik deva, dokler ni otáva 4 pavce zrastla in zemlje zakrila. Ko se je pa to zgodilo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	leta staro seme tako, da pridejo rastlinke po 3, 4 pavce vsaksebi na dobro prekopano in z dobrim gnojem nar raji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ga je plitvo saditi, to je, le 2 do 3 pavce globoko; toda pozneje ga moraš dobro okopati in stebla debelo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se se kaj izpuli, kjer je pregosto, ker saj 3 pavce vsaksebi ni preredko. Bár hoče enako skerb in enako zemljo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	raztrošenega, ampak berž ga podorji, ne preveč globoko, za 3 pavce globoko je dosti, da bi zrak ne mogel do njega

pavze
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana

palcem

pavzam

Kratkozhasne uganke (1788):	se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak k' plemenu
Kratkozhasne uganke (1788):	gerlam, koker so glaſhi ſa arznye, ſatisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni, uſami pavz prezh, spuſti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu bòl rodíle. Kolker dni pred mladim Meſzam bode v'pavzam, v'tolkih Lętah rodi, okoli derves graben ſkopli, vode nota

palcev

Fizika (1869):	1 lot težak, in ako meri dno posode 32 kvadratnih palcev, in ako stoji v posodi voda 1 palec visoko, je
Fizika (1869):	visok, je tlak na dno enak 100 x. 32 kubičnih palcev vode ali enak 100 funtov. Kapljina tlači tudi na stranske
Fizika (1869):	kakor steklena cev, nekoliko črt široka in 36 do 40 palcev dolga, ki ima na enem koncu dno. Dno se jej
Astronomija (1869):	in v Carigradu. — Za naše kraje bode solnca 10—11 palcev *) zakritih. L. 1873. 26. maja dopoldne za naše kraje 1
Fizika (1869):	visoko, je tlak na dno enak 1 x 32 kubičnih palcev vode, ki so skup 32 lotov ali en funt težki
Astronomija (1869):	ki merijo v premeru 3, 4, 6, 8 do 12 palcev, dobé se v vsakej knjigarni in sicer po 1½
Zoologija (1875):	na pr. prosenka ali deževnik (Charadrius pluvialis), 10 do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na
Zoologija (1875):	bela. Hišna ali črna podgana (M.rattus) je črnikasta in sedem palcev dolga. Siva podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	ni tako tanek, kakor papir, ampak je le kakih 8 palcev (colov) širok ali pa še širji, takrat velik del gorkote

palcov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skoz in skoz do ritnika, takó de ga vnetiga nekaj palcov dalječ iz pod repa na dan porine. — Na vranci se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sv. Jurja. 5) Ko so sadike visokost 4 do 5 palcov dosegle, naj se presadé v dobro obdelano njivo, kjer se

pavcov

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	150 let, visokost 60—80 pedí, in debelost 8—12 pavcov. Od 30.—50. leta je v nar hujši rašči, čez
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	200 let, visokost do 90 pedí in debelost 12—15 pavcov. Od 30.—60. leta je v nar boljši rašči. Štirdesetletni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	poganjajo. Lipa doseže visokost do 120 pedí, debelost do 36 pavcov, in starost čez 500 let. Cvetè že pred 20. letom
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	let, visokost kacih 100 pedí, in včasi debelost do 15 pavcov. Od 40—60 leta raste nar boij, čez 80 let
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pavca dati, ker voda po tem toliko hitreje odteka; 6 pavcov pri 100 čevijih je pa že prav veliko potočje. Še
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gré tako v prodaj. Polena se delajo od 24—36 pavcov dolge, pa zdej že komaj 20. Les pa za dela
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bilo treba. 9. Spodnja dilja bodi spredej kacih 5, 6 pavcov dalji in gladka, da na njo čbelice sedajo, ko težko
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so zgorej k večim dvanajst, na dnu pa le troje pavcov široki, to je, ravno toliko široki, da le cevi v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in sem vidil boh ne še leta starega prasca 6 pavcov debelega. Lišpave svinje niso zdrave in se ne dajo dobro

pavzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama

palci

Fizika (1869):	Vreteno s palci, Spillrad, 64. Vreteno vijakovo, Schraubenspindel, 52. Vrenje, das Sieden, 115.
Fizika (1869):	Pod. 69. Pri vretenu s palci ( Spillrad) so po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih
Fizika (1869):	vretenu s palci ( Spillrad) so po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih sila prijema. Vitel (vinta) razločuje se od do

palec

Fizika (1869):	Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei Maschinen). Pakrog, Ellipse, 59. Palec, Zoll, 18. Pamesec, Nebenmond, 151, 200. Papodoba, Nachbild, 150. Para
Zoologija (1875):	se imenuje roka, ako se na njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa
Gozdovnik (1898):	pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v glavo? « »Človek
Gozdovnik (1898):	ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu

pavc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu
pavec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na
pavz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga

▶ palica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palic
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski

palica

Zlata Vas (1848):	strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da je pri njih velikokrat taka megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad

paliza

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza.

palza

Branja, inu evangeliumi (1777):	oſtane od vekumej do vekumej: tvojiga Krayleſtva palza, je ena palza te pravize. Ti ſi pravizo lubuv, inu ſi kervizo ſovrashuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog tvoj tron oſtane od vekumej do vekumej: tvojiga Krayleſtva palza, je ena palza te pravize. Ti ſi pravizo lubuv, inu
Kratkozhasne uganke (1788):	lôte, ſa brambo: tem ſtarem ſa opporno, de napadejo. Ena palza. Uso koſho meni oderesh: uso kry, inu sokrovzo is mene

palicami
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo

palice

Biblia (1584):	tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr
Valenštajn (1866):	da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim kelih

palize
Svetu pismu noviga testamenta (1784): taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar

palici

palici
Divica Orleanska (1848): Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala

palizi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le

palico

Divica Orleanska (1848):	z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji
Divica Orleanska (1848):	v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi s
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse
Blagomir puščavnik (1853):	mogli. Žalosti ne morejo govoriti. In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda
Blagomir puščavnik (1853):	dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše,
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ki svojiga gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč
Spisi Krištofa Šmida (1883):	že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili
Revček Andrejček (1891):	in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali

palizo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno

palzo

Sacrum promptuarium (1695):	koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej
Sacrum promptuarium (1695):	mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre
Sacrum promptuarium (1695):	ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill
Sacrum promptuarium (1695):	vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru
Sacrum promptuarium (1695):	saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom

▶ paličica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paličic

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič

paličice
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi

paličico

Sosedov sin (1868):	v črnej suknji z naočniki na nosu in tenko svitlo paličico v roci. Deklici se je poznalo, da tega tovarištva ni
Gospa Amalija (1875):	me jutri; drago mi bode! « Potem pa je udarila s paličico konjička in v hipu odjezdila mi izpred oči.
Slovenski svetec in učitelj (1886):	odreže dve rogovili, natakne kos suhe užigalne gobe na povprečno paličico in jo dene precèj visoko nad ogenj, s katerega prej
Postillion d'amour (1887):	važnim ponosom med šetajočo se gospôdo, mahaje z drobno, šibko paličico okoli sebe. Očividno je prišel kazat svoj »Wichs« v občudovanje
Rošlin in Vrjanko (1889):	ónem jarku po rdeči prsti, takó je udaril sedaj s paličico po zelenem máhu in potem po nizki búkovi veji, govoréč
Iz sodnih aktov (1891):	ali s cepom, s šibico ali z gladko, umetno izrezljano paličico, ali brez vsake opore! A prišel je dalje! Kam? Od
Lisjakova hči (1892):	kakor če bi se je bil kdo doteknil s čarobno paličico. Čula je samó ime »Lovro Mrak« in ni mogla ne
Strte peruti (1894):	Govoril je naglo, majal se in se vedno igral s paličico. Ko je gospa z deklicama odšla, ostala sva sama, in
Gojko Knafeljc (1899):	kakor v neznosnih bolečinah. – Tudi po nji je udaril s paličico, in razpršila se je v pepel! .. Potem se je bil

palizhizo
Sveta grofinja Genofefa (1857): in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali

▶ paljčino samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

paljčina
- paljčino
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda

▶ palma samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

palmam
Botanika (1875): 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo
palmami
- palmami
  Botanika (1875): s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med palmami in med praprotmi, med tem ko je njihov les tako
- palmi
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pokori; potlej pa je naznanjal zeleni griček v mali, s palmi obsajeni dolinici blizo Gaze kraj, kjer je v miru počivalo
palme
Mineralogija in geognozija (1871): drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato

▶ pa merkati veznik + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo)

pa merkaj

pamerkei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nvzali daje nieni povsoda posrezhi, shvo noi so vse pramagali: pamerkei moi Kriſtian dakshlehtomi knabosh te boshje gnade sanvzov: vboshiei gnadi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perſt dei vano novo haderzo: noi nesi teſto perſt movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso

▶ pamet samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pamet

Sacrum promptuarium (1695):	jam oporteret metæ vicinum curſum remittere, an magis intendere? Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar
Sacrum promptuarium (1695):	obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite
Genovefa (1841):	vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo
Robinson mlajši (1849):	ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na zlate tablice in ravno tako dobro so se na pamet učili, kakor so dobro brali; človek je precej videl, da
Botanika (1875):	neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji
Ferdinand (1884):	se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števila 5ina je za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka
Gozdovnik (1898):	so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček zopet suh

pameti

pamete
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te

pameti

Sacrum promptuarium (1695):	mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko
Genovefa (1841):	Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi tudi pri naſ ſaj té, ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri
Robinson mlajši (1849):	napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem dvomil, ta nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in

pametjo

pametio

Sacrum promptuarium (1695):	de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum
Sacrum promptuarium (1695):	sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della

pametjo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem govorila, al tuiſtu je blu uſſe prov, inu s'pametjo. Jeſt sem govorila is Angelam v'moji hishezi, is mojem
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu piti; tudi h' tem kuhanim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſama ta prava vęjſt biti; sató, kęr ſo vſi s' pametjo, ali s'vumam podaruvani, inu kęr ſi ti, o mój
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo, kadar bodete bres oblaſti shivéli. Le kregajte ſe s pametjo, vaſ bo she vaſha laſtna nadloga suzhila. — To ſliſhajozh ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blazni: De sledni v svoj in druzih prid Se s pametjo sperjazni. Mé vošmo, de z ljubeznijo Naj brat se z
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so

▶ pameten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pameten

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč
Občno vzgojeslovje (1887):	je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda.

pametna

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne
Genovefa (1841):	ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajcarjev napraviti dalo. To je zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne
Občno vzgojeslovje (1887):	onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon
Zeleni listi (1896):	bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako

pametne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati
Občno vzgojeslovje (1887):	bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje

pametnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne
Občno vzgojeslovje (1887):	ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in
Občno vzgojeslovje (1887):	more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj se

pametniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni

pametnemu
- pametnemu
  Robinson mlajši (1849): neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače
- pametnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na

pametni

Sacrum promptuarium (1695):	pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in

pametnih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo

pametnim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa

pametno

pametnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enu groſnu gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje k' smerti je enu pametnu previdenje. XLII. Poſt. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſvojo tovarſhyo nepuſtili. Ozhe je to ſliſhal, ter je to pametnu deklę mozhnu pohvalil: sakaj (je on rekl) ſkus movzhanje ſi

▶ pametiva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tepežni dan, tepežkanje; [sskj]

pametivo
- pametvo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več

▶ pametno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpametnejeprislov, splošni, presežnik
- narpametniši
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v
pametnejšeprislov, splošni, primernik
- pametniši
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): in poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po

pametnoprislov, splošni, nedoločeno

pamatno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti

pametno

Genovefa (1841):	in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov
Zlata Vas (1848):	bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to
Občno vzgojeslovje (1887):	sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili

pametnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Serzhnu, inu is veſſellam se Bogu zhes daj, inu koku pametnu se ti sturil, bosh ti ſhe nekedej v' nebesah videl
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpud je hvalluv tega krivizhniga hiſhnika, de je bil toku pametnu ſturuv: sakaj otrozi tega ſvejta ſo pametnejſhi koker otrozi te
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	saſtopili, dar tiga ſvętuvanja, de bomo po pôti tiga isvelizhanja pametnu hodili, inu drugim s' naſhim dobrim ſvętam pomagali. Dar tę

▶ pametovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pametuje
- pametva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode

▶ panj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

panj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preshivi, in nizh vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je
Valenštajn (1866):	prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj.

panja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti

panje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni. Kmetijſki opravki v tem meſzu. 1. Ogledaj ſkerbno zhbelne panje, De ne bo mogel desh ne veter va-nje. 2. Ob
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neki pomozhnik pa pripravo s mano neſe. Kje pridſhi tehtamo panje, od kterih ſta komej dva po deſet funtov ſterdi imela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih zhervizhev v panje snaſhajo , ſo li zhiſti zvetni práh. Zhebéla ſe v zvetlizo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bó, bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	boſh po tem prav teshko v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle is

panjem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do

panjev

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo

panji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj

panjih

panjeh
Kmetijske in rokodelske novice (1845): po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje

panjih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe niſo zhervi saredili v panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	niſo zhervi saredili v panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno

panju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko v enim panju, nizh vezh ne potrebujejo shivesha, kakor zhe jih je malo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo

▶ papa samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oče; SSKJ

papa

Ljubljanske slike (1879):	revše kaj dobrega in se nasiti le takrat, kedar pride „papa“ ali „mama“ njegova in se povabi h kosilu, da se
Sama svoja (1895):	redno obiskoval njen sedanji gospod soprog. Tako je bilo! « »In papa mi je rekal, da ima ,jour-fixe', seje, zbore, uradne ure
Sama svoja (1895):	z lepo, kodrolaso glavico, rekoč hladno in resno: »Dober dan, papa! « —
Sama svoja (1895):	teta, kar mi pravite! — Ali je mogoče, da je moj papa ... ?« »Resnično je vse. — Takoj po smrti tvoje mamice pa se
Usoda ka-li (1895):	romanih? « — »Vidiš, vidiš, ali ti nisem rekla, da je tvoj papa? Glej ga, glej ga! « je kričala Marija, kažoč z roko
Usoda ka-li (1895):	v poslih jako okreten in zveden, in zato se ga papa drži. Gotovo tudi naš papa ni ničesar zapazil; v svoji
Zunaj (1896):	grla. — Zdaj so se bližali hitri koraki! In prišel je papa, smrtno bled, vzdignil Ivančka iz posteljice, ga naglo zavil v
Zunaj (1896):	bo vstala … in k nama prišla ... Ji boš povedal? « Toda papa mu ni nič odgovoril. — Pritisnil je dečka k sebi, da
Trojka (1897):	vas dostojno vzprejmemo. Kakšen trud pa je to, prosim vas! « »Papa tako nima nič opravka,« razlagal je Edvard, »in jaz tudi

papana

papa

Na Žerinjah (1876):	na Žerinjah," povzame teta Amelija. „A, bratranca tvojega, Veronika, hoče papá pripeljati! Radovedna sem o njem. Videla ga uže nijsem petnajst
Na Žerinjah (1876):	ljubi tudi ta hčerka tega moža in — ti ne poznaš papá. Pa ne govoriva o tem, saj je sedanjost tako lepa
Na Žerinjah (1876):	Saj veš, mama, kako težavno je dobiti pismo od našega papá; on ne piše rad in časa tudi nema. Ko ne
Sama svoja (1895):	Pri šahu«, katere posestnik je bil včasih gimnazijski tovariš tvojega papa. Torej? — Saj razumeš! — Sama veš, da je zahajal papa v
Sama svoja (1895):	da ne maram vajine družbe, in da se obrnem do papa že sama, kadar mi bo kaj potrebno. « — Ker pa ji
Zunaj (1896):	ki je odvajal krsto in vence. Videl je zdolaj tudi papa in strica in mnogo oficirjev in neznanih ljudi. — In zapel
Zunaj (1896):	je dal vsakemu izmed njih roko ... Po noči je prosil papa, naj ga vzdigne v posteljici, in mu je dejal: »Papa

papanom
- papa
  Usoda ka-li (1895): kaj hočeš? V mestu ima gospod Poljak zmerom opraviti s papa. Imela bodeš saj priliko opazovati različne značaje. « Pogovor se je
papanu
- papa
  Zunaj (1896): jo potegnejo počasi k izsušenim ustnicam ... Ivanček je poljubil svojemu papa zadnjikrat roko. — — V sijajnem solnčnem blesku so se odzarjale ponosne

▶ papež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papež

papesh
Sacrum promptuarium (1695): je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau

papež

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	postavil velikiga škoſa čez Panonijo in Moravijo. Pohvahl jih je papež tudi v svojimu pismu do Svatopluka v letu 880 s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	ostati in prebolenja pričakovati pod milejšim nebom laškim. Sv. oče papež ga bojo, kakor se sliši, prav prijazno sprejeli. Iz Nemškega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v Parizu snidel in rešil važne zadeve. Pravijo, da bojo papež čakali do tega časa, po tem pa „z zadnjo besedo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	po novem letu. Pisma iz Rima pravijo, da bi bili papež radi konsistorij napravili, ker jim je žal, da več škofij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	katoliške vlade papežu dati ter pravi: „Kaj, ubogajme! Oj, če papež kadaj tako deleč pride, da bo milošine potreboval, jo bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	je prišel v zadnjem našem listu lanskega leta omenjeni spis „Papež pa kongres” na dan, kteri s prederzno roko sega po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moje matere k važnemu pogovoru; tudi naš milostljivi in spoštljivi papež bodo pričujoči, pa duhovni posamnih cerkev, dijakoni in notarji. Zató
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pokopališč ali katakomb, v kterih naj opravlja daritev sv. maše. Papež so si izvolili katakombo Kalistovo, česar je bil stari Dijogen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in pred teboj; nisem vreden, da me imenuješ svojega otroka. ” Papež ga prijazno vzdignejo, objamejo in rekó: „Bodi že kdor koli

papeža

papesha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje

papeža

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vsigamogočni večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo

papežu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	deželi podpisuje pismo milovanja in verne udanosti, ktero se bo papežu v Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	zoper milošnjo, ki jo imajo po omenjeni brošuri katoliške vlade papežu dati ter pravi: „Kaj, ubogajme! Oj, če papež kadaj tako

▶ papir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papir

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz
Zlata Vas (1848):	kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak na vprašanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp.
Kemija (1869):	Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li
Kemija (1869):	Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v
Fizika (1869):	ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med
Fizika (1869):	se zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in
Fizika (1869):	pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz
Gozdovnik (1898):	mogel že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno

popir

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne teče in

popyr

Kratkozhasne uganke (1788):	tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh
Kratkozhasne uganke (1788):	se bo szer kugla ſtopila, de bo svinz doli kapal; popyr pak se nabo seſhgal. XXVI. Ottok, vli bolezhino tega
Kratkozhasne uganke (1788):	ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se
Kratkozhasne uganke (1788):	ſtopiti, de se popyr naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę zel popolnema kugle
Kratkozhasne uganke (1788):	naseſhge. Toku eno svinzheno kuglo v' popyr ſavij, de se popyr bres use gibę zel popolnema kugle okrog, inu okrog gladku
Kratkozhasne uganke (1788):	gladku perlęſhe; tedej derſhi kuglo na uni plati, kjer se, popyr nardebelſhi kugle derſhy, zhes luzh, tok se bo szer kugla

papirja

Genovefa (1841):	bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in
Fizika (1869):	do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da je
Fizika (1869):	znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to

popirja

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh

popyra

Kratkozhasne uganke (1788):	bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker otshesh; tedej te kosze v' mleku, koker en
Kratkozhasne uganke (1788):	obernenega v' desni roki derſhi: v' lęvi ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred

papirje

Aritmetika za učiteljišča (1885):

Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun, v katerega zapisujemo

papirzhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha-
popire
Stric Tomaž (1853): prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le

papirjem

papirjam
Kuharske Bukve (1799): hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam.
papirjem
Fizika (1869): svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika

popirjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	objedle, v jeſeni od ſ. Lukesha do ſ. Andreja s popirjem prevesheſh , in tiſti popir s ptizhjim limam vezhkrat namasheſh. Pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	posodo eno žličko žganja, zamaši jih, zaveži jih s prebodenim popirjem in spravi jih na hladnim. Jabelčni sok. Dobre mošancgarje na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	imenovano število sliv vzemi dva poliča žganja, steklenice s prebodenim popirjem zaveži in na hladnim spravi. Marelce v žganji. Še nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prasc. Čisto strebljeniga prasca dobro operi in nasoli in s popirjem, s kakima dvema žemljama ali pa tudi s kuhanim in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	1850. Založil in na prodaj per Edvardu Honu, kupčevavcu s popirjem, na Starim tergu št. 157.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nitjo prevezati. Zdej jo skozi sredo na raženj natakni, s popirjem obvezi in k ognju deni, de se dve ali tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z iglo prebodi, ter jih na hlad postavi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se rumenkasto speče, ga s pečno žlico na s pivnico popirjem obezan valjar deni. Za vsako štravbo okoli tri žlice testa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ravno tako kakor šuko perpravi. Ko je gotova, jo s popirjem pokri, pohladi, kožo nekoliko z mesa potegni, in zvi, kose

papirjev

Domen (1864):	Napek! " odgovori Domen in izvleče šop starih povezanih in zamazanih papirjev. „Tukaj mi bote prebrali in povedali, ktero pismo je tisto
Kupčija in obrtnija (1872):	oskrbnika izbere. Po drugih deželah imajo še druge sorte vrednostnih papirjev, kakor n. pr. na Angleškem cheks, na Francoskem bons in
Kupčija in obrtnija (1872):	kakej stvarnej zalogi, posebno proti zalogi državnih ali obrtnijskih vrednostnih papirjev. To bankino opravilo imenuje se „lombard". Sicer pa banke tudi
Kupčija in obrtnija (1872):	po stotinkah. V denarnej kupčiji, pri kupovanji ali prodajanji vrednostnih papirjev, kakor so državna dolžna pisma, menjice, akcije ali enaki, plača
Kupčija in obrtnija (1872):	vsa na ime nositelja glasé. Akcije so tiste sorte vrednostnih papirjev, ki ne glasé na ime nositelja, ter morejo ravno tako
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	med trgovci. Pečam se tudi s prodajanjem in kupovanjem denarnih papirjev, z lozi. loterijskimi srečkami. Za zadnje srečkanje sem jih bil
Cvet in sad (1877):	obrne k sodniku in ta mu s smehljajem izroči nekaj papirjev. »A to se more in sme le mej prijatelji pokazati
Stari dolg (1897):	Predal, »midva bi bila vesela, ko bi vsaj polovico teh-le papirjev odnesel veter tje-le pod oreh. « »Pa odložita, gospoda! Naj ostane
Kotanjska elita (1898):	manjkalo je v nji večje vsote in skoro vseh vrednostnih papirjev. Soba se je zavrtela okoli njega, stopil je proti mizi

papirjih

Zerkviza na skali (1855):	zhaſih sa ſilo brati in piſati nauzhil, v bukvah in papirjih prebiral, ki ſo bile v pol rasvaljenim hramu, v kterim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	akcijah za vsako posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri

papirju

papirji

Kemija (1869):	ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v zlatu? 11 . * Krčmar ima pri hl vina

papirju

Zlato pa sir (1860):	mladega zlatarja se ne smem zanašati, dokler ni obljube na papirju. Ker mi stric niso nič zapustili, se ne smem teti
Bolna ljubezen (1874):	slana grenkega življenja. Ali bila je le podoba na belem papirju. Tu se bodeš jezil, ali pa se smejal. Zaljubljen! V
Na Žerinjah (1876):	zginolega litja, ki je zaupalo pred štirdesetimi leti temu trohlenemu papirju vse svoje veselje, vse muke in boje, katere je moralo
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	razvnete živce glavarjeve in že namočeno pero se je bližalo papirju željno dotikati se ga in po njem praskati, kakor kokoš
Najmlajši mojster (1896):	bi odpiral pipe, in ne bi metal gosjih peres po papirju. Vicedomski vratar Luka Košica pa bi hodil po dvorani gor
Stari dolg (1897):	policah, po čelu in nosovih, na rokah in po ščegetajočem papirju je motilo tišino v soparni sobi. Zunaj na orehu je
Zadnji gospod Kamenski (1898):	skrivoma prebere še ostalo, kar je bilo pisano na trdem papirju. Pismo pa se je glasilo tako-le: »Ljubi prijatelj! Če umrem
Vinjete (1899):	pa je zdaj pa zdaj zapraskalo staro peró po raskavem papirju, – hipoma spet utihnilo, kot da se je prestrašilo prozaičnega šuma
Gojko Knafeljc (1899):	čitalniškem pesnik Kukec. Bila je tiskana na podolgovatem, trdem, finem papirju in obrobljena z modernim zlato-črnim okvirjem. Gojko je vzel pesem

popirji
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas
popirju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku

▶ papirček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

papirček
- papirčik
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle
papirčka
- papirčika
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede
papirčku
- papirčiku
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I.

▶ Papuanec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Papuancev
- Papuanov
  Zoologija (1875): iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša

▶ par samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

par

Sacrum promptuarium (1695):	shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V'
Sacrum promptuarium (1695):	vam bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo
Genovefa (1841):	grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par she 50 lét v sakonu shivel. Nar lepſhi je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dva ritnisko za voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa
Mlinar in njegova hči (1867):	zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima
Revček Andrejček (1891):	ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da

para

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro
Gozdovnik (1898):	je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil

pare
Zoologija (1875): ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so tudi živci na pare.
pari
Kmetijske in rokodelske novice (1843): duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par she

parom

param

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozi s putram, čebulo, dišečimi žbicami, materno dišico (timijanam), enim param lorberjevih peres, jesiham, vodo in limonovim olupkam; potem jih iz
Kemija (1869):	in gladko izlikana srebrena ploča izpostavi se tako dolgo jodovim param, da se na njej naredi rumena mrenica srebrenega jodca. Ta

parom
Mlinar in njegova hči (1867): sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga

parov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva ritnisko
Fizika (1869):	način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde
Zoologija (1875):	trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta
Zoologija (1875):	med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej
Zoologija (1875):	Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov
Zoologija (1875):	po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih
Zoologija (1875):	parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih

▶ paradiž samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

raj; [sskj]

paradiž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov

paradiža

paradisha

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu tiga Paradisha v ſmert ſpraviu, nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vemo, de ſo naſhi pervi ſtarshi v' timu vertu tiga Paradisha ſvojo, inu naſho nadoshnoſt sgubili, kir ſo tamkei to Boshio
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam

paradiſha

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha vonspokal, kader so othli biti koker Bogovi, inu so nameſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je napokorshena, katire je Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe

paradižu

paradishi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá

paradiſhu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh ludy be se nabil pregreshil, aku be bil v' Paradiſhu kaj oppravet imel, ter be se nabil ne sam sebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv; Reſnizhnu jeſt tebi povęm , dones boſh ti ſmanoj v Paradiſhu. Per JEsuſovimu krishu pak je ſtala njegova Mate, inu njegove

poradishu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi

▶ paragvajski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

paragvajski

paraguajski

Botanika (1875):	imenujejo ,,holy” in ktero v hiše postavljajo na sveti večer; paraguajski češmin (flex paraguayensis), kterega listje daje v južnej Ameriki sploh
Botanika (1875):	flex paraguayensis), kterega listje daje v južnej Ameriki sploh navadni paraguajski čaj; trdo lesko (Evonymus), lep grm s krasnimi, rožno-rudečimi plodovi

▶ paren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parna

par
Aritmetika za učiteljišča (1885): ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2

parna

Fizika (1869):	in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor
Fizika (1869):	parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa

parne
Zoologija (1875): je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice
parnem
Mineralogija in geognozija (1871): spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da

parni

Fizika (1869):	Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151
Mineralogija in geognozija (1871):	temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj

parnih

Fizika (1869):	v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin.
Zoologija (1875):	V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N

parno
Fizika (1869): nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati

▶ pariški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pariške

pariške
Astronomija (1869): zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug

parižke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi. ) Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim
Fizika (1869):	mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte

pariškega

parižkega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bila na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se

pariški

parižki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo
Fizika (1869):	se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev

pariških

Astronomija (1869):	tako preteče v enej sekundi vsaka točka na polutniku 1427.6 pariških čevljev, na 10. vzporednem krogu 1405.9, na 30. vzporednem krogu
Astronomija (1869):	osi, ktera poslednja hitrost znaša v 1 sekundi le 1430 pariških čevljev. Ko bi mogli z ono hitrostjo iti okoli zemlje

parižkih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	ne marajo. Francozko. Iz Pariza. Že več časa izhajajo v parižkih časnikih Avstrii protivni spisi; zlasti „Constitutionell” je pisal zaporedoma več
Fizika (1869):	eno sekundo dolgo, v tem času preteče pot od 15 parižkih čevljev = 4.9 metra. Ker pa v drugej sekundi težnost ravno

pariškim

Astronomija (1869):	nemška milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3
Astronomija (1869):	8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje

pariško
- parižko
  Fizika (1869): minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj

▶ Pariz samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pariz

Paris

Pozhétki gramatike (1811):	Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi
Pozhétki gramatike (1811):	trikrat) al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta
Pozhétki gramatike (1811):	plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris
Pozhétki gramatike (1811):	klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju

Pariz

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naš preprosti Jaka iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa kakor polajšujejo železnice prodajo blaga križem po svetu, tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz Fužin mislil, da

Pariza
Čas je zlato (1864): si zapomni: de je čas zlató! – Z Bogom! Kader iz Pariza pridem, kamor jutri pojdem, bom po tebi poprašal! « Kraljevič se

Parizu

Parisu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha

Parizu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam
Fizika (1869):	nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt
Občno vzgojeslovje (1887):	človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega

▶ Parižan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Parižani
- Parizani
  Divica Orleanska (1848): Bil ravno god je kraljovenčanja, Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer

▶ parjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parjenje

parenje

Fizika (1869):	Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik
Fizika (1869):	ne ogreje, samo ako stojí prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali

parjenju
- parenji
  Fizika (1869): dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol

▶ parkelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parkelj
Zoologija (1875): in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi

parklje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gre, mu zhevlje isuje in kar sagleda, de Franzós ima parklje in kremplje. — „Kaj slodja je tó! ” savpije preſtraſhen. Franzos odgovori
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vse ga obstane, vse se mu čudi; zdaj gledajo njegove parklje, zdaj gladijo njegovo dlako, zdaj ga poprašujejo za mnoge prihodne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je bolezin huda in živinče parklje zgubi, je nar koristnejše ga zaklati, ker parklji dolgo ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	vodo polivajo, da je ilovca zmiraj vlažna. Ko pa tako parklje močimo, glejmo vendar na to, da živina ne stojí v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	le v vnetji, je merzla voda poglavitno zdravilo za boleče parklje, ki naj se ovijó v cunje, ki se od časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	posebnim veseljem pričakuje, da bi dozorelo, bo gotovo v tatinske parklje prišlo. Marsikdo bi k vsemu temu, da mu je sadje

parklji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale

parkljih

parklih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih, ſèm ter tje pa tudi jesizhni, gerlovi ali parkleni vovzhizh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakó ſe imajo kmetovavzi pri bolesni v gobzu in na parklih obnaſhati, de bo prav. (Konez ſledi. ) Snamnja, is kterih ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor vé, od kodi shivinſke bolesni pridejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér umniga sdravitelja le malo kje pri rokah imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gobzu shivinzheta poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo na parklih, h kterima doſtikrat tudi bolesen na vimenu pritiſne, takó de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. d.“; tó je bilo vſe, kar ſo mi

parkljih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	stojí poleg bolne in naj svoj škaf ima. Bolezen na parkljih, kteri tudi gosenca ali červ pravijo, pa napačno, ker ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Oels in Mähren”. Živinozdravilske rečí. Bolezen v gobcu in na parkljih. Iz Klane *) nam pišejo častiti gosp. Jakob Sajovec to-le: „Že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tri bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	trenil, mnogo živine na enkrat. Dostikrat je nalezljiva, zlasti na parkljih, in se potem kakor kuga izširja. Čudna lastnost te bolezni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	beró oklic družbe kmetijske. — (Ker je bolezen na gobcu in parkljih) že večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj

▶ parlamentaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parlamentarna

parlamentarična

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	le 29 privržencev proti 111 nasprotnih poslancev šteje, ni prava parlamentarična vlada, ki bi se mogla delj časa zdržati. Čudno je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	kako deleč smo spet od toliko zaželjene poravnave, čeravno sedanja parlamentarična vlada, ktera le 29 privržencev proti 111 nasprotnih poslancev šteje

▶ parostroj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

parni stroj; Pleteršnik

parostroje
- parostroge
  Stric Tomaž (1853): ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa

▶ parsko samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

parskem

parſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha

▶ particip samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

participa
- participija
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za

▶ pas samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pas

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne, ko Hifaks pride
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila
Astronomija (1869):	tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili
Fizika (1869):	92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin
Fizika (1869):	vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali
Fizika (1869):	115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica
Astronomija (1869):	in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za
Fizika (1869):	pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam
Fizika (1869):	po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za

paſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli ledja. Jedel je le take jedí, ktere puſhava rodí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu

pasom
Blagomir puščavnik (1853): planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri
pasovih
- paſseh
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne
- paſſeh
  Biblia (1584): dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni

pasu

pasa

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa
Astronomija (1869):	zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je za nas
Astronomija (1869):	trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé

pasu
Kitica Andersenovih pravljic (1863): v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno

▶ pasat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pasat
- passat
  Fizika (1869): parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung

▶ pasijon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pasijon

pasion

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi htei misi noi podeita

paſſion

Branja, inu evangeliumi (1777):	folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik
Branja, inu evangeliumi (1777):	perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel
Branja, inu evangeliumi (1777):	taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup

▶ pasji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pasja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Ime: pasja divjost, s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker

pasje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dokler se kuzla poja. Leto je edino sredstvo, da se pasje plemena ne zmešajo.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živino nar bolj ceni, in brez kterega biti ne more. Pasje plemena so tako različne in mnoge, da bi jez veliko
Zoologija (1875):	cibet zvana. V Afriki se nahaja sorodna civetke (V. civetta). Pasje pleme. Psi so na visocih nogah, hitro tekó, ali plezati
Botanika (1875):	ne ravno redko po listnatih gozdih. Manj nevarna sta belo-cvetoče pasje zelišče (Solanum nigrum), s črnimi jagodami, pogostoma po grobljah, in

paſje
Genovefa (1841): je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo

pesje

Robinson mlajši (1849):	gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo to v
Robinson mlajši (1849):	četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego

pasji

Čas je zlato (1864):	Lenče je koj pri volji in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo
Botanika (1875):	red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači
Botanika (1875):	da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj.

pasjim
Čas je zlato (1864): zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni biti.

pasjo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je že 160 popadenih ljudí obvaroval
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje

▶ pasonce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pasonce
- pasolnce
  Fizika (1869): Dampfmaschine, 120. Parni kotel, parnik, Dampfkessel, 121. Pas, plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel

▶ past samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

past

past
Valenštajn (1866): možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve

paſt

Pozhétki gramatike (1811):

Tako tudi konzi ège in ème, poſtavim; piège, naſtava, sadriga, páſt; allegement, polahkanje, problème, savdajka, vganka, praſhanje, popráſu, theme, ſtàva, nalóg

▶ pasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pade

Sacrum promptuarium (1695):	En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de nej mogla vun; gleda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njim podá, ga smerti rešit; pa tudi on za njim pade. Huda sapa, ki se je v štepihi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se
Divica Orleanska (1848):	radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da
Zlata Vas (1848):	izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na kolena pade in ga prosi pri Bogu in pri vsim, kar je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v prvi sekundi za 4.9 m? 23.* Koliko velja

padejo

padeio
Sacrum promptuarium (1695): ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar

padejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar
Valenštajn (1866):	na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec
Valenštajn (1866):	se čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse
Oče naš (1885):	in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo

padel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v
Divica Orleanska (1848):	potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert se in življenje? Lahir. Pred nóge
Divica Orleanska (1848):	Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica
Robinson mlajši (1849):	ino od radosti kakor brez sebe mu je okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za
Blagomir puščavnik (1853):	iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne
Roza Jelodvorska (1855):	nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki se je v zrak vzdignil in zopet na zemljo padel. Če bi tako štupo kdo prav rabil, gotovo bi pripravna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa vlomil si noge; zato so ga tudi

padil

Sacrum promptuarium (1695):	permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v'

padl

Ta male katechismus (1768):	druga perpomuzh od grehov, v' katire je en kersten zhlovek padl, prost postati; je tedej ſa tu en potrebne ſakrament ſa
Abecedika ali Plateltof (1789):	tęh ludy. Katęri drugimu jamo kople, bo ſam v'njo padl. Neſodi poprej, prędn ſaſliſhiſh, ter poſti ludy govoriti.
Abecedika ali Plateltof (1789):	pod ße gledal je on med tem v' eno jamo padl. Podvuzhenik je ſravenpriſchl, ter je njemu polaſal; de uni, kateri

padnol
Robinson mlajši (1849): otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli

padov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti na olshzhei gori tri barti natvoje Svetv oblihje padov jas se saklenam noter vro kri katero si ti per
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv viseti doklier sem se sam venka smvsov inv dovi padov vtomi sem se jas skervavsmi sovsami jokov.

padu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi Chriſtiani! Tiga perviga greha ſe varimo, kyr sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O kai sa ena velika ſramota tukei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmert, v'katiro je biu Synu Boshjiga isdau, poprei ſam padu, inu vekumei pogublen gratou. Tu je tu naſsrezhnu plazhilu negoviga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s' nar vezhim povsdigneinam ſvojih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kam je Judesh perſhu, mu koku glaboku je ta Apoſtel padu! s'med tulkain taushent drugih ſi ti nega h' tebi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturiti na mormo. Peter bi na biu nihdar taku shpotlivu padu, inu Chriſtuſa ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa naſs moliti sazheu, je na ſvoju oblyzhie na semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſuam orans. Matth. 26. Je na ſvojo oblizhie na semlo padu, inu je molu. Glih koker naſhimu vſmilenimu Odreſheniku ni obena
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhudniga ſliſhmo mi, kai je tu sa enu grosnu padeine! padu ie Peter ta krona naſhih glau! ta ſkala te katholshke

pal

Robinson mlajši (1849):	da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako je gdo več dolžen, kakor zaplatiti more
Robinson mlajši (1849):	nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča
Robinson mlajši (1849):	razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je
Gozdovnik (1898):	Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil. « »Tudi to

padem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni

pademo

Oče naš (1854):	nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	um dal, da se deržimo v tem kolesu, da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se

padeš

padesh
Ta male katechismus (1768): Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh

padeš

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	III. Jezus pade pervikrat na tla. Ti, o Jezus! padeš. Ti, ki si moč sama, na tla padeš. O, ali
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	o Jezus! padeš. Ti, ki si moč sama, na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje

padeſh

Pozhétki gramatike (1811):	glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il tombe, pada, pade. Nous tombons, pàdamo, pádemo. Vous tombez
Pozhétki gramatike (1811):	de padam, de padem. Que tu tombes, de padaſh, de padeſh. Qu'il tombe, de pada, de pade. Que nous tombions, de

padeta
- padeta
  Pripovedke za mladino (1887): prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je
- padete
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa

padla

Sacrum promptuarium (1695):	pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k' njemu
Zlata Vas (1848):	kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de bi poslancam ta ali una réč v glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa vlomil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	v glavi ne zvertilo in da bi v vodo ne padla.
Revček Andrejček (1891):	časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar

pala

Gozdovnik (1898):	mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec, jaz neprevidni tepec! Kaj
Gozdovnik (1898):	Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da

padle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele

padli

padle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil

padli

Biblia (1584):	bily v'zholni, ſo priſhli inu ſo doli pred njega padli inu ſo djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo
Sacrum promptuarium (1695):	nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun
Zlata Vas (1848):	se je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin zlodi jih je obsédel. To ne more

pali

Mineralogija in geognozija (1871):	posebno meteorsko železo, to so kosovi čistega železa, ki so pali iz atmosfere na zemljo in ki so jih potem na
Zlatorog (1886):	Ali sneg, oh, v breznu sneg in led, »Tá srdíto páli nežni cvet! »Mehka, nežna kakor cvetka mila »Ljúbav lovca trentskega

padlo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale, ino ga posobljejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	no v' kvarte samiſhleni, jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali
Spisi Krištofa Šmida (1883):	sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ”

padlu

Biblia (1584):	ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale
Biblia (1584):	je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset
Biblia (1584):	Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu

palo
Gozdovnik (1898): Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa stotniku palo na pamet, da me dade klicati? Mu je li mošnjiček

pasi

paſsi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jim kuhanih konopel jęſti, de rajſhi neſle bodo, s'jezhmenam paſsi. Zhebelle lepu spuzej, inu jih na taki kraj poſtavi, de
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s'

pasti

padnoti
Robinson mlajši (1849): plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal

pasti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de
Čas je zlato (1864):	učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor lenobo, pasti. « Čudno je bilo pa zares, de česar se je Lenče
Gozdovnik (1898):	vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa

▶ pasti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pase

pase
Zlata Vas (1850): fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni in po

paſe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	No, no, Jurek naj she zhaka. ˛Svojo zhedizo sa logam paſe, pa neprenehama k' gra-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſenosheti gradil; ampak viſoke zeſarſke poſtave ſlehernimu, kdor ſvojo shivino paſe, ojſtro sapovedo, de naj paſhno shivino v ograji savarje; sraven
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mlade deblize pogrise, in tako je ondi, kjer ſe shivina paſe, teshko kako lepo sdravo , ravno drevo najti. Dalej morajo mejazhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je, de kmet na ſhtevilo vezh shivine redi, zhe jo páſe, kakor zhe jo ne ; pa nihzhe ne more tajiti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perleti Zhes morje, in ſe veſeli, K' v rasorih mlade paſe. In ak' ſe Bog na naſ ſpomni, Gorkó de v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njimi rijavo ſmodiſhe posná. — V doſti krajih ſe po-hoſtah shivina paſe, ki vſe mlado drevje objé, in kar ſe le is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ona ſe bôde in ſe vezh okoli pója, kakor pa páſe. Breje krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji

pasejo

pasejo
Stric Tomaž (1853): v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej

paſejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	debélih krav is vode, ino ſe ob réki po travi paſejo. Sa njimi pride pa ſedem gerdih ſ-hujſhanih krav is nje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtoji, ker ptzhi in tatje le od te njive ſe paſejo. Zhe je pa polje okoli in okoli s turſhizo obſajeno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de njim deleshniki v paſhnji vshitek odtegnejo, ki vezh glav paſejo, kakor njim gré; ravno ti terdijo terdovratno njih pravizo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vdebélijo, zhe ſe s kako tako zapo briſhejo in — dobro paſejo. ” „Kadar krava povershe, pojdi ritniſko v hlév ter rêzi: Herbet

pasel

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje oči na njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči
Divica Orleanska (1848):	Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim, pasel.
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave v gozdu. Vsaka krava je imela zvonec, a najlepša

paſel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	let per njem shivel. Sveſto ino pridno je Labanove ovze paſel, ino je mogel veliko preterpéti. Bog pa ga je tako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj mlajſhi ſin, Betlehemljan, prav lep mladénezh. Ravno ovze je paſel, kedar je ˛Samuel na dom njegoviga ozheta priſhel poſlan od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sa sheno. 29. Gorezhi germ. Moseſ je sdaj Jetrove ovze paſel. Enkrat jih shene delezh delezh v' puſhavo, zelo do Horeba
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil ravno sdaj ſtar, ino je ozhetove zhede s' brati paſel. Njegovi bratje ſo nekaj prav hudiga nékedaj pozheli. Joshef pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor paſtirzhik David, kteri je nékedaj ravno na teh planjavah paſel ozhétove ovze.

paſil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v'

paſsel

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Roshnimzvetu terpi. Satorej dobru merkej, de na shitu nebodeſh Ovaz paſsèl. Inu tudi, kar je mogozhe, ne na Travnikih. Polétje. Tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ratale tę vęzhne reſnize, s'katęrimi ſi ti tvojo zhędo paſsel podoba, inu muſhter tiga sadershanja tvojih Farmanov? Ah Bog hotel

pasemo

paſſemo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi puſtimo dobru biti, ſi vſe pervoſhimo, s' veſeliam ſerze paſſemo, vſe teshave ſourashimo, inu ravnu tu je, katiru bi nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi pa

pasi
- paſi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de te ljubim. ” Ino Jesuſ mu srozhí ſvojo zerkev rekozh: „Paſi moje jagnjeta in ovze. ” — Drujkrat ſe je Jesuſ na neki

pasla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac? Mu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi jih bilo ravno sto. — Povejte mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen.

pasle
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim

pasli

Oče naš (1885):	hiše zopet stale, ko bodo naši otroci zopet na planinah pasli, ko bode božja roka solze obrisala in revščino iz teh
Gozdovnik (1898):	gledali na obzorje. Uropani in skrbno zvezani konji so se pasli blizu njih, a tako, da Apači niso mogli prosto gledati
Gozdovnik (1898):	na hodniku ter po dvorišču skozi vrata. Zunaj so se pasli konji; njegov je bil med njimi; poišče si sedlo izmed

past

paſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſlushbo, ktſeri ga je na ſvojo priſtavo poſlal ſvinj paſt. Tukaj bi bil savoljo lakote rad otrebke jedel, ktere ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savéshem; al 1784 me Lublanſki ſhkoſ Herberstein vun poſhle, duſhe paſt. Krajnſko me je mati uzhila, némſhko inu latinſko, ſhole; laſtno

pasti

paſti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol

▶ pastir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastir

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej sam pred
Zlata Vas (1850):	ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej

paſtier
Sacrum promptuarium (1695): taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis
paſtir
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ti pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih

pastirja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili, da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je

paſtirja

Branja, inu evangeliumi (1777):	Vſigamogozhni Bog, vſmili ſe zhes tvojiga ſlushabnika N. naſhiga vikſhiga Paſtirja tvojiga nameſtnika na semli, inu peli njega po poti vezhniga
Branja, inu evangeliumi (1777):	vi uſſi nad mano pohujſhali. Sakaj ſtoy piſſanu : Jeſt bom paſtirja udaruv, inu ovze te zhede bodo reskroplene. Kader pak gori
Branja, inu evangeliumi (1777):	nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja Rimskiga Papesha N. Naſhiga Shkofa N. inu vſo naſho duhovno
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na poſt, na Vélikonozh, na ſvojo Faro, na ſvojga Duhovniga Paſtirja, inu ne pride v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bóſh per tih togotnih ne krotkoſt ene ovzhize, katęra ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha, ne poſhtenje ene bojęzhe duſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ker ſo bili bres pomozhi, kakor raskropljene ovze, ki nimajo paſtirja. Rekel je uzhenzam: „Shetev je velika, pa delavzov je malo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bukviſhe. Komaj je Vodnik tukaj eno léto dolshnoſti pridniga duſhniga paſtirja opravljal, ſo ga she uzhenika v Ljubljanſke latinſke ſhole poklizali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obvarvati. Pa to ſhe ni vſa ſhkoda. Moraſh imeti ſhe paſtirja , de ti vſak dan od sime do sime shivino ſtradat

pastirje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mirne, pohlevne, ponižne sestrice Skerbemo za ž'vino, za krotke ovčice: Pastirje spremljale na pašo bomó. — Veselo Vam jutro! de b' zdravi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival

pastirjem
Zlatorog (1886): glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa

pastirjema

Gozdovnik (1898):	tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. «
Gozdovnik (1898):	a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal
Gozdovnik (1898):	del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre

pastirjev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Samo to se težko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni nobenega takošnega spisa, kakoršnega imamo od Solno- graških. Morebiti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	naj pač ne bo enostransko! Ravno zastran poslednjih Oglejskih višjih pastirjev se utegne namreč to prašati: kdo jih ju v oblast

paſtirjev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponozhi. V' Betlehemu je she vſe ſpalo. Le nekaj ubosih paſtirjev je bilo na polji per zhedah ſhe po konzu. Dobre
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri paſhnih zhredah je tréba velikiga ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſtirje, kteri ſo vezhi del nemarni. Sdaj ſte ſe nemarnoſt paſtirjev in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih

paſtirjov

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	meja. Na te dve vishę ſe veliku dela, graje, inu paſtirjov uſaki lętu perſhpara, inu sa shivino ſe naſti v dobi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drugih pridig bres ſadú ne oſtalu! perpravimo ſe. Veliku duhovnih paſtirjov, tudi tęh, katęri ſe sa isvelizhanje tęh duſh nar bol

pastirji

Ta male katechismus (1768):	resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje
Oče naš (1854):	koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na
Viljem Tell (1862):	preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči
Sveti večer (1866):	zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je

paſtirji

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe nikoli kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili, ino hvalijo Boga sa

pastirju
- pastirju
  Zlata Vas (1850): Bog pomagal. V druge posvetne reči se ne gre dušnimu pastirju vtikovati. «
- paſtirji
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem

▶ pastirček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastirček

pastirček
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): in staro v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji

paſtirzhek

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki

paſtirzhik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	konzu. Dobre, nedolshne duſhe ſo bili ino poboshniga ſerza, kakor paſtirzhik David, kteri je nékedaj ravno na teh planjavah paſel ozhétove
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	22 15. Jakop gré v' ſvoj kraj . . . . . 23 16. Joshef, paſtirzhik . . . . . . . . 25 17. Joshef na ptuje prodan . . . . . 27 18. Joshef na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtarimu ozhetu, kteri je ſhe to veſèlje doshivel. 16. Joshef, paſtirzhik. Jakop je imel dvanajſt ſinóv. Naj boljſhi med njimi je

pastirčka

pastirčika
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen

paſtirzheka

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jim ſhe smiraj jeſti noſila. Vuzhenik ino pa kraljevizh ſta paſtirzheka pogoſto ſrezhala, ki je ſvoje ovze ſemtertje paſil. Vuzhitelu ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe ne bere vezh lehko is njega. ” Ko je kraljevizh paſtirzheka ſpet najdel, mu nove, ſilo lepe bukvize pokashe, ki ſo

▶ pastirica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastirica

pastarica
Divica Orleanska (1848): zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za

pastirica

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji

pastirice
- pastarice
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža

▶ pastiričica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastiričica
- pastaričica
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko

▶ pastirski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pastirski

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba pse kermiti, se ravna po njih rabenju. Lovski in pastirski psi, ki se celi dan trudijo, se morajo vsaki dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	še enkrat, in zakljenkalo mu bo. Škof orleanski je svoj pastirski list premenil v „pismo katoličana”, in v tej podobi so

pastirsko

pastirsko
Viljem Tell (1862): daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem

paſtirſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Esav ſe lóti lòva ino kmetije; Jakop pa isvoli krotko paſtirſko shivljenje. Enkrat kuha Jakop ſók is lézhe, ko ravno Esav
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ne morem ne tak hoditi. “ Vſe je ſpet ſlékel, prijel paſtírſko palizo, sbral ſi pet gladkih kamnizhkov is vòde, vsél ſrázho

▶ pastor neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

pastor
- paſtor
  Sacrum promptuarium (1695): je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal

▶ paša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paš

paſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k

paša

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nikjer biti ne smejo, tedaj tudi na polji ne. D) Paša in pitanje. Čbelice potrebujejo za svoj živež in svojo hrano
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	to je pomagalo v več stoletih veliko reči: gorkota, mraz, paša, zrak, terpež in mnoge druge okolišine. Tako, postavim, žlahne merinske
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bil, da ne kaze iz razdelitve nič dobička, in bi paša ondi za ovce, koze, ali za živino vender še nar
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne derže. To je velika zguba in neumno gospodarstvo. 3. Paša za govejo živino je zelena in suha trava, detelja, slama
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bogastva kam devati. Takrat je treba, če je še dobra paša, na panj nalago ali naklado narediti, ter po potrebi veči
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	žalosten in se mu mora druga matica dati. Kadar je paša in matica dobra, in vreme lepo, se včasi primeri, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	protisolnčne okna odperte imeti. Prava gorkota, dobra sapa in zdrava paša in snaga ohrani červe zdrave, ki v kratkem za našo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Listje je klaja za ovce in koze, in cvetje dobra paša za čbele, in iz semena se naredí olje, ki ga
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ovce po močirjih je paša strup; mrazna in po slani paša je vsaki živali škodljiva, in govedu in ovcam tudi rosna

paſha
Kmetijske in rokodelske novice (1844): oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na

paše

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava ostane. Paše, na kterih voda dostikrat in dalj časa stoji, so nezdrave
Stelja in gnoj (1875):	bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi

paſhe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo

paši

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	če je nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje
Sveti večer (1866):	spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času

paſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhe je nedolshen. Ino ravno ták je bil David. Na paſhi per ovzah sgoli ſam je ſerze ino miſli povsdigoval k'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Jurzhek , „moj ozhe ſo ſrotej! kar jes po leti na paſhi perſlushim, ino po simi s' prejoj dobim, tega ſo slo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh okoli pója, kakor pa páſe. Breje krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe bijejo, in vezhkrat eden
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per odraſhenih ljudeh, in bi ſe modroſti uzhili: tam na paſhi pa — ſaj ſe vidi in ſliſhi — kakſhne modroſti ſe nauzhijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je kmetovavez! Ker po leti veliko glav shivine na paſhi dershite, vaſ to sapelje, de hozhete zhes simo ravno toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſnashno dershana 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena, donéſe. Luka. Preſneta rezh, vaſh brat bi ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pognojiti; shivina v hlevi ne bo tako sdrava, kakor na paſhi, tudi ne bo ſhla rada po plemenu; zhe bomo shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na njih paſhi oblesovati, bi samogel v enim létu ſe isuzhiti, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iſkati. Ne bom ti pravil, koliko mlade travize shivina na paſhi potèptá, ktera ſe vezhkrat ne vsdigne vezh, in koliko mladik

pašo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vodi začne gnjiti, in kedar voda vsahne, dobiva živina gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne

paſho

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od leta 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi ne bodo na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti

▶ pašček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pašček
- paščik
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni.

▶ pašen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pašna

paſhna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali s kakim resálam, ali is norzhije nepokonzhajo , pa ſhe paſhna shivina omólſa in polomi; tako per takih okoljſtavah per vſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savarje; sraven tega pa tudi sapovedo, de ſhkoda, karkoli jo paſhna shivina na polju ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj

pašno

paſhno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na paſho goniti , je tréba tadaj vſajen shiv plot pred paſhno shivino obvarvati , ſizer bi bilo persadevanje saſtonj in potroſhki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mejah poljſke perdelke ſpaſuje ; ſhe drugi ſpet sa ſtorjeno ſhkodo paſhno shivino rubijo. Toshbá in prepirov med ſoſeſkami ni konza, velikokrat
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſhnje gradili, sato, de bi bili zlo majhne njive pred paſhno shivino varovali, Şedanjim zhaſu pa, kér ſo ſe ljudje povſod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſtave ſlehernimu, kdor ſvojo shivino paſe, ojſtro sapovedo, de naj paſhno shivino v ograji savarje; sraven tega pa tudi sapovedo, de

▶ pašnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pašnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gaja v gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn. Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen, de jim slede zvije. Se med domače čede
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in Zaborštanje! de ste svoj lastni prid spoznali in občni pašnik razdelili. Vredništvo. Žalostna povest iz Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velikim veseljem smo slišali, de boste 280 oralov velik občni pašnik (gmajno, Lustthaler Gemeinweide) razdelili, ki Vam je dosihmal le malo

pašnika

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tisti kos pravice, kteriga so Zajevšanje in Podgorjanci do tega pašnika imeli, odkupili. Slišali smo sicer, de nekteri iz poslednjič imenovanih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takim lahko razumeti. (Dalje sledí. ) Odperto pismice na posestnike Dolskiga pašnika. Z neizrečeno velikim veseljem smo slišali, de boste 280 oralov

pašnike

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ojstro kaznovan. 8. Tudi na to je gledati, da na pašnike, ki so blizo ceste, po kterih se klavna živina memo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ker bi sicer, ako so z govejo kugo navdane, oskrunile pašnike s slinami, z govno, ki zamorejo zdravo živino okužiti. Govna
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	7. Kjer se goveja živina na občne pašnike goni, naj posebno župan na to pazi, da se nobeno

paſhnike

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali

pašniki

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v jutranjim soncu. Tu so bili zeleni travniki, tam travnati pašniki, na kterih so se v senci posameznih drevés vesele čede
Botanika (1875):	stoje na plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da so pašniki priraščeni vencu, tako da se vidi, kakor da bi bile
Stelja in gnoj (1875):	mrzlejše greš. Kolikor na mrzlejšem in višem kraju so planinski pašniki, toliko manj jim koristi navadna stelja in še najmanj navadna
Stelja in gnoj (1875):	od začetka sveta živina sama gnojila travnike, odkar so bili pašniki in živali, ki so se po njih pasle. Že davno

pašnikih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar
Stelja in gnoj (1875):	po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor

pašnikov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnjilo pašo. Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši
Stelja in gnoj (1875):	laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima sploh stelja biti? 1.

spašnikov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kmetovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spašnikov in senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več, ker nam

▶ pašnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

paša, pasenje; [sskj]

pašenj

paſhinj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ona mati Ne bo Teb' bit' jenjala! — n. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo saderſhki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pesmi péti Sestre tvoje ne bo sin. S. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba in kriviza

pašnjah

paſhnjah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v obdelane laſtnine rasdeljeniga ſvetá, kakor ga je v obzhinſkih paſhnjah, bi bilo priproſto, komu sapovedati, de naj bi ſvoje njive
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſo proſili, de bi ſe neſpodoba in pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka savoljo paſhnje dane sapovedi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Deliſhe je bilo v njivah, ſenoshetih, nar vezhi pa v paſhnjah. Njive in ſenosheti je ſleherni deleshnik ſebi obdeloval in gradil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naredí, in hude kushne bolesni ena zhreda od druge, na paſhnjah nar loshej nalese. Şhe ena napaka, ktero je treba opomniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali v gojsdih, med ſeboj rasdelili. Modra
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah pa ſe otrozi poſtopáje v pretepanju shivine, v preklinjevanju, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	more tajiti, de ſe le ſlabo redí shivina na obzhinſkih paſhnjah. Zhe hozheſh od krav kaj prida namolſti, njim moraſh sraven

pašnje

paſhnje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	eden drusiga uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo shivini, ampak tudi she majhne otroke k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſorte shivinſke bolesni ſe sazhnejo v zhredi, sató, kér ſo paſhnje sapuſhene in preſlabe; tudi ſlabo vreme pod milim nebam shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ograjene; sakaj neſpametno bi bilo, ko bi bili ljudje velike paſhnje gradili, sato, de bi bili zlo majhne njive pred paſhno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	polju ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo. Po le ti poſtavi je obzhinſtvam dolshnoſt naloshena, ſvoje paſhnje ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomota v paſhnjah porovnala. Na to je modra goſpoſka savoljo paſhnje dane sapovedi ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Njive in ſenosheti je ſleherni deleshnik ſebi obdeloval in gradil, paſhnje pa neismerjeniga proſtora ſo bile vſih deleshnikov ſkùp, in niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetá; tudi ljudi je bilo manj. Dan danaſhen ne teknejo paſhnje toliko. Veliko glav majhin proſtor hitro pozepetá, shivina vezh paſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravnajo. One ne gradijo semljiſh, ktere ſo ſi sa obzhinſke paſhnje odlozhile, ampak zhredam dajo paſtirje, kteri ſo vezhi del nemarni

pašnji

paſhnji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor njim gré; ravno ti terdijo terdovratno njih pravizo v paſhnji; drugi toshijo, de njim obzhinſka zhreda na mejah poljſke perdelke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki v paſhnji vshitek odtegnejo, ki vezh glav paſejo, kakor njim gré; ravno

▶ pašteta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pašteta

pošteta

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z jajci. Meso z žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ter jo v ne prehudi peči do dobriga speci. Ribja pošteta. Napravi navadno mehko in tako imenovana poštetno testo. Za to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pošteta iz gosjih jeter. Čisto oprane jetra v gorko mleko deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno telečje stegno s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim

pašteto

pošteto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ene koščike od košic zbrane ribe zrežeš. Potem devaj v pošteto eno lego budle, pa eno lego ribe, lepo jo pokri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drugo uro noviga mleka vanje vli. Iz tako perpravljenih jeter pošteto takole napravi: Odcedi pervo redko juho, naredi pošteto iz tenkiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Napravi navadno mehko in tako imenovana poštetno testo. Za to pošteto zbrane ribe, ali menke, ali šuke ali karpe, ali posterve
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	operi; budlo (filo) pa ravno tako napravi kakor za mesno pošteto, le s tem razločkam, de namesti mesa ene koščike od
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perpravljenih jeter pošteto takole napravi: Odcedi pervo redko juho, naredi pošteto iz tenkiga testa deni na dno putra, limonovih koleščikov, kos

▶ paštetica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP

paštetice

paſhtetize

Kuharske Bukve (1799):	naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr. 6, inu daj na miso. 10. Pemſka shupa. Sręshi
Kuharske Bukve (1799):	glasham vſaki kupez ven, inu savij vkup, kakor ſe naloshene paſhtętize dęlajo. Pohaj jeh v' maſli lepo rnmeno, inu ne prenaglo

▶ pa ta veznik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

pa to

patu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anu Moshtuo umerje alje biu oshenian bel ledik je useanu patu se mora gorei ajn anja une sgoditi? naiprai sbarei ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Iashati belpa boda te Duh teba sashribano puſtov podtuojo guavo patu boda daiteh inu klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti dovi

▶ patent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

patent

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	obležalo. Novičar iz mnogih krajev. V deržavnim zakoniku stoji cesarski patent od 15. tega mesca, kteri naukaže nektere ravnave, kako se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bo dalje iz vse te opornosti ogerskih protestantov zoper cesarski patent, se ne vé. Iz Češkega. Goveja kuga se je zatrosila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	in prepira. — izdajanje teh novih bankovcov se upira na cesarski patent od 26. dec. preteklega leta, kteri je veljaven za vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ali pa celó iz ptujih dežel, bode te dni cesarski patent za take naselnike oklican, kteri določuje vse okoljšine novih naselbin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	prepovedb zberajo po celi deželi in podpisujejo pisma zoper cesarski patent, in če ne morejo tega drugod storiti, se godí to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Gewerbeordnung) je prišla zadnje dni lanskega leta na dan. Cesarski patent od 20. dec., kteri oklicuje novo postavo, ki šteje 160
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	istino našega priporočila. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Cesarski patent od 28. dec. oklicuje, da vsi cesarski davki z istimi

potent
Kmetijske in rokodelske novice (1848): premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo

patentom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iz mnogih krajev. 2. dan t. m. je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski

▶ pater samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pater

Sacrum promptuarium (1695):	pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim de uni mosh pravi: Pater, jeſt bi hotel is ſerza rad, de bi vmej nama
Oče naš (1854):	razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je
Oče naš (1854):	in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral sveto
Oče naš (1854):	vedno še čerstev, je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za
Oče naš (1854):	Ménart in Barba sta se urno za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi

patra

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako

patrom
- patram
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo oznanovat v krajih, kjer

▶ pa ti veznik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pa ti

pati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dabi duhov vezh pershuo daso ukupa meli teſt dnarje skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari kader bo te duh pershou ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srezho zve priti inu bras usa strahu: al se bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ves nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav:

▶ patriarh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

patriarh
- patrijarh
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa
patriarhi
Branja, inu evangeliumi (1777): Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga proſite.

patriarhom

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Konec sledi. ) Zgodovinske reči. 6. Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom hvale dolžan. Da je saj v večji del sedanjih slovenskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	važna, vendar nam draga reč, za ktero bi mogli Oglejskim patriarhom hvalo vediti. Poglejmo namreč, kako daleč se sedanji čas sedeži

patriarhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	vſih revnih, Pomuzh vſih kerſhenikov, Krayliza tih Angelov Krayliza tih Patriarhov, Krayliza tih Prerokov, Krayliza tih Apoſtelnov, Krayliza tih Marternikov, Krayliza
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ſkrivnoſti ſo bilę od sazhętka tiga ſvęjtá vupanje tih Patriarhov, enu zhudu tih Prerokov, en tróſht tih pravizhnih, en ſhaz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	bukve oglejskih škofov Niceta in Pavlina, in del verste ondašnjih patriarhov na svetlo dal; morebiti je kaj več v življenjopisu sv.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	krivico. ” Jez saj sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral. P.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od dela Oglejskih patriarhov niso verjetne. Razun svete vere je pa morebiti še druga

▶ Pavel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pavel

Paul

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	modri, katiri Boga lubio, koker ſam od ſebe sposna S. Paul 1. Cor. 2, rekozh: Non judicavi me ſcire aliquid inter
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory S. Paul I. Cor. 8. Scientia inflat. De tiſta napihuje. Naſpametnu pa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas zeli ſveit vsdigne, ſe nimamo bati. Koker govory S. Paul ad Rom. 8. Si Deus pro nobis, quis contra nos
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	terdnu vſtaulenu. Ali ni on tiſti, od katiriga je S. Paul taku troshtlivu ſvojim Corintherjam piſſou: Deus totius conſolationis, qui conſolatur
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od tod mi vidimo, koku reſnizhnu je, kar je ſveti Paul v' ſvoimu pervimu piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je vunder reſnizhnu, de bomo mogli vmreti. Sakai koker S. Paul govory Hebr. 9. Statutum eſt hominibus ſemel mori. Vſim ludem
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10. Qui Je exiſlimat ſtan, videat, ne cadat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa je s' ſvojo saſtopnoſtjo ſe napihuvati, kyr supet S. Paul 1. Cor. 3. taku govory: Sapentia hujus mundi ſtultitia eſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dershité, inu ſpoſhſtujete. Mosh je glava tę shene, pravi S. Paul, kakor je Chriſtus glava tę Zęrkve. Nikoli bi ſe od

Paulus

Sacrum promptuarium (1695):	Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe
Sacrum promptuarium (1695):	katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem
Sacrum promptuarium (1695):	hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus
Sacrum promptuarium (1695):	moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum. Ali shlishim
Sacrum promptuarium (1695):	c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum
Sacrum promptuarium (1695):	de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua
Sacrum promptuarium (1695):	nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino

Pavel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel
Revček Andrejček (1891):	potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden
Revček Andrejček (1891):	Pavel. Da se vam le ljubi spati ves božji dan? Neža
Revček Andrejček (1891):	kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje
Revček Andrejček (1891):	Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato
Revček Andrejček (1891):	nič mu ni reči (ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi
Revček Andrejček (1891):	moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali veš kaj novega ? Pavle je že ob

Pavl

Ta male katechismus (1768):	odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel, je bil v malo tédnih izdravljen
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	šolo poslal, de bi se pravoslovja učil, za ktero je Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de

Pavla

Paula

Sacrum promptuarium (1695):	imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi
Sacrum promptuarium (1695):	enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore
Sacrum promptuarium (1695):	aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani
Sacrum promptuarium (1695):	dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na
Branja, inu evangeliumi (1777):	Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo
Branja, inu evangeliumi (1777):	isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi
Branja, inu evangeliumi (1777):	eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v'

Pavla

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika dal, pri kterim se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ktero je Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil, de je hotel vedno v njegovi tovaršiji biti

Pavlom
- Pavlam
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem
- Pavlom
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera

Pavlu

Pavli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne

Pavlu

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je imel s
Oče naš (1885):	kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku
Revček Andrejček (1891):	se vam le ljubi spati ves božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj torej delam? Pavel. Brbljali bi že

▶ Pavija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Paviji

Pavii

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pa 2 milijona in 202,835. Iz Lombardije. Velike šole v Pavii so na višje povelje zaperli, pa le čez božične praznike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vladni časnik „Oest. Corr. ” pravi, in učenci, kteri niso v Pavii doma, so mogli mesto zapustiti. Ta ukaz je menda nasledek

▶ Pavle samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pavle

Revček Andrejček (1891):	Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali veš kaj novega ? Pavle je že ob dveh ponoči ustal, odšel in še ga
Revček Andrejček (1891):	Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi
Revček Andrejček (1891):	Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti si
Revček Andrejček (1891):	zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle, tvoj oče je bil imovitega kmeta sin. Na to se

Pavleta

Revček Andrejček (1891):	Jeklena oči obrne). Kaj pa želite, oče? Jeklen. Vsi imajo Pavleta radi, kolikor jih je pri hiši. Le ti si jedina
Revček Andrejček (1891):	pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre
Revček Andrejček (1891):	obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada — kar ustvarjena sta drug za drugega — škoda — da
Revček Andrejček (1891):	tako zvesto — in tako od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno

Pavletom
Revček Andrejček (1891): več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz že vem, zakaj da sem taka! (Odločno. ) In jaz

Pavletu

Pauletu

Maria Stuart (1861):	ko ga bere, govorita na tihem Mortimer in Leicester. ) Burleigh (Pauletu). Kogá pa bo v tem pismu? — Prazne tožbe, Da se
Maria Stuart (1861):	tako, ne tajim, Ker želel sem ti zvesto služiti. Elizabeta (Pauletu, ki ji pismo izroča). Kaj je to? Paulet. Pismo Škotske

Pavletu
Revček Andrejček (1891): Vrni se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le

▶ pavolen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

bombažev; Pleteršnik

pavolnih
- pavoljnih
  Gozdovnik (1898): roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se

▶ pavolnak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

bombaževec; Pleteršnik

pavolnaki
- pavoljnjaki
  Gozdovnik (1898): jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko
pavolnakov
- pavoljnjakov
  Gozdovnik (1898): belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel.

▶ Pavšler samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pavšlerja
- Pavšler-ja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri

▶ pazduha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazduhah
Botanika (1875): češarek (strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega

pazduhe

Svetinova Metka (1868):	se na zid, ki opasuje cerkev, vzame zvezek pisem izpod pazduhe, razgrne jih počasi in gleda srepó vanje, akoravno ve vse
Bolna ljubezen (1874):	dejala gospa, »kako lepo! Lahko nas spremite! « Prijela se je pazduhe svojega moža in meni nesrečnemu ni ostalo druzega, kot se
Marjetica (1877):	niti vedela ni, da je krajši pot, če je oklenjena pazduhe Štefanove. A to je neprijetno in tesno, da niti ne
Marjetica (1877):	In šle so. Marjetica se je oklenila materne in tetine pazduhe. A vendar se jej je več potov spodtaknila noga, počivati
Vanda (1888):	gospodično in tujega častnika, ki je omedlelo gospo prijel izpod pazduhe ter jo toliko po konci držal, da ji ni kri
Zádruga (1890):	poklonil izvoljenki, prosil jo za »četvorko« ter jo vzel izpod pazduhe in vodil po dvorani. Za njim so prihajali po redu
Lisjakova hči (1892):	ki nismo za ples. « To rekši vzame tovariš Mraka izpod pazduhe in ga odvede v gostilno, kjer sedi za dolgo mizo
Lisjakova hči (1892):	splošni gneči se pokaže med zadnjimi tudi Klotilda, katero izpod pazduhe vodi nadporočnik Ahnenfels. Nič se jima ni mudilo, zató nista
Lisjakova hči (1892):	preslab je. Zato ga primeta vsak z jedne strani izpod pazduhe in ga nekoliko neseta, nekoliko vlečeta ter takó po malem

pazduho

pasdiho
Genovefa (1841): ki je po nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je

pazduho

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	konec ležal čez levo ramo, dragi pa segal pod desno pazduho; spredaj na persih sta bila konca skupaj sklenjena.
Ferdinand (1884):	roka. « Brzo dene svojo razkuštrano lasuljo na glavo, stisne pod pazduho svoj trivoglati klobuk in prime v roko z bakrom okovano
Ferdinand (1884):	nosil redovniško obleko, v roci je imel palico in pod pazduho je nesel molitevnik.

pazho

Tihotapec (1855):	izusti Ivan naglo in skoči na noge. Gosli vzame pod pazho, in urno koraka proti bajti. — — — Zopet sije luna. En večer
Tihotapec (1855):	se je čoln v breg precej trdo zadel bil, pod pazho i ga pelje, akoravno sam grozno truden, v vas. Ko
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	kabinet, pa kmalo spet pride z dolgo firnažasto marelo pod pazho. S Šnakšnepskovskim greva naprej, za nama pa Boštjan pod težo
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	prizdiguje in da se kmalo pod eno, kmalo pod drugo pazho popraskuje. Rečem mu tedaj: »Gospod! mislim, da ste v Češnovarjevem
Zgubljen mož (1864):	pinjo, ktera je mnogim ljudem simbol civilizacije. S knjigo pod pazho sem rad pohajal po polji, če je le vreme bilo
Domen (1864):	jo mož, na enkrat ves potolažen. „Bokal vina ima pod pazho in ne mara, da je tisti Domen, ki je bil
Razne dela (1870):	Sladke simfonije kras Je besede njene glas. Pelje pa pod pazho eno Lepo, tode starši ženo, De je mila svekervá, Zgodba
Razne dela (1870):	vladarstvu, Rujave ključe tujcu dajo v pest; Mi pa pod pazho roke tù neskerbno Otetbe drage blagi čas morimo. — Zvem, de
Razne dela (1870):	krasno puško sname, S cekini poln nabaše svilni pas, Pod pazho citre zlatosvitle vzame, Iz dvanajsterih nar milejši glas, Žapusti v

paz-ho
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti

▶ pazdušen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

pazdušni

pazduhni

Botanika (1875):	preko njega. Na deblu se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72.) skončuje deblo in
Botanika (1875):	72.) skončuje deblo in ga daljša pri svojem daljnim razvitku. Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti
Botanika (1875):	zamorejo skoraj na vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji. Pazduhni in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka
Botanika (1875):	tudi končni brst – drugotni končni brst imenovan. Da se naredi pazduhni brst, so odloči od cevnih povezkov v deblu, jih nekoliko
Botanika (1875):	deblu, jih nekoliko, ki se ognejo na stran in v pázduhni brst stopajo, med tem ko postranski brsti sami narejajo nove
Botanika (1875):	sredi vidimo veči končni brst, na vsakej strani po eden pazduhni brst in na vseh se že razloči število in nastava

▶ paziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazi

pasi

Genovefa (1841):	vſe ſhibíne polne velikih popkov. Sdaj pa le vſak dan pasi, kaj ſe bo s njimi sgodilo in povej mi potlej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vishar da, de ga vodi, in de na permerno kurjavo pasi; ta mora biti pameten, tresen in zhujezh zhlovek; neſme prav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grisha, merſliza i. d. v. zhlovéka pokoré. Torej naj vſeſkosi pasi, de ſi ne bo njegova drushina v veliki vrozhini prevezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſéj ſemenſko serno vſako po ſvojimu poſebnimu zhaſu. Ne pasi v pratko sa dan, iméj ſkerb le sa prav obdelano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plemena v deshélo vodili, zhe ſe le ſkerbno na to pasi, de ſe med domazho nar lepſhi in imenitniſhi sa rejo

pazi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	d.; pri ti piči nej pa kmetovavec nasproti na tó pazi, de ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo
Tine in Jerica (1852):	za naprej posvarjeni: „Tega več ne stori,” ali, drugopot bolj pazi” to je bilo skorej vse svarjenje. Če je pa kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež
Botanika (1875):	skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki
Občno vzgojeslovje (1887):	išče in najde, sam sodi in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer

paſi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali kaka diſhava ali ſmrad jim je sopern. Majhne zhervizhke paſi s voljnim mladim perjizhem is méj, in ga jim drobno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posneji zhaſ perhrani, sa takrat, kadar délo pride. — Preſhizhe dobro paſi, zhe jih pa samudiſh, jih boſh po tem prav teshko

pazijo

pasijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pet shenſkih, ali pa odraſhenih otrok, ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koreninzami vred isruje. Ne bom ti kasal, kakó malo paſtirji pasijo in kakó malo vedó, kam in kje ne gré shivine

pazijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu

pazil

Robinson mlajši (1849):	kroke. Po poti je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v šolo. V šoli je bil posébno tih in je pazil na vse, kar se je v nji godilo.
Najdenček (1860):	Parizelj najini tovarš. Kot svojega Ijubčka je posebno na mene pazil. Zakaj dasiravno je za vsako zobavljanje že vterjen bil in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	tudi vojakov dal”. Pravijo, da cesar Napoleon bo zdaj le pazil: ali bi s svojimi nameni na Francozkem utegnil več zgubiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pazil tisti večer, kako željno ste pogledovali na mojo tetico Nežo
Gozdovnik (1898):	se Kučilo. »Nisem jaz morilec, nego ste vi! « Fabij ni pazil na ta ugovor; prstana je nesel k ustam in ju

pazila

Tine in Jerica (1852):	mudila, ž njo v vert, pivnico, itd. hodila. Natanko je pazila, kako se Maria proti deklam in dragim poslam obnaša. Vse
Najdenček (1860):	to prišel. Dajte kravam kar vam ukažem. ” Žena je zvesto pazila na njegove beséde in obljubila vse storiti. — „Anže,” je rekel
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	stara siva žena, ki je hodila sem ter tje in pazila na cvetlice v smrtni hiši. »Kako si prišla do sem
Valenštajn (1866):	kakor čarovna veriga. Grofinja. (ka je mej tem vojvode skrbno pazila, vidi, da se je zamislil). Brat hoče biti sam. Pustimo
Revček Andrejček (1891):	Sklene roki. ) Lepo te prosim! Franica (ne da bi nanj pazila). Za mé ni nič več na svetu! Pavel (prisrčno). Franica

pazili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava
Fizika (1869):	stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se

pazimo

pasimo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo

pazimo

Botanika (1875):	78 Če pazimo na to, kaj se godi s tistimi zrni cvetnega prahu
Občno vzgojeslovje (1887):	predstav. Dokler se tega zavedamo, govorimo o čustvu. Navadno pa pazimo najbolj na ono predstavo, katera je merodajna pri vzbudi čustva

paziš

pasiſh

Pozhétki gramatike (1811):	vous soyez plus attentif je tréba, bo treba, de bol pasiſh. Vprava druga. Kader je pervi glagol v' enimu preteklih zhaſov
Genovefa (1841):	vunder ſhe niſi. Pa to lahko, ako lé nekoliko naſe pasiſh, na ſébi vidiſh vſaki zhaſ. Gléj, ti bi gotovo ne

pazite

Divica Orleanska (1848):	Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem
Blagomir puščavnik (1853):	govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas
Valenštajn (1866):	Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz
Lohengrin (1898):	kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni

paziti

pasiti

Genovefa (1841):	ljubi Bog narédil. Pa Genovefa je djala: „Sam moraſh sdàj pasiti in gledati, ter mêni povédati, kaj bodeſh naſhel. Gléj, koj
Genovefa (1841):	tirjal, in ſvôjimu svéſtimu Volku ukasal, dôbro na grajſke vrata pasiti, de nihzhe ne pobégne, in ſlushab-

paziti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne, če jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj se jih dajè živini, in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake imenovanih znamenj pri njem zapazijo, ga
Rudninoslovje (1867):	imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu shajajo
Kemija (1869):	za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj
Botanika (1875):	podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču
Občno vzgojeslovje (1887):	se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. Kar otroci že od prvih
Občno vzgojeslovje (1887):	po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa
Zeleni listi (1896):	odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja

▶ pazljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pazljivo

pasljivo

Genovefa (1841):	ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in
Genovefa (1841):	previdil, kaj ta léſ v môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi

pazljivo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim
Oče naš (1854):	božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na
Roza Jelodvorska (1855):	Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre
Viljem Tell (1862):	Tell, Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko
Mlinar in njegova hči (1867):	povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj
Spisi Krištofa Šmida (1883):	vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v sercé utisnila — zakaj kar iz

▶ pecelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pecelj

Botanika (1875):	stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi
Botanika (1875):	soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi

peclja

Botanika (1875):	pogostoma se dobé liho-pernati listi, pri kterih stoji konci glavnega peclja en posamen listek, ki nima para (pod. 98., akacija), kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	drugače. Naj tukaj še pristavim, da mreža, na kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz pocinjenega vlaka, iz vzroka

peclje
- pezle
  Kuharske Bukve (1799): najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo

peclji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	sem in tje drgne, tako, da ostanejo na mreži sami peclji, kateri se potem vržejo v kako posodo, da se otečejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	posodo, da se otečejo. Mleti se pa mora grozdje s peclji vred zato, da dobi vino potrebno čreslovino. Nek vinogradnik mi

▶ pecirk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

komisija; kontekst

pecirk
- pezirk
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi

▶ peč samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peč

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó široka biti, in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se je gorkota za mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa se mora takó zapreti, de ne bo nikjer duška. Peč mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v
Robinson mlajši (1849):	kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa
Mineralogija in geognozija (1871):	Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad
Deborah (1883):	sem, a besede ni bilo iz nje! Pek. Jaz sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata

pezh

Biblia (1584):	inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo
Biblia (1584):	inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	50. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo vèrgli v' pęzh tiga ognja. Tam bó jokanje inu ſhkripanje tih sób.

pečeh

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	nekaterih sob (izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo in celo zimo ne odpró okenj, marveč jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	zato je menda popolno upravičeno, če začnemo s pečmí. Pri pečéh pogostoma nahajamo toliko napák, da je groza. Mnogo je tacih

pezhah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na

peči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e tih, v kterih se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se mu ne sme več toplote dati, kakor je v peči, kader se pečen kruh vun vzame. Če se pa zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali na sapi in na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam
Fizika (1869):	peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni

pezhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove

pečjo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo
Rudninoslovje (1867):	Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem

▶ peča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana

pezho

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	SHĘSTI NASTOP. Tonzhek , Goſpá , Nęslka. Nęshka. Pernéſse portek, inu eno pezho. ) Kaj grę narasen , vaſha Gnada?
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sdej pak portek — en malu bol na zhelu — toko — Goſpà. Pęzho puſti 'lepA sad doli mahat — Srajzo en malu narasen , de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	malu, koker pride, k' deklizham ſpravi, Tonzhka ględa, inu mo pęzho gori vsdigne. ) Ho ! ho! tizhek! ſmo tukej ? Goſpá. (ſe vſtraſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	djali ? — Le tiho , vshe vęjim — moj portek, inu to prashenzhno pęzho. (gre doli ſkusi tę poſtranſke vrata. ) PETI NASTOP. Tonzhek , inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je ſturiti! — (Tonzhek vſtane. ) ſant bres ſukne! na pol ſlęzhen! pęzho na glavi! jeſt s'njim saperta! — O moj Bog ! moj

▶ pečanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečanje
- pezhanje
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje

▶ pečat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečat

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha

pezhat

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Koga ? (Piſmu ogleduje. ) — Goſpá. (tihu k' Nęshki. ) De bi pézhat popravili. Nęslika. (tihu k' Matizheku. ) De bi pezhat popravili. Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	De bi pézhat popravili. Nęslika. (tihu k' Matizheku. ) De bi pezhat popravili. Baron. {k' Matizheku. ) Govori, kaj je męnil ? Matizh. De
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizheku. ) Govori, kaj je męnil ? Matizh. De bi — de bi pezhat popravili. Goſpá. Morebiti niſi prov sapezhatil ? Baron. (jęso nasaj dershy

pečate

Viljem Tell (1862):	poslanci mnogih mest, Dežele švábske in porenskih zemelj; Prejeli vsi pečate svoje so, Veseli se na dom povrnoli. Al mene, vašega
Viljem Tell (1862):	tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da prejmem stare svobode pečate, Ki jih sicer je dal vsak novi cesar; Tam bili

pečati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva

▶ pečati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ukvarjati se; [sskj]

peča

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega poškodovanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj
Mineralogija in geognozija (1871):	okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost
Občno vzgojeslovje (1887):	sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti

pezha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe

pečajo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	temuč le za vertnarje, ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo

pezhajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani

pečal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	polji gre urno rôke: Kmet'vavec se sledni za nas bo pečal. Se sveta nedelja, se praznik obhaja. Brez dela postopa družina
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tako preučen, de bi se z nadnatornim preiskovanjem in ispraševanjem pečal; naj rajši vsakdo na koncu tega pisanja sodi, kaj de
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kralju toliko legala čez kraljiče, da se ni več za-nje pečal. »Pojdite v svet in živite se sami! « reče jim hudobna
Čas je zlato (1864):	rad bi vidi, de bi se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na, Lenček! tukaj vzemi en
Čas je zlato (1864):	po svetu toliko poskusil in se s tako različnimi ljudmi pečal, kteri zmed nju bi bil gospod, kteri pa služabnik. Preden
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svojimi verti in toplicami — le s tacimi krasotami se je pečal njegov duh. Zdaj je pred seboj zagledal v domišljiji samotno
Ferdinand (1884):	zapeljivega sveta mi ne morejo več škodvati«, rekel je češče. Pečal se je tudi z naravoslovjem. Nabiral je razna zelišča in

pečala
- pečala
  Zoologija (1875): drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800
- pezhala
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen

pečali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Od vas ) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem pečali*; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za
Mlinar in njegova hči (1867):	ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič nemogoče, kratko ni malo nič. Kdor

pečamo
Fizika (1869): in to po tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé

pečati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zanaprej ne bo več njih edina skerb, se z otroci pečati. „Neven” dobro pristavi: Skoda je, da babelice niso še tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	do sviloreje. Perva skerb vsakterega, kdor se namenva s svilorejo pečati, mora biti s potrebnim perjem se preskerbeti, tedaj murb nasaditi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj navadnega vzame, ino naj si razbeljeno železo pripravi, s
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	pa iskali? Ali ne véste, de se moram z rečmi pečáti, ki so mojiga nebéškiga Očeta? Simeon, stebernik, je v svojim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	blizo 400 gold. itd. Kdor pa želí se s svilorejo pečati, mora pervi ozir imeti na zasajo murb, da mu dajo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	šal, de z norci In hudobnimi ljudmi se ne pečati. Ako bi bili vi to storili, bi bile vaše okna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pozabljene, da so se v najnovejših časih jeli učeni bolj pečati ž njimi. Sosebno sedanji papež, sv. Oče Pij IX. so

pezhati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rada sama bila, kader sem pak mogla is ludmy se pèzhati, sem uſſellej k'tem dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	neshl, de moresh is nekateremu saj na en zhas se pezhati. Zhes uſſe sladka, inu lubeſniva je taiſta drushena, kjer perludnoſt

▶ Peče samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Pečah
- Pečah
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam
- Pezbah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl.

▶ pečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečnega
- pečniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije
pečni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko

pečno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	so tudi na drugi strani rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži

pezhno

Kuharske Bukve (1799):	eno libro ſadja ali jabelk tudi na ſhipe sręsane, pomashi pezhno ponvo ſrovim maſlam, obloshi na dno ſhpeham, potle s' jabelkami
Kuharske Bukve (1799):	ozheſh meſo pezhi, pezkęnko ali prato imęti; deni meſo v' pezhno ponvo na trinogi nad sherjavzo; kader ſe sazhne dobro pezhi
Kuharske Bukve (1799):	potęgneneh auſtrig, sadnizh deni notri, kar ſe od kopuna v' pezhno ponvo natezhe. Ta polivka ſe na sherjavzi v' kosi smirej
Kuharske Bukve (1799):	tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha en pokrov is shelęsniga
Kuharske Bukve (1799):	pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle ſę oſhohtajo, v' pezhno ponvo denejo; katira pod razo ſtoji, de ſe v' njo

▶ pečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečen

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sme več toplote dati, kakor je v peči, kader se pečen kruh vun vzame. Če se pa zlo vodeno sadje, kakor
Revček Andrejček (1891):	sedaj pa že več ne vem, ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta

pezhen

Kuharske Bukve (1799):	151. Shuka v' míſhelnih. 152. Pezhen Som, inu Sulz. 153. Liſka v' rujávim polivanji. 154. Shuka
Kuharske Bukve (1799):	36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' krini.
Kuharske Bukve (1799):	miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún s' auſtrigami nadevan inu pezhen. Nękej ſroviga maſla sgrej v' kosi nad sherjavzo, notri deni
Kuharske Bukve (1799):	de k' dnu ne pade, zhe ni morebiti v' maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave
Kuharske Bukve (1799):	Pezhene meſne jędi. 108. Jelęnovi koſez per rępi v' polivki pezhen. Zemmer. 109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat
Kuharske Bukve (1799):	de jo s' shlizo jemlejo na kopuna, katiri ſe poſębej pezhen na ſklędi da na miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún

pečena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta

pezhena

Kuharske Bukve (1799):	ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan
Kuharske Bukve (1799):	s' maſlam dobro pomashe, s' moko ali s' drobtinami potręſe. Pezhena torta ſe ob obodi s' nosham podręshe, obod prozh vsame
Kuharske Bukve (1799):	enmalo ſroviga maſla pezhe. Kader je na eni ſtrani pezhena, ſe na drugo preverne, inu zhe je tręba, s' maſlam
Kuharske Bukve (1799):	sloshi ribo v' ſklędo, ſok pa na njo prezędi. 148. Pezhéna ſhuka. Oſhohtana ſhuka inu istręblena ſe oſuſhi s' bęle ruto

pečene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ogenj bolj živ biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ognji koža lahko počila. Jetra in želodec niso za nič. Pečene pišeta.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi in v razbeljenim maslu ocri. Telečje rebrica nad rošem pečene (kotleten). Tolci jih do mehkiga, odloči kožo od košic kviško
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	speci. Ko ga v skledo deneš, nekoliko juhe nanj vli. Pečene jagnjičeve persi. Namoči eno žemljo v mleku, ocri nekoliko zeleniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupkov in jajčnic v kozi z drobljancam putra pari, položi pečene lešterke v skledo in poli jih s polivko (zosam). Pečene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Korenje na župi. Meso s kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha mu plača testo. Ko so bile sove in opice pečene, jih pobere Pavliha v jerbas in jih nese sabo, kjer

pezhene
Kuharske Bukve (1799): s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami

pečenega

pečenega
Robinson mlajši (1849): ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino

pečeniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mesne župe. Bela župa. Stolci na drobno kos pečeniga telečjiga mesa ali eno piše, pol unče mandelnov in eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zavri. Pol ure pred, ko imaš v skledo djati, perdeni pečeniga in olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na to dobre mesne župe in vina, perdeni lepo rumeno pečeniga kopuna, naj vse kupej dobro zavre; mišelne čisto operi, od
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nenadevaniga. Namesti debelih vinskih jagod se tudi drobnih, mandelnov in pečeniga kostanja vzame, tedaj se mora pa šest lotov na drobne

pezheniga
Kuharske Bukve (1799): ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul

pečeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeni puran. Solata. 77 Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki se v pečno ponev nateče, v posebni skledčici perdeni. Pečeni bažan. Bažana ali s tankim špeham natakni ali pa persi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	natakni in potem z njimi ravnaj kot s pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo, samo, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kuhani raki. Okisana zlatoka. 143. Lečnata župa. Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kukmakova župa. Angleška pečenka. Zmešana repa in korenje z brinovkami. Pečeni divji golobje. Mozgovo kuhanje. Pečeni svinjski herbet s solato. Torta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	krepko poprijeti: Печенi голубi нiкомур самi в уста нa лътаjу (Pečeni golubi nikomur sami v usta ne letajo). Zastonj bi čakali

pezheni

Sacrum promptuarium (1695):	jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c.
Kuharske Bukve (1799):	gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno

pečenih
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v

pečenimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	špeham čedno natakni in potem z njimi ravnaj kot s pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tankim kosam špeha obeti in ravnaj žnjim kakor s pečenimi pišanci, samo, de se mora zavoljo mesnatih pers nekoliko bolj

pečeno

pečeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam

pezheno

Kuharske Bukve (1799):	majhini pa ſe bres moke ſkup dershę. Taki zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove
Kuharske Bukve (1799):	ga ſpęni, inu oſoli. — Kader je uno meſo v' kaſtroli pezheno, perlivaj od tę kuhane Shupe v' kaſtrolo, kakor je ſizer
Kuharske Bukve (1799):	to polivko ſkusi ſito v' eno drugo koso, rasręſhi ſozhno pezheno jerebizo na zheterti, deni jo v' to polivko kuhat, perdeni
Kuharske Bukve (1799):	oluſhenih ſtolzenih mandelnov, dva jajza, inu oſem rumenakov dobro ſtepenih; pezheno telęzhje meſo sręshi drobno, rastolzi ga v' ſtopi s' v'
Kuharske Bukve (1799):	poſterve. Poſtervo oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno puſti hladíti, poloshi jo na en s' maſlam namasani papir

▶ pečenka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečenka

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel
Blagomir puščavnik (1853):	košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža možu, meni nikjer prav
Botanika (1875):	odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto

pezhenka

Kuharske Bukve (1799):	113. Dobra govedja pezhenka. Obęſi dva al tri dni goveje meſo na hladno ſapo
Kuharske Bukve (1799):	inu rębra, inu druge perutne shivali. To je dobro goſpodinſtvo, pezhęnka je perjętna, ſoknata ; vender neposabi, de ſe more pezhi na
Kuharske Bukve (1799):	jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje

pečenke
- pečenke
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno
- pezhenke
  Kuharske Bukve (1799): maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine

pečenko

pečenko
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam, ino jim streže

pezhenko

Kuharske Bukve (1799):	Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115.
Kuharske Bukve (1799):	Tako ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha en
Kuharske Bukve (1799):	dobro pezhi, deni gori pokrov, inu najn sherjavze. Vezhkrat odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu

▶ pečenkin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pečenkina
- pečenkna
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka.

▶ pečenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečenja
Robinson mlajši (1849): pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov

pečenje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sito precedi in v steklenice nadevaj; ta sok lahko v pečenje ali pa na moknate jedi deneš. Murbni sok z jesiham
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lepo jo pokri in peci jo v ne prehudi peči. Pečenje. Telečje stegno.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se žnjo nekoliko pokuha, potem jo pa ali na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet

pezhenje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je vękſhi ta greh, katęriga je edèn ſturil, vękſhi je pezhenje tę vęjſty; Inu kęr letó pèzhenje drusiga ny, kakor boshja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	edèn ſturil, vękſhi je pezhenje tę vęjſty; Inu kęr letó pèzhenje drusiga ny, kakor boshja ſhtima, kęr ſe Bóg v' ſrędi
Kuharske Bukve (1799):	v' grędel med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni premehko; ſïzer herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu
Kuharske Bukve (1799):	Vezhkrat odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu bolſhi, kakor bi ga v' pezhi pękel. V'

pečenjem

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene in limonovih olupkov ni treba in de se med pečenjem le z razpušenim putram poliva. Pečeni viz. Viza razplati, nasoli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nirenbraten). Dobro oprane in nasoljene na raženj natakni in med pečenjem s putram in mesno župo polivaj. Peci jih pa pol

pečenju
- pečenji
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista
- pečenju
  Robinson mlajši (1849): svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu zdelo, da

▶ pečevje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skalovje; [sskj]

pečevje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vsih krajev zaperti. Spredej je morje, po obeh straneh stermo pečevje, zadej sovražnik. Strah ino trepet jih opada. Mozes jim serce
Oče naš (1854):	zopet v majhno, porašeno dolino peljala, ktero je povsod stermo pečevje obdajalo. Luna jim je svetila. Hladen vir je tékel po
Zlatorog (1886):	si bradó In rije po korénih. A gori, kjer dviga pečevje se v zrak, Kjer stena nobena ne zná se, Tam

pečevji
Botanika (1875): ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo
pezhevje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze

pečevju
- pezhovju
  Genovefa (1841): mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala

▶ peči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci.

pezi

Kuharske Bukve (1799):	pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje
Kuharske Bukve (1799):	zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v'
Kuharske Bukve (1799):	na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi.

peč
- piezh
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo

peče

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo
Deborah (1883):	Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim
Revček Andrejček (1891):	ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna

pezhe

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſt, premiſlimo, de minutnu je, kar veſely, vezhnu pa, kar pezhe, premiſlimo, de tu veſelie tih hudobnih zilu kratku terpy, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzh. Nęshka. Sram jih je, ſerzę jim bije. Vſi. Tozhe , pezhe , ſuka , vije , Tonzhek. Jeſt nevęjm , kaj ſturil bom. Gospà. ( Jeſt
Kuharske Bukve (1799):	rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler ſe pezhe; al pa zukręni ſnęg gori narędi.
Kuharske Bukve (1799):	perdeni kiſle ſmętane inu kápar; inu puſti, de ſe pozhaſi pezhe; kader je mehko perdaj rasſękane ſardęle inu lemon lupka; tudi
Kuharske Bukve (1799):	moki, inu v' podolgaſti ponvi na enmalo ſroviga maſla pezhe. Kader je na eni ſtrani pezhena, ſe na drugo preverne
Kuharske Bukve (1799):	koſzhike ſroviga maſla. Sadnizh poſtavi v' pęzh, kęr ſe kruh pezhe.
Kuharske Bukve (1799):	polivko od ſardel. Divja raza ſe navlęzhe s' nekatirmi nagelshbizami, pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle ſę oſhohtajo, v' pezhno
Pozhétki gramatike (1811):	ſtvari ſame. kakor je lis, berem, le feu brule ognj pezhe ali shgé ali gorî: mnoshno, kader ſe govori od vezh
Genovefa (1841):	verni, verni ſe, svelizhani duh! Môja véſt me shé dovolj pêzhe! Verni ſe nasaj v ſtanovanje mirú in môli sa-me ubosiga

pečejo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mora ogenj bolj živ biti in de se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresene nad rošem. Ravno tako se tudi lahko v ponvi pečejo. Dušeni (dinstani) golobje. Golobe čedno s špeham podleci, v kozi

pezhejo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſti grosovitni trynogi, katiri naprenehanu, ſtraſhnu, inu grosovitnu tiga greſhnika pezhejo, inu gaishlajo. Katiri kuli je greſhen, tiſtimu ſe hudu gody
Kuharske Bukve (1799):	na rashin natakni, inu pezi, kakor ſe ſilane piſheta ſizer pezhejo, med pezhenjam jih polivaj s' rakovim putram; ta puter ſe
Kuharske Bukve (1799):	unim preshętim putram pa polivaj piſheta, kader ſe na rashni pezhejo. Timzhaſi perpravi sôſ sa piſheta v' ſklędi políti. Sa ta
Pozhétki gramatike (1811):	al ſtvari, kakor tioits lisons, beremo, les feux brulent, ognji pezhejo, shgejo, goré. Glagol ima tri zhaſe v' ſebi, ſdajni zhaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſpomnijo, de tudi ona zhuti, de tudi njo bolezhine vdarkov pezhejo, in de je Bog zhloveku ni v terpinzhenje, ampak le

pečeš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): žerjavco. Tudi jih lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri

peči

peč'
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Po svetu kaj več? Alj druj'ga kaj znajo Ko jabelka peč'”? Župan. Veliko še več je to vredno za nas, Ker

peči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje saj toliko

pekel
Robinson mlajši (1849): moko čisto presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je

pekla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo
Gozdovnik (1898):	naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.

pekle

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od davkov

pekli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo
Mlinar in njegova hči (1867):	za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete

peklo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni bilo za sterpeti. Pod milim nebom je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza se prebudi. Bil

peko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl
Robinson mlajši (1849):	Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo

▶ pečica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečico
- pezhizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe

▶ pečka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pečka
- pezhka
  Kuharske Bukve (1799): vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh

pečke

pezhke

Kuharske Bukve (1799):	ſok ven istlazhi tudi v' ſklędo, prezędi, de nebodo pezhke inu predebęle koshe notri oſtale; potle deni notri zukra, de
Kuharske Bukve (1799):	lemone. Potle sręshi tri ali ſhtir kutne na dvoje, odberi pezhke, puſti poſębej na vodi ſkuhati, pa ne premehko; jeh vendeni

▶ pečovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skalovje; kontekst

pečovje

Najdenček (1860):	terjali ali jemali. Tudi darov bogatinov ne jemlejo. Skozi to pečovje priti je silno nevarno. Čez vertoglavne prepade peljejo vozke bervi
Mineralogija in geognozija (1871):	gre navadni roženec, ki je jako razširjen, tudi kamenje in pečovje dobilo je imé po njem kakor roženčevi ali amfibolovi škriljnik

pezhovje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi
Genovefa (1841):	je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju

▶ pedagoški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pedagoška
- pedagogična
  Občno vzgojeslovje (1887): Prav mnogo je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako

▶ pedagoško prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pedagoško
- pedagogično
  Občno vzgojeslovje (1887): velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo

▶ pega samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peg
Kmetijske in rokodelske novice (1846): In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne
pege
- pe ge(združena oblika)
  Astronomija (1869): potem vidimo mesta temnega solnčnega telesa, in ktere imenujemo solnčne pe ge.

▶ pegerati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

želeti; nemško-slovenski slovar

pegeral
- pegerom
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz

pegeram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe duh barov kai ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od Boga! noi tu venzhno shiulenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti bras use shkode na dushi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam

pegeraš

pegerash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku rezi jas pe-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	deva vse karti pegerash kadar bosh ti imov to andoht frihtati taku prei na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te duh h' tabei pramarnuov: noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe duh barov kai ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od

▶ pegerovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

želja, zahteva; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

pegerovanje
- pegervaine
  Sacrum promptuarium (1695): pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj, jeſt bom en dan

▶ pegerovati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

zaželeti; nemško-slovenski slovar

pegeroval

pegerou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoja molitua a ushlishana: inu tabe bo potalava karsi ti pegerou inu tu morash ti s' andohtio ferihtati je velko barti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tota zhier sta prei bli isveselam inu kader bom vas pegerou da spet tosa pridata ujemeni Boga ozhetha † inu Boga sina

▶ pehati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pehali
- pahali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor

▶ pekel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pekel

pakal
Biblia (1584): kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila
paku
Sacrum promptuarium (1695): zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus

pekel

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh
Divica Orleanska (1848):	tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam
Maria Stuart (1861):	sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum
Izidor, pobožni kmet (1887):	v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih pa pošilja, da bi nam z njimi

pekl
Ta male katechismus (1768): boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha.
pekov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL

peku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Jesuiter gratou, ſam ſebe h' tim nogam tiga Judesha v' peku obſodiu, kie bomo pa mi nafhimgreham en
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na duſho, ſena gleda na Nebeſſe, ſe na gleda na peku, ſe na gleda na Boga, ſe na gleda na hudizha
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Zhes nega je sodbo skleniu, De more Krishan vmreti Pred Peku je ta Duſha shla, Ozbake sveſeliti, Povernala nasai se bla
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Od tod bo perſhu s'oblastjoi Soditi skus pravizo. v'Peku greſhnike vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	On svoiga dela lon. K'dir je pregreſhen biu, Ta peku bo doJbiu, Ta brumni pa v'Nebeíih se vezhnu veſeliu

pekla

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na
Genovefa (1841):	sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri
Genovefa (1841):	ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo
Genovefa (1841):	Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi
Divica Orleanska (1848):	vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim
Roza Jelodvorska (1855):	Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	odvračal od Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla. Neki notranji glas mi je rekel, da je Bog, ki

peklu

pakli
Biblia (1584): vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe

peklu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gerda sladnoſt uredna tolkajn, de be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla. Kader se tvoji pozhutki nazhedneh rezhy védnu anajo, toku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' drusheni; zhe so hudobni bli, bosh is njimi v' peklu v' vezhnemu klaguvanju. Iſvole se, kaj imash strniti, inu ohrani
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svoje blagu, inu rezhy po malupridnemu ſafrezhkajo, inu bodo v'peklu ſakopani. Uſſe, kar imash od Boga, gledej, de k'pridnemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so ſavle ſtvary na svojega Gospuda, inu Stvar-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Govory David Pſal. 93. bi bile mogle naſhe duſhe v' peklu ſtanuvati, inu vekumei pogublene biti. Saturei pokleknimo s'nar vezhi
Branja, inu evangeliumi (1777):	snamine od Goſpuda svojga Boga, bodi ſe globoku doli v' peklu, al
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezh , Tistih se more bati sleden, K'diri se v' peklu nozhe pezh, K'diri se tistih na boy, She per
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sbriſou Si ta greh, k'dîr naſs je biu Vezhnimu peklu podpiſou, No sa vſe sadosi striu. 2. Naperpusti ſe lozhiti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	6. Ko smo bil vſi sgubleni, No peklu dani zhes , Je s'Marije rojeni JESUS perſhu s'Nebeſs

▶ peketati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peketale
- pokotale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod

▶ peklenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peklenska

paklenſka
Biblia (1584): inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe

peklenska

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti
Divica Orleanska (1848):	Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark.

peklenſka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim noi s'bodram ti peklenſka fvrija zæerzerellus skues
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	gerda in oſtudna Slódejova hzhér; Vſe lashnivze tam posherla Bo peklenſka svér Boljſhi je nogo vlomit' Ko lashnivez bit'.

peklenske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mi, moj oče so bili gotovo dober dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi
Maria Stuart (1861):	Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo
Ferdinand (1884):	veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi

peklenſke

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	godzi , inu ene luzhi smęram blisiſhi pridejo) Matizh. Jęrza! Baron. Peklęnſke poſháſti! kaj ſe gody ? — Godzi — Ta ſvètlóba —
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obdadó, inu ta mertvaſbki pót na njega zhęli nam letę peklęnſke britkoſti lę prevezh na snanje da. Tedaj

peklenskega

peklenskiga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	po ſtopynah tiga sapeliviga ſveita, po ſtopynah teh ſkushnàu tiga peklenskiga ſourashnika, inu ſe niſmo sbali tebe reſshaliti, tebe h' jesi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te duri Nebeſhkiga shenitvaina, taku nam bodo odperte te duri peklenskiga terpleina. Katiri bo mene satajiu pred ludmy, govory Chriſtus Matth.
Branja, inu evangeliumi (1777):	tiga kupeisbiralſha kriv. Katiri pak poreze , norz: ta bo kriv peklenskiga ogna. Kader ti tedej tvoj dar na oltar perneshesh , inu

peklenskem
- peklenskem
  Stric Tomaž (1853): in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega
- peklenskemu
  Ta male katechismus (1768): pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na

peklenski

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po vsih udih šviga, posebno
Maria Stuart (1861):	molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je
Kemija (1869):	510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah

peklenſki

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mar tiſtiga, katiri samore duſho, inu telu vrezhi v' ta peklenſki oigen. Inu ta je ta pravi, inu sa isvelizheine te
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęzhnu objokat. Inu tukaj ſe bó s'grosovitnim hruſhanjam ta peklęnſki bręsèn odperl, ta semla ſe bó kakor na dvoje ràspózhila
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku bo zhes main lęjt, kadar k' pameti prideſh, ta peklęnſki Herodesh tvojo duſho yſkal, de bi jo vmoril. Jeſt vshę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	puſtité, inu ne pomiſlite, de je ona ſtraſhnejſhi, kakôr ti peklęnſki duhovi, inu de ſe nad njó boshjim ozhęm bôl gnuſsi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhaze gnade boshje perpraviti, toiſto pred Bógam vmoriti, inu v'peklęnſki bresèn pahniti. Letęh ſovrashnikov ſe moremo my bati, inu letę

peklenskim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu

peklenskimi

Najdenček (1860):	zakramentov umerl, madva sva poštena katoljška kristjana in nečeva s peklenskimi duhovi nič opraviti iméti; pojdi tedej v miru tje, od
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem ga zaslužil, marsiktero noč zato prečul v boju s peklenskimi duhovi, ki so zmagali, in v boju z nekim še

peklensko
- peklenſko
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k'

▶ pelcar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

cepič; Murko

pelcarjam
- pevzarjam
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe
pelcarje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev

▶ pelin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pelin
- pelen
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi
- pelin
  Botanika (1875): dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje grenkote.
pelina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1

▶ peljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peljan

pelan

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu s' tig? verta Gethsemani h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mati rodila. Ona ſliſhi de je vjęt, pred ſodne ſtole pelan, k' ſmèrti obſojen, inu vun pelán. Kaj je sdaj letęj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan, taku bódo ja ovzę ràskroplene
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan, taku bódo ja ovzę ràskroplene, inu vy vſi bóte od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku ſhpotlivu ſkusi ſrędo armade pred Babilonſkiga Krajla k' ſodbi pelan. Kdo ſi more domiſliti njegovo ſramoto, kęr je mogel leta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vjęt, pred ſodne ſtole pelan, k' ſmèrti obſojen, inu vun pelán. Kaj je sdaj letęj materi ſturiti? Kaj ji nję materna

peljan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Judovſki véliki sbor vnovizh sbral. Jesuſ je bil ſpet pred-nj peljan. ˛Spet je kakor ſnozhi reſnízo povédal, ino véliki sbor ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je is Pilatove hiſhe na ravnoſt ſkosi meſto na moríſhe peljan. Ker je is ſlaboſti pod tesho krisha peſhati sazhel, mu
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	košček suhiga kruha sabo. Vesél je tékel Peter od matere peljan pervo pot v šolo. V šoli je bil posébno tih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in bogabojéčosti vadili! 2. Péter od svoje matere v šolo pelján. Ko je bil Peter sédem lét star, so ga mati
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tedaj dan pride, ko bi bil imel Pavliha h kolu peljan in obešen biti, je vse mesto na nogah bilo, nekteri
Oče naš (1885):	Povedal sem mu vse svoje grešno življenje in od njega peljan sem začel novo, bolje življenje. Oče Arkimbold je bil zdaj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus, od svojih učencev zapuščen, Jezus, pred Ana in Kajfa peljan, Jezus, za uho udarjen, Jezus, po krivici zatožen, Jezus, od

peljana

pelana
Sacrum promptuarium (1695): ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo

peljana

Genovefa (1841):	k vézhnoſti pripravili. S Bogam! ” Sédmo poglavje. Genovefa v ſmert peljana. Komaj je dékliza odſhlà, kar shelésne vrata od jézhe saſhkrípljejo
Genovefa (1841):	ſtorila; koj je v nôzhi, préden je bila v ſmert peljana, rêkla, in kar je ſhe
Genovefa (1841):	ubóga gréſhniza s ſvôjim otrôkam na rokah is téga osidja peljana bila, de ſe bom ſhe kdaj vernila! Ti ſam, o

peljani
- pelani
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam.

▶ peljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peljal

pelal

Sacrum promptuarium (1695):	inu nagli, kakor uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil
Branja, inu evangeliumi (1777):	Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru

peljal

Genovefa (1841):	peljal s ſvojim tovarſhem, de bi ſe mu zló nizh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri ste pravica in krivica. Prosim ga, de bi me peljal, ako bi bilo mogoče, v to hišo. Radovoljno vstane starček
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in se je 5 ur deleč noter do Celja visijoč peljal; kolena je imel vse kervave, ki si jih je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé
Divica Orleanska (1848):	počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo
Divica Orleanska (1848):	za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne
Oče naš (1885):	Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več
Oče naš (1885):	ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v

pellal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti so bli moji vinski kevdri v'katire je mene pellal ta Krayl moj Buh, kader je v'meni to sveto
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano prebival. On

peljala

pelala
Sacrum promptuarium (1695): briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel

peljala

Genovefa (1841):	lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele
Robinson mlajši (1849):	tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med iz-
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	grozovito ob glavo djali. Ko ga je derhal na morišče peljala, je šel nek vojak z zastavo pred njim, na kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da je sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej
Deborah (1883):	v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S
Oče naš (1885):	zoprstavila in je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto
Tiun - Lin (1891):	je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na vrt. Pred hišo je stala množica Kitajcev. Pa niso

peljale

Oče naš (1854):	s francozkimi vojaki, ki so se od terga Hergisvajl sim peljale in kermiti hotle. Pa streljanje topov pri vasi Kersiten jih
Najdenček (1860):	ki so zadej na cesto peljale. Skozi té sim zbežal, in Filaks, kterega sim pri konjih

peljali

pelali

Biblia (1584):	Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje
Biblia (1584):	v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar

peljali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še pred malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil
Oče naš (1885):	ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke
Tiun - Lin (1891):	z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda

pellali

Branja, inu evangeliumi (1777):	glav méſtu. Inu v'tem, kader ſo ony njega vonkej pellali, ſo neſhli eniga zhloveka od Zyrene , Simon imęnuvaniga , katiri je
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ſo ga v' njegovu oblazhilu oblekli, inu ſo ga pellali vonkej, de bi ga krishali. Inu on je ſvoj kriſh

peljalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim

peljati

pelat

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ozha — Jak. Vshę prov — (k' Glashku) meni ni tręba roko pęlat — jeſt ſitn vshę bol navajen — (naredy kriſh ) Sdej pak prizhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro — otokolov morem jeſt ſam pelat. K — kdaj je blo to ſliſhat ? Jeſt ſim vshę dva
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhek. Dones sjutrej, kader ſim ſe imel prozh pelat, ſim vojnize popravlal. V'tim je pak kobila s'ujsdo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prime. ) Al mi morejo sa hudu vsęti ? (jo ozhe prozh pelat. ) Goſpá. (Nęshko nasaj dershy. ) Bo k'malu sa tabo priſhla

pelati

Sacrum promptuarium (1695):	slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo
Sacrum promptuarium (1695):	Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu
Sacrum promptuarium (1695):	Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti

peljati

Genovefa (1841):	in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe
Genovefa (1841):	réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati, z želézno césto zvézati. — Dvé novici se moram povédati, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató takó dober
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	samo tisti gredo, kteri mislijo svojo robo dalje v Slavonijo peljati; kdor pa ni tje namenjen, gleda, da berž ko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in

pelje

pele
Sacrum promptuarium (1695): daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre

pelja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá, kjér je she na ognjiſhi prav lepo gorelo, okolj koriſha
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dežele naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje na
Divica Orleanska (1848):	prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo

pelje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi, de začnè dremati
Divica Orleanska (1848):	družbe nisim. Si slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	več se lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	strani mesta, in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko
Čas je zlato (1864):	učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama
Sveti večer (1866):	pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in beračim; kaj druzega

peljejo

peleio
Sacrum promptuarium (1695): sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite

pelejo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſkoraj vſelej poſluſhat pridejo, vender pak ſvoje ſtaru. shivlenje napręj pęlejo. Bóg hótel, de bi vaſs vſaj letó govorjenje omęzhilu, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vsdignite ſe, inu pojdite s' mano! 1.) Sdajzi v' sazhętki pęlejo Jęsuſa pred Kajphasa eniga krivizhnäga zhlovęka, katęri je na ſtoli

peljajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo toliko kočij in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in

peljejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše
Sveti večer (1866):	jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi

peljem

Krivica za krivico (1859):	se je pa prav redko kadaj zgodilo, – naprežem urno, se peljem k Fedoru, in ga najdem srečno doma. Povem mu vse
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	zame, da bi te nikoli vidil ne bil! Tako se peljem naprej; ničesar nisem slišal, kaj se okoli mene godi, le
Spomini (1860):	padla, pa zaropota po tleh. To videvši jaz priskočim in peljem berača v hišo, dete pa za nama s palico, ki
Razne dela (1870):	Manvel. Nu, mati bo ti kneginja mesinska, Do nje te peljem, pričakuje te. Beatrica. Kaj praviš? Tvoja mati — njega mati! De
Razne dela (1870):	te! Da, da! si sestra moja, nebeški nov porod, Te peljem k majki mili natvegama od tod. Eynard, človeštva dika, tr
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	s hiše, hitim po gozdu do bližnje pošte in se peljem po svetu. Bal se nisem posebno, ker sem vedel, da
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	in si izgovorim le, da se, čeravno še jako slab, peljem z njimi na morje. To mi dovoli in tako se
Trojka (1897):	pri Banturju. Gospod Bojanec, če vam je prav, jaz se peljem z vami! « Lovro se je vesel odmeknil. Prikupil se mu
Kvišku (1899):	jezil? Zakaj se nisem že davno tako odpeljal, kot se peljem sedaj? Zaradi par izletov, nekaj sladkih besedij Margitinih, zaradi zabave

peljemo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): poti zmerznel ne bo, če ga v mesto na prodaj peljemo, ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén se vzame

pelješ

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	De, kdor se Tvoji roki, o Oče! voditi da, ga pelješ tje, kjer si Ti sam, in kjer je večno veselje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	visoko vzdiguje, kakor zdravo nogo. Kedar konja čez visok prag pelješ, ali čez visoko bruno: ne prestopi z hromasto nogo, ampak
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nasmehljá). Ti mlada čarovnica ti, menda me zató nikdar ne pelješ v svojo skrivnostno sobico, ker v nji hraniš čarovno pijačo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	razsvetljuješ temo in smrtno senco. Ti si življenje in me pelješ v večno življenje. Če prav hodim po dolini smrtne sence

peljeta
Roza Jelodvorska (1855): naj dalje po svetu«. Čez nekaj dni po tem se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo

pelji

peli
Branja, inu evangeliumi (1777): Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo-

pelji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá
Oče naš (1854):	VI. Ne pêlji nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega

peljita
Valenštajn (1866): Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo
peljite
- peljite
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro
- petite
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl

▶ penez samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

denar; [sskj]

penez
- penes
  Pozhétki gramatike (1811): enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno
- penez
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še
penezov
- penez
  Robinson mlajši (1849): sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi

▶ penezomenec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

menjalec denarja; Pleteršnik

penezomencem
- penezemencem
  Robinson mlajši (1849): Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali

▶ Pensilvanija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Pensilvaniji

Pensilvanii

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	našli so izvirek 70 čevljev globok v grofii Venango v Pensilvanii. Olje je tukaj tako močno izviralo, da so ga v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	nekterih celo 120 do 160 čevljev globoko. V Titusvillu v Pensilvanii so viri globoki 590 čevljev. Navadno tlači najdeno olje plinova

▶ penja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

penj

pinj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je vinta, in na-njo gredo palize is popred popiſanih hlapnih pinj, in tako ſe morajo kola vertiti; druge manji koleſa teko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pri M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj

▶ pepel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pepel

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar
Stelja in gnoj (1875):	od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se

pepeli
Biblia (1584): vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu

pepela

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga tudi malo prodá po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota antimona na kermi dajati.
Zoologija (1875):	izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo

pepelom

pepelam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ji mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po

pepelom

Rudninoslovje (1867):	iz hlevov, mesnic itd. pomešajo z živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom (Schutt) od starih zidov, pa iz te zmési
Kemija (1869):	tudi naredi ondi, kjer dušečnate živinske tvari z apnom in pepelom izpremešane gnjijó in razpadajo. 2. Duščeva ali solitarna sokislina, NO3

pepelu

pepeli
Svetu pismu noviga testamenta (1784): taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó

pepelu

Botanika (1875):	rastline potrebne tiste rudninske snovi, ki jih najdemo v njenem pepelu. Če teh ni v tleh celo nič, ali če jih
Botanika (1875):	soli in med mnoštvom beljakovim; nadalje med mnoštvom lužnin v pepelu in med mnoštvom ogljenčevih hidratov v dotičnih rastlinskih delih (kemija
Botanika (1875):	n. pr. Borago), se duščeva kislina ne more nahajati v pepelu, ker se ona sè sožigom rastline razkroji in v zrak
Botanika (1875):	v sebi vse kovinske okise, ki se nahajajo v rastlinskem pepelu; tako kamenje nareja tedaj posebno rodovitno zemljo (primerjaj mineralogija §

▶ pepelničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pepelnično
- pepelnizhno
  Branja, inu evangeliumi (1777): ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi

▶ Pepo samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pepa
- Pepota
  Gozdovnik (1898): rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter

Pepo

Gozdovnik (1898):	odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se
Gozdovnik (1898):	No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se
Gozdovnik (1898):	in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno
Gozdovnik (1898):	li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa! «
Gozdovnik (1898):	»Vidiš, njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost
Gozdovnik (1898):	za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja
Gozdovnik (1898):	če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav«, svari
Gozdovnik (1898):	otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo
Gozdovnik (1898):	preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga

Pepu
- Pepotu
  Gozdovnik (1898): je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali

▶ percajtu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

zadosti zgodaj; kontekst

percajtu

perzajtu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poreſati. de terte ſame doli na semlo padejo) aku lih perzajtu v' Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vender prov neſori, inu ni drusiga, koker ena kisla pijazha. Perzajtu tergei, ſizer bode smersnilu. Sazaita pa nepolagej terd, (terte polagat

▶ percvingati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

izsiliti, primorati; Teodor Domej: e-korespondenca

percvingati
- perzbingati
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati?

▶ peresce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peresc

pereſiz

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	imajo le malo romenklaſtih, nekoljko be‐ lih, ino nekaj rudezhih pereſiz, vender nam mozhno dopádejo. Verjemi, de ſe tudi tebi sholt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſredi vezh, po kraji je pa toljko nar shlahnejſhih pereſiz, kakor bi vſa roshiza le v' enim perji bila. Bilo

pereſz
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi

peresca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila
Sveti večer (1866):	streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po vseh

pereſza
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je

peresce

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo k ognju perstavi in počasi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesno župo zali. Krompir z majeronam. Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno prežganko, kteri je goveja župa

pereſze
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to

▶ perešček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

peresce; [sskj]

pereščke

pereščike

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testa deni na dno putra, limonovih koleščikov, kos špeha, na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koščike zêlene, cikorije, skorconere, krompirja in kos gnjati na tanke pereščike zreži, čedno na taljar napravi, z v jesihu mehko kuhano

▶ pergament samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pergament

pergament
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj

porgament

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti morash meti namisi ano sveto martro noi

pergamenta

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne

▶ perioda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perioda

perijoda

Aritmetika za učiteljišča (1885):	za števec ulomku, čegar imenovalec ima toliko 9, kolikor ima perijoda številk, s toliko ničlami na desni, kolikor je pred perijodo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za števec perijodo, za imenovalec pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk. Dokaz. Ako zaznamenuješ iskani navadni ulomek z x, ondaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take, pri katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch

periodi

perijodi

Mineralogija in geognozija (1871):	popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele
Mineralogija in geognozija (1871):	koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki

periodo

perijodo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	perijoda številk, s toliko ničlami na desni, kolikor je pred perijodo decimalk.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad
Aritmetika za učiteljišča (1885):	t. j. take, ki imajo pred perijodo še druge decimalke. Perijodo pišemo navadno le jedenkrat, toda nad prvo in zadnjo njeno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iz decimalk pred perijodo, od števila, sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi, ter to diferenco vzameš za števec ulomku
Aritmetika za učiteljišča (1885):	perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec pa toliko 9, kolikor ima perijoda številk. Dokaz

▶ perioden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perioden

perijoden

Aritmetika za učiteljišča (1885):	druge odšteješ, dobiš 99x = 46, in odtod enačba. 3.) Mešano perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako odšteješ število, obstoječe iz
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo

periodne

perijodne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take, pri katerih začenja perijoda s
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katerih začenja perijoda s prvo decimalko, in nečisto ali mešano perijodne (unrein periodisch), t. j. take, ki imajo pred perijodo še
Aritmetika za učiteljišča (1885):	perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 33. Menica za 2929 mark
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se je blago prodalo? (Pod sto. ) 31. Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne

▶ periodičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

periodično
- perijodično
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj

▶ perišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prgišče; [sskj]

perišča

periša

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živinčeta ne vmori. Dristlje se lahko takole napravljajo: Vzemi tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vode dobro prekuhaj. Potem odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledečo dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pride, iztrebiti, potem pa sledečo dristljo živinčetu dati: Vzemi 3 periša gamilčnih cvetlic, 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kolikor se mu ljubi, vendar se mora škafu vode 2 periša moke in 2 žlici medu primešati. Če se potem, ko

perišče

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kuhinska sol, grenka sol, encian, kalmež, brinjeve jagode. Vzemi ali perišče pepela ne izluženega, ali 1 lot potašeljna, ali 2 lota
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	govoru nije tako važno; govorimo samo rezno i serčno; jedno perišče ali dve tujih slov več ali manje, to celo nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Mravlje pregnati) ni boljega pomočka — pravi nek kmetijsk časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike (Körbelkraut). Kamor to zeliše položiš, ti
Gozdovnik (1898):	se dene gori, in potlej stvar ne bo dosti pomenila. Perišče orégana, ki raste tukaj med grmičjem, stolčem med dvema kamenoma

periše

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj

perišči

periši

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	petnajst minut kuhati. Jajčin ješprenj. Zmešaj dobro v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin s tremi celimi jajci, potem nali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na mizo. Zeleni rezanci (nudelni) na župi. Operi čisto dve periši špinače, stolci jo drobno v možnarji, skoz ruto jo premi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Češminjeva zmerzlina. Deni v en maselc gorke vode dve periši zrelih jagod in en funt cukra, pusti okoli pet minut

▶ perje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perja

Kuharske Bukve (1799):	Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je

perje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na Štajerskem, na kterem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in Kranjskem. Že pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž
Zoologija (1875):	ima debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice

pirje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	kodar voda blato do njih zanaša. Kadar se pa nabira pirje z dreve's, je treba skerbeti, da se rast murb ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	červiče zdravše ohrani. Še le po šestem letu se dá pirje za klajo červičem rabiti, ko je drevje že kerpko. Najpripravniši

perjem

perjam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	imam, ki je na pluzhah boléhala, pa s' tem selenim perjam ſe je sopet isdravila, kakor mi je ona ſama povedala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kuhini, v hiſhi ali v hlévu nadleshvajo, pokadi s buzhnim perjam, bojo muhe pozerkale. — Kvaſ sa kruh dobro oſòli, de kruh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev — ter vezh ſto ſhteriletnih lepih in sdravih

perjem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne
Roza Jelodvorska (1855):	in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke
Roza Jelodvorska (1855):	kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de
Zoologija (1875):	to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo
Zoologija (1875):	in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo
Zeleni listi (1896):	Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh
Zeleni listi (1896):	zasliši iz sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje neki? Jaz ga ne vidim«. »Tem hujše

perju

perji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v germovji in po drevesih, ki bi se bili v perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo

▶ perjiče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perje; [sskj]

perjiče
- perjizhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa

▶ pernica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pernica

pirneza

Kratkozhasne uganke (1788):	ke se ſa pirneze vaga, tok ſhelęſu doliulezhe: v' poſteli pirneza leſhy, inu vonder naspy.
Kratkozhasne uganke (1788):	vas bode podavila, inu mene od vashega tlazhenja reshila. Ena pirneza. Kaj je tu? ſa enega je premalu: ſa tri prevezh

▶ pero samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peres

Zoologija (1875):	obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto

peresa

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez drugo perpogni; dalje pa ravnaj kot z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa ravnaj kot z nadevanimi kolerabami. Višnjev ohrovt s kostanjem. Peresa od štoržev odberi, čisto operi, v vodi mehko skuhaj, dobro
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in zvečer bolno oko, pri kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos tako poškodovan, da se
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je rumenila žito. Beli lotos je razprostiral svoja velika zelena peresa po jezeru, in ribe so se skrivale pod njegovo senco
Fizika (1869):	popolnoma prožen. Jako prožna telesa so dalje kavčuk (prožna smola), peresa in lasje, ribja kost, nektere lesenine in kovine, posebno jeklo
Zoologija (1875):	se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornjo obleko delajo krovna peresa, pod njimi in med njimi so pa še druga mehka
Zoologija (1875):	rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava, črno in belo pasasta
Zoologija (1875):	in med njimi so pa še druga mehka in volnata peresa, mah ali puh imenovana. Ptice, zlasti pa vodne, imajo mastno
Zeleni listi (1896):	uni otrok tako ubog, da si ne more pripraviti pisala, peresa, pisanke ali kake potrebne knjige, takoj mu je pomagala s

pereſa

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tukej ena prizha, inu tukej ta druga — toku — ( Dene papir, peręſa ct. na miso) pojdi Anshe , poglej ſkusi okno, al ſo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	slęzhe, inu ſtole okoli poſtavi; na misi je tinta, papir, peręſa , inu en kup akt. ) Smeſhnava. Imate smiram doſti dęla, Budalo
Kuharske Bukve (1799):	sraven deni eno zhebulo, v' katiro ſi nagelshbize nataknil, ene pereſa lorberja, en ſnopek peterſhila, krebulze, inu korenja. Ob ſtrani kose
Kuharske Bukve (1799):	perdeni enmalo meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri
Kuharske Bukve (1799):	vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader ſo namaſhene. Potlej jeh
Kuharske Bukve (1799):	vina, je dobro mlęko, inu takrat ſe en rumenak permęſha. — Peręſa je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe
Kuharske Bukve (1799):	deni notri ſolí, ſhtupe, nsgelnoveh shbiz, muſkat oręha, dva lorbarjova peręſa, enmalo jęſiha; inu puſti vręti, de ſe mehko ſhuha
Kuharske Bukve (1799):	ako je pregoſto, perlì vina; v' tim omakaj lępe shalbelnove peręſa, inu zri na maſli lępô rumeno. — Nameſti vina, je dobro

peresi

Blagomir puščavnik (1853):	biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho
Zoologija (1875):	podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje

peresom

peram

Genovefa (1841):	je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno
Zlata Vas (1850):	vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z

peresom

Spisi Krištofa Šmida (1883):	glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski
Zlatorog (1886):	Na strani tenke meče nosijo, Na glavi kape z nojevim perésom. Krepčáli so se v Padovi z modróstjo In zdaj domov

peresu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez

pero

Genovefa (1841):	Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh
Zlata Vas (1848):	prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše, kar mu je vsak
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo
Fizika (1869):	nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen
Zoologija (1875):	školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela

▶ perspektiv samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

daljnogled; Pleteršnik

perspektiv
- perspectiv
  Robinson mlajši (1849): ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s

▶ persuasisse neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

persuasisse
- perſuaſiſſe
  Sacrum promptuarium (1695): Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris

▶ peršona samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

peršon
- perſhon
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel vosovlak pa

peršona

pershona

Ta male katechismus (1768):	S. Duh. Kratku nekar. Temuzh Buh Ozha je ena druga Pershona, koker Buh Syn, inu Buh Syn ena druga, koker S.
Ta male katechismus (1768):	Kaj posebnega ima uſſaka Pershona boſhja? I. De Buh Ozha je sam od sebe, inu
Ta male katechismus (1768):	lubeſnivshega ſmislit, koker Buh. Je Buh Ozha lih rajmno taista pershona, katira je Buh Syn, inu Buh S. Duh. Kratku nekar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhenska pershona mogla skus moje pisanje eno virjetno prizho ſturiti, be rada

perſhona

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dny namęnjenu; daj meni tèdaj tvojo volo ſposnati, Zhe ta perſhona, katęro meni volio, ny po tvoji boshji voli, zhe leta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęra njima mankata. Satęga volo moj ſyn, kadar je ta perſhona, katęro tebi ponujajo, ali katęro bi ti rad vsęl, ene

peršone

parshone

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi 3. parshone pelam jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alsi mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi † Bveg Ozha Bveg † sin

pershone

Ta male katechismus (1768):	Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh
Ta male katechismus (1768):	Duh. ſakaj je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje
Ta male katechismus (1768):	en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust

perſhone
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja

peršoni
- pershoni
  Sacrum promptuarium (1695): proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga

peršono

pershono

Ta male katechismus (1768):	Ima Kristus tudi zhloveshko Pershono? Le samo boſhjo, nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je
Ta male katechismus (1768):	Inu v' JEſusa Kristusa Syna njega edinega? Nam pokaſhe todrugo Pershono v' S. Trojizi namrezh: JEſusa Kristusa tega po boſhji naturi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Pred taiſtem, katire sivo glavo ima, uſtani gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh, ſakaj

perſhono
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo

▶ pertransibit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

pertransibit
- pertranſibit
  Sacrum promptuarium (1695): multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia

▶ perujski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

perujski

peruanski

Botanika (1875):	izmed kterih naj omenim le kopalovo smolo (od ,,Hymenaea”) in peruanski balsam od ,,Toluifera”). Zadnjič niso, da bi so pozabile tako
Zoologija (1875):	Babja vera 144. Bacillaria 110. Badjanik 147. Balsamina 160. Balsam peruanski 160. Banana 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea 123.

▶ perut samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perut
- perot
  Fizika (1869): 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in
- peruta
  Divica Orleanska (1848): je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost

peruti

perote

Genovefa (1841):	briſat. „Ha! ” je rékel, „hotel bi, de bi kônj imel perote, kakor tiſti, ki ſim ga nékdej, nevém shé kjé, isobrasheniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grosno savséli, ki ſo ga pervizh sagledali. Shivot ima ſivkaſt, perote pa ſive, kakor ſhkerjanez. Noge ſo vmasano — selenkaſte, plavute selenkaſto

peroti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi

perute

Divica Orleanska (1848):	bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja
Oče naš (1854):	in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pél, zdaj molil
Oče naš (1885):	in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pel, zdaj molil

peruti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	malo migljá. Ko ſe sazhnó ſporozhati, jih je tréba sa peruti na popir ali pa na platno preneſti in jih kazih
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	svojo glavo v njeno naročje in ona je gladila njegove peruti; celi dan sta bila skup. Proti večeru so se vrnili
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	le nekoliko ur so dremali. Elizo so prebudili udarci labudjih peruti, ki so šumeli nad njo — bratje so bili spet spremenjeni
Valenštajn (1866):	mi je tacega glasú, Da odpodim zlovoljnega duhá, Ki fofota peruti črnimi Krog moje glave. Vojvodica. Vzemi citre, Tekla. Naj čuje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	peruti jo nosite. Z drevesa sname prepasnieo in jeznega obličja odleti
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	divjih prepadov. ” „Pa še berv je poderta,” oglasi se Lenart, „peruti bi moral imeti, da pridem čez prepad. ” „Kaj, peruti? ” zakliče
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Lenart, „peruti bi moral imeti, da pridem čez prepad. ” „Kaj, peruti? ” zakliče Ema in oko se ji svetli. „Zdajci mi pride
Trtna uš (1881):	para primeroma velikih perutij ali kril. V mirnem stanji pokrivajo peruti telo kakor streha; telo samo je pa podobno telesu nimfinemu
Trtna uš (1881):	nimfinemu. Vrhu tega opazujemo na krilatej uši tam, kder se peruti držijo telesa, nekoliko temnejšo barvo; oči so pa nà zunaj

perutmi

perotami

Genovefa (1841):	holj hladno prihaja, pride ſtara ptíza in ſe s rasproſtrênimi perotami na-nje vléshe, de ſo gorko pokríti, in de jih ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	varh museuma, goſpod Frajer ga je umétno nagatil. S rastegnjenimi perotami 9 zhevljev in 6 zol miri; viſok je pa 5

perutami
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim

peruti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je manjſhi od nje, ona pa je debeljſhi in s peruti malokdaj in malo migljá. Ko ſe sazhnó ſporozhati, jih je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drujih shelj, kakor porozhiti in pomnoshiti ſe. On sazhne s peruti foſlati, in je manjſhi od nje, ona pa je debeljſhi

▶ perutnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perutnic

perutic
Kmetijske in rokodelske novice (1845): do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje

perutnic

Zoologija (1875):	in je lep ptič golobove velikosti; glava, prsi in kónci perutnic so črni, hrbet je temnozelen in se sveti kovinsko, na
Zoologija (1875):	hrbtu je črn, na trebuhu bel, na kljunu in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih severnega morja, zlasti
Zoologija (1875):	perutnicami pa meri 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in
Trtna uš (1881):	Ameriki novo zvrst ali pleme ovega merčesa, ki nima nikoli perutnic ter živi na trsovih listkih. Toda v Evropi so do

perutniz

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je

perutnicah

Zoologija (1875):	z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec ima spredaj na, trebuhu rjasto
Zoologija (1875):	brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava, črno in belo pasasta, in lovci

perutnizah

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prez polna in nìt je treba smerej preſlavljati. ” 7) „Per perutnizah bi ne bilo treba sarés, kér hitreji bi bila nit

perutnicami

Zoologija (1875):	ustvarjenim kljunom. Na južni poluti prebivajo pingvini z jako kratkimi perutnicami brez letavnih peres in z jako kratkimi, daleč zadaj vsajenimi
Zoologija (1875):	ptiča, kajti je do 4 črevlje dolg in z razpetimi perutnicami zajame 14 črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in perutnice
Zoologija (1875):	pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja dolg z razpetimi perutnicami pa meri 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci perutnic

perutnizami
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo

perutnice

peretnize
Kuharske Bukve (1799): korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne
perotnice
Zoologija (1875): v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo
perutice
Kmetijske in rokodelske novice (1845): k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse

perutnice

Zoologija (1875):	Siva vrana (C. cornix) je pepelasta, samo glava, rep in perutnice so črne.
Zoologija (1875):	perutnicami zajame 14 črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in perutnice so bele. Na glavi in tudi pod kljunom ima, kakor
Zoologija (1875):	Razen tega opažamo na ptiči štiri ude, prednja dva so perutnice, zadnja dva pa noge, nadalje večidel trd jezik, brezzobe rožene
Zoologija (1875):	redko pernato, tu in tam tudi golo glavo in vrat. Perutnice so dolge, zato letajo izvrstno ter se vzdignejo v tako
Zoologija (1875):	dolga, po večem je rudečkasto siva, brke pa, rep in perutnice so črne; krovna peresa na perutnicah so na izmeno plava

perutnize

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vſe je prav per rokah in pred ozhmi, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu

perutnico

peretnizo

Kuharske Bukve (1799):	inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi
Kuharske Bukve (1799):	Oberni kapuna, inu na poprejſhno visho odręshi Ięvo ſtegno, inu peretnizo. 4) Saſadi nosh med grędel inu kobilzo, ter kobilzo odręshi

▶ perutnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

perutnin

peretnin

Kuharske Bukve (1799):	pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo
Kuharske Bukve (1799):	ſediozhih, tudi na shiváli majhinoſt al velikoſt. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Per velikih kapunih ſe ręshe bęlo perſno meſô na vezh

perutnine

peretnine

Kuharske Bukve (1799):	v' ſmętani. III. Kuhane, parjene, ſękane jedi od meſa inu peretnine. 19. Duſhéni ali dempſani golobi. 20. Telęzhje meſô na franzosko
Kuharske Bukve (1799):	ako ozheſh. III. Kuhane, Dinſtane, Nadęvane jedí od meſa inu peretníne. 19. Temfani golobi. Golobje jętra, ſerza inu shelodze drobno rasſękaj
Kuharske Bukve (1799):	polivka ſe da al k' pezhenim, al kuhanim jedęm od peretnine, al h' obarjenem ſhukam, inu drugem ribam. 45. Polivanje od
Kuharske Bukve (1799):	jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo al na zheterti, al pa kakor kapun; ſe
Kuharske Bukve (1799):	bedro inu noga na ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le ta nadęvka ali filla

perutnino

peretnino

Kuharske Bukve (1799):	inu ni doſti perjęten. Ena druga visha je ta: kuhaj peretníno v' lonzi na zhiſti vodi; potle bres vſe tę shupe
Kuharske Bukve (1799):	v' lonzi na zhiſti vodi; potle bres vſe tę shupe peretníno ſamo deni v' koso, perlì ſmętane, kar ſe vidi

perotno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres

▶ perutninin pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

perutninski; kontekst

perutninina

perutninna

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava na župi. Meso s školjčno polivko. Špinača z mesenimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno telečje stegno s solato. Drobljiva torta

▶ perverse neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

perverse
- perverſe
  Sacrum promptuarium (1695): kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham

▶ Perzija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Perzije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	imenujejo, so prišle še le ob času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss

Perziji

Perzii
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se

Perziji

Rudninoslovje (1867):	smrdí po smoli. Nahaja se sosebno v severnej Ameriki, v Perziji, v Modeni i na Bavarskem, a kamena smola največ pri
Mineralogija in geognozija (1871):	g. = 3; brezličen, loma trskastega, zelenkast, najde se v Kini, Perziji, v Egiptu, Neuseelandu. Iz njega delajo orodje, orožje, umetne stvari
Botanika (1875):	takej smrti, da je moral trobelikov sok piti. Nektere v Perziji rastoče kobulnice imajo v sebi mlečke, ki so na zraku

▶ Perzijec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Perzijce
- Perzijane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem
Perzijcem
- Perzijanom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko priti
Perzijcev
- Perzijanov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje

▶ perzijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

perzijskega

perzijanskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško

perzijski
- perzijanski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri
perzijskimi
- persiškimi
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega

▶ pes samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pes

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz
Zlata Vas (1848):	vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so
Tine in Jerica (1852):	vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride in jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jo lizati zamore, ne potrebuje nobenega drugega zdravila, ako jo pes lizati ne more, je treba gnoj, ki se izceja, z

peſ

Pozhétki gramatike (1811):	la souris, mazhek jé miſha: le chien remue la queue, pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umerlo vſe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar peſ ne bo zherhnil. Potlej pojdem is Egipta ino ſe ljudſtvo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ták gre velikánu naproti. Filiſhzhan ga saſramuje rekozh: „˛Sim mar peſ, de prideſh ſ' palizo nad-me? Pa le pridi! “ David odgovori
Genovefa (1841):	ſhel naprej, drugi s mêzhem pa sa-njó in velik kodraſt peſ jih je ſprémljal. Zhes dolgo ſo priſhli do velikih shelésnih
Genovefa (1841):	ſta jo ſpremljala in koſhuta je sa njimi, kakor krotâk peſ ſkakljala. Vitesov in groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj
Genovefa (1841):	déte drasbeji biti, Bóg mi odpuſti móje gréhe, kakor tvoj peſ? Kunez, ne bódi vunder takó neuſmiljen ne! ” „Saj niſim,” je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snêſe jajze mu na tla, In v kashe ga pobrati. ” Peſ laja ino giblje rep: „Bres ſkerbi snaſh saſpati. Pozhivaj mirno

psa

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi zdelo, ko bi
Blagomir puščavnik (1853):	kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa toliko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide

pseta

Najdenček (1860):	gospa, njegova žlahtna gospodinja, je umerla in njeni nasledniki so pséta kot nepotrebno stvar iz grada zapodili. — Ko sim šel iz
Najdenček (1860):	besedice več. Ljubil sim svojega Kastorja tako, kakor ona svojega pséta. —

pſa

Genovefa (1841):	de bi svijazbo ſposnàl. Pa, jéli, têshko ti dé , ſvôjiga pſa umoriti. Pomiſli lé, Kunez! ali bi ti ne iméla naſha
Genovefa (1841):	smiraj v tem gójsdu oſtati Golu pa poneſêva ozhi tvôjiga pſâ. Obljubim, huda véſt mu ne bode pripuſtíla, jih bolj na

pse

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa
Robinson mlajši (1849):	delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso jedo? Dragotin. I veš da! vsej
Robinson mlajši (1849):	Dragotin. Tako delajo tude Otahajti, gder pse pekô! Oča. Prav imaš. Stanislav. Pse? Ka li pesje meso
Stric Tomaž (1853):	zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom kratek čas delali

pſe

Biblia (1584):	lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker ſo mi

psi

Robinson mlajši (1849):	diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	za njim, de bi si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal

psmi

Stric Tomaž (1853):	sim bil večkrat tako lačen, da bi se bil s psmi rad za nage kosti ruval; in vender nisim, ako sim
Najdenček (1860):	zimi še več terpeti kakor po léti. Za ovcami in psmi sim naj bolj ljubil konje,

pſi
Genovefa (1841): je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe

psih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera
Čas je zlato (1864):	zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče se pa za to le malo zmeni. »Le

psom

psam
Zlata Vas (1848): ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga

psom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam
Čas je zlato (1864):	meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil de si priden, bom ....... no bomo že

pſam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in

psov

Robinson mlajši (1849):	jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.

psu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ni zapaziti: je vnetje prišlo iz znotrajnih vzrokov. Očesno pri psu, ki težavne dela pogosto opravlja, pride od truda, in v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sili, da se je napije. Dostikrat pride steklina, kedar se psu brani po plemenu iti, ali kedar se pes pri plemenu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	od truda, in v tem primerleju se daje srednje velikemu psu dvakrat na dan, vsakikrat pol lota glauberjove soli na vodi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se da majhnemu, dvojni del srednjemu in trojni del velkemu psu. VIII. Poglavje. Dremota. Dremota je čutnična bolezin, ktera navadno izvira
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	more temu soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok bolj diši, se pridene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in z medom v močic zmešaj. Tega močica dajej bolnemu psu dva- ali trikrat na dan, vsakikrat 1 ali dva . XI.
Najdenček (1860):	bilo pri sercu. V smertnim strahu sim bil. Svojemu zvestemu psu nisim mogel pomagati, ko sim padel, sim si tudi desno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi ga vzamete. Eavno tako je, kakor bi bogatin iztergal psu iz gobca kos divjačine, ktero vloviti se je pes péhal
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	privleče pred lovca. Lovec prime zajca za ušesi in reče psu: ,, Pusti ga, pust’! “ Pes zajca izpusti, a lovec ga vtakne

▶ pesa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesa

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Kakor rudeča je pa tudi bela pésa, ki se burgunska pésa (Burgunderrübe) imenuje, za rejo živine neizrečeno dobra. Pésno séme ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vrednost zadobila , de so se je kmetovavci prav pridno poprijeli. Pésa ni le za živinsko kermo neizrečeno dobra in tečna , temuč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	vse premalo obrajtanim sadežem se šteje pésa ali róna (Runkelrübe). Pésa je po mnogih deželah v poslednjih létih tako vrednost zadobila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	takim koristnim , pri nas vse premalo obrajtanim sadežem se šteje pésa ali róna (Runkelrübe). Pésa je po mnogih deželah v poslednjih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. ) Pésa* ljubi globoko, težko (ilovnato) zemljo, se pa tudi v vsaki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zavolj težke zemlje krompír dobro ne obnaša, je — zraven bôba — pésa nar rodovitniši in nar navadniši sadež na prahi. V pešéni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	posušijo, dajo dobro kermo za zimo. Stolčeni krompir, korenje, repa, pesa in rona so redivna piča za koze. Po mestih, kjer
Botanika (1875):	prvo leto, tedaj vsakega petega leta: Prvo leto: Podzemljice ali pesa (kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje leto: Detelja
Zoologija (1875):	Pelodka 108. Penicillium glaucum 107. Perenespora infestans 114. Perunika 126. Pesa 133. Peteršilj 150. Peteršilj pasji 151. Petoprstnik 156. Petroselinum 150.

peſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj

pese
- pese
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso
- peſe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi

peso

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino. Kuhane pišeta. 20. Cesarjev ješprenj. Meso
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača , péso v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debélo za
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jetri. Telečji kosc. 80. Kruhova župa z jajci. Meso s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z rezanci in perutninno drobnjavo. Meso s školjčno polivko in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koštrunovimi rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Narezano telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso s peso. Volovski jezik v leči. Pečeni golobje.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gnjatjo. Telečja obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pesa). Pridni kmetovavec Okel je skušal v različni daljavi saditi peso za živino in sicer od 30 do 12 pavcov saksebi

peſo

Ta male katechismus (1768):	tega Oblastnika ſlobnusti se le smejal, je njega ſapovedal na peſo obesit, inu is ſhelesnemi grebenami perse restergat. Natu je on
Kuharske Bukve (1799):	smęſhaj inu na miso daj. 284. Rapunzel inu peſna salata. Pęſo pezi al v' ognęnim pepęli, al v' eni ſklędizi v'
Kuharske Bukve (1799):	peſębej drobno rasſękaj, inu rumenake poſębej; tudi drobno rasſękaj kuhano pęſo; s' tim ſękanjam narędi kúpzhike po ſalati ſemterkje po lępi
Kuharske Bukve (1799):	kruhni pezhi, de ſe olupit puſtí; rapunzel ſe ſkuha, ozhędi; pęſo inu rapunzel sręshi na koleſza, oſóli s' ojlam inu jęſiham
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſejane o mlaji. O mlaji naj ſeje repo, korenje, kapuſ, peſo, kolarabe, in vezh takih séliſh, vender preſajati jih nikoli ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſéme tudi lepſhi in hitreji obselení. O mlaji ſej korenje, péſo, retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kurje jajza ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo, krompir, péſo vezhkrat prebiraj , kar je gnjiliga pridno odberi in saversi, kar

▶ pesek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela
Stelja in gnoj (1875):	kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek
Stelja in gnoj (1875):	pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so
Stelja in gnoj (1875):	od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in
Zoologija (1875):	polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih
Stelja in gnoj (1875):	katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov

peſek

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam

peska

Stelja in gnoj (1875):	Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo
Stelja in gnoj (1875):	gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba
Stelja in gnoj (1875):	kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek se zmeša z drugo steljo, ter

peſka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi

peskom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička ne bo
Rudninoslovje (1867):	iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor

peſkam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje

pesku

pesku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo

peſki

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pred mladim per zhiſtim vręmeni odlomiti, v'luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'malim, al velkim Travnu 3. ali 4.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o moj dobrotlivi Isvelizhar, je ſturila kakôr ene zhèrke na pęſki, ta pèrvi vętèr jih je saglihai, inu sbriſsal, inu ny

▶ pesem samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesem

peiſem

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	naſs tist'ga hoditi, No na tistim h'tebi priti. Ednaista Peiſem. Od tega hiudiga, Kadirga se mormo varvati. 1. Kar je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ena no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sedemnaista Peiſem. h'Gloria in Excelsis. 1. Zhast Bogu na viſokusti, Myr
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Pred ozhmy bomo meli Nega na vekumei. Sedem inu dvaista Peiſem. Ena druga po pousdigvainu. 1. Pole, kai lubesen stry! Koku
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest inu trydeſeta Peiſem. Te Deum Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te, No
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te dve Sapovedi te Lubesni. 1. Naſmemo s'miſli mi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K''dir ſe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pa h' nar bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1.

pejſem
Sacrum promptuarium (1695): de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de bulshi bi ſturili de

pejſsem

Sacrum promptuarium (1695):	Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum
Sacrum promptuarium (1695):	de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace

pesem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj
Deborah (1883):	in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se
Revček Andrejček (1891):	zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu
Revček Andrejček (1891):	Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če
Gozdovnik (1898):	od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo

pesen

Robinson mlajši (1849):	iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino
Ferdinand (1884):	v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga ni volja peti

pesim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše ginjene; K' si prijetne pogledla Tak pogosto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše ginjene; K' si prijetne pogledla Tak pogosto mi kazala
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	III. V srédo 8. Kozoperska. 1845. List 41. Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta. Serdca nikak nedajmo tudjini, Dužni smo

pesmo
Robinson mlajši (1849): ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè
peſem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na

peſen

Pozhétki gramatike (1811):	v' pomenu: perpovedba, perpovdováti. 5. Champ sa: polje, Chant sa: péſen 6. Faim sa: lákota Fin sa: konez. To opomnimo, de
Pozhétki gramatike (1811):	kakor v' beſediturban, turſhka kapa, prudent, rasumen, divin, boshji, chansn, péſen, parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie

peſim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugizh natiſnjen. Kdo bi pevza ne hvalil, zhe bere le peſim od ſvete Margarete, ſtran 77: „˛Se s ſvojim sheninam ſklenila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dolgo dolgo ſmo sheljeli, tudi od Njih kaj prejéti; Njih peſim nam je draga; bolj pogoſto! ſe Jim priporozhimo. — Goſp. A.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je draga; bolj pogoſto! ſe Jim priporozhimo. — Goſp. A. P. Peſim „Njega dni,” je sa novize pripravna in ſe bode pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popravljenzo'' ſo ſe Oni vſim bravzam koj prav perkupili; obljubljeno peſim s veſeljem prizhakujemo. ― Goſp. J. Demſharju: Vſe njih piſanja bodemo

peſſem

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Hymno dicto exierunt in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na olsko goro, Et veniunt in
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	in montem olivarum. Marci 14. Kader ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo vonkei ſhli na olsko goro. Kader je biu

pesmi

peiſmi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti naſs nihdar nasapusti, Tu ponishnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe. Ta shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob zhaſu svete Maſhe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	shtirinaista Peiſem. h'Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot!

pesem
Zlata Vas (1850): so bile lepe pesmice za take priložnosti, za ktere starih pesem niso iméli.

pesim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih plemenih in v vsih narečjih nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pesmi in to med svetimi in med posvetnimi; pa več pesim sim slišal ali bral, ljubeznivši so se mi zdeli naši

pesme

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tode večidel so zložene, kakor je ravno šega med učenimi, pesme zlagati. Sadaj se jim zdi lepo jedno, sadaj drugo. Kadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Sirotek. (Poleg česke ljudske pesme). Vmladih dneh zgubilo Dete mater milo. Začne odrašati, Misli: kjé

pesmi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	T. j. druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se
Zlata Vas (1850):	Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je per petji na
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	4. Šolske pesmi. Molitev pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na
Mlinar in njegova hči (1867):	Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se
Revček Andrejček (1891):	godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda

pesni

Ferdinand (1884):	je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici.
Zlatorog (1886):	bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj

peſem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je bil
peſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Na prodaj ſo per bukvarju Lerharju sa 20 krajzarjev. Krajnſkih peſim goſpoda fajmoſhtra B. Potozhnika poſebno perporozhvati, treba ni. Pojejo jih

peſme

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Diſkalzeatam ſe isnanim 1773, piſhem nékaj krajnſkiga inu sakroshim nekitere peſme *), med katirmi je od sadovoljniga Krajnza komaj enmalo branja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri J. Rezerju v Ljubljani v létu 1806 pod nadpiſam „Péſme sa pokuſhno“da natiſniti, in med ljudí poſhle. — Naſlédno léto

peſmi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé

pesmih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če

pesnih
Ferdinand (1884): so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo

peſmih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo

pesmim

pesmam

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Blagomir puščavnik” po nemški knjigi „Beatushöhle. ” Napevi k 50 šolskim pesmam, ktere so že tudi natisnjene, se ravno litografirajo. Sedaj pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	načelu: „Castis omnia casta” — nečemo dolžiti, da je mati tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj vse take bi mi obsodili brez

pesmimi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	hočemo reči, da izraz in njih obleka nista srečna. Med pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	se pevska Vila stran obrne. Rekli smo, da so med pesmimi našega pesnika nektere, ki nas po svojem izrazu opominjajo nepesniške

▶ pesemski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesniški; [sskj]

pesemske
- pesimske
  Zlata Vas (1850): stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice

▶ pesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesna

peſna

Kuharske Bukve (1799):	jęſiham polì, smęſhaj inu na miso daj. 284. Rapunzel inu peſna salata. Pęſo pezi al v' ognęnim pepęli, al v' eni
Kuharske Bukve (1799):	Viſhnova torta. 139. Torta bres jajz. 140. Grahova torta. 141. Pęſna torta. 142. Kaſtánova torte. XIV. Ribe. 143. Duſhéna, ali dinſtana
Kuharske Bukve (1799):	puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi pozhaſi. 141. Peſna torta. Narpręd naredi puterteſtó. Potle ſkuhaj nakerhlane lepo rudęzhe pęſe

▶ peskast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krhek; [sskj]

peskasta

peskasta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta.

peſkaſta

Kuharske Bukve (1799):	is bele ſktęrke. 133. Popezkenki, ali biſkotí is torte. 134. Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin
Kuharske Bukve (1799):	133. Popezkenki, ali biſkotí is torte. 134. Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra

▶ pesnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesnik

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo

pesnika

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pa prišlo po ravno opravljenih biljah za rajnega slavnega ogerskega pesnika Kisfaludy-a v veliki cerkvi kakih 100 študentov pred protestantiško šolo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	v stolni cerkvi ob obhajanji stoletnice na slavo narodnega horvaškega pesnika Andreja Kačića-Miošića v Zagrebu 13. dec. 1860.**) Gospoda! to leto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	Vila stran obrne. Rekli smo, da so med pesmimi našega pesnika nektere, ki nas po svojem izrazu opominjajo nepesniške ljubezni, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	unanji obliki, ampak tudi po duhu. Pa ravno, ker presojamo pesnika, za kterega mislimo, da so ga Rojenice navdahnile s pravo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	dopadale. To je gotovo najboljši dokaz, da so delo pravega pesnika, kteremu je Bog lepi dar podelil, pesmi peti iz srca

pesniki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo malarji in pesniki; povestničar Grigorović bo popisal celo potovanje. — Francozka vlada misli rajnemu
Mineralogija in geognozija (1871):	Toda niti globoko misleči filozofi niti fantazije polni pesniki nam niso mogli podati dostojnih razlogov, koji bi se nam

pesnikov

pesmenikov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Babulinicovih prestavke iz gerčkiga, i. t. d. Od vsih teh pesmenikov bo naša kniga nekoliko pesem obderžala, in naberavec je zato
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli: „Slavne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki škodi narodniga kniževstva, večidel v rokopisih ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugi mesec v ilirskim pravopisu: „Slavjanska Antologia” iz rokopisov dubrovniških pesmenikov z pristavkam narodnih pesem na svetlobo dana. ” „V temu izboru

pesnikov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	da ga smemo po pravici šteti v versto pravih národnih pesnikov, kteremu ne stopa kurji pot na čêlo, kadar Pegaza jezdari
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in prišla sem do spoznanja, da je vse govorjenje naših pesnikov in modrijancev o breztelesnih bitjih prazno; zgolj sanjarije so. Ti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še kaj ostalo? kako duševno, prosto bitje? ” „Že eden vaših pesnikov pravi : non omnis mo-

pesniku

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	In spet je donel vesel ropot od vseh krajev verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	ter po napredku našega jezika uravnana. Pa tudi ta hvala pesniku po pravici gré, da je pogodil národni način pesniški, ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	odobriti (privatno Preširnovo življenje in narodnopravno njegovo mišljenje pustite slavnemu pesniku na ljubo pri miru! ), tako živo moremo hvaliti Zamikov današnji

▶ pesniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesniškem
- pesniškim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja

▶ pesniško prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

pesniško

pesničko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsaka besedica po volji; te molitvice so pesmam podobne, so pesničko zložene, kakor tista nemška Mesiada Klopstokova, ne sme se vsaka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo imenujejo, zlati Oče Naš, in čudil se bodeš, kako pesničko se popisuje v nji Kristusovo terplenje. Pobaraj po molitvi, ki

▶ pesništvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pesništva
- pesmištva
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis

pesništvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd.

▶ pest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pest

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro tekne, če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te in za družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo jame kregati in jej reče
Zlatorog (1886):	obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan
Gozdovnik (1898):	Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova

peſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt !

pesteh

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je
Gozdovnik (1898):	skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih

peſteh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mo mogozhe blisu priti. Kader zhlovek męni, de ga v' peſtęh imá, ſe mo na enkrat smusne, Matizh. (na ſtran. ) Svit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	doli. ) SEDMI NASTOP. Tulpenheim ſam. Deklé ! ſkorej boſh v' mojih peſteh — Ob oſmih ſim jęj ohlubil priti Sdej je vshę ſkorej
Kuharske Bukve (1799):	na pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu

pesti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pestí gnojá, ki zopet eno pest žita daste. 9. Glej, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in deni eno četert ure pred obedjo v velikosti otročje pesti lepo okroglo narejene cmoke v vrelo župo ali vodo. Žemljevi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pestí moke in kaka 2 lota medú. Ta zmes tolaži prisad
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	dolg, poldrugo ped pa širok zakljiček, in va-nj kake 4 pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena deneš, in potem ta zakljiček
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Lete moke se vzame po velikosti psa ena ali več pesti, in se z vrelo vodo v sok zmeša. Kdor more
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsaki dan tri dristlje, ki se takole napravljajo: Popari dve pesti gamilc s tremi maselci vrele vode; čez nekoliko časa poparino
Gozdovnik (1898):	drži prav veliko nanj, odkar ga je bil osvobodil iz pesti razbojnikov. Pa kdo sta ta dva, gospoda travane? « »To sta
Gozdovnik (1898):	Dva sta spala, a starešina, nabito puško zmeraj v velikanski pesti držeč, je skrbljivo bdel. To je bilo tretje, kar je
Gozdovnik (1898):	kterim ste mi ušli? « Grof drkne par korakov bliže, krči pesti, vzdiga je, pa zopet pobesi roki, videč, da Pepo karabinec

peſti

Kuharske Bukve (1799):	dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga

pestjo

pestjo
Zeleni listi (1896): prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V

peſtjo

Kratkozhasne uganke (1788):	ti v' hisho naſaj notriſtopesh, na miſo odſgor doli s' peſtjo wutel; ti pak k' miſi skózhi, ter odſpod miſe gori
Kratkozhasne uganke (1788):	ko is hishe vongresh, bosh vonder poprej na miſo s' peſtjo goriudarel, ked un, katir s' taboj stave, inu v' hishi

pestmi

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	če jo hočeš! ” je strašno začel kleti; svojo babo s pestmi nabijati in vpiti: „De bi te hudič živo vzel! ” — Pavliha
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pri tem si puli ubožec lase, in divje bije s pestmi po lastni glavi.

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 31 →

← ↑ →

Genovefa (1841):	prav radi iméli, kuſhevali te bodo, v narózhje jemali in péſtovali, te na ſerze pritiſkali m te ſvojiga ſinú imenovali, te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dva brata inu ena ſeſtra mojga dedza ſo mene doſtikrat peſtovali, inu potle hvalili, kader ſim pridno v ſholo hodil. Devét

Sveti večer (1866):	logarja. Stari mož je doživel veselja, da je mogel vnuke pestovati, in stara logarica se je pomladila, ko je krog sebe
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	veselje mi je to, z mehovi celi dan vlačiti se, pestovati in snažiti jih, poslušati njih vpitje in čuvati njih početje

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 31 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —