- onstranski
- unstranski
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za
- unstranski
onstranski oolitski opal opasan opasati opaziti opazovanje opazovati opečen opek operacija opešati opihati opihovati opij opijanjen opilek opiranje opirati opisan opisovanje oploditev opoldan opoldne opolnoči opominjanje opominjati opominjevanje opomnica opomnja opomnjen oponašalec oponašati opoteč opran opravek opravičen opravilo opraviti opravljati opravljen opresen opreuna oprezen oprostiti oproščati oproščen oproščenje oprsje oprt oprtiv opustiti opuščanje opuščati opuščen orač orenga organski orgle orientalski orientski origanum Orion orjak Orleans orleanski orodje oropati orožje osa osahniti osat oseba osebek oseben osebje osel osem osemdeset osemenje osemindvajseti oseminštirideset osemintrideset osemnajst osemnajsti osepnice osipaven oskrben oskrbeti oskrbljen oskrbnik oskrbovalec oskrbovan oskrbovanje oskrbovati oslabel oslabeti oslajati oslepiti osmi osmojen osmukavati osnažen osnažiti osnovalka osnovati osojen osoliti osoljen osolziti osončje osoren osorno osramočen osramočenje osramotiti osrčje osrečiti osrednji ost ostajati ostal ostališče ostanek ostanišče ostati oster ostrgati ostriga ostrina ostrižen Ostrman ostrmen ostrmeti ostro Ostrogon ostrost ostrov ostroviden ostrožnica ostrupiti ostuden ostudnost osuševati osušiti osuti osvajalka osvetljen osvobojen oštarica oštarija oštir oštirka ošvrkati oteči otemneti otet oteti otlačiti otok otoški otožen otožnost otrebljen otresti otreti otročarija otročič otročiček otročji otrok otrokov otroški otrpel otrpniti otrpnjen otrpnjeno ovca ovčar ovčereja ovčica ovčji oveneti overiti oves oveseliti ovira oviran ovirati ovnov ovočje ovratnik ovreči ovrniti o_vsemogočen ovsen ovsenjak ozdravel ozdraveti ozdraviti
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto ali okrakasto, 67. Opal, 33. Oprh, Anflug. Osa kopačica, Grabwespe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno pri tacem, kakoršnega deli so listasti in vštritno ležeči. Oolitasto, t. j., okrakasto se imenuje kamenje tedaj, kedar obstoji iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oolit, Rogenstein, 38. Oligoklas, 45. Onyx, 33. Oolit gl. okrakovec. Oolitasto ali okrakasto, oolithisch oder rogenartig, 67. Oolithisch oder rogenartig, oolitasto |
| Rudninoslovje (1867): | ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh prosójen; navadni opâl razne barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek |
| Rudninoslovje (1867): | vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih kepah; steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez |
| Rudninoslovje (1867): | Opâl ima te zvrsti : plemeniti opâl, ki spreminja barve; žareči opal |
| Rudninoslovje (1867): | Montant-u blizu Pariza, kremenova siga okoli Gejsira na Izlandu, steklasti opâl pri Walschu na Češkem itd. Plemeniti opal i tudi žareči |
| Rudninoslovje (1867): | Košič na Ogerskem; žareči opâl pri Zimapanu v Mehiki, navadni opal v ogerskej Telke-Banyi, Menilit pri Menil Montant-u blizu Pariza, kremenova |
| Rudninoslovje (1867): | barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se sveti kot vosek; lésasti opâl (Holzopal) je opal podoben lesu; menilit je opâl v rjavih |
| Rudninoslovje (1867): | Opâl ima te zvrsti : plemeniti opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; poluopal |
| Rudninoslovje (1867): | Opâl ima te zvrsti : plemeniti opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč |
| Rudninoslovje (1867): | je vlaknasta, kapničasta i seséda se iz vročih vrelcev; jašmasti opâl (Jaspopal) je rumen, rdeč, rjav, i sveti se kot tolšča |
| Rudninoslovje (1867): | V prah semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se pa dostikrat |
| Rudninoslovje (1867): | vred baker. V prah semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega lica, zmerom so gručavi, lomijo se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo treba vračati se še v stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce |
| Blagomir puščavnik (1853): | časa vstane naglama. Nevtegama pobere nektere oblačila vkup, in si opaše svojo pljunko (harpo) čez rame. Na to reče solz pobita |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naj se mu odvzame poštenje; „verh tega naj se mu opaše ženska opregača (prednik ali predpas) v znamenje, da ni možkega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grebenák, ga opnè s' laſtnim oklépam, ino s' laſtnim mèzhem opáſhe. David poſkuſha iti; pa ne vé ſe nizh prav kam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ s' sa mise, ſlezhe poverhnje oblazhilo, ſe ſ' pertam opaſhe, vlije vode v' umiválnizo, ino umije vſim apoſteljnam noge. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veselí ako vidi, da po sreči gré, in poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim |
| Valenštajn (1866): | Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta |
| Revček Andrejček (1891): | napravil še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen |
| Gozdovnik (1898): | jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima |
| Gozdovnik (1898): | drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega. To je Areljanos |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ne nahaja povsod. Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite |
| Gozdovnik (1898): | je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kakor tudi to, da se pri tem ni nekaka prememba opazila, gotovo in bolj zaverže to mnenje, kakor če se dokazuje |
| Stric Tomaž (1853): | ki v Ameriki živí, in ki je vse tamošnje dobro opazila. V kratkem času so bile nagloma v vse znamenite jezike |
| Sveti večer (1866): | otroci so že davnej spali. Logar in logarica sta dobro opazila, da ima podobar nekaj na sercu, kar bi jima rad |
| Zeleni listi (1896): | držala se je, kakor da bi je niti ne bila opazila. Počasi je segla v svoj velik žep, privlekla iz njega |
| Gozdovnik (1898): | Ta namerljaj med bojem niso opazili. Le dva sta ga opazila: Kučilov konj pa don Estevan. Prvi gre za svojim gospodarjem |
| Genovefa (1841): | unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi |
| Gozdovnik (1898): | Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. « |
| Gozdovnik (1898): | naj Črnotič snuje napad. Antilopino bistro oko je pač dobro opazilo, da v taboru nimajo niti najmanjše zaloge lesa, da bi |
| Gozdovnik (1898): | znaka, ki bi ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da |
| Kemija (1869): | melis-sladoru. Naposled so pa tudi taka telesa, na kterih ni opaziti niti sledú kake pravilnosti, zato se imenujejo brezlična ali amorfna |
| Zoologija (1875): | je drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti. Ti drobci so torej temeljni ali prvotni organi živalskega telesa |
| Zeleni listi (1896): | mu je mršavo in razpipano! Rmene barve ni na njem opaziti. In tak ptič naj bi lepo prepeval? Najbrž le čivka |
| Gozdovnik (1898): | celó najbistrejše oko bi ne bilo moglo brez natankega preiskavanja opaziti prisotnost Komančevo. No, njih strpljivost je imela prestati trdo poskušnjo |
| Gozdovnik (1898): | ji vidi, da jo preveva nenadni strah. Razločno je bilo opaziti, da je pod temno kožo obledela, da plahovito vzdiga nogo |
| Gozdovnik (1898): | Zadovoljni smehljaj je igral po lovčevem obrazu, kakor ga je opaziti pri takem, ki je uspešno preiskaval težki predmet. »Ah! Je-li |
| Gozdovnik (1898): | važnega. " Baraha pazljivo pogleduje okolu. »Jaz, žali, ne morem ničesar opaziti. « |
| Gozdovnik (1898): | belih je utrjeno, kajti po prvem dražilnem tulenju je bilo opaziti nekako neodločnost med njimi, ki pa ni dolgo trpela. Kričanje |
| Gozdovnik (1898): | leskečih očij trepetaje iznenadenja. Grof je moral to ostro pogledovanje opaziti, ker črno svoje oko zabode v stražnikovo, ter mrliški prebledi |
| Fizika (1869): | Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj. |
| Botanika (1875): | se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije |
| Fizika (1869): | razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo |
| Fizika (1869): | čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega |
| Botanika (1875): | organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles |
| Fizika (1869): | prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče |
| Botanika (1875): | da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve |
| Botanika (1875): | razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da |
| Astronomija (1869): | neba, in tam bi našli prave zvezde tistega imena. Z opazovanjem sploh je najboljše začeti v večernem mraku, ali pa v |
| Astronomija (1869): | polje, ki je vsacemu dostopno, kjer je mogoče s pozornim opazovanjem razvidati množico imenitnih prikazni brez druzih pomočkov. K opazovanju fizikalnih |
| Astronomija (1869): | Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor |
| Astronomija (1869): | da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je našlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in |
| Gozdovnik (1898): | puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi |
| Gozdovnik (1898): | bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender |
| Astronomija (1869): | 270 dneh; — in nje so v takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli |
| Botanika (1875): | plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
| Botanika (1875): | z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni ena reč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné. Dasi le-tá sistem večidel še dandanes |
| Gozdovnik (1898): | Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada |
| Fizika (1869): | našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz peči žaréča toplota, in to, kako gloda ogenj drva |
| Ferdinand (1884): | zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z |
| Tiun - Lin (1891): | na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini |
| Astronomija (1869): | Gledé utrinkov moram omeniti, da zvezdoznanci prav marljivo opazujejo te prikazni, ter hočejo rešiti vprašanje, od kod da so |
| Botanika (1875): | da so na otrokih ponavljajo vse prikazni življenja, ktere se opazujejo na stariših. Zato vidimo, da se vkljub neizmernej raznovrstnosti živih |
| Zoologija (1875): | dobršno trdni koži, ali vendar so prozorni in mehki. Iznotraj opazujejo se poleg črevesa tudi neki organi, ki spominjajo na krvne |
| Ferdinand (1884): | skoči po konci, jednako hudodelniku, ki misli, da ga skrivaj opazujejo. Potem pa reče srdito: »Danes ne bodem večerjal z drugimi |
| Zeleni listi (1896): | šolo, zagledajo tu nekaj posebnega. S strahom in s strmenjem opazujejo to novost. |
| Viljem Tell (1862): | Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | B. Oblikoslovje. Ako imamo pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima |
| Zoologija (1875): | živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje |
| Zoologija (1875): | kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stori, da si svoj „jaz“ vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo zukram pregnana; taka ſe vliè v' ſklędo na oppezhen kruh. — Al bolſhi kiſlizhna shupa je, ako ſe kíſliza rasſęka |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo permęſhaj v' to shupo ene rumenake; vlì na oppezhen kruh, puſti ſklędo nad sharjavzo en zhaſ, de ſe kruh |
| Kuharske Bukve (1799): | to na grahovi shupi ſturiti, inu jo na ſhtirvoglati sręsani oppezhen kruh, katiri je na maſli ozvert, v' ſklędo djati. 257. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſputíti, v' shupo djati, savręti, s' rumenakmi preshverkati, inu na oppezhen kruh v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vedno mešaje, v župo, in to precedi skozi rešeto na opečene žemlje. Zarumenjena močnata župa. Naredi iz dveh pesti moke in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ohrovtovo župo, pusti dobro prevreti, ter deni na ohrovt in opečene žemlje. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s sladko skorjo in cukram vred in deni ga na opečene žemlje. Tudi lahko ti župi, preden jo na mizo daš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesne župe, pusti dobro prevreti in precedi skoz sito na opečene žemlje. En par žlic precejene župe jo veliko prijetniši stori |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župe, pusti eno uro dobro vreti, precedi skozi sitice na opečene ali ocverte narezane žemlje in daj na mizo. Če hočeš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in dišečimi žbicami dobre pol ure in deni jo na opečene žemlje ali na ocverti grah. Za to deni v en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakov in nekoliko merzle smetene, perdeni vina in deni na opečene žemlje. Volova župa. Se napravi kakor vinska; samo namesto vina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župe in precedi, dobro prevreto, skozi sito na ocverte ali opečene žemlje. Precejena župa (ži). |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | oblekle kot kraljico, ji z biseri prepletle lasé in na opečene prste ji nategnile voljne rokovice. Bila je prečudne lepote in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo jih 9 s ploſhami, 2 s koſitarjem, 344 s opekam ali zeglam pokrili; rasun tega pa ſhe 215 sidanih opashov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nameſti ſkodelj (ſhindelnov) , kjer ſo ti v navadi, vezh s opekam (zéglam) ali s ſhkerlami kríli, kar bi bilo tudi savoljo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v srednji versti zašlatal, in ga iz razparane cevi spravil. Operacija je pa čez pol ure terpela in rana, ktero sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen v mehurju operira, je |
| Kemija (1869): | človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V tem primerleju ni pomoči razun operacije. Zakaj zaperta scavnica se v mehurju nabira, ga preveč izteguje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gledajo, kako se o scanju obnaša. Kedar se pristojni čas operacije zamudi, je živinče zgubljeno. Druge znamnja, da ima živina kamen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | svoje dele in da se deli na tanko zvagajo. To operacijo imenujemo kvantitativno analizo, pa je jako zamudna in tirja dosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x katero koli vrednost. Vsaka formula, izražujoča katero koli aritmetično operacijo, je taka identična jednačba. Določilne jednačbe (Bestimmungsgleichungen) so pa one |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in |
| Oče naš (1854): | germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč |
| Kemija (1869): | glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz |
| Kemija (1869): | Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne |
| Tiun - Lin (1891): | Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz |
| Kemija (1869): | ako solitarno kislino razgrejemo s kovinami, na pr. z bakrenimi opilki. Duščev okis ima znamenito lastnost, da se na zraku hitro |
| Kemija (1869): | se odloči, ako se destiluje živosrebreni žveplec pomešan z železnimi opilki. Med najimenitnišimi rudniki za živo srebro je Idrija na Kranjskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči z vodo |
| Kemija (1869): | bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci |
| Pozhétki gramatike (1811): | to je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa je v' Franzoskim vezh kratkih slogov ko dolgih vunder opéranje na nektire dolge sloge tolashi tiſto védno náglizo, ktira bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je dobro, če je sedaj že tudi staro , ker se opira na to, kar je pred malo leti še novo bilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so |
| Pozhétki gramatike (1811): | courage, ſerzhnoſt, aimable, lubesniv: in ſploh, ſe bol al manj opéraj, kar je prav, na beſede bol vashne in poménlive v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | dolge sloge tolashi tiſto védno náglizo, ktira bi naſ vpéhala. Opéraj ſe terdno na tiſte sloge, ktiri ſo poſébne dolgoſti, kakor |
| Domen (1864): | nekaj časa, potem pa vergel kolec, ki se je va-nj opiral po hiši, stopil k param, poljubil mater v velo lice |
| Slovenske večernice (1865): | življenja. Po našem priprostem mnenji je imel on prav; kajti opiral se je na stare španske dedišne pravice. — Pa sedanji svet |
| Razne dela (1870): | o silna krepost, ki vžuga ljudí in bogove, Ti si opiral me prej, opiraj me zdatno še danas, Bom ti hvaležna |
| Razne dela (1870): | i krasni Dejfojbos, Priama sina obá, tud Asios ju je opiral; Asios, Hirtaka sin, ki konj iz Arisbe prignal je, Lepih |
| Viženčar (1881): | prodiral Janče vedno globje v prepad. Kedar ni pomagala vrv, opiral se je na gorjačo ali pa s koleni ob skalovje |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Kroglja priletí, pade tik roke, na katero sem vstajajoč se opiral, na tla, zdrsne in mi oškropí obraz z blatom. Sedaj |
| Gospa s pristave (1894): | in Rudolfa, pa odločen zaveznik Bernardov. Še več upanja je opiral Bernardo na kneginjo mater. Saj ona hoče hčerino srečo in |
| Roman starega samca (1895): | Hortenzija nikogar druzega ne ljubi. Na to pomenljivo tolažbo sem opiral svoje nadeje. Časih me je pa vendar mučil dvom, je-li |
| Kvišku (1899): | sile skozi vrata, na stopnicah podal roko materi in jo opiral in vêdel v drugo nadstropje z največjo rahlostjo in sočutjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti. Matevž, če je ta podoba njegova, ima |
| Rudninoslovje (1867): | ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter |
| Zoologija (1875): | Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij |
| Kemija (1869): | spromeni v dušečnati ogelj, kakor je bilo v prejšnjem §. opisano. Ako pa kosti naravnost zogljenimo, se ogljenčevi delki zarad apnenih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | razklad in v onej knjigi je bilo to cepljenje posebej opisano in naslikano. Še le leta 1888 je izumil pisatelj te |
| Zoologija (1875): | o tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja |
| Dva adjunkta (1888): | trg. Tukaj se je torej godilo, da sta lepega poletnega opóludne sedela dva gospoda na prostornem gostilniškem vrtu »pri Majarončku«, kakor |
| Dva adjunkta (1888): | oddirjal domov. Sodnega adjunkta bi bil še kmalu pohodil. ... Druzega opóludne sta sedela zopet na Majarončkovem vrtu pri obedu. Danes ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki so bili prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in |
| Izza mladih let (1882): | dan smo se potem odpravili jote si napravljat. Ali že opoludne se je jelo oblačiti, Miksner nas je svaril da na |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | da je ista usoda dohitela že tudi mene. Vrnivši se opóludne domóv zapazim bledo lice soproge svoje. »To ni dobro znamenje |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | sladkega spanja, dasi je moral on sam prečuti vso noč. Opóludne, baš ko se pripravimo h kosilu, čujemo iz divizijskega štabnega |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | razide po mestu. Mi se vrnemo v vojášnico in za opóludne osnujemo skupen obed na vrtu poleg konaka. Semkaj pride izbran |
| Dva adjunkta (1888): | za pol litra vina. « — Pošta je prihajala v Osredek prav opóludne in pismonoša je samskim gospodom vročeval pisma kar po krčmah |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pa iz prodajalnice neposredno zlije na cesto. Zjutraj ob devetih, opóludne in zvečer ob šestih moli svojo molitev. Takrat sedí navadno |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | znano, pala je Bosna l. 1463. pod turško žezlo. Stoprav opoludne 29. dné julija doide ukaz, da morajo v taboru zbrane |
| Zádruga (1890): | bolj. Sklenili so med drugim, da mora vsak zádrugar opolujedne opoludne in ob osmih zvečer biti na svojem mestu »Pri parobrodu |
| Pod streho (1897): | sestrine obleke ter redno hodila k pevskim vajam vsaki dan opoludne. Toda vpričo Rože mačeha in Zinka vendar nista več govorili |
| Sosedov sin (1868): | klop, kjer spi stari Brašnar. Prišel je še le denes o poludne iz semnja, vina poln, ter potem je legel. Gane |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | osedlali mokre konje, in jahali celo noč dalje. Drug dan o póludne so se ustavili v Sigetu pri grofu Sétsju, zopet |
| Marjetica (1877): | klasje bi se ne našlo za njim, ko bi ga o poludne z leščerbo iskal. Tako mine nekaj časa. A pred |
| In vendar —! (1878): | gospod Zlatar, in kjer nam Angelika takoj postreže s kavo. (O poludne in zvečér pa so Zlatarjevi pri župniku. ) In ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera opuena noi svezhiem dro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba |
| Zlata Vas (1850): | eden od druziga nič ni vedil, ob ravno tisti uri o polnoči k sebi povabil. In vsi pridejo v tamni noči |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | dobili. Z veliko nevarnostjo je bežal Napoleon o hudem viharju o polnoči med 22. in 23. majem v čolniču iz Lobave |
| Zlato pa sir (1860): | lova, od kterega so mi ranjka teta pravili, kako se o polnoči vali od Triglava, drevje lomi in ruje, in kogar |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | dacarjeva zvijača, ali od žalosti, da je odgnala svojega strička o polnoči iz hiše, ktera se mu je toliko priljubila. Na |
| Kranjska nevesta (1864): | I. Bilo je o polnoči. Vse je bilo tiho in mrtvo. Ni je bilo |
| Anton Janežič (1870): | deseniška, Kriton in Apologija, Spomini na Sokrata, na sveti večer o polnoči, nižina Alvaredova i. t d. Leta 1862 pripravlja «slovensko |
| Razne dela (1870): | nebu bdi; Kdo moti pa v samotnim stanju Jetnika zdaj o polnoči? Molčé se bliža; tiho stopa, — Iz sanj zbudí se |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | sedaj, ko bi prišel Branko ter našel mladega grajščaka tú o polnoči. Vekoslav opazi Vidin strah in nemir ter reče: „To |
| Očetov greh (1894): | ponoči ondu ni varno. Marsikateri Korenec trdi, da je videl o polnoči tamkaj blesteče luči, drugi zopet, da je srečal v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | bukvah. Te bukve pa imajo razen črnošolcev tudi mrliči. Pojdi o polunoči na pokopališče in se ustopi tako, da ti bo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | novice in posvetne bedastoče. Drugo noč se napoti v Sotesko. O polunoči je že stal z jedno nogo na pokopališči, z |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Precej drugi večer napoti se proti Prečim in se ustopi o polunoči na sveto in nesveto zemljo. Videl ni nikogar, dobro |
| Veliki grof (1885): | napora — pridobil je tristo bojaželjnih učenjakov — niti sijajen ne zdel. O polunoči so morali mestni odborniki k seji, in prostovoljno ali |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kamor smo dospeli zvečer po grozni nevihti. Dné 24. avgusta o pólunoči alarmuje se prvi bataljon 17. pehôtnega polka. V Travnik |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | uspeha. Taka prilika nam je bila dana dné 24. avgusta. O pólunoči je zatrobil trobár prvega batalijona. Pol ure potem smo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nadleshnoſti, inu napokoju drugim ludem. Sdei enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opravi tu opomineine, malu premorejo te Pridige, aku Chriſtus na nas na pogleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri |
| Roza Jelodvorska (1855): | lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Juda per Jesuſovim opominjevanji terdovraten, ravno taziga terdovratniga ſerza je ſhe marſikdo per opominjevanji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opominjevanji terdovraten, ravno taziga terdovratniga ſerza je ſhe marſikdo per opominjevanji ſvojih ſtarſhev, uzhenikov, ſpovedníkov, ino ſhe zelò per glaſu ſvoje |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias |
| Sacrum promptuarium (1695): | condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh: Pacem habete, & Deus pacis, & dilectionis erit vobiſcum |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi pri Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog, da |
| Viljem Tell (1862): | gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje |
| Gozdovnik (1898): | tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pelina obzhutejo, koker od męda, inu slahkora, ali zukrau. Oppominej moje dete! oppominei uſſeskuſi tvoje serze, de ſa stvarmy nahode |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe rovnov po dobreh dellah. Lete rezhy ti govori, inu oppominej: v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S. Lukesha na 2. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njegovu krayleſtvu. Osnanuj beſſedo, najejnej, bodi perloshnu , ali naperloshnu , oppominej, proſi , ſvari is uſſem poterplenjam , inu naukam : sakaj pride en |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega |
| Ta male katechismus (1768): | ſatajenje prave vire, krivuvirvanje, naſdushnost, inu ſupervira; ſpruti pak nas oppominajo, de be imelli Bogu to pravo, inu zhisto sluſhbo s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premisli, zhe nise ſasluſhil, de tebe svarę, inu na bulshe oppominajo. Nekol se njim naposmehuj, aku nad njimi kaku pomankanje te |
| Blagomir puščavnik (1853): | v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po |
| Genovefa (1841): | dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati |
| Genovefa (1841): | in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal |
| Sveti večer (1866): | svetovavec Vičič spremljaje me v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu usbotto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena sta zhasna beeshtva pomaga: O S. Krishtof jas taba opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v svoji občini! Opominjam torej vse, ki bi imeli hoditi po tej cesti, naj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu gnade katero si ti meva od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez |
| Divica Orleanska (1848): | ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je donel glas. „Prišel sem kakor od mertvih nazaj te opominjat, da se ti bliža dan jeze in maščevanja. Po tlaku |
| Oče naš (1885): | štirih mest so tabore naredili. Gosposka v Švicu je poslala opominjat, da naj se Podgojzdjanje deželni postavi, to je, francozki postavi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je h nemu reku: Non |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani |
| Genovefa (1841): | ima védno pred ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni kamenzi. ” Na to, kar ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj |
| Pozhétki gramatike (1811): | POMNJA. Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem |
| Pozhétki gramatike (1811): | treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta zhlen ne poméni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá |
| Ta male katechismus (1768): | Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu |
| Zoologija (1875): | tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga |
| Zoologija (1875): | Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo in oponaſhajo. Po tem mu, ker ſe je kralja imenoval, ſhkerlataſt plajſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dvorniki vred ſmeh imel s' njim, ino de ga bolj oponaſhajo ino saſramujejo, ga rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino |
| Čas je zlato (1864): | ga veseli. Nihče mu pa tudi tega veselja ne bo oponašal, ako pomisli, de je tudi popred brez godernjanja nar manjši |
| Valenštajn (1866): | Maks. O! nikdar mu ne bodem oponašal, Da vero ima v zvezde, v moč duhov. Z duhovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo in enkrat za dve |
| Valenštajn (1866): | To Ne more srečnega imeti konca; Moč, visokost i temna opotočna Oblast njegova mu je bila progla. Krog sebe človek seza |
| Lohengrin (1898): | Kaj praviš? Ortruda (ljuto). Naj te ne premóti Sjaj sreče. Opotočna je, Da te nesreča ne zalóti, V prihodnost záte ozrèm |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napnejo, med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti |
| Kuharske Bukve (1799): | piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti še enkrat zavreti. Rakova župa. Skuhaj trideset rakov čisto opranih v peteršiljevi slani vodi, odberi šipavnice in vratove in stolci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomešaj z eno žlico jesiha, perdeni štiri ali šest dobro opranih košic in lusk očišenih in na drobno zrezanih sardelj in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'katiremu ti v' ſhivlenju, inu vr smerti srezhnu ta oppravk svojega ſvelizhanja oppravlash, kader tvojo volo aldujesh, inu kader navogiblesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tukej ta prezhudne oppravk mojega Synu Tu pervu prashanje je meni mojega serza sveta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | metalla. 2. Uſſega hudega korenina, inu vèrdevanje je ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej |
| Genovefa (1841): | veſ poſvezhèn! Ja” — je rekla dalje — „ta imá môj pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Rekel sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne, da |
| Botanika (1875): | pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi |
| Divica Orleanska (1848): | Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za roko. ) |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor |
| Fizika (1869): | ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa |
| Fizika (1869): | na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji gibati, imenujejo se |
| Fizika (1869): | rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt naſnam premishluvati, ſakaj moja pamet je preslaba, inu moji oppravki meni tega naperpuſte. Prosi Boga, inu on bo tebe ressvitlil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge |
| Zlata Vas (1848): | Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega |
| Zlata Vas (1850): | Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod biti. Ali nas nima sram |
| Zeleni listi (1896): | veš, jaz tudi ne vem«, odgovori oče. »Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo |
| Gozdovnik (1898): | prihoda vašega sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam |
| Zoologija (1875): | v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako bi vunder (česar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi |
| Zoologija (1875): | to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkve boſhje oblast da, de be svoje sluſhbe , inu duhovske oppravila prov, inu spodohnu oppravlalli. I. Tim 4. inu 2. Tim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter uſſe svoje della, inu oppravila skus J. M. J. Bogu k' zhaſti gorivofruvati, inu ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teleſſu veliku vudov imamo, al ti vudji nimajo uſſi enakiga oppravila : toku naſs je veliku enu telu v'Chriſtuſu, ali med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | asekurancije na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato |
| Zoologija (1875): | more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako zapleteno, vidimo |
| Zoologija (1875): | omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi o tem kaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delu, te shelie na kupzhijo, na dobyzhek, iuu druge vſhezhe opravile, katiri bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile s' molitvo, inu s' Bogam sazheti mogli, debi mogli lete |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po |
| Pripovedke za mladino (1887): | vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce |
| Ta male katechismus (1768): | Masho shlishe; dellati pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu pred se uſeti, bo skus to ſapovd zol prepovedanu. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomagal, de bosh mogl, inu ſnal, kar je tvoje narvezhe oppravilu, kaj svetega flisnu premishluvati, de be mogl nuznu uſſe daperneſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjega Synu pogledala, sem jeſt njegove kakershnoſte, inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v hlev pridejo, jih |
| Fizika (1869): | trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin, ker postane po dotikanji kovine |
| Zoologija (1875): | polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in |
| Botanika (1875): | 90 Opravilo stanic je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da |
| Zoologija (1875): | pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase sprejelo, ki pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | se gotovo žlahniši nemore obračati, kakor s tim nedolžnim opravilom. Dorašeni možje bodo ti naj boljši učeniki in verli podpiravci |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ta namen, da se v njih nadzorujejo in s primernim opravilom bavijo oni otroci, čegar roditelji morajo po celi dan, morda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je v njim v lepim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmetovavec prebrisane |
| Divica Orleanska (1848): | si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ovito, in kadar vſakdanjo pot dokonzhá, nar poprej ſvoje molitvize opravi, potem pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga |
| Zlata Vas (1848): | domú. 4. Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár |
| Robinson mlajši (1849): | lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | hudoba se je pobrala, ker je vidila, da nič ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 450 gl., druzega za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtavleno viſho ſa gmajn nadluge uſſega virnega Chriſtianſtva svojo andoht oppravejo; kedur pak tega namore ſturiti, ke njega per Lublani |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo potęm enu dellu te duhovne, ali te telesne miloſte, oppravejo; kolker njeh daperneso, tolkerkrat ſadobę ony ſa usakebart posebej is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de se berſhejshe te SS. Mashe inu molitve ſa njim oppravejo. Zhaſlitu usake zkas bodi tu sladku imę JESUS, MARIA, inu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | storé. Ptiči, kteri od tacih žival žive, se zmirej več opravijo, kakor mi. Torej je nespametno take ptiče preganjati ali loviti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | terpi šest tednov, ki jo otroci in stari ljudjé lahko opravijo, in da lep pridelek in dobiček povsod kjer murbe rasti |
| Na stricovem domu (1860): | bil, kaj neki! Saj imaš ljudí domá, ki ti vse opravijo. Janez! — se oberne proti hlapcu — le izprezi kobilo, pa zobati |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | oče le tedaj kaj lepega prinese, ako pridno moliš? ! " Nató opravijo otroci vsak svojo molitvico ter se pobožno prekrižajo. „Zdaj pa |
| Agitator (1885): | dovolj pristašev one stranke, kateri se je prišteval sam, da opravijo tudi brez njega. Poleg tega se mu ni zdélo umestno |
| Cigani (1890): | navadi pa se po pogrebu, ki ga sami brez duhovnika opravijo, zopet zberó na pojedino, ki traja ves dan, ter se |
| Zmota in povrat (1892): | šestdeset goldinarjev na stran za svete maše, ki naj se opravijo zame in za tvojega očeta. Gorjancu bodem dala kakih dvesto |
| Spletke (1894): | so šli na delo. »No, če pa sedaj nič ne opravijo«, mislil je Tiščin o beračih, »potem ne bodo nikoli. « Predno |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | in začeli boj. Celovčani so kmalu uvideli, da nič ne opravijo, ker je bilo Turkov toliko število. Zato se odmaknejo. Le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | One bodo ſadoſti velike, zhenjeh bosh le is dobro manengo oppravel. Kar je tebi od Boga ſa plazhilu perpravlenu, se nabode |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de se tvoje dellu oppravel, ſlaſti pak, kader se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi pametne rezhy is smeham naprejpernesl, inu bosh malu pridnega oppravel. Beſſeda, katira je ſhe enkrat is uſt ushla, v se |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum. Se je nemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Bog sadoſti. Nezh ni biu Judesh per tih viſhih Farjah opraviu, kader je te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou |
| Oče naš (1854): | Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na |
| Ta male katechismus (1768): | te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu |
| Biblia (1584): | enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga |
| Zlata Vas (1850): | sim pri tem, brez de bi bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je slišal od napada na pokopališče in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | vse delo, pri katerem bi jím imeli Avstrijci pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podamo, inu ſhe tedei, de je lih kratka, saspanu tiſto opravimo. Oben |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi naſho doshnoſt pruti Bogu, inu sa isvelizheine naſhih duſh opravimo! retki ſmo per ſpovedi, smersli per ſvetih obhaylah, samiſhleni per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namarn, inu len En zhlovek, katire uſſellej kaj poshtenega ima oppravit, seskushnavza nabojy, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napoahta. Katire sam na sebe gleda, inu is Ieſtneme rezhmy oppravit ima, je pokojn, inu uſhiva ta narvezhe myr. Samu taiſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kraja v' eni ali drugi Cirqvi svoje soseske to andoht oppraviti, inu teh SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je v'ti Bratovshni ſapisan, ta narozhi enemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhegnani Mashi vella, al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | klizati, ſjutrej, inu na vezher pred tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter uſſe svoje della, inu oppravila skus J. M. J. |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se da to delo brez mašíne , samo z rokami lahko opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino |
| Tine in Jerica (1852): | toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je bilo dela na delo. |
| Stric Tomaž (1853): | Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam |
| Tiun - Lin (1891): | prevrnil čoln. Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo |
| Gozdovnik (1898): | človek, ki nam jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam |
| Gozdovnik (1898): | se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | en prošt in 5 korarjev z 2 vikarjama duhovno službo opravlja, je velika, pa nekako zavita ali zakrivljena , kar oko žali |
| Oče naš (1854): | kadar v cérkev prideš, kjer mašnik namest Jezusa sveto daritev opravlja, kjer verni v molitvi klečé in s hrepenéčimi, po pokori |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz znotrajnih vzrokov. Očesno pri psu, ki težavne dela pogosto opravlja, pride od truda, in v tem primerleju se daje srednje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pokore. Kdor razžali čast sodnikovo ali kakega starašina ali ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik) ali starašina sela |
| Sveti večer (1866): | zega ne vzamem v službo. Naj jo tudi že sedaj opravlja. Vendar mi je ljubo, da vi še nekaj časa kot |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prostakom in sužnjim. Vse je prijazno, vse veselo svoje dolžnosti opravlja — povelja nihče ne čaka! Nežiea, povej mi povej tvojo skrivnost |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kdor rad ljudi opravlja, Povsod uhó nastavlja. 49. Zadovoljnost. O času velike dragine je |
| Zoologija (1875): | Srce opravlja ob enem dve opravili. Prvič namreč pošilja za hranitev sposobno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Répoštev: »Mati je pač dobra stvar, vodi svoje čvetere otročiče, opravlja še svoja dela brez godernanja, in morala se bo še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje |
| Zoologija (1875): | se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo |
| Oče naš (1854): | je bral sveto mašo, potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel |
| Oče naš (1885): | je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je |
| Robinson mlajši (1849): | do sih čas, bom še tude posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kadar je pa svoje vsakdanje molitve v cerkvici opravljala, se je narlepši svetila njena pobožnost in bogoljubnost. Njeno serce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | zraven druzega policijstva kot oddelka politične uprave država vedno sama opravljala in sicer do leta 1850 po okrajnih gosposkah, od leta |
| Oče naš (1885): | svetosti napeljevala. Zato sta vselej skupaj jutranjo in večerno molitev opravljala in klečé s svojim sinčkom v sredi Bogu svoje veselje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je |
| Tiun - Lin (1891): | pridemo še za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno |
| Zlata Vas (1848): | Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Verhniko prišel, letne plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali |
| Genovefa (1841): | svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko bi vola ne iméli, ki ga v plug vprégamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni |
| Zlata Vas (1850): | le malo je bilo tacih, ki so še samogli davke opravljati in pošteno shajati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako in prav, kakor gré. Naj naredí |
| Tiun - Lin (1891): | lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime |
| Gozdovnik (1898): | naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca |
| Tiun - Lin (1891): | niso naju zapazili, saj sva pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je |
| Gozdovnik (1898): | njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan |
| Ta male katechismus (1768): | dva boſhja moſhá ob glavo dijati. Tu, kader je blu oppravlenu, je Ponzianus trupla, inu eky skrivaj pobral, ta brumna Gospa |
| Ta male katechismus (1768): | Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu: ſraven tega se tudi tu vezhnu ſhivlenje ſasluſhemo, kader s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | telesnega v' mejs, ampak uſſe je blu na duhovno viſho oppravlenu, dokler ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Stopil je k mizi, vzel košček nebeške jedi v podobi opresnega kruha, ga je zmočil z vodo in jej položil na |
| Deborah (1883): | njem ter mu bele blazine pokladala, in v sklede devala opresnega kruha in kislega zelja. Koliko si je domišljeval, ko je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram |
| Genovefa (1841): | krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa z rezanci. Goveje meso z merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi |
| Genovefa (1841): | Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví |
| Gozdovnik (1898): | Rdolesovi podobna. Zveza teh dveh mož primorala je vsakega sovražnika opreznemu biti, in kaj lahko je bilo misliti, da sta navajena |
| Gozdovnik (1898): | trepetlik, celo obrežje s svojim bičevjem, nič ni smelo uiti opreznemu popraševanju lovcev, kajti ura s svojimi mnogimi nevarnostmi se je |
| Tiun - Lin (1891): | izpred oči. Ker pa sem vedel, da so na »Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje |
| Gozdovnik (1898): | pregledati plavajoči otok. Tam je počenil na debelo vejo ter oprezno glavo, pomolil iz vejevja. Ugledavši na tleh ležeče navidezne mrliče |
| Blagomir puščavnik (1853): | dokler jim smert brhko življenje konča. Vitez nalaš nikogar ne oprosti, ker se boji, da bi se pozneji nad njim maševati |
| Maria Stuart (1861): | le njeno skerbno poprašuje: Je kdo med mojimi služabniki, Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem strahu trepetati, Al |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | del ter jih tudi skrči. (Prenesi in skrči. ) 4.) Neznanko oprosti njenega koeficijenta; v ta namen razdeli z njim oba dva |
| Pripovedke za mladino (1887): | pokazati velike zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga pelje v grad nazaj in mu |
| Lohengrin (1898): | se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti! — Da zvem jaz — kdo da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naglo — je še marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš |
| Žalost in veselje (1870): | bila sta obadva prazna. Tudi drugi obešenec se je bil oprostil svojega križa ter unesel peté. Viljem je pričakoval, da se |
| Razne dela (1870): | je bil ta prispel k brodovju orožnim ahajskim, De bi oprostil si hčer, ponudši neskončno izkupa. Sveti se lavorov lišp zadevniga |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | nemogoče, da bi se narod iz lastne sile ohrabril in oprostil, poboljšal ter predrugačil; da bi tak rod sam ob sebi |
| Kobiljekar (1878): | zrele hruške z drevesa. Ali Nace Kobiljekar nas vendar ni oprostil plačevanja obresti. »Gospod« pa je ostal od tedaj in vas |
| Gospod Janez (1884): | Koliko bi bil on rad žrtvoval, da bi se bil oprostil za ves dan gojencev svojih, toda to je bilo nemogoče |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | spečavala železnino na Laško. V početku 18. stoletja je cesar oprostil tudi te železniške zdelke ljubljanske mostovine. A mestni očetje so |
| Strte peruti (1894): | strašnih muk ne, katere sem prebila. Ali mi je Alfonz oprostil ali mi je verjel, da sem nedolžna? Ali se je |
| V krvi (1896): | poplačam ...« Pajk pa je hladnokrvno skomizgnil z rameni, siloma se oprostil njenih rok ter nemo odšel doli po stopnicah. Kmetica je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | ga luščiti iz kocin, ovitih okoli njega. Srečno sem se oprostil dečkove levice in jo varno upognil pod mojo. Ko sem |
| Divica Orleanska (1848): | svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu |
| Blagomir puščavnik (1853): | je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče |
| Robinson mlajši (1849): | ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti |
| Zeleni listi (1896): | ga tudi kaznuje«. »Te besede si zapomnim, gospod sodnik. A oprostite, da zdaj grem. Drugače pride Zorko iz šole, predno bo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da |
| Revček Andrejček (1891): | Prav srčno, konečno celó do solz ganjena. ) Toda jaz vam opraščam, prav iz srca vam opraščam, ker vem, da ste nedolžni |
| Revček Andrejček (1891): | solz ganjena. ) Toda jaz vam opraščam, prav iz srca vam opraščam, ker vem, da ste nedolžni! Bog vas obvaruj! (Hoče oditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to |
| Stric Tomaž (1853): | za vas, gospod Šelbi! Lejte, kako hitro bote vsih dolgov oprosteni! “ — Te in enake terde in sladke besede preslepé Šelbita, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | hišnega, rokodelskega in dohodkinega davka ne; skozi 10 let bojo oprosteni ukvartiranja, če ne bo kakošna posebna sila; kontrakti za gruntne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imata vsak le dve leti sedeti; vsi drugi so popolnoma oprosteni. Danilovič je med tem že v ječi umerl. Iz Serbije |
| Kemija (1869): | spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to |
| Divica Orleanska (1848): | sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri |
| Oče naš (1854): | Med pogovorom je rekel, da bi bili Menartove izgovore za oprostenje Naceta od vojašine že bolj porajtali, če bi ga ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | terpljenje polajševat, in kakor angel se mu zdaj prikaže, mu oprostenje naznanit, ktero mu je s svojo serčno ljubeznijo zadobila! « Roza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ker odbor sam nima pravice dovoliti tako visocih doklad. — Za oprostenje muzeja od pristojbine se je odbor krepko potegnil, če bo |
| Blagomir puščavnik (1853): | predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse |
| Tine in Jerica (1852): | ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar |
| Ferdinand (1884): | bi ga ne bilo. Ker je bil sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in |
| Robinson mlajši (1849): | njo valove prevalili Mati. Rada bi pač, kakor vi, večerjo opustila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje |
| Tiun - Lin (1891): | Džunke so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile potopile, nekoliko drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid |
| Zoologija (1875): | je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še v navadi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku terte pokrivati ſe ni treba preſïlit, vender ſe neſmę opuſtiti, kir v' Svizhanu ſe bode lęd na tertah dęlov. NB. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | HISHNA PRATIKA SA VSAKI MESSEZ Kaj je ſturiti, kaj opuſtiti PERPRAVLAJNE. Boj ſe Boga, inu dershi njegove Sapovdi, sakaj ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zykorio, lug, janesh, petersil, saibel pa ſe more opuſtiti, koker KIRCHERUS ſprizhuje. 2, Gmein boshnii ludje snajo v'ſvojeh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati, tvoje nar imenitniſhi dolshnóſti opuſtiti. On ſe bó is brumnoſti norza dęlal, on ſe bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare |
| Tine in Jerica (1852): | Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške *) toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in zdrav zrak, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na |
| Tiun - Lin (1891): | ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orazh. Obdélana ſpet sémlja je! Srozhili ſmo ji ſeme vſé, Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokami zelo brasdo kakor je njiva dolga isoral. Naſh dragi orázh Trenka jo pa korazhi sraven ſvojih kljus, ktére vèſ prepaden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſtu drevó vladal. ” (Joshef is kamna isſekan sa delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu |
| Ta male katechismus (1768): | ke se je perſadel to sebi narozheno Zirkuv v' pravo vorengo postavit, je bil per Sebastu temu duſhelskemu oblastniku ſatoſhen, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skupspravela? Pred uſſem perpravi ti tvoje dushe terpezhnoſte v' pravo vorengo, inu tedej bosh ti tudi v stanu drugem nuzat k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po |
| Botanika (1875): | rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja |
| Kemija (1869): | hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega |
| Kemija (1869): | in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih |
| Kemija (1869): | Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| Kemija (1869): | okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega |
| Botanika (1875): | razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko |
| Zoologija (1875): | snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | le drugačni biti. Gorkota in svitloba ste glavna pogoja vsacega organskega življenja in se razprostirate po celem širocem morji, po vsih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | parokrogu bivajoče sestave vsaj nekoliko sesedati na zemljo, kot tekočine. Organskega življenja tačas ni moglo biti. Skorija bila je še prevroča |
| Kemija (1869): | hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig |
| Kemija (1869): | se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca |
| Kemija (1869): | Amyloxyd, amilov okis, 475. Analyse chem. , kem. razkroj. Analyse organische, organski razkroj, 447. Analyse qualitative, razkroj na kakovost. Analyse quantitative, razkroj |
| Kemija (1869): | njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi |
| Kemija (1869): | le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino |
| Kemija (1869): | njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih |
| Botanika (1875): | Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni |
| Botanika (1875): | spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem |
| Botanika (1875): | se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih |
| Botanika (1875): | in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu |
| Botanika (1875): | rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih snovi v sebi, dadó z najboljim vspehom zarediti gozdi ali |
| Botanika (1875): | ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj. Ako pride na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti |
| Botanika (1875): | začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ferd. Malihofskitovih malih orgelj to le sodili: omara od orgelj je bila lično izdelana, orglje pa niso tako pele, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ferd. Malihofskitovih malih orgelj to le sodili: omara od orgelj je bila lično izdelana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v božjo čast izhaja , V hvalo božjiga Sinú; In od orgelj kot iz raja Slišat' zraven je glasú. In sveté skrivnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž |
| Rudninoslovje (1867): | rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski |
| Rudninoslovje (1867): | navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i |
| Rudninoslovje (1867): | najprve drage kamene; rdeči so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti |
| Rudninoslovje (1867): | draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti |
| Rudninoslovje (1867): | orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i sive, imenujejo se korund |
| Zoologija (1875): | 131. Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143. Orlica 147. Ornithogalum 125. Orobus 160. Orseille 111. |
| Zoologija (1875): | Orchis 127. Oreh 131. Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143. Orlica 147. Ornithogalum 125. Orobus |
| Botanika (1875): | o rožmarinu (Rosmarinus), v maternej dušici (Thymus), nadalje o majaronu (Origanum Majorana), o dobrej misli (Origanum vulgare), o velenduhu (Hyssopus), o |
| Botanika (1875): | dušici (Thymus), nadalje o majaronu (Origanum Majorana), o dobrej misli (Origanum vulgare), o velenduhu (Hyssopus), o kadulji (Salvia) in o sivki |
| Astronomija (1869): | več sozvezdjih tukaj skup stoječih, izmed kterih se najbolj odlikuje Orijon (rimšice), na jugu pod bikom in dvojčeki ležeče sozvezdje. Sosebno |
| Astronomija (1869): | Olbers, 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika, grosse. — vertenja |
| Astronomija (1869): | Sirius, 272. Pasji dnevi, Hundstage, 272. Pas Orijonov, Gürtel des Orijon, 272. Passageninstrument, prelazni daljnogled 262. Pegaz, 271. Pege, (priže), solnčne |
| Astronomija (1869): | Pasja zvezda, Hundsstern, Sirius, 272. Pasji dnevi, Hundstage, 272. Pas Orijonov, Gürtel des Orijon, 272. Passageninstrument, prelazni daljnogled 262. Pegaz, 271. |
| Astronomija (1869): | tri druga blizo pri drugej stoječe zvezde druzega reda, pas Orijonov, ki se tudi rimska palica imenuje. Blizo tega pasa leži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
| Zlatorog (1886): | ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poderto , in gol in pust je kraj , Ki praša po orjacih, jih več ne najde zdaj. J. Koseski. Navada shelesna ſrajza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poderto, in gol in pust je kraj, Ki praša po orjacih , jih več ne najde zdaj. Enkrat iz grada pride orjaška |
| Divica Orleanska (1848): | On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli |
| Divica Orleanska (1848): | Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do |
| Divica Orleanska (1848): | bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim, pasel. |
| Divica Orleanska (1848): | vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz Laturnela gledal dol |
| Divica Orleanska (1848): | Kupaval sim na Vokulerskim; Velika gnječa bila je: beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je |
| Divica Orleanska (1848): | je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica |
| Divica Orleanska (1848): | pa te tako silno bitve mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Arabii, Kini in v druzih ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še nisi, in jih tudi nikoli ne boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se |
| Robinson mlajši (1849): | korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo drugači. Novi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti |
| Fizika (1869): | 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi del nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | utegnilo tudi za naše kraje prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride |
| Maria Stuart (1861): | in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak |
| Fizika (1869): | Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična, optische Achse |
| Fizika (1869): | z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kot v palači. Čistota, red, pravilnost in somernost v opravi, orodji, obleki, razni ukrasi, katere je móči lehko omisliti, kot n. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Marcel se je vsedel in takoj po svojem orodji segel, da bi delal. Izidor pa tudi ni hotel reči |
| Roza Jelodvorska (1855): | vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal. |
| Revček Andrejček (1891): | in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šépati. Kmalu potem skočita iz gozda dva tolovaja, da bi oropala popotnika. Na šepavem konji jima kmetič ni mogel uiti, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ga umorila dva železniška stražnika (en Lah in en Štajerc), oropala in v morje vrgla. Zavoljo delitve ropa pa se je |
| Blagomir puščavnik (1853): | In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tergovca napadel, tudi na večer in blizo mesta, in ga oropati hotel, pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda |
| Genovefa (1841): | móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati, Kaj mi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe |
| Valenštajn (1866): | veljalo kaj? Mogočniku, Ki brani mečev tisoč ga i tisoč, Orož'je vzeti kaniš ? Izgubljen Si ti — I s taboj vsi smo |
| Valenštajn (1866): | dvorani). Le urno, da bo skoro v redu! Straža V orož'je kliče. Precej bodo tukaj. Drugi strežaj. Zakaj pa odpovedali so |
| Valenštajn (1866): | daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z |
| Divica Orleanska (1848): | te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni |
| Divica Orleanska (1848): | se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Robinson mlajši (1849): | način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gré drugam pod orožje , kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni |
| Robinson mlajši (1849): | kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč. “ |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mozh, moja bramba, moje isvelizhanie. S'tako saſlonbo, s'takim oroshjam ſe ne bóm bal, pred puſhizami, katęre po dnęvi letę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakór Paſtir vdarjen, kadar bóm svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | iménu. Vezh ko ſhéſt komolzov velik je bil. — ˛S' ſtraſhnim oròshjem ſe uſtavi, sabávlja, ſe koſháti, ino vpije na Israelze rekozh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hotli sidanje po ſili ubraniti. Toraj ſo mogli Judje s' oroshjem v' rokah sidati, ko bi morebiti ſovrashniki nad-nje planili. Tako |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa. |
| Gozdovnik (1898): | bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško |
| Viljem Tell (1862): | Kovač, Jošt Seljak in še trije drugi kmetje, vsi v orožji. Vsi (vskliknejo). Bog sprimi vas ! Ko drugi še na bregu |
| Viljem Tell (1862): | Seva, Miklav Pečnik in še štirje drugi kmetje, vsi v orožji. Melhtal (za prizorom. ) Že smo na gorskej stezi, le za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | kavarni sta moški sedela dva Črnogorca — kakor zmirom, popolnoma v orožji; na mizi nista imela nikakoršne jestvine; takov je Črnogorski običaj |
| Divica Orleanska (1848): | je, kar ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In |
| Divica Orleanska (1848): | nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za |
| Divica Orleanska (1848): | žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi Kraljevi greste – Varite se dobro! |
| Divica Orleanska (1848): | delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim |
| Divica Orleanska (1848): | smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge |
| Divica Orleanska (1848): | clo ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Gold, zlato, 61. Goriva, Brenze. Gorski les, Bergholz, 48. Grabwespe, osa kopačica. Grahovec, Erbsenstein, 38. Granat, 46. Granit, granit ali žula |
| Zoologija (1875): | živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prevertaniga lahko maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi, ôſe in ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh |
| Genovefa (1841): | in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče šaljivo déd, „kako bote štiri hruške razdelili med pet osob takó, da v številbi nobenih drobcev ne bode. “ |
| Zoologija (1875): | da bi se opazil kak vpliv na duševno zmožnost posameznih osob. Nasproti temu pa velja za znak majhne ali slabe razumnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | čez dan skupaj biva, se sme računati, da teh 6 osob 2 — 3 bokale vode iz sebe izhlapijo. Po takem ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | iz pljuč in pa iz kože izhlapí. Če tedaj 6 osob v eni sobi čez dan skupaj biva, se sme računati |
| Pozhétki gramatike (1811): | mosh; un couteau, nosh; mnoshno, kadar je vezh ſtvari al oſeb, poſtavim: les hommes, zhlovéki, ludje, moshje; les couteaux, noshi. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali shgé ali gorî: mnoshno, kader ſe govori od vezh oſéb al ſtvari, kakor tioits lisons, beremo, les feux brulent, ognji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boshji ſlushbi v ſholi poſkuſili. Bilo je vezh ko oſemdeſet oſéb — malih in velikih — vkupej sbranih. Pinja je vſakterimu dopadla, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she dvoje obrasov, in na vſakimu obrasu je po dvoje oſéb (perſhon). Na pervim obrasu ſta kmet in kmetiza, takó napravljena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko skupno podjetje dá A 2, B 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira pomeni: od njega, od nje, od njih, kakor je oſeba ali ſtvar prej imenvana. Tedaj kader rezhem j'en parle, hozhem |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo ſame na ſebi nékaj to je, ſo al kakſhina oſeba al ſtvar, kakor poſtavim: écolier, paul, livre, chapeau. P. Kakſhino |
| Pozhétki gramatike (1811): | dvoje ſhtevilo edinje, ino mnoshno: edinje, kadar je ena ſama oſeba, ena ſama ſtvar, poſtavim: un homme, en zhlovek, en mosh |
| Pozhétki gramatike (1811): | m s' tim ſkladni padesh ſta ena in ravno tiſta oſéba, kakor: je me flatte, ménim, al ſi perlisujem: tu te |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | otrokom, varvancom, ali sebi v izrejo ali za podučevanje izročenim osebam, se kaznuje s težko ječo od 1 do 5 let |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ker je ravno zavoljo pridrževanja omenjenih 6 pisem se več osebam veliko sitnosti skrbí in žalosti, pa tudi škode napravilo. Iz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih |
| Fizika (1869): | nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da, so stvari, ki jih vsak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v |
| Gozdovnik (1898): | od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij |
| Pozhétki gramatike (1811): | je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober ozhe; bonne mere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba med dve osebi A in B takó razdeliti, da dobi A 2, B |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj otroke |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pervo pleme beſedi. Ime. Imé je beſeda, ktira kashe eno oſébo, eno ſtvar, poſtavim: Pierre, Peter, Paul, Pavel, livre, bukve, chapeau |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenvaven je beſeda, ktira imenuje in kashe tiſto ſtvar al oſébo, od ktire rezhemo al odrezhemo. P. Kaj je imé? O. |
| Pozhétki gramatike (1811): | il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta zhlen ne poméni kako oſébo al ſtvar: zhe tedaj rezhem il joue, jegrá, govorézh od |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' podſebo. Podſeba ali Imenvavni padesh glagolov klízhemo tiſto al oſébo al rezh, ktira je, al ktira dela to, kar glagol |
| Pozhétki gramatike (1811): | Se vſelej ſklada v' ſpolu ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro ſe nanáſha. Praſhavne Nameſtimena. Praſhavne ſo que? qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' ſktevilu ino lizu, poſtavim: je parle, govorim: je parle |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | s hudodelstvom umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se |
| Ferdinand (1884): | nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | kmet: „On mora? “ Še zdaj si nismo zapomnili, da Slovenec osebnih zaimen sploh pred glagol ne stavi, kakor tudi Latinec ne |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | Slovenec vender časi govor začenja s pomozniki, z okrajšano obliko osebnih zaimen in glagolov: „hoteti“? in sicer: a) v skrajšanih stavkih |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | Najneukretniše pa je, ako stoji pred velivnikom (imperativom) okrajšana oblika osebnih zaimen: „Ga ujemite in k meni pripeljite! “ Kaj tacega se |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | 2. Stavkov ne smemo začenjati spomozniki, ne z okrajšanimi oblikami osebnih zaimen, tudi ne z okrajšano obliko glagolovo: hoteti: „čem , češ |
| Kupčija in obrtnija (1872): | svojej kupčiji drugo ime dati. — Zavarovalna društva pa ne smejo osebnih imen v svoje firme postavljati. Taka firma, v kterej je |
| Luteranci (1883): | skrivna prijateljica moja, kdor izpremeni svoje dejanje brez prepričanja iz osebnih uzrokov, je renegat. In tako najbolj gnusno, vse veke od |
| Luteranci (1883): | ne more zasluženo plačilo tu ali ondi izostati. V takih osebnih razmerah sta potovala Knafelj in Kriškar po Slovenskem tem navduševala |
| Gospod Janez (1884): | verjel? Predstavil se ni in tudi nje ni vprašal o osebnih njenih stvareh; mar mu ni bilo do tega, kajti polastila |
| Gojko Knafeljc (1899): | Tomko ima besedo! « Takoj je vse potihnilo; le par Tomkovih osebnih sovražnikov se mu je začelo rogati, med temi je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Al komaj to izgovorí, spotakne se osel na neki kamen, pade, in od pretežkega bremena pobit, ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in jima smejaje se reče: „Pač nista pametna, da vama osel prazen gre in se nobeden vaju na-nj ne vsede. “ — „Res |
| Zoologija (1875): | osel bil ves drugačen, kajti v tartarskih stepah živeči divji osel ali kulan je mnogo lepši, veči in hitrejši. Deseti razred |
| Zoologija (1875): | ravnalo s to trpežno in delavno živalijo, gotovo bi tudi osel bil ves drugačen, kajti v tartarskih stepah živeči divji osel |
| Zoologija (1875): | Vsi poskusi, te živali ukrotiti, bili so dosle brez vspeha. Osel (Equus asinus) v ponižni sivi suknji, z dolzimi pobešenimi ušesi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kolęna ſe vershem , inu ſposnam , de ſim pruti tebi en oſèl. Nęshka (ſe ſmęja. ) Bogi Baron ! kaj ſi je persadęl — Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Oſèl! (ga od ſebe pahne. ) EDENAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , Shushek , Smeſhnava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pelikanov na konzu veſ rudezh kakor kri. — Ker pelikan kakor oſel giga, ſo ga v Latinſkim p elicanus onocrotalus imenovali. Savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſlo in ſir naredò, Snaſh doſti vſiga 'méti. ” Tud' vbogi oſel giga mu : „Ak nimaſh s kom vositi, Goſpod savkashi, hozhem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim ga kruha manjkalo nikoli! . — Dobro ſi jo sarobil ! Tudi oſel pravi : Naj raſte potlej trava, ali ne , kadar mene ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne |
| Sacrum promptuarium (1695): | shitu je v' malen noſsil, moko pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore |
| Sacrum promptuarium (1695): | gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | He shene, nikar drushine, Oſla, vola, druge shvine, Vſe, kar jeſs bom nemu dan. 7. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ti nimaſh shęleti tvojga blishniga hiſhe, nyve, hlapze, dekle, vola, oſla, na vſiga, kar je njegoviga. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ke bi ſe bil na te vſędil, bi bil pak oſla isdaril. Baron. (ga k' ſebi oberne. ) Inu ti ſi njegovu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil Jesuſ rekel. Perpéljeta oſla k' Jesuſu. Uzhenzi ga ſ' plajſhem pogernejo, ino Jesuſ na-nj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino Isaka, ſvojiga ſina, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in stari smejali, ki so za njim tekli in mu osle kazali. Mislil je pa, kako bi jim to zasmehovanje povernil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de je copernik in so djali, ta jim bo še osle kazal; večidel vsi so mu pa življenje privoščili. Ko so |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson ino Petek izučena kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povędat. Inu vſe to saſtojn, naj premiſlijo, sa-aſtojn ! — Smeſhnava. Uh oſli! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vùn , le vùn , pravim jeſt. Poberite ſe ! — Oſli, kaj menite , de je tukej oſhtarija? (k' Baronu. ) Vaſha Gnada |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim rezhe bres ſkerbi biti, jim perpelje ˛Simeona, pokláde njih oſlam, ino jim napové, de bodo opoldne tukaj jédli. Préden je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dan dojdejo do hriba. Ozhe tukaj rezhe hlapzama: „Tukáj s' oſlam pozhakajta. Jàs ino Isak pa greva na goro Boga molit |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je, ino je imel veliko hlapcov ino dekel, velbljudov ino oslov. 15. Jakop gre v svoj kraj. Ko je Laban vidil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | milionov, konj 2 mil. 832.214, koz 2 mil. in 400.000, oslov, mezgov in mul okoli 100.000. Perutnine mnogoverstnih plemén pa je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | je nar več ovác, za temi goved, prešičev, kónj, koz, oslov in mul, in sicer v sledeči razmeri: ovác je 27 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa po poti obloshènih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi drugi po verhu. “ Ko bi mígnil, vsamejo vrezhe s' oſlov, in odvesujejo vſak ſvojo vrezho. Sakaj v' tej rézhi ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov in òſlov. 15. Jakop gré v' ſvoj kraj. Ko je Laban vidil |
| Sacrum promptuarium (1695): | neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | daje, da začne skoz njega gnati. Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni se zopet zdravilo v nogo vriba, in potem se |
| Valenštajn (1866): | nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej |
| Oče naš (1885): | ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in to mi je prav vgodno |
| Oče naš (1885): | je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi |
| Oče naš (1885): | tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. — |
| Oče naš (1885): | fantek še ni prejel svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me |
| Zlata Vas (1848): | od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je mogel v |
| Kuharske Bukve (1799): | moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki |
| Ta male katechismus (1768): | vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus na eni gorri uzhil: I. ſvelizhani |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet njegovi Jogri snotrej: inu Thomash s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Lukesha na 2. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je blu oſſem dny dapovnenih , de bi tu Dete imelu obresuvanu biti, je |
| Ferdinand (1884): | vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | NASTOP. Tulpenheim ſam. Deklé ! ſkorej boſh v' mojih peſteh — Ob oſmih ſim jęj ohlubil priti Sdej je vshę ſkorej devęt! — Per |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je obę golſal — Miz. Gny ſhe nevedó vſe — Dones ob oſmih ima ta gerdeſh ſhe s'enim drugim, inu s'enim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pobere. Lubka, kaj ſi ſe vſtraſhla ? — Sej bo priſhal : ob oſmih bo priſhal — — — Ovbe, kaj je to sa en lep' perſtan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Ob oſmih boſh priſhal ? ob oſmih? — ti ſi ſizer oblubil — zhe beſędo ne dershiſh — — Sonze bo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Ob oſmih boſh priſhal ? ob oſmih? — ti ſi ſizer oblubil — zhe beſędo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leto. Grozdje je bilo v enakim času, tó je, v oſmih dneh po nogradih in njivah ocvelo; léto popred se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vſakterimu dopadla, in zhudilo ſe je vſe, ki v oſmih minutah dve ſhtruzi ſroviga maſla is pinje ſe pervalite. Vezh |
| Rudninoslovje (1867): | 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. |
| Robinson mlajši (1849): | ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej tude sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel |
| Blagomir puščavnik (1853): | da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in kar časa imam še na |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako mu je bilo ime — je bil |
| Zeleni listi (1896): | mati je dala, če se ne motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico |
| Pozhétki gramatike (1811): | pédeſet, soixante , soixante et dix ou septante, quatre-vingt, ſhédeſet, ſedémdeſet. oſemdeſet, qutre-vingt dix, vent, mille, un million etc. devédeſet, ſto, tavshent |
| Pozhétki gramatike (1811): | njim ſkladajo. Deux cents hommes, dva ſt mósh, quatrevingts ans, oſemdeſet lét, six-vingts arbres, ſto in dvajſet drevéſ. Per létni zifri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Boga molilo. 30. Boshji zhudeshi. Moseſ ino Aron, po oſemdeſet lét ſtára ſivzhika, ſtópita pred kralja sdaj, ino mu napovéſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poldanſhini boshji ſlushbi v ſholi poſkuſili. Bilo je vezh ko oſemdeſet oſéb — malih in velikih — vkupej sbranih. Pinja je vſakterimu dopadla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jami, ime ſeboj perneſe v leti 1730, vmerje 1774, ſtar oſemdeſét in pet let. Je rad delal in vino pil. Vezhkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko |
| Gozdovnik (1898): | sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije. |
| Zlata Vas (1848): | če ne, te veržemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in štirdeset ur! “ In vsa množica je vpila: „Molči molči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat vse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſem ino trideſet let bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | svitlo skorjo po verhu dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra eno uro do rahliga, potem |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ves drugač kakor Hunci. Bil je čisto mlad, tankoraven; kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči |
| Stric Tomaž (1853): | pride somenj. Med drugimi tudi pripeljejo neko Kadronko z njeno osemnajst let staro hčerjo. Obe ste dozdaj pri bogati in pobožni |
| Zoologija (1875): | V Kini jo jedó kakor slaščico. Podgana skoti časih po osemnajst mladih na enkrat, in zgodilo se je vže, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Toraj so me peljali v čoln, ki je vodilo ga osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante, devètnajſt, dvajſet, trideſet, ſhtirdeſet |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih: b, c, d, f, g, h, j, k, l |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | OŞSEMNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Nęshka, veternizo pred obrasam dershy. Baron. Ha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi ludję; poglej , kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpa, Baron, Gaſhper. Gaſper. (pijen , perneſse eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj |
| Oče naš (1854): | boš enkrat, kako močno sim Te ljubil. “ Nace je zdaj osemnajsto leto doségel in Mêljard je sklenil, iz ljubezni do njega |
| Oče naš (1885): | ljudstvu toliko žalosti delalo. Vsako leto so mladenče, ki so osemnajsto leto doživeli, v vojaščino poklicali, jih v orožju vadili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | enkrat ali dvakrat 1 lot te štupe. — Je pri gnojenju osipic prešiča driska napadla, stolci divjiga kostanja ali še bolje želoda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | mleko. Je prešiček dobro rejen in se mu je veliko osipic po koži spustilo, tolaži mu hudo vročnico s tem, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo vezhkrat vimena ſvojih krav ogledovali in zhe bodo kakſhne oſépenze na njih sapasili, naj od njih nasnanje dajo, sató, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poduzhiti jih, kakó potrébno je, zhe ſo ravno otrokam kosè (oſépenze) ſtavljene, naj ſe jim tudi odraſhenim zhes kake leta sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel, je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare |
| Sacrum promptuarium (1695): | imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor želi |
| Sacrum promptuarium (1695): | de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro odmérjen. Zhe bi kdo ſam ravno ne smogel kaj oſkerbéti, mu bo pa ſadno drevo obilno pover- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe pa dolgo zhaſa sgoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njim ſe ni bati, de bi ne samogli ſvojih mlajſhev oſkerbeti in jih pomanjkanja obvarovati; blagor pa tudi mlajſhim, ktéri imajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſvoje shivínzhe poſasi, v' goſtínizo ali oſhtarijo pelje, ino oſkerbí. Drugi dan, preden odrine, da goſtínizharju ali oſhtirju dva denárja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enaka — Pa k shaloſti ſlednjiga zhaka; Nekter ſi jo ſam oſkerbi, Deſravno ſe tud' je boji. Poshenzhan. Popravik. V liſtu Nr. |
| Gozdovnik (1898): | dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske |
| Sveti večer (1866): | bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri |
| Zeleni listi (1896): | darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni. |
| Zeleni listi (1896): | A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava |
| Genovefa (1841): | ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en namęnen Ozha (ſakaj on je le njegov rejnik, inu preskerbnik bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Synu, koker mene redil, ſakaj on je naj Rejnik, inu preskerbnik bil. Veliku lepeh zhednoſt je moj Joshef nad sabo imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se |
| Zeleni listi (1896): | veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj brž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Eug. Dikmana — Seheranv Prevali na Koróškim. 10. Gosp. P. Tunerju, oskerbniku knezovih fužin od Šwarcenberga na Štajerskim. 11. Ljubljanski fabriki od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena |
| Stric Tomaž (1853): | begu, rekoč: „Moj gospod me je s pismom k bližnjemu oskerbniku po- |
| Stric Tomaž (1853): | naenkrat? Mar nisva bila srečna, dokler si bil še pri oskerbniku? “ „V resnici! tega ne morem tajiti, draga moja! Vender“ .... umolkne |
| Ferdinand (1884): | vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpod Pirza no ſvitlo; ona od leta 1841 med pridne oſkerbovavze ſadnjiga drevja ſreberne medalje deli in njih imena — drugim v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | véjo, miſionar v Ameriki, ſreberno medaljo ali ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so tedaj gotovo ne le pomnožene, ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja |
| Ferdinand (1884): | mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo |
| Genovefa (1841): | Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V |
| Zlata Vas (1850): | sira in siroviga masla dobil, je vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka |
| Najdenček (1860): | vse jez zredil, posebno dva jagnjička, ktera sim posebno dobro oskerboval, sta bila noč in dan pri meni. S svojim životom |
| Sveti večer (1866): | pusti. Njegov oddelek gozda bo pa začasno sosedni logar Novograjski oskerboval. ” Da bo kako počitno plačo ali penzijo prejemal in o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in red, za vzdržavanje cestá in mostov in za uboge, oskrbovatí so morale zdravstveno, nravstveno, stavbinsko, požarno, sejmsko in poljsko policijstvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naloga, vzgojevati otroke nravstveno — nabožno (versko), razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostimi in ročnostimi potrebnimi, da se lehko dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravna. 8. Kako se morajo konji podkovati. Podkovanje konj kovač oskerbuje; le včasi se podkov s kakim žebljom koj doma priterdi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | revici — mati je to, ljubeča mati, bi bil rekel, ki oskerbuje edino svoje dete. Pa tudi deklica, kako srečna je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni lepó drevje oskerbujejo; pa vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to |
| Genovefa (1841): | in govorjenje je Genovefo tako poprijélo, de je bila vſa oſlabéla. Bres pomude ſo jo v njéno ſobo peljali, kjér shé |
| Stric Tomaž (1853): | mu bodi milostljiv! “ Po tem govorjenji je Tomaž spet zeló oslabel. Njegovo življenje je bilo pri koncu. Kmalo se nič ne |
| Najdenček (1860): | mi to lizanje bolečine hladi in olajšuje. Še bolj sim oslabel, in več mi ni bilo mogoče do vrat po svojo |
| Genovefa (1841): | ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je sopet dolgo pozhivati in molzhati mógla. „Oh,” je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí, ni več za vpreči; pa kér njegov gospodár ne vé |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal |
| Viljem Tell (1862): | Jaz nisem kriv, da je odnesel zdrave Očí, ker mi oslepil je očeta. Za njim sem tekel in ujel beguna, Očetu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človekovi celó zdravega oslepil. Mi moramo tedaj biti kakor prah pod njegovimi nogami, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Goſpod. Révzhki ſo réſ; sa to pa, kér ſim jih oſlepil, de mi lepſhi prepévajo, jih tudi bolj redím. Kmet. Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med témi ſheſtnajſtimi jih je dvanajſt oſlepljenih ? Vſe iim ſam oſlepil! Kmet. Ubogi ptizhki! Goſpod. Révzhki ſo réſ; sa to pa |
| Deborah (1883): | Sicer ne upam nič; ti si spoznala, Da jih je oslepila božja roka; So danes v vasi z smrtjo ti pretili |
| Deborah (1883): | Lovre. Hudobna žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol |
| Genovefa (1841): | Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je bres krivíze ka- |
| Ta male katechismus (1768): | se Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu uſſe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vęsh, de Anſhetova rezh je ta perva: inu Neſhena ta osma; al, ke she navęsh v' kajſeni tablezi njeh imash odspodej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi |
| Zoologija (1875): | dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g, od katerega se odcepijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vriblje ter namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere |
| Maria Stuart (1861): | pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi nastop. Burleigh Paulet. Burleigh. |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v |
| Valenštajn (1866): | vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i |
| Deborah (1883): | Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar |
| Revček Andrejček (1891): | žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je |
| Pozhétki gramatike (1811): | tretji, zheterti, peti, sixième, septième, huitième, neuveième, dixième, shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pretezhena sima je bila zhbelam ſilno dolga, in ſhe le oſmi dan Şuſhza ſo pervikrat letele. Vſe je migljalo okoli mojiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Osmo poglavje. Rozvita. Ko je ravno Rozvita škaf iz vode potegovala |
| Ferdinand (1884): | Osmo poglavje. DVOJNI GOLJUF. Ko je bil odšel grof Alfonz sè |
| Tiun - Lin (1891): | Osmo poglavje. Rešen. Ravno se je začelo daniti, ko sva izstopila |
| Genovefa (1841): | Oh! kdor po ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na dan z mažo svinčene beline |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde prasno, pometéno, inu oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po tem prav teshko v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle is njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe niſo zhervi |
| Genovefa (1841): | je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti. |
| Divica Orleanska (1848): | se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | v tistem mestu v l. 1354 višjo šolo (generale studium) osnoval. V tem mestu so tudi patriarhi dolgo časa sedež imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Njegov naslednik si je dal naslov „sultan” ali „padiša”, in osnoval si je iz mladeničev premaganih narodov tako imenovane janičare, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | in je dospel dne 9. oktobra v Tours, da bi osnoval splošni boj in boj do zadnjega možá zoper Nemce. — Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz svetvavnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | v Gradcu, ter ji pravila predložili, po kterih bi smeli osnovati v Celji narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo |
| Valenštajn (1866): | bojnih krdél Branila kdaj, varovála dežél ? Vojaško državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno igráti — Trobár. Molčite |
| Fizika (1869): | pogledal v prirodo. Takrat so se morale pred vsem države osnovati, vrediti in ohraniti, in komaj so se te začele opomagati |
| Kemija (1869): | bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki |
| Divica Orleanska (1848): | sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razsekljanje in nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj |
| Kuharske Bukve (1799): | inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' |
| Kuharske Bukve (1799): | raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na |
| Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim |
| Kuharske Bukve (1799): | perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti |
| Kuharske Bukve (1799): | naj ſe do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na perjiče, ter jo deni na pečenko, ktero moraš dobro osoliti, zviti in prav terdno z nitjo prevezati. Zdej jo skozi |
| Kemija (1869): | njega. Kdor hoče surovo maslo dalj časa rabiti, mora ga osoliti; tudi prav malo cukra je dobro primešati. Ako surovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. — Pri nekim |
| Kuharske Bukve (1799): | naſmukati, rasſękati, inu ga kuhati na govedji shupi, katira je oſolena, s' muſkat zvętam inu enmalo zukram pregnana; taka ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | koso na sherjavzi pezh, de rumena poſtane, ona more popręd oſolena biti. Kader ſe rumeno sapezhe; perlì enmalo goveje shupe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | da. Dušene (dinstane) pražole. Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole in na podolgato zrezane čebule, postavi nad žerjavco, dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverte pražole. Dobro tolčene, vsih košic očišene in osoljene pražole povaljaj v vbitih jajcih, dobro jih z žemljevimi drobtinami |
| Fizika (1869): | v kupici vode, je potem nekaj soli v vsakej kapljici osoljene vode, ki jo z iglo zajamemo. Dokler je košček pižma |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | blo, piti. 3. Ob zhaſsu te kuge je neſravu jeſti oſolene ribe, smerdlivu meſu, inu vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh |
| Kuharske Bukve (1799): | jih ras-tepi, kader ſe do pol lonza naraſtejo, nali shę oſolene mlazhne goveje shupe pod kraj lonza, vſe vkup s' shverklo |
| Kuharske Bukve (1799): | Tolzi bershole po navadi s' noshovim robam, puſti en zhaſ oſolene leshati, potręſi s' bęlo moko, omozhi v' mersli vodi, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | s' peterſhilam. Na zheterti sręsane oſnashene piſheta puſti en zhaſ oſolene leshati, potle s' moko potręſi, narędi omakanje is polovize vode |
| Kuharske Bukve (1799): | drobnakam. 27. Volovſki jesik v' goshuvji. Skuhaj volovſki jesik na oſoleni vodi, potle ga olupi, po ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej |
| Kuharske Bukve (1799): | nadevan. Dvę libre ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni vodi, kuhano sberi inu vſe koſtí odtrębi, sraven deni peterſhíla |
| Kuharske Bukve (1799): | popolnim isvrè. 263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni vodi obarjene, ſe dęne v' koso maſlo topít, enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri do mehkiga. Drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik |
| Oče naš (1885): | z njim govorila! Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obnaša; treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to |
| Astronomija (1869): | okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo |
| Astronomija (1869): | astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | imenitno delo pa je bil »nov« vladar ustvárjen, strog in osoren, znan s človeškimi slabostmi in zmotami in jih berzdati vajen |
| Ljubljanske slike (1879): | ves urad skup in utegne biti prav tako milostljiv ali osoren z ljudmi, kakor njegov predstojnik. Skrivnosti pisarnic in njenih oseb |
| Ljubljanske slike (1879): | višimi v rokah nosi, drugače pa na glavo povezne, precéj osoren obraz pod nosom z nekoliko pustimi kocinami zaraščen, kterih pa |
| Rokovnjači (1881): | ni mogla hitro; v tem začuje v drugič še bolj osoren in glasen klic: »Polona, sem pojdi! « Odprla je duri in |
| Blagodejna zvezdica (1881): | joče ter moli za pokojnega prijatelja. — Na enkrat pa začuje osoren glas, ki jej veli: Vstanite; tú ni več Vaše mesto |
| Na krivih potih (1893): | ti, večni Bog! Rešena sva! « A v tistem hipu zagrmi osoren glas: »Stojta! Z mano! « Oba se prestrašita. Ivan v prvem |
| Vaški pohajač (1893): | mu odpusti, ako je bil ž njim kdaj trd in osoren. Izpraševal je vedno, kje je, in prosil, naj ga pokličejo |
| Očetov greh (1894): | oni. »Sediva k njim! Starec se mi ne vidi kaj osoren, in — pojdiva se opravičit — morda je starec tudi naš rojak |
| Očetov greh (1894): | istim naglasom; čuti je, kakor bi mu ugajal takov strog, osoren ogovor, da se lahko tudi sam odzove tako. »Oh, Janez |
| Valenštajn (1866): | solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn (se mu na |
| Ferdinand (1884): | lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim odgovori, da ga ni volja peti, ter jih prosi |
| Tiun - Lin (1891): | za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva |
| Najdenček (1860): | zaničujte jih tako. ” „Le pusti to,” mi je rekel nekoliko osramoten; „sej ni tvoja nesréča, da si me srečal. Tistemu, kteri |
| Sveti večer (1866): | Verjemite mi”, je djala, „izverstne so”. Ali Tone je stal osramoten pri vratih in je djal: „Gospod Dejakovič! videli boste, da |
| Stric Tomaž (1853): | terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi |
| Oče naš (1854): | Zgôdi se Tvoja volja kakor v nebésih tako na zemlji! Osramoteni so se Podgojzdanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | na pomoč! Gospod, hiti mi pomagat! — Omoteni nej bodo in osramoteni, kteri mi strežejo po življenji. Nej bodo nazaj pahnjeni, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jih bodi kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Bog, hiti me otét; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo naj, in |
| Oče naš (1885): | Zgôdi se Tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji! Osramoteni so se Podgojzdjanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe |
| Astronomija (1869): | 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v |
| Ferdinand (1884): | človek, kateremu to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per |
| Arov in Zman (1850): | Berš potegne svoj hanzar in ga neverniku tak globoko v oserčje porine, da po kratkem ječanju pogine. Ko se oblačila ubitega |
| Tihotapec (1855): | roke i nad glavo mu zasukavši, mu ga hoče v oserčje zabosti. Kar ga Ana, ki je nevarnost očetovo zagledavši, priskočila |
| Bore mladost (1862): | ironija. Rudečica strašne jeze, ki mu na enkrat vname vse oserčje, šine mu obraz. S silno besedo zagermi nad možema: „Potepena |
| Razne dela (1870): | jasni Olimp, in sprosi Kronida, če kada Razveselila si mu oserčje z besedo al djanjem. Čul govoriti sim te v očetovi |
| Razne dela (1870): | zlata veljá, Ne kjer terte veselo zorijo, Kjer je železo oserčje gorá, Tam se vladarji te zemlje rodijo. Pervi kor. (Kajetan |
| Razne dela (1870): | Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Čez reke tri v ostudni stan |
| Razne dela (1870): | Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Evropa nej razumiti se vadi Slavenskiga |
| Razne dela (1870): | suče pogumno se v bitvi, Dever ob enim i brat, oserčje ji v radosti plava. Vidši sedeti pa tam na gori |
| Razne dela (1870): | vjela bi smert, upihnul ji ti bi gotovo, Ker ti oserčje ne da, sovražniku stati pogumno. Tode v spominu imej, ak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je po ſredi na dvuje respokniu, inu vſe negovu oſerzhje, inu zheve ſo ſe s'nega iſule. Judesh je biu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ſe je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu oſerzhje, inu zheva ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo |
| Razne dela (1870): | za seboj plačitelja včinjene krivde. Reče; Ahajce skelí globoko v oserčju beseda, Zlasti Peneleju kri pogumo po žilah upali, Ljuto mu |
| Razne dela (1870): | jezno Ahilej Boja ogiba se zdaj, togoto le pase v oserčju. Skažimo mi zanaprej, de znamo se braniti sami, De ne |
| Razne dela (1870): | besede te krilate rekši: Atreič, kak bo vesel globoko v oserčju Ahiles, Vidši moritvo, obup, nesramno bežanje Ahajcov; Sercu v njegovimu |
| Razne dela (1870): | bil silovitiga kopja iz desne, Čuti nedvomno ga že v oserčju kateri Danajcov, Ki se bo zdajci valil po tmini v |
| Razne dela (1870): | začnè maktati Pelides Atrida, Ker mu pokoja ne dá v oserčju togota zbujena: Vinomeh, pasjih očes, plašunca jelena s pogumam! Strah |
| Razne dela (1870): | ponosno gledavna Junona: Morfej, zakaj prebudiš opombe si take v oserčju? Misliš de tako Kronid podpira Trojance v ti vojski, Kakor |
| Razne dela (1870): | nekoliko raju po sladkim. Rekši ji vname še huj v oserčju že vpaljene želje. Zdaj ko se ona ozrè, ugleda nebeški |
| Razne dela (1870): | Hektor, Britko te glodal obup in kès te terpinčil v oserčju, Ceniti de si mudil Danajca izverstne veljave. Tako doverši Ahil |
| Razne dela (1870): | zares in Priam i njega sinovi, Tudi Trojanski narod v oserčju bo radosti vriskal Ker bo zaslišal de vi med sabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nakraj Po Ljubljanci mirno tje suméči, De Ljubljansko zemljo on osréči. Komej stopi on iz čolna, Škofov zad imá versto, Množica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi in ne osrečí. Tù se je treba dela lotiti in ga naprej gnati |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa. |
| Maria Stuart (1861): | sem Sovraštva, pa ljubezni tudi mnogo! Naj mojo Jedert blag osreči mož, Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta, boljši del |
| Maria Stuart (1861): | teži še to deželo, Le en dar serca vse zahtevajo. Osreči s tem jih še, in dan le-tá Na veke uterdi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker |
| Sveti večer (1866): | dete, ki je prišlo, da bi nas in celi svet osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in |
| Sveti večer (1866): | osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel, ko tujec na svet in ni |
| Fizika (1869): | Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke |
| Zoologija (1875): | imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dežele vLjubljani mesca oktobra. Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je še 7 |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo ostaja; in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perpravi, kolikor ga je vezh potreba sato, ko shivina doma oſtaja. In le pervo leto ti bo treba sa vezh naſtela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | paſhe jih veliko is ſhole in od ozhitne ſlushbe boshje oſtaja , in tako pride, de ſe marſikteri paſtirzhek, marſiktera paſteriza na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali |
| Marjetica (1877): | z ranjco ženo je žel vedno v štric, nikedar ni ostajal zadaj. Zdaj ga moči zapuščajo in hrbtišče se mu noče |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | božjo službo je hodil v mesto, o grdem vremenu je ostajal doma. Vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli. Od |
| Povestnik v sili (1883): | zdaj na gradu prikazoval neki star vitez, najbrže njen sorodnik, ostajal po eden ali k večjemu dva dni pri nas, a |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | glavo: »Torej ni tukaj prenočil? « — »Saj veste, da nikoli ni ostajal v mestu čez noč,« odgovorim. »Kaj pa se je zgodilo |
| Vesela vožnja (1889): | dohtarja Konca, ki je — da spravi v čast svoje ime — ostajal vedno do — konca. Na vsakem domačem plesu je bil navzočen |
| Žgánjar (1890): | je pijače, ko je hodil na pot. Po gostilnah je ostajal in prodajal in večkrat je zašel v kako slabo družbo |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | nikakega pomočnika. Prodajal je in se trudil najrajši sam in ostajal v prodajalnici dan na dan od ranega jutra do poznega |
| Strte peruti (1894): | in pred prazniki ter dovedel s sabo še kakega znanca; ostajal pa je v nedeljo in čez praznike v vili. Tudi |
| Roman starega samca (1895): | kurjavo; teže se mi je bilo otresti ónih za svečavo. Ostajal sem sicer zvečer čim bolj mogoče z domi; navadno sem |
| Na stricovem domu (1860): | kjer so stric in navadno tudi drugi ljudje našega kraja ostajali. Strica še ni bilo ondi, in tudi sicer nobenega znanega |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | trebuhom za kruhom, in med letom so le toliko doma ostajali, da so poorali. Žene so pa bile vse leto doma |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | sosed je pa skerbel, da kozarci, posebno dacarjev, niso prazni ostajali. Dacarju se je že jezik začel zaletovati, skušal se je |
| Cyclamen (1883): | Nekateri lovci so bili iz početka silo plahi ter so ostajali rajši bolj v nižavi; med temi sta se odlikovala vzlasti |
| Roka in srce (1883): | dečkov so postajali čvrsti mladenči. Nekteri so pod njenim varstvom ostajali do dokončanih šol, nekteri jo zopet prej zapustili, ali vselej |
| Mačeha (1883): | ktera ona od svojega kapitala dobiva, za naprej tudi njej ostajali; da jih sme, ako želi, prilagati h kapitalu, takó da |
| Cigani (1890): | spremljevale čete psov za lov in stražo. Po navadi so ostajali pred vasmi in mesti v svojih šatorih. Bili so pa |
| Zmota in povrat (1892): | je sekal Repnik neke hlode ter jih spuščal po drči, ostajali so pa na našem svetu. Dasiravno na onem prostoru še |
| Gojko Knafeljc (1899): | vinogradih, ležečih na obronkih položnih brežin. Samo priletnejši gospodje so ostajali pri mizah in pogrevali ter oživljali z rujno kapljico zastarele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ostajalo druzega kakor nasvetovati jim 3 narodne može, izmed katerih naj |
| Ferdinand (1884): | je lahko stanu primérno živel; pa mu je še toliko ostajalo, da je zamogel podpirati reveže. Bernard je ostal še ondi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske |
| Botanika (1875): | seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej |
| Sacrum promptuarium (1695): | á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih |
| Zoologija (1875): | vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vendar se mora dristlja vsako četertinko ure dajati. d) Vnetje ostalega droba v trebuhu, namreč jeter, vrance, ledic in črev. Pri |
| Zoologija (1875): | živali prejšnjega oddelka. Njihovo črevo je namreč popolnoma odločeno od ostalega trupla, je nekoliko zavito in ima dve odprtini; nadalje nahajamo |
| Gozdovnik (1898): | v skalo in Mešanik je bil primoran prerezati ga. Od ostalega konca je bil košček, ki ga je Kanadčan zdaj v |
| Gozdovnik (1898): | prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil, oči zaprivši, glavo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in |
| Zoologija (1875): | dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je |
| Zlata Vas (1848): | zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugim dolžni ostali, in kolikor so preveč dobili, toliko se jim je od |
| Robinson mlajši (1849): | je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neko skupno podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Hofer posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih |
| Gozdovnik (1898): | umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta izginola |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali |
| Fizika (1869): | kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više |
| Zoologija (1875): | na njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | XIII. Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja |
| Rudninoslovje (1867): | mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici |
| Robinson mlajši (1849): | zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po |
| Fizika (1869): | napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk + r. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a – bk. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z m |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſantu primeri, is tiga bo ſantizh vérl podjopizh dobil, ino oſtanik lehko boljſhi kup dam. ” Pogodila ſta ſe; pa Katerzi vender |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nekoljko pozhajte. ” Urno po ſtopnizah (ſhtengah) v' sgornizo ſtopi po oſtanik ſhkarlata, ki ga je bila she pred nekoljko zhaſam ſkrila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka |
| Botanika (1875): | velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pokleknila sta in dolgo tiho molila pred omarico z dragimi ostanki. Ločila sta se potlej, in se nikoli več videla. Se |
| Kemija (1869): | dela povsod, kjer se po stoječih vodah in močvirjih rastlinski ostanki raztvarjajo, za tega del se tudi močvirni plin imenuje. Na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hišice, ali pa kakor raki lupine iz kremene kisline in ostanki millarde pomrlih živalic nagromadijo se v ležišča, delajoča drobljivo kremeno |
| Botanika (1875): | vlaken. Razun tega se v prsti s tem, da rastlinski ostanki v njej gnjijó, vedno razvija toplota, enako kakor so to |
| Stelja in gnoj (1875): | njegove živežne delce lahko razgreši in pod zemljo spravi. Nerazgrešljivi ostanki pa se morajo naglo v prst spremeniti in se pri |
| Botanika (1875): | enakošno porazdeljene in večidel tudi bolj bogato pomešane z organskimi ostanki. |
| Botanika (1875): | gorljiva prst pokonča in le rudninske njene sostovine ostanejo. Ti ostanki se zdaj zvagajo, s čem so dobi, koliko prsti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | od vinogradov pri Frlugih se še dobé stari kostanji — zadnji ostanki nekdanjega gozda, ki je segal do „Trebič” na kraški visoki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sicer a > b in r1, r2, r3, r4 ... zaporedoma dobljeni ostanki, ondaj stoji račun takó-le: dividend a, divizor b, ostanek r1 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker stojí cerkev na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je naredil iz slanih delov hlapečega morja in iz ostankov razdrobljenih školjk in se še dela; to je edíno kamenje |
| Botanika (1875): | so dobi, koliko prsti je zgorélo. Čim manj je teh ostankov, tim bolja je prst. |
| Botanika (1875): | Znano nam je, da je prst sostavljena iz organskih gnjijočih ostankov. Med izvodi, ki so iz gnjijoče prsti naredé, najdemo jih |
| Stelja in gnoj (1875): | ločivna ali kemiška sila. To silo pesku dela prhnenje zeliščnih ostankov, puhlice — še bolj pa gnoj. Malo tvarin je, kakor sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | teku je zaraščen še dobro sè hrastičevjem, poznanim iz čokov, ostankov orjaških nekdanjih dobov, ki so todi rastli. Na srednjem delu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalno točko, potem pa pripiši k zadnjemu in vsakemu naslednjemu ostanku po tri ničle, sicer pa računaj kakor prej. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potenco in to odštej od prvega radikandovega razdelka. 2.) K ostanku pripiši naslednji razdelek; na ta način dobljeno število brez zadnjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je ni |
| Zlata Vas (1848): | kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | časniki pišejo, da bo Košut le 8 dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj |
| Oče naš (1885): | Tako je ostal nekaj časa kakor zamaknjen, ves v britkost svojega srca vtopljen |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | boš zanj tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebeſs se je on h'nam podau, Inu med nami ostou, No debi nam Nebeſe dau, Je zhlovek sa nas postou |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe le ob letu v domazhijo vernil. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo tvojih rok dellu. Taiſte bodo minulle, ti pak boſh oſtov : Inu one ſe bodo koker oblazhilu poſtarale, inu koker ena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pregledov to popolnema poſtavo te frajoſti, inu bo v'nje oſtov , ni en posabliv poſhloſhavz , temuzh en dober dellovz; ta bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je bil kerſten. Inu kader je jędl , je mozhnejſhi ratov. Oſtov je pak ene dny per Jogreh v'Damashku. Inu sdajzi |
| Zlata Vas (1850): | sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri tem, brez de bi bili z menoj kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez |
| Tine in Jerica (1852): | Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v megli ostala, ko jo je nad glavo deržal. — Tudi se bere v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega |
| Valenštajn (1866): | sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | druga drugi pomagate, bilo bi prav, da bi mi dva ostala skupaj. « |
| Oče naš (1885): | vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “ |
| Oče naš (1885): | Ménart! zakaj sva toliko časa ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike |
| Ta male katechismus (1768): | uſſeh luzh te vire ugasnela, je v' sami Materi boſhji ostalla: koker tudi ſatu, ke sebbotha je koker ene durè k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje sovraſhneke v'shpot, inu sramota perpravela, tebi pak bode ostalla ta resſnizhna zhaſt te svete nabojęzhnoſte; Hodi ſa mano. |
| Robinson mlajši (1849): | nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da |
| Tiun - Lin (1891): | vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. |
| Zlata Vas (1848): | nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci |
| Zlata Vas (1848): | kako so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez |
| Zoologija (1875): | najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani |
| Biblia (1584): | ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſèrze vſmili, kęr ſo vshę try dny pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo vse, voz, blago, konji in vozniki; in ako bi hijkali |
| Robinson mlajši (1849): | Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več |
| Robinson mlajši (1849): | na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali kér bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko upanje — in vendar je res, kmalo se bo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se |
| Botanika (1875): | stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj mi, da se rada ločim od vsega, kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni svetega bilu, je bres shkode noter da moje smerte oſtallu; lubeſn boſhja je v'meni uſſellej v'enemu plemenu gorella |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſiti poſtalli, inu ſo pobrali od koſzov , kar je blu oſtallu , ſedem irbaſov. Teh pak, katiri ſo jędli, je blu okuli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To ni nizh taziga'' — bote |
| Biblia (1584): | inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je |
| Biblia (1584): | ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da nam še ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Če vse opeša in vse mine, ljubezen ostane; ž njo ostane pa vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se |
| Zlata Vas (1848): | vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah in groza |
| Oče naš (1854): | apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se |
| Fizika (1869): | nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot |
| Zoologija (1875): | do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo |
| Kuharske Bukve (1799): | da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 |
| Kuharske Bukve (1799): | bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne morejo pomagati in nobenega človeka na pomoč ni bilo, ostanejo čez noč v vodi; drugo jutro jih najdejo zmerznjene v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo |
| Pripovedke za mladino (1887): | ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ |
| Gozdovnik (1898): | kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar Apačev! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo |
| Robinson mlajši (1849): | ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil, ino |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de tudi jest v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna |
| Čas je zlato (1864): | kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če |
| Valenštajn (1866): | Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram |
| Ferdinand (1884): | Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom |
| Revček Andrejček (1891): | že nas uprežejo v delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | moglu nezh hudiga sgoditi. De pa mi v' Boshji pomozhi oſtanemo, ozhmo pred naſhiga Odreſhenika doli pokleknit, inu rezh: Affectus. O |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' pravi pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi oſtanemo, inu tebe nar ponishniſhi proſimo, de, kader boſh ti naſs |
| Zeleni listi (1896): | reče: »Kam greš, Zorko? « »Na vrt bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo |
| Stric Tomaž (1853): | sobo, in ko strežaji odidejo, potisne Butljar zapah in sama ostaneta v sobi. „Juri! ste mar vi? “ reče zdaj Vilson. „Da |
| Valenštajn (1866): | ga podpisat gre k mizi. Igralnica se sprazne tako, da ostaneta samo oba Pikolomina, vsak na enej strani. ) Oktavij, (ki je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da varuje in skerbi za kristijane. Ko se poslové in ostaneta Boštjan pa Pankracij sama, reče ta: „Boštjan! Veš kaj, ta |
| Astronomija (1869): | in bc ali a'b' in c'd' v neskončnost podaljšani, vendar ostaneta kota v presecišču m in m' brez premembe ista. 9 |
| Ferdinand (1884): | Danes je vže četrti dan, le dva dni mi še ostaneta! « |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x = x in (x + 2) (x – 2) = x2 – 4, kateri ostaneta pravi, naj si damo količini x katero koli vrednost. Vsaka |
| Pripovedke za mladino (1887): | dneva! ” Skupaj odideta na goro, in ker je jasen dan, ostaneta tam do večera. Sedaj pa ne vem, ali sta se |
| Gozdovnik (1898): | Vi jezdite z Baraho pa Oročejem blizu njih. Ona dva ostaneta zadaj za varstvo umikanja, vi pa se blizu priplazite, pa |
| Gozdovnik (1898): | »Jeden. rdečokožnih; ostane jih jednajst. « »Ali pa: trije beli, ostaneta dva,« meni Kanadčan. »Grmovje, izmed kterega se je ustrelilo, je |
| Tiun - Lin (1891): | »Teh nikoli ne dobite! « odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na terti oſtane: toku vi nikar, ampak de v'meni oſtanete. Jeſt ſim ta vinska terta vi mladike : katiri v' meni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pobralli, ter v'ogn vergli, inu gory. Aku v' meni oſtanete , inu moje beſſede v'vaſs oſtanejo: karkol boſte othli, boſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Duha prejęli, aku v'hrupi inu v'anandlih tiga ſvęjta oſtanete, sakaj v'nepokoji inu smęſhnjavi Bog ne prebiva. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse sim ti moral povedati, da boš na vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dal večno življenje, Ti me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet |
| Roza Jelodvorska (1855): | te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime za roko, »ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra |
| Deborah (1883): | Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo. Jožef. Ne |
| Gozdovnik (1898): | mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali |
| Genovefa (1841): | boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim |
| Ferdinand (1884): | se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel |
| Ferdinand (1884): | huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam |
| Revček Andrejček (1891): | Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le |
| Gozdovnik (1898): | Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov |
| Biblia (1584): | taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho |
| Sacrum promptuarium (1695): | per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kdó je nótrì vręjdèn: inu tam oſtanite, dokler prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite |
| Ta male katechismus (1768): | enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam |
| Divica Orleanska (1848): | Ne smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako |
| Oče naš (1854): | za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert |
| Ferdinand (1884): | je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se |
| Oče naš (1885): | za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt |
| Zeleni listi (1896): | Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste |
| Gozdovnik (1898): | Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku |
| Genovefa (1841): | je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim |
| Genovefa (1841): | mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino |
| Botanika (1875): | tem, da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da |
| Astronomija (1869): | rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše daljnoglede razkropljive na množico manjših zvezd, nektere pa da ostanejo |
| Astronomija (1869): | da navadno oko ne more nobene videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži |
| Kuharske Bukve (1799): | je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim |
| Genovefa (1841): | véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | huda zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami |
| Gozdovnik (1898): | pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ojstra, je sadje in vinska terta k léti proč, kér je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom |
| Maria Stuart (1861): | je za težki dolg. In čas je, da konča se ostra skušnja! Podaj ji roko, dvigni jo iz reve! Ko angel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vrednega imel pred vas stopiti, če bi me ne silila ostra dolžnost. — Kako se vam hočem zahvaliti za dobroto in ljubezen |
| Astronomija (1869): | top ali tumpast kot. Okoli točke m ležita toraj dva ostra kota a'm'c' in d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd' |
| Kemija (1869): | osnovi, da sta tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov okis in mnoge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je, de bi ga |
| Zlata Vas (1850): | Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni nihče več na goljufijo mislil; če |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tudi vęrujejo, inu ſe tręſsejo. Strah tiga Goſpoda pride, kakor ojſtre puſhize zhes njega, inu njih ſerditoſt ſpyé po beſsędah S. |
| Robinson mlajši (1849): | nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite |
| Zoologija (1875): | ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en |
| Gozdovnik (1898): | v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá |
| Izza mladih let (1882): | na lazu, mi smo pa zastali gori po poti okrog Ostrega Vrha. Paternošt je ostal pod robom, Kovač je mene postavil |
| Izza mladih let (1882): | in Lomom, mi pa da gremo po potu ta kraj Ostrega Vrha in da se snidemo zopet pod potjo na Ravan |
| Izza mladih let (1882): | sem stal kakih deset korakov od pota, razteza se od Ostrega Vrha proti Ravani. Na levo stran je bil hrib strmo |
| Prvi sneg (1886): | Strnadova se je mnogo mnogo urila, in gotovo ima tudi ostrega učitelja. « »Mislite? « odgovorila je Elza, da ne užali dobrega svojega |
| Domačija nad vse! (1889): | čelu se napenjajo, z očmi pa se skrbno izogiblje doktorjevega ostrega pogleda. »Vi molčite? « povzame doktor z nova besedo, vidéč, da |
| Gospa s pristave (1894): | njenih mislij in nehoté ji je pritrjeval v marsičem. Mesto ostrega odgovora je spravil na dan le nekak izgovor. Rekel je |
| Sama svoja (1895): | si šla k stricu! « Teta je bila velika, sloka ženska ostrega obraza in zoprno visokega glasu. »Oprostite — morala sem kar bežati |
| Zunaj (1896): | v elegantnem fraku, plavolas, vitek, postaven in — mirno srečen ... Od ostrega, mrzlega vrhovja Kamniških planin pihljajo svežilne jutranje sape preko plodovite |
| Kvišku (1899): | sicer rdeče, ali so se že poznali na njem sledovi ostrega gorenjskega zraka in poletnega solnca. »Solnce te bo ožgalo, ker |
| Rudninoslovje (1867): | to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne |
| Astronomija (1869): | je v o vzšlo, v loku, kterega reže obzorje v ostrem kotu A o H (pod. 29.) in kteri se imenuje |
| Botanika (1875): | amonijak imenuje (kemija §. 84.). To po svojem tako posebnem ostrem smradu znano telo se v vodi neizmerno rado razpusti in |
| Gozdovnik (1898): | naprej. Brez sedla, brez stremen, brez uzde drvita naprej v ostrem diru, v smeru med večerom in polnočjo ter zadeneta, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših |
| Divica Orleanska (1848): | milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka |
| Divica Orleanska (1848): | dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej |
| Rudninoslovje (1867): | robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo |
| Deborah (1883): | toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter |
| Gozdovnik (1898): | pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. |
| Ta male katechismus (1768): | v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | meril sam po sebi in trepetaje, če ne tepenja, vsaj ostrih in hudin besed pričakoval; tembolj se je čudil, ko ga |
| Astronomija (1869): | kakor štirje pravi koti, ali pa samo trije topi koti; ostrih kotov pa lahko brez števila mnogo. Dalje razvidimo, da sta |
| Zoologija (1875): | kojih brizgajo vodo in vodeno paro. Pliskavke imajo dolge vrste ostrih zob ter so požrešne morske zveri. V starem veku so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober |
| Tine in Jerica (1852): | ni lepo. Če niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſteblo ſalate kój pod perjem in tikama nad semljo, s ojſtrim nosham napol saréshe; ta saresa ne ſhkodije ſalati prav nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozhéſa na njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí s ojſtrim nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj, ko ſo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj |
| Robinson mlajši (1849): | serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje |
| Kuharske Bukve (1799): | resíne lemonoviga ſoka, ſtolzheniga muſkatzvęta, inu pętdeſęt is lupine potęgneneh auſtrig, sadnizh deni notri, kar ſe od kopuna v' pezhno ponvo |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo bęliga vina, ſok od ene lemone, inu pętdeſęt auſtrig, vſe v' eno koso na sherjavzo, kader to vkup vrè |
| Kuharske Bukve (1799): | krat savrè, daj na ſklędo. Ako Zheſh, snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | obarjenem ſhukam, inu drugem ribam. 45. Polivanje od ſardel inu auſtrig. Rasſekaj ſardęle na drobno, deni v' koso s' ſrovim maſlam |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla sgrej v' kosi nad sherjavzo, notri deni trideſęt, auſtrig is lupíne islęzheneh, ribaniga kruha, inu muſkatzvęta; vſe to pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih navleci in pralno s putram polivaje speci. Zdej nekoliko ostrig, limonoviga soka, muskatoviga cveta, limonovih olupkov in jajčnic v kozi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putra razbeli in duši v njim iz lupin vzetih petdeset ostrig, kterih voda se pa spravi, perdeni smetene, limonoviga soka in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet nekoliko limonoviga soka in masla in potem zopet eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | soka in olupka, drobno ribaniga beliga kruha in vodo unih ostrig; in s tim naj kopuna dobro zavreta. Kopun v žolci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na pereščike zrezane čebule, zrezanih jajčnic in, če hočeš, tudi ostrig. Zdej vina perli, položi jetra na to, potresi z muskatovim |
| Kuharske Bukve (1799): | 116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędi da na miso, inu tam rasręshe. 37. Kapún s' auſtrigami nadevan inu pezhen. Nękej ſroviga maſla sgrej v' kosi nad |
| Kuharske Bukve (1799): | Telezhje s' kumarami rumeniti. 35. Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' |
| Kuharske Bukve (1799): | snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov. 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | 35. Pojlſki jesik. 36. Kapún s' auſtrigami. 37. Kapun s' auſtrigami nadęvan inu pezhen. 38. Raza v' krini. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kopuni z ostrigami. Dva lepo perpravljena kopuna v soku peci, ali pa kar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z njimi, ko za na mizo napravljaš. Volovski možgani z ostrigami. Volovske možgane, dobro v vodi namočene, v ruto zaveži in |
| Kuharske Bukve (1799): | prataſtiga telęzhjiga meſa, ga sręshi na take koſzhike, kakor ſo auſtrige, tolzi jih s' noshovim herbtam, rasloshi na papir, potręſi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | papir na ſklędo, daj na miso; bodo menili, de ſo auſtrige. 32. Piſhete s' rakmi namaſhene v' hrenovim sôſi. Rake ſkuhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | ozhe, sna tudi perdjati kuhan krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | ali dempſani golobi. 20. Telęzhje meſô na franzosko visho. 21. Auſtrige is telęzhjiga narediti. 22. Piſheta s' rakmi namaſhene v' hrinovi |
| Kuharske Bukve (1799): | pokrite na sherjavzi. Snaſh tudi perdjati krompirja, is lupín slęzkene auſtrige, miſhelne, vratove od rakov, al ſmerzhikè, kumare sręsane. Kader pride |
| Kuharske Bukve (1799): | malo jęſiha; inu puſti vręti, de ſe mehko ſhuha. 21. Auſtrige is telezhjiga meſa narediti. Vręshi beliga papirja na okroglo, kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | de vrè do dobriga. V' to polivko ſe snajo tudi auſtrige djati, al ſhe sraven krompir. 118. Meſo od ovz inu |
| Kuharske Bukve (1799): | 117. Kapún, al purman s' auſtrigami nadevan. Duſhi ali dinſtaj auſtrige, krompirja, telęzhji ſękani perſnik, inu ſękakane nebęſa v' ſrovim maſli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | viti, al obrazhuvati. Nosh ſe tedej lohka toku naſtavi, de ojſtroſt proti rebram naprej, al proti ledjam ſtoji. Nekateri po vbodenji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enkrat Marternike potèrditi, de bódo v' ſrędi plemęnov pęjli, na ojſtróſt tih noshov, mezhov, inu ſekir, kakor na róshne poſtele ſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Liktorji so potegnili sekire izmed palic in s persti skušali ostrino. Korvin to zapazivši se verze na tla in prosi: ”Vsaj |
| Gozdovnik (1898): | je visel na tem kosu, kterega sta razrezala z noževo ostrino. « Jermen je bil prečvrsto zabit v skalo in Mešanik je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in celó bedakom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali |
| Ultra! (1867): | vaše milosti, da bi ga samo za trenotje še počakali. Osterman. Ne smel bi. Toda on je moj stari prijatelj. Naj |
| Ultra! (1867): | Osebe: Osterman, prva glava v malem mestu na Slovenskem. Ljudmila, njegova sestra |
| Ultra! (1867): | Jaz si je nikoli ne pripravim, prisezam. (Razkrije sokolovsko kapo. ) Osterman. Prav tako, prav, teh novín ni treba nikdar. Mi se |
| Ultra! (1867): | ne more s sedanjimi novimi mislimi prav sprijazniti. Osmi nastop. Osterman. Ljudmila. Zalka. Osterman. Žal, jako žal, da me prijatelj Kotílek |
| Ultra! (1867): | sedanjimi novimi mislimi prav sprijazniti. Osmi nastop. Osterman. Ljudmila. Zalka. Osterman. Žal, jako žal, da me prijatelj Kotílek ostavlja toliko čakati |
| Ultra! (1867): | ne privolim nikdar. Pa hitro, hitro, saj veste, da gospod Osterman skoraj odide. Zalka. Ljubi ata, druzega pomočka ne vem. To |
| Ultra! (1867): | Osterman. Saj je tudi prav. (Zagleda Zalko. ) O gospodična Zalka! Ta |
| Genovefa (1841): | ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila |
| Genovefa (1841): | gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal |
| Genovefa (1841): | ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj to slišati, vès ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce seglo |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | ko strela iz jasnega ga presune, ko varovanca svojega zagleda. Ostrmi in glasno zakliče: stojte, toda divji hrup prevpije to besedo |
| Svetinova Metka (1868): | videti pa je bilo, da ima kmalu ugasniti. Kakor okamenél ostrmi Teodor, ko v hram stopivši, vidi bolnico. Metka se skloni |
| Zvezdana (1883): | porogljivo prvi pivec, sivobradi grajski pisar. Skovir se zgane in ostrmi. Kako je znano starcu njegovo današnje kritično stališče, to mu |
| Zvezdana (1883): | da Zvezdana zdaj ne potrebuje več njegovega varstva. Kakor okamenel ostrmi Vratislav, ko zagleda v daljnem gozdu nenadoma Zvezdano pred seboj |
| Vanda (1888): | prav od srca mu stisne rokó. Vanda se ozre in ostrmí. Pred njó je stal prvi nje ženin, ki ji ni |
| Od pluga do krone (1891): | mu umakne — prvič, od kar ju je združila ljubezen. Veha ostrmí in upre svoje žareče okó v Anico, ki stojí žalostna |
| Od pluga do krone (1891): | v temno noč, kakor bi ga bil veter odnesel. Vse ostrmí, nihče si ne upa ziniti, celó ciganskim godcem obstanejo lokovi |
| Na krivih potih (1893): | stopi bliže pred častnika. Pogleda mu natanko v obraz in ostrmi. Za trenutek ni mogel glas iz nje, potem pa zakliče |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ponovil še enkrat, kar je bil že prej povedal. Smrekarica ostrmi. „Je li mogoče? " vzklikne zamolklo, tako da se ji je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudí uzhil, ino njih ſerza na njegov prihod perpravil. “ Zaharija oſtermí, ino ſe ſkorej ne savé. ˛Sinu imeti ſe mu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadnjiga hranil. “ Sdaj ſe ta zhudesh rasglaſi. Vſe nad njim oſtermí. ˛Sposnali ſo, de je ˛Sin boshji sa miso per njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhenika. “ Te beſede ino pa ſtrela dóbrimu ozhetu ! Veſ pobit oſtermí. Pa Jesuſ mu je rekel: „Ne uſtraſhi ſe; le veruj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lòva, ino rezhe : „Vſtanite, ozhe ! ino jejte/' Is^k veſ oſtermi, jno rezhe: „Kdo ſi pa ti? “ Esav odgovori: „Esav ſim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhaſa ménita. Na to vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da |
| Divica Orleanska (1848): | vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane |
| Divica Orleanska (1848): | v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je Bog, ki hudo kaznuje že na tem svetu, veliko ostreje pa v večnosti. O da bi bil jaz ta glas |
| Astronomija (1869): | Mesečeva obla naj bo pri tem poskusu pobeljena, da se ostrejše vidi meja sence. Ko jo zdaj od veče oble sem |
| Astronomija (1869): | repata zvezda napravila vsesplošno osupnjenost. Kar so pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so tudi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdrav, pa so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je |
| Divica Orleanska (1848): | tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega |
| Oče naš (1885): | se brez odloga oglasi. — Pri teh besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo |
| Genovefa (1841): | ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe |
| Robinson mlajši (1849): | dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutri zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno |
| Revček Andrejček (1891): | corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da si ti sestra krčmarice? Franica. I menda |
| Lohengrin (1898): | Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko |
| Gozdovnik (1898): | ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel |
| Gozdovnik (1898): | kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga |
| Maria Stuart (1861): | visočine naj Telebi v žrelo jame najglobeje! Naj bo spomin ostrosti, kakor bil je Izgled slabosti moje. Naj se verže Na |
| Maria Stuart (1861): | Na dno temnice toverske. Izvolim Sodnike, da ga sodijo. Zapadel Ostrosti je zakona. Burleigh. Ali silil Bo pred-te, da se opraviči |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ostro deržim, kolikor ajdovstvo sploh pripušča; pa ravno zavoljo te ostrosti nimam ne enega prijatelja med svojimi učenci. Pravi kmečki divjaki |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin. Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli je bil |
| Robinson mlajši (1849): | strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero |
| Robinson mlajši (1849): | njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala |
| Robinson mlajši (1849): | ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te |
| Robinson mlajši (1849): | na suhi zemlji gdè v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl |
| Robinson mlajši (1849): | za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče |
| Robinson mlajši (1849): | solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô |
| Robinson mlajši (1849): | le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred očmi bil. Tu sta |
| Robinson mlajši (1849): | trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel |
| Robinson mlajši (1849): | to strugo prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je |
| Robinson mlajši (1849): | plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal |
| Gozdovnik (1898): | tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih in prebodi jih nekolikrat z majhno iglo; potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dosti gost ni, pa jagode popred še enkrat skuhaj. Vkuhane ostrožence, drugači. Naberi debelih, še ne dobro zrelih ostroženc, otrebi jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode tako dolgo vreti pusti, dokler niti ne dela; deni ostrožence vanj in postavi kotlič na majhen ogenj, de cuker vroč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane ostrožence. Iz nar bolj zelenih peške poberi, potem jih v slano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki ga z iglo prebodi, ter jih na hlad postavi. Ostrožence (agras). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jih iz njega vzemi, vkuhaj cuker še gosteje, nadevaj ostrožence v steklenico in deni pohlajeni sok nanje. Ako je sok |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v slano vodo deni, to zavri, deni, ko vreti začne, ostrožence vanjo, pokri. Če po verhu plavajo, so dobre, če ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije |
| Zlata Vas (1850): | poslednjič jo začne mož sam merzlo gledati, ker se mu ostudna zdi in — mir zgine iz hiše. |
| Roza Jelodvorska (1855): | ta prijaznost pred Bogam ne bila veljavna. Bila bi le ostudna hinavšina, ktere bi se mogla v resnici sramovati. « »Ne tedaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęra vuzhy, de je madesh eiiîga ſmèrtniga gręha ena taka oſtudna ręzh, de jo ne móre obena zhlovęſhka pamet sapopaſti. V' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ręvſhino na duſhi ſhe bôl pogmęrajo. Ona je takrat taku oſtudna inu gèrda pred boshjimi ozhmy, de aku bi jo my |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad |
| Ta male katechismus (1768): | veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is |
| Ta male katechismus (1768): | pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino |
| Tine in Jerica (1852): | ali učenje ne pristudilo, in nemara za ves čas življenja ostudno ostalo. Kaka pohvala je bila grozno poredkama pri starših slišati |
| Blagomir puščavnik (1853): | seboj vleče čez hrib in dol, in ga verze v ostudno temnico, iz ktere ga je pred kratkem njegov sin rešil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po |
| Ta male katechismus (1768): | toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Petru slagála, ino v' ſhtrafingo ſvoje lashí, ktera je vſelej oſtudnoſt pred Goſpodam, ſta nagle ſmerti umerla. Kjer je kaka kerſhanſka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhino, ino nad ſtarſhi preveliko mehkóto. Oſtudnoſt v' Goſpodovih ozheh je obóje. 39. David paſtir. Pervi kralj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſtani! Takim kamnitim ſerzam njih pregreſhno lahkomiſlinoſt ozhitati, ali oſtudnoſt in nezhlovenoſt njih djanja ſkasovati, bi bilo prasno in od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se kristijanje po noči shajajo, gerde pesmi poje in vsakoršne ostudnosti do- |
| Deborah (1883): | čim vas je žena razžalila? Hočete v svojih vražah ponavljati ostudnosti, proklete uže v minolih stoletjih. Množica. Pobijte judinjo! Učitelj. Ljudstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v-se, kolikor ilovca in kolikor tudi parst, in se berž osuši in razpade. O suši čutijo v nji rastline kmalo pomanjkanje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa naj seme dajo, ki se naj dobro v senci osuši, potlej na popirji ali platnu hrani, zvije in pod obok |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lepem, solnčnem vremenu, kadar rosa popolnoma mine in solnce grojzdje osuši in zgreje, naj se bere. To je ravno takó potrebno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | po 30. Če se ceví predelječ narazen pokladajo, se ne osuši zemlja tako, kakor bi treba bilo, rodovitnost močno povzdigniti. Da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | paša vsaki živavdi, posebno ovcam škodljiva, dokler je solnce ne osuši, ali pa dež ne opere, posebno če je več dni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vaga, posebno če ga na zrak (ljuft) deneš, da se osuší ali popolnoma zvene, preden ga sadiš. 9. Če se mu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | posebno konjski, terdno na kupu potlačen, ga sapa prepihuje in osuši, pa tudi hitreje gnjije in zgori. To naj si zapomnijo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v rastlinah. Ker pa vode ne derží in se hitro osuši, je zlo kremenito zemljiše, zlasti v suhih in gorkih krajih |
| Spletke (1894): | da precej prično zidati šolo; prihodnjo pomlad, ko se zid osuši, pa bodo že lahko hodili otroci v novo šolo. Občinski |
| Kuharske Bukve (1799): | njo prezędi. 148. Pezhéna ſhuka. Oſhohtana ſhuka inu istręblena ſe oſuſhi s' bęle ruto, povala v' moki, inu v' podolgaſti ponvi |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo deni v' koso sgol ſamo , de ſe nad sharjavzo oſuſhí, inu ſvoj pervi ſok od ſebe dá, ta ſok prozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa vender ne préd, dokler ſe semlja po verhu ne oſuſhi. (Dalje ſledi. ) Kogá nam je sedaj nar bolj potreba? (Konec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rahlji semlji, saſtran tega déla ſe semlja tako naglo ne oſuſhi, ſéme tudi lepſhi in hitreji obselení. O mlaji ſej korenje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mleka en maselc cvetne moke, deni na žerjavco, de se vsuši, in, kadar se je pohladilo, vmešaj dobro pet celih jajc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognju perstavi. Vode pa le toliko perli, kolikor se je vsuši, poberi čedno pene in pusti vreti. Špinačo na vodi enkrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | duši (dinstaj), dokler se sok, ki iz njega izteče, ne vsuši; potem ga daj precej na mizo. Prižgan zelen fižol. Fižol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuhaj, na taljar napravi, in sok, ki se še nekoliko vsuši, nanje zli. Kutnjina solata. Zlo zrele kutnje olupi, na kerhlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na diljah eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je |
| Kuharske Bukve (1799): | ribanim kruham potręſi; poloshi na mręsho nad sharjavzo, kader ſe oſuſhę, jeh mashi ſrovim maſlam, inu obrazhaj, dokler ſo osharjene. |
| Kuharske Bukve (1799): | je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de ſe oſuſhę. 265. Telezhje s' ſpinazho. Telezhje kuhaj poſębej, inu oſoli; ſpinazho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker ſe ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſodno hiſho peljali. Vojaki ino vſa derhál ſe ga oſujejo. ˛So ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veje is dreveſiz vsamejo, in ſe oterkajo, de ſe vmeſ oſujejo. (Krajnſki Vertnar. ) II. Reja shidnih zhervov ali goſénz. *) Preden bomo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo ne bo |
| Roza Jelodvorska (1855): | rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je |
| Robinson mlajši (1849): | težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To ni nizh taziga'' — bote rekli — kaj pa de ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo; Res je žganje dober kup, Kaj pomaga, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker je pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe enkrat, sa pèt zekinov, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bilo med tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe enkrat, sa pèt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ” |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat, sa pèt zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je— je birt. — — — To |
| Tine in Jerica (1852): | službo menjala, in je šla zoper prepoved matere k nekimu oštirju v službo. Gorje otroku, ki je svojim staršem le en |
| Tine in Jerica (1852): | en sam krat s premislikam nepokorin! Katerca je bila pri oštirju kravarica. O kakimu žegnanju ali o pustu je mogla tudi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Jez bi jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmerznjenih cestah se dostikrat pete tako ožulijo, da se vnamejo, oteko, boleti začnejo in, da se clo gnoj za rogom nabira |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | en člen, ki se nadkopitni člen imenuje. Vezki tega člena oteko spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ni velika oteklina napravila, tudi mošnjica je bila malo otekla. Pod trebuhom pa, kjer mehurjova cev skoz kožo stopi, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | že zastarane, po vsem benceljnovem členu razširjene, in kost močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod koto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sprednjih nogah (Sehnenklapp.) Kedar je velka kita na sprednji nogi otekla, in konj hromata, je treba oteklino takole ozdravljati: Vzemi 2 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler vnetje terpi. Ako je po vnetju prezračena očesova koža otemnela, so mora v oko dvakrat na dan štupa belega sladkora |
| Zoologija (1875): | pa srce razširi, vrača se na svojem potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe veliki, dovodnici v. do v desni pridvor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | meri na to, da bi se predstava osamelosti in zapuščenosti otemnela po njenih protivnih predstavah. Predstava o domovini nastopa zategadelj vedno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám |
| Divica Orleanska (1848): | pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri nad nedolshnoſtjo zhuje, ino jo váruje. Dete Jesuſ je otéto ino v' savétji, kar morivzi, ki jim je Herod rékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je le 24 ur ſrezhno preshivelo, je bilo ſmerti gotovo oteto. — To naſ ſerzhno veſelí! — Še nekaj v spomin naše presvitle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga očeta smerti otela, ker jim je bila že od Boga namenjena. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu |
| Divica Orleanska (1848): | v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila |
| Divica Orleanska (1848): | izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse |
| Valenštajn (1866): | Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko smerti otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni |
| Ta male katechismus (1768): | veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebi, de ſe hózheſh pogubiti? Ali ny vezh mogózhe tdbe odtęti? Kaj? Te hózhem jeſt bres Altarja, bres óffra, bres Sakrameutov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s teletam predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veter na drugo stran pihal; ne bilo bi sicer moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo |
| Robinson mlajši (1849): | bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je |
| Valenštajn (1866): | ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez de bi |
| Divica Orleanska (1848): | zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz |
| Divica Orleanska (1848): | trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę vręti. Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle |
| Oče naš (1854): | da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser |
| Maria Stuart (1861): | sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač |
| Tiun - Lin (1891): | Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno |
| Tiun - Lin (1891): | se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu |
| Gozdovnik (1898): | Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna |
| Gozdovnik (1898): | so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas |
| Gozdovnik (1898): | najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | svinz doli kapal; popyr pak se nabo seſhgal. XXVI. Ottok, vli bolezhino tega gerla pregnati. Eno ſhlizo soly, inu enu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dve gubę, deni, ter urat obvęſhi: tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de se |
| Robinson mlajši (1849): | zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi avstrijanska armada zapustila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo |
| Gozdovnik (1898): | Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na Grobničkim Polji, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je |
| Tiun - Lin (1891): | da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | življenja in se razprostirate po celem širocem morji, po vsih otocih. Voda in zrak pa, življa organskih stvari, v kterih dihajo |
| Zoologija (1875): | V srednjem morji se pečajo s tem sosebno na grških otocih. Razlikujejo se fine in grobe spužve. V sladkih vodah živi |
| Zoologija (1875): | dva črevlja. Nahaja se, akoravno redko, vže po nekaterih dalmatinskih otocih in Šakalj; Canis aureus. Nar. vel. 70 Cm. + 30 Cm. |
| Botanika (1875): | betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum |
| Tiun - Lin (1891): | temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je |
| Tiun - Lin (1891): | na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil človek, |
| Zoologija (1875): | divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna |
| Botanika (1875): | tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar |
| Tiun - Lin (1891): | sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan. |
| Valenštajn (1866): | meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene |
| Robinson mlajši (1849): | Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi |
| Gozdovnik (1898): | posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega |
| Gozdovnik (1898): | vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora |
| Genovefa (1841): | jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga |
| Viljem Tell (1862): | pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greha varvali, inu dobru ſturili. Nikar ſamu preſtraſhen, ampak tudi stoshen je biu v' timu vertu Gethsemani Chriſtus naſh Odreſhenik, koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen, debi ti, enkret zhes nas reku te beſede, katire ima |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | cap. 14. cæpit pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine |
| Bore mladost (1862): | vtopilo v premišljevanje starinske dobe, in polastila se ga je otožna želja mirú in oddaljenosti od nehvaležnega hrupa. Milo me je |
| Razne dela (1870): | Molitev tud nebes obok Do zdaj še ni dospeti znala. Otožna svoj topí pogled, Zamišljena kaj bi, kaj ne bi? Saraja |
| Marjetica (1877): | da bi bil ves svet le sanja, zdaj prijetna, zdaj otožna sanja. Kake dve uri pozneje se jame pomikati solnce za |
| Marjetica (1877): | zima v Srakarjevi koči. Prijetna ni bila nikedar, a tako otožna, tako dolgočasna kot ravno letos tudi ne. Za dolge zimske |
| In vendar —! (1878): | nisva mogla ločiti. »Angelika je postala tu pri vas nekaj otožna. V tihe gozde zahaja in misli tožne misli«! To je |
| Milko Vogrin (1883): | oče prav, ko je trdil, da je postala Olga bolj otožna, potém ko je bil Vogrin odšel. Strašna sumnja se poloti |
| Roman starega samca (1895): | še spoznali ne bodete več, takó je izpremenjena. Vedno potrta, otožna; o ničemer ne govori, nego o smrti, katera je, kakor |
| Slučaji usode (1897): | oglasa: »vesele naravi«. Ah, takó? Vi menite, ker ste zdaj otožna, da bodete tudi tedaj, kadar bodete živela v miru ter |
| Gojko Knafeljc (1899): | Ivanka«, je dejal poltiho, zroč nanjo. »Kaj še vedno tako otožna? « Ivanka je zardela. »Oh, gospod Bratič, hvala lepa na vprašanju |
| Razne dela (1870): | nakrat derhal planila Na Taman iz čerkeskih gor. Bo skazala otožne vadlje, Preteklih dob mnogtero zlo, Gruzinke kak nekdaj napadle Mamivno |
| Na Žerinjah (1876): | bil čisto drug. Puščava, ukrajinska stepa, mirno morje nas dela otožne; ako pa pogledamo z gore v daljno nižavo, kder se |
| Marjetica (1877): | na tleh. In pa te poljske te najlepše cvetice, kako otožne in pobite so bile. Ondi uni le purpari se je |
| Marjetica (1877): | rumeni, bela breza trepeče na pogorji, sključeni borovec priklanja svoje otožne vrhove, tedaj beži veselje in življenje iz gozda in dolg |
| Prvi sneg (1886): | na kako stvar, da se ni mogel pogrezniti v stare otožne svoje misli. Mirku se je pokazala nova stran društvenega življenja |
| Pegam in Lambergar (1891): | zamislila se. Videlo se je lepemu obrazu, da so misli otožne. Hišna jej naznani, da želi Vitovec govoriti z njo. Zadrhtela |
| Na krivih potih (1893): | storjena pot tudi mnogo bolj utrudila nego Zorano. Pa tudi otožne misli so ga navdajale. Spomnil se je, da se je |
| Dušne borbe (1896): | se je dejalo o njem. Narave je bil tihe, idealistične, otožne, kakršne so navadno mladi ljudje, ki nosijo v sebi kal |
| Kvišku (1899): | prebedela v silni dušni bolesti, ji je začrtala na lice otožne poteze, oko ji je bilo trudno, bolno; gledalo ni maščevalno |
| Divica Orleanska (1848): | britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim |
| Ferdinand (1884): | Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je |
| Divica Orleanska (1848): | Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se tedaj, Ki sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dober možek, dokler peklenske pijače vražniga žganja okusli niso. ” Z otožnim milim glasam pravi Moric na to: „Za ta del pa |
| Ferdinand (1884): | pa mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti ni moglo. Glej |
| Viljem Tell (1862): | Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti |
| Ferdinand (1884): | katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz |
| Genovefa (1841): | ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil in kér ſe je sdaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili |
| Kuharske Bukve (1799): | obloshi, kader na miso dajeſh. 299. Piſheta v' majeronovi polivki. Otręblene, na zheterti sręsane piſheta poloshi v' koso, perlì enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli, inu vſe vkup dobro premęſhaj inu presheni; potle vsemi otręblene inu podſęshene piſheta, jih ſilaj, savęshi, na rashin natakni, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | vſiga lę malo. To ſe sgnede, kakor teſto. Potle deni otręblene polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim |
| Kuharske Bukve (1799): | zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem na sito. Tudi v to potico lahko od recljev otrebljene višnje ali češnje deneš, samo, de tedaj testo z eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rep mu odsekaj in zreži ga na kose; to pa otrebljene z nekoliko solijo dergni in operi; budlo (filo) pa ravno |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Bezgovo vkuhanje. Vzemi okoli šest ali sedem bokalov dobrih, zrelih, otrebljenih jagod, vsuj jih v dobro pocinjeno kozo, pokri jih, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih kakor tudi čebulo, zeleniga peteršilja, nekoliko kože in košic otrebljenih sardelj in limonovih olupkov drobno razsekljaj, perdeni pa eno v |
| Valenštajn (1866): | je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji |
| Vetrogončič (1860): | v Ljubljani je bila v kerčmo, da si je prah otresel in gerlo izplaknil, druga pa k gospodu Medju. Z začudenjem |
| Gospod Janez (1884): | vrstami košatih dreves obsajenem Novem trgu staroslavnega renskega mesta — Kolonje. Otresel se je bil za par uric mučnega vsakdanjega posla, poučevanja |
| Prve hiše (1896): | kurami. « Tako je Greben pogovarjal Soda, ki se je kmalu otresel strahú in zagotovil, naj ostane vse pri starem, češ, naj |
| Slučaji usode (1897): | vendar on prvi, ki izpregovori, ker se je menda prvi otresel utisa majorjevih besed. — Pa, gospa zdravnikova, reče smehljaje, zašli smo |
| Kotanjska elita (1898): | doma samo spričo njegove soproge, toda hipoma se je je otresel; mehkobna njegova čud ni strpela dolgotrajne razburjenosti, saj mu je |
| Gojko Knafeljc (1899): | sklonil v naslanjač. Stisnil se je ter se za trenotek otresel strahu. Tedaj pa se je spomnil, da je berač, da |
| Gojko Knafeljc (1899): | čašo vina, takoj nato drugo, in tako se je šiloma otresel melanholije, ki ga je trla. »Dobro, nocoj pojdem z vami |
| Vrt, vrt! (1899): | da bi ga ukrotili, pa je vse štiri z lahka otresel. Šele v nekaj dneh so bili zopet zdravi. In vsi |
| Gojko Knafeljc (1899): | Weber je razumel, da jo je razžalil. Siloma se je otresel prejšnjih misli ter jo zopet razvedril z laskavim govorjenjem … V |
| Biblia (1584): | poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svoj „brez da”, čast Bogu, do malega — ne še popolnoma — otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso do zdaj vedili, kako |
| Genovefa (1841): | ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan. |
| Stric Tomaž (1853): | Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela. Enega dne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dva imáva ſhe eno veliko rajtengo v'kup — jeſt tvoje otrozharije vſe vęjm. Tonzhek. Zhe vedó , vaſha Gnada — Oh ! tok naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | saſtojn — ſant more jiti. Shush. Sa volo ene otrozharije? Baron. Otrozharije ? — ſhe le ſnozhi ſim ga per shupanovi hzhęri najdel. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Vſe saſtojn — ſant more jiti. Shush. Sa volo ene otrozharije? Baron. Otrozharije ? — ſhe le ſnozhi ſim ga per shupanovi hzhęri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe niſo vakanze vún; kaj ſi pak spet sa eno otrozharijo napravil ? Tonzhek. Se vęjſh, Nęshka, de dones na vęzher imajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kdur bi tebi krivizo dęlal — — Mę ſva otle toko eno otrozharijo napravit — eno otrozharijo , sa ręſs — prov nedolshno , — — jeſt ti perſęshem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | krivizo dęlal — — Mę ſva otle toko eno otrozharijo napravit — eno otrozharijo , sa ręſs — prov nedolshno , — — jeſt ti perſęshem — Baron. Ti perſęsheſh |
| Blagomir puščavnik (1853): | ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je |
| Genovefa (1841): | s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rastlo od dné do dné, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno |
| Blagomir puščavnik (1853): | matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od |
| Sveti večer (1866): | otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite |
| Oče naš (1885): | svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička na roko vzel, „tako hudo še ni; tako bolan še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | boshjo beſsedo Duſha u' Bogu brumnu shivy. Pr. Jenu sa Otrozhizhke kaj sa ena jeta nar bolſhi boshja beſseda? Od. Svet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je vſe ljudſtvo v kviſhko planilo. ˛Starzhke, bolnike in otrozhizhke ſo tiſti, ki ſo beshali, ſeboj vlekli- ˛She vezh potreſov |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Koku? Od. Skus shleht Tovarſhe. Pr. Koga ſe morejo tedej otrozhizhki nar bel varvati, jenu bati? Od. Porednih Tovarſhou. 7. Proshna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati in otrozhizhki ſo sdravi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in časi se mu je tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke |
| Sveti večer (1866): | travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni shpeguv, tedej |
| Ferdinand (1884): | pa ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti. |
| Razne dela (1870): | bi vedla, Smejala bi otročje se togote. In vonder je otročji pervi kavs, Ki je, razvivži se v nesrečnim sledu, Krivice |
| Cvet in sad (1877): | druge stvari, pa zopet vračala se. A kadar je bil otročji jezik mej njima na videz pri kraji, našla so se |
| Nevera (1878): | Kaj če pride stvar na prisego? « »Ha, ha, ne bodi otročji — se zasmeje Blaže — vsaj ni Boga, ž njo si lahko |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | stopinj sva imela do plotu, kar od vasi doli prileti otročji glas na pretrgana usta: „Oče, kosit! " Brrr! škorci v zrak |
| Zvezdana (1883): | ne morejo do živega in mu ne morejo. « Gospod Vratislav, otročji znanec priprostega kočijaša stare korenine, ne odgovori spočetka ničesar takovej |
| Roka in srce (1883): | vedno, da bo zopet videl na njenih ustnih oni srečni otročji nasmehljaj, ki je njega s početka bil tako očaral. Osodepolni |
| Pogreb na morju (1894): | tako,« meni drugi mornar. Takoj sem vedel, da je to otročji glas, ter hipoma tekel v čumnato, odkoder je prihajal. Ženska |
| Roman starega samca (1895): | pripravljati se na smrt. Gospod doktor, saj vendar niste tako otročji, da bi to zanikali! « — Tu imamo spletkarico, si mislim, in |
| Slučaji usode (1897): | baš to prepričanje ga je vznemirjalo in razburjalo. Kako sem otročji, je dejal čestokrat sam sebi, a premagovati pač ni mogel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be jeſt Eliſbeth mojo staro teto poſdravila, inu nje v'otrozhji posteli postregla. Tu je mene ſlo troshtalu, kader sem jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche ßami otrozhji, nimamo hoteti ßebi en vides dati, kateri ße nam ne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nameſto de bi njech ſtrach bil. Kader ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti ßami ßebi en vides dati, kateri ße |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | grajšino enkrat v lastíno dobila, in ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja |
| Genovefa (1841): | ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo |
| Zlata Vas (1848): | nič prave ljubezni do njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | čas je per njih pod drevesam, ino jim streže. Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijazen človek |
| Tine in Jerica (1852): | vedla, de se mora človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v miru živel. On in Meta sta le veselje nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi |
| Genovefa (1841): | ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo |
| Zlata Vas (1848): | skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in |
| Blagomir puščavnik (1853): | mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in |
| Sveti večer (1866): | so take dragocene podobe le za veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da so prešli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Bog smed vſih isvòlil Po njem ino po njegovih otrozih je Bog hotel pravo boshje ſposnanje ino zheſhenje ohraniti, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod: Opolnozhi bo umerlo vſe pervorojeno po Egiptu. Per Israelovih otrozih pa kar peſ ne bo zherhnil. Potlej pojdem is Egipta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši |
| Tine in Jerica (1852): | govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč so bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ, da so ga |
| Deborah (1883): | Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi! Za božjo voljo! Nobene mirne ure ne bi |
| Oče naš (1885): | nobenega otroka nima. In njegovo srce želi, da bi ga otrok ljubil. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati |
| Biblia (1584): | tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je |
| Biblia (1584): | jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v' |
| Biblia (1584): | kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe puſtil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vama bo prav dopadla. V' tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti |
| Genovefa (1841): | Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe |
| Tine in Jerica (1852): | vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | O, kaj bi ne dala, da bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil |
| Oče naš (1885): | k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega otroka nima. In njegovo srce želi, da bi ga otrok ljubil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je |
| Genovefa (1841): | bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim védil, de ſta ſe môje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vam to pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri pride, se vonder v kri ne |
| Zlata Vas (1848): | in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje |
| Roza Jelodvorska (1855): | v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje |
| Sveti večer (1866): | nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še boljše serce do nas. Ako nam on |
| Blagomir puščavnik (1853): | bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato |
| Ferdinand (1884): | sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem in ne smem samega |
| Ferdinand (1884): | čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem ostati? « dene gospa Blanka. »Kaj! « zakriči jezno grof |
| Sveti večer (1866): | Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila rojena, v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino |
| Genovefa (1841): | mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe |
| Genovefa (1841): | ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima |
| Genovefa (1841): | ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake |
| Genovefa (1841): | s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me s tém otrôkam obdaril, Ti ſi mu shivljenje dal! Tvoj dar je! Têbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati |
| Tine in Jerica (1852): | in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila |
| Tine in Jerica (1852): | bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala |
| Biblia (1584): | On je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je |
| Robinson mlajši (1849): | ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | preselil v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega |
| Viljem Tell (1862): | more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil |
| Sveti večer (1866): | je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi vi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali ni oče mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo zrastli. « |
| Ferdinand (1884): | in njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Poleg tega je pa še to, kar je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali |
| Stric Tomaž (1853): | in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi |
| Oče naš (1854): | tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod |
| Oče naš (1885): | tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod |
| Divica Orleanska (1848): | Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in |
| Ferdinand (1884): | vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel |
| Zlatorog (1886): | starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja |
| Gozdovnik (1898): | Rozalita zarudi nad tako neosnovanim zavračanjem. »Ne zamerite otroku, don Estevan. Velik dolg imamo pri Tiburciju Areljanu. Najdete nas |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Morebiti vender Bog koga poſhlje, de ſe uſmili lepiga otròka. Otròkova ſeſtra pa ſe je od délezh uſtavila, ino gléda, kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Oh, Israelſkih otrók ti bo kteri! “ Kedar je otrokova ſeſtra od délezh vidila, de je králjeva hzhi tako prijasna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta. Kako je moglo dobrimu ozhetu ſerze tléti per takim otrokovim popraſhevanji! Greſta daljej. Kedar ſta bila na verhu hriba, napravi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſeboj v' hiſho, kakor le Petru, Jakopu ino Janesu ino otrokovim ſtarſhem. V' hiſhi je vſe polno nepokoja ino smeſhnjave. Vſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi |
| Blagomir puščavnik (1853): | in ti ljubi Bog! sprejmi jih, naj ti bojo porok otroške zahvale! Ptiča si zvolil, da mi je očeta rešil, ptiča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | v serce njegovo zasadila prava poštenost. To je važna naloga otroške izreje v cerkvi, šoli in doma pri stariših! Gospodarske skušnje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina otroške duše. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zavoda, kateri jo dopolnuje, in takove zavode je imenoval zabavišča (otroške vrte). Ukaz c.k. ministra za bogočastje in pouk z dné |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le prazen glas, ako se zadosti |
| Jerica (1859): | lastne teže ne zmaga; ali ti to ne pokaže tistih otroških let, ki jih še ne moreš pomniti, ali če bolj |
| Cvet in sad (1877): | vendar neresnica. Tu okolo mu je bilo vse znano iz otroških let. Brinje, kjer je rezal nekedaj bičevnik, skala ona, kjer |
| Grogov Matijče (1881): | 1. Povedal vam bodem nekako otročjo idilo ter govoril o otroških srcih in o trpljenju, katero je zasejala usoda tudi v |
| Kočarjev gospod (1882): | oziralo po mladih dekletcih, ki so tičala še skoro v otroških oblekah. Ali z očmi je ta drobiž že koketno bliskal |
| Vanda (1888): | bilo veselje njegovo. Vedno je imel v mislih spomine iz otroških let, ko je domá na Poljskem njegov oče še imel |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | bi od smrti vstalo! Kje so nekdanje Vélike sobote v otroških letih? Kakó dolgo se mi je zdelo tedaj leto od |
| Lisjakova hči (1892): | zopet tista nemirna in razvajena Klotilda, kakeršna je bila v otroških letih; le to je bil velik razloček, da so se |
| Slučaji usode (1897): | celim življenjem o svojem maliku, katerega je obožaval že za otroških let. A ona mu je res povračevala njegovo udanost in |
| Moja hoja na Triglav (1897): | videl v nji še prav tiste ljubeznive oči kakor v otroških letih. Moral sem odvrniti pretirano hvalo, in sedši na prteno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in rad ji je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! daj, de bom Tvoje in Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt imel vmręti, jeſt ſhe nozhem vmręti. Inu tedaj sazhne oterpniga ſerza biti, inu ne poſluſha vezh obeniga opominjanja. Tedaj ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mu ti ravnu leto tvoje lubesnivu ſerzę sa menjo njegoviga oterpniga, nehvaleshniga inu kamnitniga ſerza ponujaſh, inu ſe lubesnivu sravèn potóshiſh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt |
| Biblia (1584): | vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Sakaj ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so |
| Ta male katechismus (1768): | bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bližnjimu zavoljo Božje gnade nevošljiv biti. 5. Do lepiga opominovanja oterpnjeno serce imeti. 6. V nespokornosti terdovratno ostati. |
| Najdenček (1860): | Mignon, ali še veš, kako je s svojim životom tvoje oterpnjeno serce ogrel in te rešil, da nisi bil strašno pokopan |
| Blagomir puščavnik (1853): | Jaz umerjeni! O Bog! o Bog! ” Dalje ne more govoriti. Oterpnjeno gleda v tla in joka. Milko jo pa tolaži. ”Ljuba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac? Mu odgovorí: ko bi jih bílo še enkrat toliko, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo |
| Biblia (1584): | gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | „ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu |
| Gozdovnik (1898): | Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je |
| Biblia (1584): | je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je pred |
| Biblia (1584): | v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živini, ki le samo suho klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kozé. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude kozé. Slavni kmetovavec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ker se same brenceljna varjejo; le neumnim jagnjetom in enoletnim ovcam se mora s takšnim mazanjem na priti. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | o dolgo suhem in vročem vremenu nar bolj potrebno. Starejšem ovcam ni treba nosa mazati, ker se same brenceljna varjejo; le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ovni, ki so še le leto stari, pregosto spušajo k ovcam. Ker nobena pomoč zoper to bolezin ni znana, se mora |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poslal, da oznanujeta božjo besedo; naprej se deržita in govorita ovcam, ktere niso iz Gospodovega hleva. Na vsaki strani je ena |
| Zoologija (1875): | Konec delajo obadarji (Oestrus), ki svoja jajca pokladaja govedom, konjem, ovcam in jelenom na kolena, prsi, vrat in hrbet. Ličinke živé |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De |
| Najdenček (1860): | koza s svojim mlekom? Spomni se, da si zapušen med ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one v zimskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Že zdavnej je pri nas bolezen med živino (volmi, kravami, ovcami), da jo gobec, jezik in noge bole; ne more ne |
| Najdenček (1860): | mogli po zimi še več terpeti kakor po léti. Za ovcami in psmi sim naj bolj ljubil konje, |
| Zoologija (1875): | če tudi redko. Krvolok dela med divjačino, pa tudi med ovcami veliko škodo. Najrajši se vleže na kako drevo in od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po |
| Biblia (1584): | ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac |
| Divica Orleanska (1848): | je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim, pasel. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | boljše je, ako se leta četertinka zdravila z leseno lopatico ovci na jezik maže. Leto zdravilo ozdravlja ovčjo kri, in kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | medu, in daj vsaki dan eno četertinko te zmesi garjevi ovci v gobec. Nar boljše je, ako se leta četertinka zdravila |
| Biblia (1584): | djal k'nym: Kateri je mej vami, kir ima eno Ouzo, inu, aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. — |
| Astronomija (1869): | potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kdó bò is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali |
| Genovefa (1841): | goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti |
| Zlatorog (1886): | Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal |
| Divica Orleanska (1848): | sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš |
| Oče naš (1885): | njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej |
| Fizika (1869): | 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. |
| Botanika (1875): | red. Jegličnice (Primulaceae). Kdo se ne razveseli, ko zagleda pomladansko ovčico, imenovano tudi jeglič, brkončica, jagolnica, trobentica itd. (Primula vrna), ki |
| Oče naš (1885): | Kakor dober pastir za zgubljeno ovčico je hodil za mano in ni pred počival, da jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ljudjé druge od druzih razločijo. Učeni kmetovavci razdeljujejo vse te ovčje plemena, eni v velike, majhne in srednje; drugi v hribovske |
| Genovefa (1841): | pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za mnogo rabo, in zatorej je kozja koža dražji od ovčje. — Kozja dlaka navadnih domačih koz je za koce, in terji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se imajo potlej za mesnico vpitati. — Koža je močnejši od ovčje, in se iz nje naredí lepo, lahko, terdno usnje in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se kaže na oguljenih zobéh, kar pa zanesljivo ni. e) Ovčje bolezni. Če so ovce dobro oskerbljene; če dobro pašo njihovi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vsakemu, kar mu bolj kaže, prepustili, nam je, ker od ovčje reje govorimo, od ovčjega plemenjenja, od mladih, od paše, od |
| Kupčija in obrtnija (1872): | skoz in skoz napiti. S tolščami se jirhajo jelenske, sernine, ovčje in kozličeve kože, včasi tudi slabe kravine. Ta jirhovina ima |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pod imenom šagren v navadi, je celo navadno kozličje ali ovčje usnje, samo da se je med bakrenimi valci, ki imajo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | beliti, ampak kakor svila ali pa slama, z žveplom. Razen ovčje volne prede se tudi dlaka raznih živali. Velblod ali kamela |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | velik star mož, ki je sedel na beli plahti od ovčje volne, visoka a suha, v beloplatnene breguše ali hlače zavita |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ljubljanski most kožuhovino in sicer: surovo kožuhovino, mačje, polšje, jelenje, ovčje, lisičje kože in kože kun in risov. Plačevalo se je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rodovitne: rebola, gerganija, teržaška, sipon, malvažija, gerganija, ipavska, belina, čedajec, ovčji rep drobni, pinjela, laška, pikolit, ki so žlahne in dajo |
| Jerica (1859): | še veš spomniti, kako si ti ajdov kruh, jaz pa ovčji sir nosil v šolo in kaj se je nama enkrat |
| Slovenske večernice (1865): | našel je res v njih trakulje. Ravno tako so se ovčji mehurniki ali metlaji, ktere so psi požerli, spremenili v trakulje |
| Slovenske večernice (1865): | trakulja. Tudi od teh so mislili, da so zajčji in ovčji mehurniki le bolehne pesje trakulje. Dr. Küchenmeister, zdravnik v Zvikovem |
| Slovenske večernice (1865): | vidili, iz trakuljinih jajec, ravno tako, kakor gosenica iz metuljevih. Ovčji mehurniki ali metlaji so vzrok nesrečni ovčji bolezni, imenovani vertoglavica |
| Slovenske večernice (1865): | gosenica iz metuljevih. Ovčji mehurniki ali metlaji so vzrok nesrečni ovčji bolezni, imenovani vertoglavica ali vertlaji, ktere se ovčarji takó zeló |
| Slovenske večernice (1865): | ali šenki in so vzrok, da postanejo ovce vertoglave. Ta ovčji mehurnik se loči od drugih v tem, da imá sicer |
| Razne dela (1870): | Očetovo – pomagano mi je, Nevarnost bi odvernil lahko vsako, Kot ovčji trop razdjal sovražnike, In jutro spet in zmir in zmir |
| Ljubljanske slike (1879): | jezikom, in to tem bolj, ker se zna priplaziti v ovčji, pohlevni krščanski koži, in iz medene sklenice siplje strup – včasih |
| Genovefa (1841): | v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redek mlečen sok ali pa juha od kuhanih telečjih in ovčjih nog. Goste in terde piče ne sme dobivati, zakaj leta |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ima, zaklati. XIX. Poglavje. Tresnica ovac. Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika v nosnice zaležejo, iz kterih po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi parklji, in gosí, ki so s |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | daljni razgled; proti zapadu pa vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred |
| Genovefa (1841): | Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino |
| Genovefa (1841): | ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto |
| Blagomir puščavnik (1853): | človek, ki v jutro lepo cveti, pade za ojstro koso, zvene, se posuši, zvečer jo iščeš pa je ni več. Poglej |
| Sveti večer (1866): | odraste in da potem v kratkem kakor roža vene in zvene in kakor živinče strohni, vse to je res — pa le |
| Gozdovnik (1898): | nekaj več časa, kakor je mislil, in ko ustopi, se uveri na prvi pogled, da se na bandita ne more več |
| Zlata Vas (1848): | strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne ſmę friſhna kerma dati, ampak otava, ſenó, nekaj otroſeniga ovſa, al namozheniga ovſa, al od vſakiga ne veliku. Bolſhi je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shana, v' katerih bode malu ſená, jęzhmena, inu ovſa. Simska Sętov. Je je prezéj mal, inu temo spomladanskimo ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kerma dati, ampak otava, ſenó, nekaj otroſeniga ovſa, al namozheniga ovſa, al od vſakiga ne veliku. Bolſhi je tudi, shivino s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | negre od semle, Spomlad ſe more vſse pod Brasdo ſejàti, ovſa bode malu, pa jeklenu ſernu, na debeli semli bode bolſhi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov |
| Tiun - Lin (1891): | morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo šel s |
| Astronomija (1869): | kake pol črte proč, tako da se obla vrti brez ovir okoli svoje osi. Poldnevnik sloni v pripravnih zarezah na vodoravnem |
| Astronomija (1869): | takem pomenu, kakor poznamo gorenje kot kemijsko razpravo, ima veliko ovir. Pri vsakem gorečem ali žarečem telesu vidimo namreč, da se |
| Čas je zlato (1864): | ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko. |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | nevarnosti, Čerkesi tudi kaj junaško branijo svoje vasi. Tri natvorne ovire Kavkaza sovražnika varujejo, ki od severa prilomasti: Močvirje na štepah |
| Anton Janežič (1870): | dosti sile. Bistre glavice so vendar premagale vse težave in ovire, drugo leto so že začeli umevati, kar so si pred |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | po malomarnosti, ali ga sicer dal kako iz rok. Te ovire pak mu je stavila zádruga za to, ker se je |
| Gospa s pristave (1894): | da bo prekanil Švicarje in prišel v njihovo sredo brez ovire. Kako se je čudil, ko je našel povsod na sovražni |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | potrebili vsaj največje ovire iz Save. Potrebili so samo največje ovire; tudi odslej je bilo treba pri Prusniku in Belem Slapu |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | ko so pri Prusniku in Belem Slapu potrebili vsaj največje ovire iz Save. Potrebili so samo največje ovire; tudi odslej je |
| Roman starega samca (1895): | slast, sreča! « željno vzdahnem. In vedno bolj so se odmikale ovire, katere sem prej povsod videl; vedno bolj se mi je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | na tem nesreče polnem bregu. Prodiram dalje, premagujem vse možne ovire ali omagujem pred njimi; medtem pa čas hiti in sončni |
| Moja hoja na Triglav (1897): | v Aljaževi koči na Kredarici; steze na Triglav so popravljene; ovire razstreljene; vodnik je izvežban; in kjer je treba posebne opreznosti |
| Stric Tomaž (1853): | in smert. “ „Oh Juri! varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem |
| Divica Orleanska (1848): | vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej |
| Divica Orleanska (1848): | rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tem, kako naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska |
| Občno vzgojeslovje (1887): | moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v |
| Tiun - Lin (1891): | dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo oviral. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj |
| Robinson mlajši (1849): | inače nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti |
| Zoologija (1875): | iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez |
| Roza Jelodvorska (1855): | prederznem govoriti, se vender nadjam, de ne boste moje prošnje overgli. « »Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila |
| Divica Orleanska (1848): | si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | muezh boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues muezh boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tezhnoſti v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namoči. Psam, ki se veliko rabijo in trudijo, piča iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se mora ovsenega droba s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | piča iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se mora ovsenega droba s kruhom, ali saj enkrat na dan kruha dajati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | predrago: boljši kup je kerma, ki obstoji iz kruha in ovsenega droba. Leta kerma se takole napravlja: Ovseni drob se na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne vmori. Dristlje se lahko takole napravljajo: Vzemi tri periša ovsenega pšena, jih kuhaj v poliču vode, odcedi kuhovino, vlij maselc |
| Botanika (1875): | debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se vidijo pod mikroskopom, ki prav močno povečava, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. |
| Genovefa (1841): | vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen |
| Genovefa (1841): | votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga |
| Genovefa (1841): | grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Gospod Jeličnik je kmalo zopet ozdravel in zdaj je naredil Petra za svojiga pisarja ali tajnika |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Četerto poglavje. Poslanstvo. Anže je precej pred ozdravel, kakor pes, ali kakor se otrok , ki se speče, ognja |
| Oče naš (1854): | tako krotek in pohléven, kakor pred. Nace je kmalo popolnama ozdravel in Mêljard ga je zdaj še močneje ljubil. Dal je |
| Oče naš (1854): | nevtrudljivo skerbnostjo so mi moji otroci stregli in kmalo sim ozdravel v novo djavnost. Angležki zdravnik je spolnil svojo obljubo. Prijetna |
| Najdenček (1860): | gospa! ali ne vidite, da božjast odjenjuje? Mignonček bo gotovo ozdravel! ” „O moj Mignonček! kaj moraš terpéti! Bog se usmili! Pojdi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vertih in sobah. „Vse te podobe pokončaj, in koj boš ozdravel,” mu reče Boštjan. Huda je bila ta za-nj, vendar se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Slišali smo že, da je Trankvilin po sprejetem kerstu čudovito ozdravel in da je Kromacij slišavši to, tudi koj voljan bil |
| Ferdinand (1884): | Dvajseto poglavje. TRIJE LJUBEZNJIVI OTROCI. Grof je kmali popolnoma ozdravel in okreval. V njegovem srci se vzbudi vroča želja, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | Nikarte, dragi moj! pomislite vender, da je še žena komej ozdravela. Naglost bi tu znala škodovati. Stisnite se zdaj nekoliko za |
| Oče naš (1854): | je vse bolečine voljno terpela, da se je vsak čudil. Ozdravela je. Ko je zopet svojo moč dobila, je hotla gospod |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ni bilo več ondi ostati. Ta vest je Topolovskega preje ozdravela, nego najbolše zdravilo. V hipu se je čutil krepkejega. Minka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bilo treba več mescev dolgo rabiti, da bi živinče popolnoma ozdravelo. |
| Oče naš (1885): | Ozdravite popred svojo dušo, potem bo tudi vaše telo lože ozdravelo. Dolgo življenje me je mnogokrat podučilo, kakošno moč da imajo |
| Stric Tomaž (1853): | spet prodati namenil. Zeló sim bila slaba in nisim več ozdraveti mislila. Veselila sim se smerti in boljšega življenja, ali Bog |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Pivek. Pa, Janko, Micka je še mlada in utegne še ozdraveti. Janko. Ne more! Nič več! — Nikoli več! To jaz bolje |
| Ferdinand (1884): | popolnoma zdrav in čvrst, ter čutim novo življenje v sebi. « »Ozdraveti pa ne smeš, dečko! « zavpije Peter jezno, ker je videl |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Elza, miruj! Izbavi teh se zblod! Elza. Ne morem ozdraveti, Nič zblód me ne oprostí, Kot — če mi je umreti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne |
| Tine in Jerica (1852): | de bi ji le toliko časa, dokler se njeni mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar |
| Biblia (1584): | ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega osdravil, taku, de je ta Slepiz inu Mutiz govuril inu |
| Biblia (1584): | nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je osdravil njih bólnike. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je osdravil, takú, de je govóril, inu vidil. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pové Judam: „Jesuſ ſe mu pravi, kteri me je osdravil. “ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poprei tu od Petra odſekanu vuhu h' glavi pertiſnou, inu osdraviu, eno kervavo shlaſernizo s' shelesno rokovizo prejeti. Ta duh je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on eniga, ali drugiga v eni, ali drugi bolesni osdraviu, mu od ſmerti reiſhu, inu vunder omnes, vſi, obeniga vun |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomagale. Kér so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez |
| Roza Jelodvorska (1855): | večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je robú njegoviga oblazhila dotaknila, ino kako je na meſtu osdravila. Jesuſ ſe milo va-njo osrè, ino ji rezhe: „Bodi veſela |
| Genovefa (1841): | je Genovefi bolje, in de ſe je od ſvôjiga terpljênja osdravila, ſo vſak dan ljudjé priſhli, de bi jo vidili. Volk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa kmeta. Ni davnej, kar ſim bil naproſhen, v „Novizah“ osdravila osnaniti, s ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in |
| Stric Tomaž (1853): | moglo. To vse pa le zato, da bi bila skor ozdravila, ker me je spet prodati namenil. Zeló sim bila slaba |
| Oče naš (1885): | prijatelja ohranil? Ali me ni očitna previdnost božja rešila in ozdravila? Da, Barba, upajmo in zaupajmo, molimo in delajmo! čas bode |
| Blagomir puščavnik (1853): | le v krasni naravi veselja iščem, da bi serca bolečine ozdravile. Sprehajam se po lepem vertiču, napisanih travnikih, in na bregu |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | doktor si ni druzega mislil, kakor da so toplice popolnoma ozdravile grofinjo. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa okuženih so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz |
| Tine in Jerica (1852): | reče fajmoštru: Mislim, de me je s. poslednje olje zopet ozdravilo. Fajm. Če je božja volja, smeš upati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | izmed kterih jih je poginilo 44, pobili so jih 157, ozdravilo se jih je le dvoje, in dvoje jih bo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ” |
| Ta male katechismus (1768): | inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérimi bi kmetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, kér umniga sdravitelja le malo kje pri rokah imajo , imenovane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na zeſti pozepne , jih ni v ſtani od njih divjote osdraviti. Med te ſorte ljudi ſe morajo, sunej veliko drugih, ſhteti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vso nevoljo, ves stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi |