Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 13 →

hram hranilnica hraniti hranjen hrast hrbet hrbtanec hren hrepeneti hrib hribec hrom hrup hrustanec Hrušica hruška Hrvaška hrvaški Hrvaško hrvaško-slavonski Hrvat Hubert hud hudič hudičev hudo hudobec hudoben hudobija hudobnež hudobnica hudobno hudodelec hudodelka hudojezičnik hujšati Hun hura_klic huš hvala hvaleč hvalen hvalevreden hvaležen hvaležno hvaležnost hvaliti hvaljen

i: iberčen ideal idr. Idrija idrijski igla iglica igličast iglin Ignacij igra igrača igrališče igrati ihteč ikrav Ilirec Ilirija ilirski Ilirsko ilovica ilovina ilovnat ilum imajoč ime imeniten imenitno imenitnost imenovalnik imenovalniški imenovan imenovati imeti imeti_li imetje impossibile in indigast indij Indija indijančev Indijanec Indijanka indijanski indijansko Indijec indijski indocilité indoslovanski infuzorij ingver Inn inoslovanski insensatum insipida inspice instet inšpektor interes Inverness ipsa ipse ipsi ipsium ipso ipsum iracionalen irati irbščina irčev irh irhar irharjev irharski iridij Irsko isaj. iskalka iskati iskra iskrica israel ist iste Ister isti isto istoveten Istra Istrijansko istum Iščica Iškarijot Italija Italijan italijanski italijanščina itd. iti itrij iz iza. izabitar Izaija izaijev Izak izakov izba izbira izbirati izbodrati izboljšanje izboljšati izboljšava izboljšek izboljševati izbran izbrati izbrisati izcepetati izdajalec izdajalski izdajanje izdajatelj izdajati izdan izdaten izdati izdehniti izdelan izdelanje izdelati izdelek izdelovalec izdelovanje izdelovati izdihavanje izdihljaj izdihniti izdihovati izdivjati izdreti izenačiti izganjati izginiti izginjati izgnati izgnojiti izgoreti izgotovljenje

▶ hram samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hram

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel
Zlata Vas (1848):	je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta
Tine in Jerica (1852):	Jerica, pa precej lahko pomagam. Prec se je podala v hram po moke, mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drugega magazina pri sv. Barbari; ako bi se, bil ta hram, poln smodnika, vnel, pravijo, da bi bilo pol mesta v
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor

hrama

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa božji grob v splošnim pomenu besedeSred tega svetiga hrama molí iz skalnatih tleh riivnovoglata pečina (skalovina), ktera je h
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	deklo in hlapca! ” Gospodje gréjo ž njim. Hlapec pride iz hrama, dekla iz hleva, žena prinese otroke iz spavnice, in vsi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Prostorni hram se odpre tukaj Tonetovim očem. Sredi hrama je stala miza, krog nje stoli in ob steni čedna

hrame

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí
Blagomir puščavnik (1853):	je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v

hrami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	masla najde? Ali morebiti smetena, ki je večidel prestára? Ali hrami, kjer se mleko hrani? Ali latvice? Ali medénje? Jez miſlim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in

hramih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žita v hramih (magazinih), se zamore zatega voljo tukej skorej bolj po ceni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko lani. Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas kdo naključil; slišati
Zlata Vas (1848):	kletja in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina so le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini vrè in

hramov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vsakdo vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem
Kemija (1869):	funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih

hramu

hrami
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko

hramu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako le naredi: Kader je mleko kakih 12 ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko
Zlata Vas (1848):	nikakor mléka prinesti. Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir
Zlata Vas (1850):	ko je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak
Zlata Vas (1850):	marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest dali. Sicer se je veliko časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške

▶ hranilnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hranilnica

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga
Zlata Vas (1848):	če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so

hranilnice

hranilnize

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſladkoritnika ne igravza med uzhenzi viditi. Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojo ſkuſhnjo v „Novizah” osnaniti. Janes Kerzh, shagmojſter na Reki. Hranilnize Şhoſhtanjſkih uzhenzov. Shé po otroku, ki sazhne denar ſposnavati, vémo

hranilnici

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	goved preganjali iz kraja v kraj. — Za kasirja pri ljubl, hranilnici (Sparkasse) je bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	odstotkov od svojega kapitala? Da Matica nalaga svoj kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	26. dne tega meseca ogledovala. — (Pri novi volitvi v tukajšnji hranilnici) so bili izvoljeni: gosp. Vinc. Seunig za predsednika, gosp. Aleks

hranilnico

hranilnico
Zlata Vas (1848): drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel v hranilnico.

hranilnizo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hranilnizo napraviti in uzhenzam prav vshivo pred ozhi poſtavim potrebſhino varzhnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdaj otrokam in ſtariſhém veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi sberati

▶ hraniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrani

Sacrum promptuarium (1695):	pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam
Ta male katechismus (1768):	bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Kuharske Bukve (1799):	vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor
Kuharske Bukve (1799):	merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bilo nikoli na svetu. Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati
Zoologija (1875):	in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi
Zoologija (1875):	drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a

hranuje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno

hranijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le
Zoologija (1875):	obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki
Zoologija (1875):	dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. ) Hranijo* se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so
Zoologija (1875):	v gnezdu pitati, imenujemo jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko

hranil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sakaj je Jesuſ Judatu to rekel. Ker je Juda denárje hranil, ſo nekteri menili, de Jesuſ kaj potrebniga k' prasniku kupiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do sadnjiga hranil. “ Sdaj ſe ta zhudesh rasglaſi. Vſe nad njim oſtermí. ˛Sposnali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bom ſtorila, De miſh, podgana ti ne ſné, Karkol' boſh hranil ſam sa ſé, Jih 's hramov bom trebila. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hranil, ti shida vtegne ſtrohneti in tvoje délo je saſtonj. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga

hranila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko mosh domu pride, mu
Divica Orleanska (1848):	bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej

hranili

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Se na ſpodobi de bi mi tiſte v' zerkouno skrinio hranili, sakai tu je te krivy plazhilu. O koku ſveti! kai
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kristijanom bilo sveto in nad vse drago tisto, kar so hranili v takih posodicah, pa da bi dali rajši vse, kar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bogato okinčano povijalo; vse to pa še doma priperli in hranili v mali skrinjici s pokrovcem. Vse to je bilo znano
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	bili povoljni za natančen poskus, ker so se bili slabo hranili. Radi tega je bil tudi vspeh zaraščanja pri onih petih

hranita
Lohengrin (1898): glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja
hranite
Sacrum promptuarium (1695): shene aku hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem

hraniti

Kuharske Bukve (1799):	snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda
Kemija (1869):	Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH

▶ hranjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hranjena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila

hranjene

hranene

Kuharske Bukve (1799):	233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. 234. Kútine v' zukri hranene. 235. Maręlze hraniti v' zukri. 236. Kútine sa polęti hraniti
Kuharske Bukve (1799):	rędek poſtal, snaſh ſpęt enkrat vkuhati. 234. Kútine v' zukri hrànene. Olupi inu ſkarhlaj kútine na zheterti, ſkuhaj na vodi, ohladi
Kuharske Bukve (1799):	na plohe kamen, de jeh doli tiſhí. Kader ozheſh tę hránene kútine potrębovat, jeh perſtavi s' zukram inu vinam v' pokriti

hranjene

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnje hranjene. Vzemi osem funtov lepih višenj in odreži reclje na pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njim zavri in potem v steklenice deni. Češnje in višnje hranjene. Vzemi dva funta višenj in štiri funte češenj, poberi peške
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kamnitne verče in se bodo dolgo ohranile. Višnje v medu hranjene.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	per mizi ostane, ne smeš nazaj v sodčik djati. Jagode hranjene, drugači. Vzemi toliko zlo drobno stolčeniga cukra, kolikor jagode tehtajo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en funt jagod; kuhaj jih, dokler vkuhanje ne postanejo. Jagode hranjene, drugači. Vzemi jagode, ki so sicer zrele, pa še precej

▶ hrast samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrast

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	27. Hrast. Nekdaj v starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in
Gozdovnik (1898):	pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča

hraſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar.

hrasta

Blagomir puščavnik (1853):	in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega
Gozdovnik (1898):	Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da

hraſta
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki je

hraste

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! ) Naj viharja moč razsaja, Hraste* cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva
Spisi Krištofa Šmida (1883):	neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v

hrastih

Botanika (1875):	goba ali trod (Polyporus fomentarius) raste po bukvah in po hrastih; iz nje se z večkratnim tolčenjem, namakanjem v vodo in
Gozdovnik (1898):	je dolgo, da je bil povse brez skrbi. Pri nekih hrastih se ustavi, priveže konja, leže na zemljo, odpočit si od

hrastom

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod pečine. Voda je bila
Botanika (1875):	podobo. (Primérjaj smreko in jelko z borom, lahko topol s hrastom, brezo z bukvo, z javorjem, itd.).

hraſtam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe

hrastov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov

hrastu

hrastu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne vém. “

hraſti

Fabule ino pesmi (1836):	tvojem dóli. Ah, prid’te hitro ſóſedi, Tá k’ vaſhem hraſti ſkozh’te; Rasjozh’te ſe k’ sahvalnoſti, No s’ ſusami
Fabule ino pesmi (1836):	ne sabi. ˛Smert sdaj njena bo. ˛Sedézh na viſ’kem hraſti ’S verha ſe ſpuſtí, Zhemérno s’ klunom hlaſti, Jesa v
Fabule ino pesmi (1836):	21. Hraſt ali gnuſna nesahvalnoſt. Pri enem vel’kem hraſti, Ker lepi ſad rodí, Praſhízhek vé ſe paſti, No dobro
Fabule ino pesmi (1836):	prebíti: O pojd’mo! je vſeh eden guzh, Tá k’ hraſti ſe hladíti. Pod toboj v’ ſenzi vſi v’ okrog Dol

▶ hrbet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrbet

herbet

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji
Stric Tomaž (1853):	tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz
Maria Stuart (1861):	se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja

herbt

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa srednji zajic v treh četertinah ure pečen. Pečeni sernov herbt. Se ravno tako perpravi, samo, de je treba zavoljo njegove
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova župa z ocverto žemljo. Meso s kukmakovo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s kukmakovo polivko. Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni svinjski herbt. Solata. 95. Jeterni cmoki. Meso z gorčice. Kislo zelje s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnjev ohrovt s kostanjem. Pečeni jagnjičev herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata

hrbet

Mineralogija in geognozija (1871):	rogovec; 33. Höhle, špilja. Höhlenbar, jamski medved. Hrapav gl. grapav. Hrbet, Felsrücken. Hrošči, Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer
Zoologija (1875):	da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah
Zoologija (1875):	globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga, jeguljasta
Revček Andrejček (1891):	za drugega — škoda — da ne smeta skupaj. (Zadene koš na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj srečna postala
Gozdovnik (1898):	Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego

hrbta

herbta

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſprednimu truplu, to drugu pak od nedra al konza tiga herbtá, glih na sdol; kjer tedej te dva leſsa, en glih
Kuharske Bukve (1799):	herbtam, de riba na trebuhi leshí; preręshi jo po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo
Kuharske Bukve (1799):	na to visho persdignj vilze, s' nosham pa od sgor herbta doli pertiſkaj, ſe bo herbet rad po ſklepih lomil, inu
Kuharske Bukve (1799):	pa ſpezhi ſam na ſebi. Tako tudi od jágnizhov. Is herbta ſe ſturę karmena-
Kuharske Bukve (1799):	platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta v' preſizhha, inu odręshi: 1) Sadno inu prędno nogo sa
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo s' shlizo. 4) Odręshi rębra na obęh ſtraneh od herbta, vsami herbet ven s' rępam vred, rasdeni heroet na koſze

hrbta
Viljem Tell (1862): ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku.

hrbtih
- hrbteh
  Gozdovnik (1898): so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te

hrbtom

herbtam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	do njega; marſikdo ſe drugim v' obras perlisuje, ino sa herbtam jim ſhkódovati shelí; marſikdo ſe nedolshniga dela, ſkrivèj pa gerde
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajzerjev ; nekoliko poslazhêne in s noshnizami 20 krajzerjev, s uſnjatim herbtam 24 krajzerjev, vſe uſnjate 30 krajzerjev; in s slatim obréskam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki

herbtom
Robinson mlajši (1849): Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec

hrbtom

Deborah (1883):	Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna
Tiun - Lin (1891):	baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem

hrbtu

herbti
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za

herbtu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice
Zlata Vas (1848):	v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na
Zlata Vas (1850):	taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi. On je namreč
Oče naš (1854):	roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z velikim trudom in terpljenjem tje stovorili, ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno

hrbtu

Zoologija (1875):	na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z
Ferdinand (1884):	samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim
Oče naš (1885):	roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v
Revček Andrejček (1891):	hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda več, nego
Gozdovnik (1898):	rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki

▶ hrbtanec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrbet; [sskj]

hrbtanca

herbtanca

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	košice iz nje, vunder se pa mora rep in glava herbtanca deržati in koža cela ostati. Zdej košice iz mesa poberi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Feigbeulen.) Podkožni ogerci se narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravniki zoper to bolezin poskušali. Med temi tudi žganje poleg herbtanca z razbeljenim železom. Vendar še niso nobenega živinčeta ozdravili. Torej

herbtanza

Kuharske Bukve (1799):	inu ga radeni v' ſklędo. Dalaj odręshi na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu
Kuharske Bukve (1799):	inu ſpęt s' vilzami poperjęmal s' enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi
Kuharske Bukve (1799):	na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo na dva kraja od herbtanza, potle ga odlozhi od glave, ga van usdigni s' vilzami
Kuharske Bukve (1799):	po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh krajih herbtanza, odlozhi meſo na dva kraja od herbtanza, potle ga odlozhi

hrbtanca
Zoologija (1875): sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v

hrbtancu

hrbtanci

Zoologija (1875):	Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v
Zoologija (1875):	namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko

▶ hren samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hren

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobriga jesiha, dobro pocukraj in vli nanj dobriga olja. Krompirjev hren. Kuhani in drobno nastergani krompir zmešaj z oljem, poli s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na okroglo zvitiga drobnjaka vanje ter ga malo pocukraj. Zelen hren.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi soli in cukra in daj tako na mizo. Drobnjakov hren. Zmečkaj rumenjake od štirih terdo kuhanih jajc, dobro jih zmešaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj lepo očišeno hrenovo korenino in jo z jesiham
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ktera se pa, ko malo postoji, zopet odcedi. Gorak žemljev hren. V pol maselca goveje župe deni pol na perjiče zrezane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Preden v skledo deneš, dobro vmešaj eno žlico hrena. Česnov hren. Kuhaj eno žemljo na tanko perjiče zrezano in dva stroka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukram napravi in perli malo dobriga olja. De ne bo hren prehud, ga z vrelo župo poli, ktera se pa, ko

hrin
Kuharske Bukve (1799): Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu

hrena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žverkati ne da; potem jo z dvema žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj lepo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Perdeni potlej eno žlico smetene in pol žlice drobno nasterganiga hrena in pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel žemljev
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Preden v skledo deneš, dobro vmešaj eno žlico hrena. Česnov hren. Kuhaj eno žemljo na tanko perjiče zrezano in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih drobtin, poli s tremi žlicami vrele župe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	encianovih korenin, 8 lotov koprovega semena, 1/2 libre drobno naribanega hrena. Tem primešaj toliko medu, da močic dobiš, in dajaj tega

hrina

Kuharske Bukve (1799):	kosi prekuha. Kader je mehka, ſe notri perdęne drobno ribaniga hrina, en kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta, inu
Kuharske Bukve (1799):	popiſaniga rakoviga putra v' koso na sherjavzo, notri déni naſterganiga hrina, enmalo ſolí, dvę shlize bęle moke, nekaj ſmętane, puſti
Kuharske Bukve (1799):	ſe tebi sdí. Potle perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz, inu lemon lupka. Kader je riba

hrenom

hrenam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in jesihovim hrenam. Kislo zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	suhim jezikam. Sirovo kuhanje. 59. Jeterni cmočki. Meso s česnovim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. Perutninna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Prepečenčni rezanci. 75. Kruhova župa z jajci. Meso z žemljevim hrenam. Ohrovt s srovim maslam. Pošteta z golobi. 76. Perutninna drobnjava

hrenu

hrini

Kuharske Bukve (1799):	polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s' ſhuko nadevan.
Kuharske Bukve (1799):	vſo polivko zhes kapuna v' ſklędo vlì. 38. Raza v' hrini. Razo deni v' ſrovo maſlo v' eno koso na sherjavzi
Kuharske Bukve (1799):	pomashe, de ni ſuha inu ſe nesashgè. 149. Shuka v' hrini. Shuko ſkuhaj, de bo viſhnova; polivko hrinovo sazhni dęlati, kader

▶ hrepeneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrepene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali
hrepenel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega

hrepenela

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponishna je bila. Marija ji je bilo imé. Vſa je hrepenéla po Odreſhenikovim prihodu is nebeſ. Ravno je premiſhljevala veliko svelizhanje
Genovefa (1841):	je ſladko mémo poſtopanja. ” Vezhkrat je po kakih lépih bukvah hrepenéla. „Marſiktéro uro — je rekla — bi lépo in polno poduzhènja iméla
Genovefa (1841):	je le kaka ſléd divjih sverín snala: je prav ſerzhno hrepenéla sopet oblízhje ſvôjih ilarſhev, ſvôjiga moshá ali le kakiga zhlovéka
Maria Stuart (1861):	vražja se ne sme ozreti Kraljici v neoskrunjeno obličje, Ker hrepenela je po njeni kervi. Kdor dobro hoče svoji knežinji, Z
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Boga, poznala je svoje dolžnosti in hrepenela je domú. Pripognila se je čez moža, ki je še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nek vódi, káko prazno domišljevanje? ” praša Fulvij. „Da sem jaz hrepenela po Nežinem premoženji, ali da mi je njena grozovita smert
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bistroumna sistema — saj jej je umerl učenik, po kterem je hrepenela. Ko se je razšla množica pred palačo, poslovila se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	splavalo veselje, po katerem je, kakor „Laib. Ztg. ” navdušeno piše, hrepenela „die zahlreiche jüngere Damenwelt, welche durch den Reiz ihrer Erscheinung

hrepeneli

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo
Izidor, pobožni kmet (1887):	Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal

hrepenelo

Viljem Tell (1862):	bi mirno bilo mi srcé, V dežele tuje ne bi hrepenelo — Zavetje skale, ki okrog štrlé, Bi nama bile srečno in
Viljem Tell (1862):	želel sem na tuje, ker Srcé mi je za vami hrepenelo, Na slavnej poti sem le vas iskal, Pohlep po slavi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v hrano divjim zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	grofu zdravje povrača, sklenila je domov verniti se, kamor je hrepenelo nje materno sercé. Tudi grof je bil s tem zadovoljen
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	življenje posvetiti le izreji svojega sina, in njeno serce je hrepenelo po trenotku, ko se verne dragi soprog, da mu sè

hrepeneti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na

hrepeni

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bom gotovo dober otrok; in zato moje serce po Tebi hrepeni, ker bi bil rad dober otrok! Pridi, o Jezus, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri

hrepeny
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh

hrepenijo

hrepene
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): O da bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem življenju, ki se že na tem

hrepenijo

Štiri poslednje reči (1831):	v' peklu vedno shelijo konza ſvojiga terpljenja, in po njem hrepenijo. Pa kolikor bolj gledajo po konzu ſvojiga terpljenja, toliko bolj
Življenja srečen pot (1837):	moli sa mene! “ — Bog sanizhuje zheſtilakotne, ki po viſokih ſlushbah hrepenijo, rad pa ponishnim pomaga, kteri v' njegovo pomozh savupajo. ˛Sv.

hrepenim
Deborah (1883): svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko

hrepenimo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ona, „nima klijentov pa jih tudi ne iščemo, ker ne hrepenimo po časti in moči. “ „Ne zamerite! Hiša, kjer gospoduje taka
Občno vzgojeslovje (1887):	bori s predstavami, katere je pospeševala resničnost,— t.j. po domovini hrepenimo, a tujino mrzimo.

hrepeniš

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	zdaj vi? ! Kakó se vam godí? « »Kaj tako zdihuješ in hrepeniš po materi? « ga je Tirček spet poprašal in djal: »Dnovi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hrepeniš po smerti mučenikovi pa zapazil tudi ognjeno tvoje serce, in

▶ hrib samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrib

Sacrum promptuarium (1695):	sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Gorjance od Noviga mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec
Viljem Tell (1862):	Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni

hriba

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so

hribe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi

hribi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	milj dolga in čez miljo široka; zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko
Mineralogija in geognozija (1871):	Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem, kakor da bi se bile rastline

hribih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sternišnica na pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močán
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki

hribom

hribam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ledin ali rovtanja ) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam*, kaj ne? tudi veſte, de je pred malo létmi zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako: 1. Ako samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila

hribov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki
Stelja in gnoj (1875):	in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti
Stelja in gnoj (1875):	Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika pa bode javalne

hribu

Genovefa (1841):	rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v
Fizika (1869):	Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100°

▶ hribec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hribovec; [sskj]

hribca

Mlinar in njegova hči (1867):	sliši se, da težko sope). Kako me je ta mrvica hribca upehala kakor Šmarna gora. — Da, težka pot je (vreči potehtavši
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Vendar pot ni bila dolga; kmalu so dospeli na verh hribca, odkodar so se videle nizko doli sè snegom pokrite koče

hribcu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so se podali

hribec

hribez

Hrana evangeljskih naukov (1835):	k' pogrebu neſejo, ino njih mile ſolse njegoviga pokopa selen hribez pomákajo. — Otrozi ozheta ino mater she le prav ſposnajo, ino
Življenja srečen pot (1837):	posná, kako bi zhlovek rojſten kraj posabil! ˛Sleherni selen homez (hribez) naſ pomni veſelih mladih dni, vſaki ſtudenz (vrelz) nam pripoveduje

hribic
Kmetijske in rokodelske novice (1845): še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga

▶ hrom pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrome
- hrome
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam
- hromove
  Ferdinand (1884): otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi

hromi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi, mutaſti, obſédeni, méſizhni, mertudi. Ino vſe je osdravil, deſiravno ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jo v' tolovajſko luknjo ſpremenili! “ Tedaj perſtopijo bolniki, ſlepi ino hromi, k' njemu v' tempelj, ino vſe je osdravil. Ljudſtvo je

hromo

hromasto

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	visok prag pelješ, ali čez visoko bruno: ne prestopi z hromasto nogo, ampak jo le čez potegne. To tudi zapaziš, ako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Znamnja te hromote so: Kedar se konj prestopa, popisuje z hromasto nogo neki zvunajni krog, in jo manj visoko vzdiguje, kakor

▶ hrup samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrup

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in
Zlata Vas (1848):	potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod
Divica Orleanska (1848):	te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od ktere se je pa kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil

hrupa

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je zgodilo v kratkim času, brez ukaza, brez šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se
Valenštajn (1866):	K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva.

hrupom

hrupam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta

hrupu
- hrupi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s'

▶ hrustanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrustancem

hrustancam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški cmok. Pečen
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z

hrustanec

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vse svoje dni. Potler otrok rase neke leta, de se hrustanec malo vterdi, pa mu že nalagate take bremena na glavo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Skušajte ſamo pri detetu na glavici, kako je hrometanec ali hrustanec mehek; pritisknite, pa bo počilo, in otrok si jé siroče
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glavo, ko bi železno bučo imel. In desi je ravno hrustanec se vkostnil, je vender le res, de so možgani ravno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni hrustanec razje. Take nadkopitne vgnjide, ako se ne ozdravljajo umetno ali
Kemija (1869):	imenom »živalske tvari«: meso, kožo (usnje), dlako in lase, roge, hrustanec, zdriz iz kosti (Knochengallerte) in kri. V 100 funtih posušenega
Kemija (1869):	pletenina fosforovokislega apna. Če tedaj žarimo kosti na zraku, izgori hrustanec popolnoma, da nam naposled ostane sama bela apnena tvarina ali
Kemija (1869):	tvarin je mehka in se imenuje koščena zdriz (Knoehengallerte) ali hrustanec, druga je pa luknjičasta pletenina fosforovokislega apna. Če tedaj žarimo

▶ Hrušica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Hrušico
- Hrušico
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste
- Hruſhizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe

▶ hruška samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrušk

hrušek

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	večera. Jeseni pa so bila vsa drevesa polna rudečih jabelk. hrušek, češpelj in sliv.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pa v Ljubljani polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogrešali smo žalibog tega veselega pogleda. Sedaj cenimo

hrušk

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi

hruſhek

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſillit perzaitu ſejati, kir ne smersuje hitru. Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	obresati, inu resklati, koker per pevzainu tega drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek. Potem kar sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe koker
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	napreraſse, inu tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	oſhuſhna bres juga, toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode doſti, inu dober. Vinu

hruška

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	kr.), pozneje mu odjenja cena na 30 kop. ; — ena lepa hruška velja 10 — 15 kop. ; najslabejih jabelk velja eno 2 kop.
Fizika (1869):	tu od površja živega srebra v cevinem kraku, razširjenem kakor hruška.

hruške

hrushke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſhivine ne sunej paſti, ſo rade vſhive. Nar te bolſhi hrushke lupet, v' zukri ſkuhat, kader ſe ohladę, s' zukram poſtupati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Jeſen, ne po Simi gori paſsene biti. Şadje. Rata dobru, Hrushke, Zheshple obilnu. Hmęl. Kir ga nuzajo, ga je malu, pa

hruške

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le ob času
Sveti večer (1866):	drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se

hruſhke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmejo smeſhane ſejati, kjer jabelka navadno pol hitreji raſtejo kakor hruſhke, sato bi jih satopile in samorile. Peſhke in koſhize vſaziga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhkarjami poſtrishi in ſoshgi. Kmalo ko mras nehá, jabelka in hruſhke zepi s jabelzhnimi in hruſhkovimi zepizhi, dokler ne seIené in

hruško
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí

▶ Hrvaška samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Hrvaški
- Hrovaški
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in

▶ hrvaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrvaška
- hrovaška
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): spét novoskovana ;” drugi pa; „ta je pa že spét ena hrovaška. ” Če bojo pa Novice povedale, de je ta ali una
hrvaške
- horvaške
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v
hrvaškega
- horvaškiga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi
- hrvaškega
  Botanika (1875): Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski
- hrvatskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar je bilo predmet onega
hrvaškem
- horvaškem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem
- hrovaškim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na Grobničkim Polji, v Hrovaškim primorji, jih hrabri Hrovatje in drugi junaki tadajne Ilirje perčakajo
hrvaškemu
- horvaškemu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da

hrvaški

horvaški
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na prodaj, čeravno bi horvaški kmetje, ki imajo dosti živine, prav za prav, ako bi

hrovaſhki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Krajnju 22. Proſenza: Preſhizhi domazhi po 5 ½ krajzarjev funt. „ hrovaſhki po 6 krajzarjev funt. Şhpeh po 13 goldinarjev in 20
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Orel. Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev

hrvaški

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	turško kugo na meji naši, se v krajih na meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem

hrvaških
- hrovaških
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga

hrvaško

hrovaško

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perdêre derhal divjih Mongolov, pred njimi beží preganjani kralj v hrovaško primorje. Kér še tačas ni bilo cést v Primorje, se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je naj préd v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim

▶ Hrvaško samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Hrvaškega

Horvaškiga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kterih se tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je

Hrovaškiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de sme vsak gospodár 4 védra vina brez dacije iz Hrovaškiga perpeljati. Teško je vganiti, ktero vojsko ustno izročilo od Petra

Hrvatskega
Trtna uš (1881): K nam na Štajersko pritepla je se trtna uš iz Hrvatskega, kder imajo tik štajerske meje v okolici: »Kraj« več kakor

Hrvaškem

Hervatskem
Robinson mlajši (1849): narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti

Horvaškem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in žito, kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem

Horvaškim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja

Hrovaškim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z letémi zgodbami. — Tukaj je strašna vojska na svéti. Po Hrovaškim perdêre derhal divjih Mongolov, pred njimi beží preganjani kralj v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moč na Šajevim Polji; ropa in požiga po Vogerskim in Hrovaškim za kraljem Belam IV., kteri je naj préd v Zagreb
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je še dan današnji v Osilniški fari in na sosednim Hrovaškim več ljudí, ki se za Klepca pišejo. Kar Osilniško plêmstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa zavoljo zmage nad Turki Osilničanam in njih sosedam na Hrovaškim res kakošne posebne pravice (Privilegien) podeljene. Tode so Osilničanje premalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in moje misli od preganjaniga kralja. Kraljev Verh leží na Hrovaškim, ne zlo deleč od Osilnice. Je štučast in precej visok
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja

Hrovaſhkim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Krajnſkim, pa tudi imenitnejſhi na Şhtajerſkim, Koróſhkim, Goriſhkim, Tershaſhkim In Hrovaſhkim bodo v nji; tariſa ſhtempelnev in ſhe drusih potrébnih podúkov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	novih ſhtempeljnov na dan. „ 3 „ ſe je kmetijſka drushba na Hrovaſhkim sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt

Hrvaškem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	beseda” (čitavnica) na Dunaji ravno razpošilja pozive za pristop. — Na Hrvaškem je došel ukaz vsem županijam, naj pobirajo davek (porez); ker
Mineralogija in geognozija (1871):	maja 1868. l. je padlo v Slávetiću pri Jastrebarskem na Hrvaškem 10 kamnov na tla. Najteži je 2 funta 26 ½
Botanika (1875):	se sim prišteva po stoječih vodah na Lonjskem polju na Hrvaškem in drugod plavajoča rastlina rašec (Trapa natans), od ktere pridejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	momenta. ” Ko je po tem vvodu opisal praznovanje zmage na Hrvaškem in v Čehiji, je okončal dopis tako-le: „Slavjanski prazdnik toržestvovali

Hrvatskem

Rudninoslovje (1867):	v Albaniji, v Dalmaciji, na Tirolskem, v Galiciji i na Hrvatskem. Na Slovenskem se dobíva kaméno olje i kaména smola pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	novoslovensko poleg moždžani (kar utegne biti kje na Ogerskem ali Hrvatskem navadno) sploh znano: možgani. Edini Murko ima v slovenskem delu

Hrvaško

Horvaško
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gleda, da berž ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo

Hrvaško

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ministerski; vojaške zadeve so neki zvonec nosile v tem zboru. HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	še veče pomanjkanje čaka. Veliko ljudi hodi tukaj tudi na Hrvaško in celó na Ogersko zaslužka si iskat; eni pa doma

▶ hrvaško-slavonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

hrvaško-slavonske

hrovaško slavonske(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili

▶ Hrvat samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Hrvat

Valenštajn (1866):	Zatôrej pa vsak bi rad zanj živenije dal. Tretiji nastop. Hrvat prinese grivno (ovratno verižico). Za njim pride streléc. Prejšnja. Strélec
Valenštajn (1866):	njim pride streléc. Prejšnja. Strélec. Kde si to grivno ukradel, Hrvat? Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva
Valenštajn (1866):	od njé ceniti, Ali pa dam se kar zakláti, Kakor Hrvàt — i moram se zaničeváti. Oba lovca. Da, prvo skrbéti za
Valenštajn (1866):	tódi mi jo loterija; Lepote dovolj za vsako godišče imá. Hrvat (obrne grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i
Valenštajn (1866):	Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva samokrésa ti dam. Hrvat. Odlazi! Ti me varaš, ja znam. Strélec. Nu, višnjevo po

Hrvati

Horvati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v

Horvatje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse.

Hrvatje

Horvatje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Celja v Ljubljano izdelana, ne vozijo več ne Štajarci ne Horvatje k nam. Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi

Hrovatje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	˛Serbljani ſvoje „˛Srbſke Novine in Podunavko,'' kakor imajo naſhi ſoſedje Hrovatje shé od léta 1835 ſvoje Narodne novíne in Danizo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za njim. Na Grobničkim Polji, v Hrovaškim primorji, jih hrabri Hrovatje in drugi junaki tadajne Ilirje perčakajo, do dobriga nasekajo, ter
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo Krajnce. (Dalje sledi. ) (Dalje sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de so jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri vsim tem vojska na

Hrvatom

Valenštajn (1866):

Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto

Hrvatov
- Horvatov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): navadno kramo tukaj bila. — Še nekaj. Mnogo Bukaranov in druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker

▶ Hubert samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Hubert

Zerkviza na skali (1855):	rozhize, kakor ſo ga mati uzhili, in tako je tudi Hubert ſtoril, in molila ſta oba. Kar naenkrat pa je treſhilo
Zerkviza na skali (1855):	oboshaniga grofa in ſo ſhli ſvojo pot, novo ſrezho iſkat. Hubert je oſtal ſam na ſvojim ſtarim gradu, ker ſo tudi
Zerkviza na skali (1855):	kaj ſe mu je nakljuzhilo, de ſe je tako preménil ; Hubert je oſtal molzhezh in shaloſtin. Tako ſo mu pretekli meſzi
Zerkviza na skali (1855):	rudezhi ſvojo roko po nedolshnim otroku. Rekel pa je groſ Hubert, objemſhi otroka s obema rokama, v ſvojim obupu: „Ștoj, ſhe
Zerkviza na skali (1855):	Sgodilo ſe je pa, de je Hubert, ki ſe je v prejſhnih zhaſih sa ſilo brati in
Zerkviza na skali (1855):	zheſ devet gora in devetero morje! ” „Prokleti! ” je saſhkripal rudezhi. Hubert pa je dalje govoril; „Tudi mora ſosidana in dodelana ſtati
Zerkviza na skali (1855):	sato zhaſtili, de ſo ſi ſvoje moſhnje in shelodze polnili. Hubert jim je vſe saupal, ſebe in ſvoje premoshenje. V ſvojo
Zerkviza na skali (1855):	rekel: „Zhaſ je ſtekel, kaj ſi ſhe sheliſh? ” Odgovoril je Hubert: „Dovolji mi ſhe deſet in terjaj ſi plazhilo, kakorſhno koli
Zerkviza na skali (1855):	hripovim glaſam: „Deſet let tebi, Enajſto meni! ” Vſtraſhil ſe je Hubert tako, de je na kolena padel, in laſje ſo mu

Hubertom

Hubertam

Zerkviza na skali (1855):	je ſtal bledo rumeni v ſvoji rudezhi ſuknji reshaje pred Hubertam in je pel s hripovim glaſam: „Deſet let tebi, Enajſto
Zerkviza na skali (1855):	molila ſta oba. Kar naenkrat pa je treſhilo in pred Hubertam je ſtal rudezhi, bolj divji in hud kakor kadàj! S

Hubertu

Zerkviza na skali (1855):	ko je ſhel zhaſ h konzu, kteri je hudiga ſilil, Hubertu ſlushiti. Grof Hubert je pa ravno poſlednji dan deſetiga leta
Zerkviza na skali (1855):	ſi ga ſushnjiga ſtoriti. Kaj je moglo divjimu in uboshnimu Hubertu, kteri ſe je pekla menj bal, kakor ſiromaſhtva in dolgiga

▶ hud pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudpridevnik, splošni, nedoločeno

hud

Biblia (1584):	GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene
Pozhétki gramatike (1811):	petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je
Genovefa (1841):	mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imela, se je večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi
Oče naš (1885):	in kedar se zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno

hudapridevnik, splošni, nedoločeno

huda

Genovefa (1841):	premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala
Divica Orleanska (1848):	nisim, Dokler pomoč je bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga
Ferdinand (1884):	niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite
Revček Andrejček (1891):	No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža

hude
Kmetijske in rokodelske novice (1843): terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi
hvda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): poleita te † Krish ta Gospveda vtezi inv vdari ven ti hvda skvshenjava ta napelvvanja tah sovrashnikov vidiozhah al navidiozhah bodi tome

hudepridevnik, splošni, nedoločeno

hude

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó
Genovefa (1841):	imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši
Zlata Vas (1848):	božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91. listu priobčile, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis

hvda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): TA 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno vse hvda dvhove inv ta snotrenje shpenſte BENEDIKT AM † SHKRIPTAM † HTAM † RATIONA

hvde

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani

hudegapridevnik, splošni, nedoločeno

hudega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol
Mineralogija in geognozija (1871):	šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta in dež
Deborah (1883):	se otroci ž njim ne spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Kdo je ta gospod Flint, in kaj ti je storil hudega? “

hudiga

Sacrum promptuarium (1695):	Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nazaj priti; pa v serce me žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	se, in žal mi je zavolj vsiga, kar koli sim hudiga storil! K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se

hudempridevnik, splošni, nedoločeno

hudem

Valenštajn (1866):	Sem čula govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico
Ferdinand (1884):	do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni

hudim

Genovefa (1841):	Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	misleči, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj

hudimu
Branja, inu evangeliumi (1777): pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte

hudemupridevnik, splošni, nedoločeno

hudemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj

hudimu

Biblia (1584):	poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo

hudipridevnik, splošni, nedoločeno

hudej

Ferdinand (1884):	bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so
Ferdinand (1884):	in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi. Ti, dragi moj Peter, si prvi človek

hudi

Biblia (1584):	Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Naj nesamerijo. Baron. Kaj je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	goreče gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi
Zlata Vas (1850):	vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna

hudy

Biblia (1584):	Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr

hudihpridevnik, splošni, nedoločeno

hudah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti dobri Duh menei pokorn
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi frei bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi duhovi is

hudeh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	potreba, koker de se na lenobo podash. Utraglivoſt je uſſeh hudeh del mlaka, inu zhe bosh to lubil, bo tebi narbliſhnejshe
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 10. Poſtavi. Bratje! Nekar hudeh rezhy naposhellimo, koker ſo njeh uni (Judji) poſhellelli. Nekar malikuvavzi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodejo vſe ſorte, pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh vremęn. Shkodlive Shivadi. Jeſęn bode veliku mísh, aku poprej ni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodo to Lętu vſse ſorte, pa malukedej Jug; bo veliku hudeh vremen s' bliſkam inu tręſkam, katęri ſo ſkodlivi temu fruhtu

hudih

Genovefa (1841):	ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden
Divica Orleanska (1848):	me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in
Gozdovnik (1898):	časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe

hudimpridevnik, splošni, nedoločeno

hudim

Genovefa (1841):	ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te
Valenštajn (1866):	z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če

hvdiem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem hvdiem ta se-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta sveta deviza maria je rodiva ana sina siemenam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo

hudimipridevnik, splošni, nedoločeno
- hudimi
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in

hudopridevnik, splošni, nedoločeno

hudo

Sacrum promptuarium (1695):	biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi vodni in megleni
Gozdovnik (1898):	in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem

hudu

Biblia (1584):	sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga
Biblia (1584):	is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de
Biblia (1584):	resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako

hujšapridevnik, splošni, primernik

huja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da
huji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): toliko bolj škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí

hujši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	6) O začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1) Tak konj ni za nobeno rabo, in bolezin prihaja hujši, če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne

hujſhi
Pozhétki gramatike (1811): vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali

hujšepridevnik, splošni, primernik

hujshe
Ta male katechismus (1768): baklame pod pajstehame ſhgati; al ta mozhne Marternek boſhje kolkajn hujshe martre je on zhutil, tolkajn slajshe hvallo je on Xtusu

hujše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez

hujši
Stric Tomaž (1853): Kar za nas sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto

hujſhi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in

hushi

Sacrum promptuarium (1695):	pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua
Sacrum promptuarium (1695):	Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony neſture kar ſò dolshni, inu ſe ym

hujšegapridevnik, splošni, primernik

huiſhiga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gledali, koku bi en timu drugimu kei vezh teshkiga, inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eno volo bi mi tiſtu gor vseli? ali bi ſtu huiſhiga, inu shpotliviſhiga nasai na povedali? ali lilu s' tepeinam, inu

hujega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vratu in verzi ga od sebe, če ne — še kaj hujega se ti bo prigodilo! ” Milega glasu, da se je prijetno
Spisi Krištofa Šmida (1883):	stane denar, in Mara je tudi ubožala. Pa še nekaj hujega je imelo priti. Márin mož je preje služil pri Kerčánu

hujiga

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſhkripanja s' sobmi ne bode konez, pa ſhe le nar hujiga sazhétek, kedar ſodnika nar ſtraſhnejſhi ino sadni glaſ sagromí: „Poberite
Slate jabelka (1844):	ali krivizhniga rekel, ſe je le zhudila, de ji kej hujiga ne rezhe. — Rekla je tudi, de ko bi ji bil

hujshega

Ta male katechismus (1768):	ſashlu, svejtu uwejſhati, ſhvot kashtegati be blu mogozhe, ke b' hujshega nablu; hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh nadella. Rajmno ta perve Ozha teh ludy

hujšega
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): "No, no, to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem
hujšiga
Zlata Vas (1850): Pa bali so se, de bi se jim že kaj hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali

hujſhega

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ry! 11. Aku je lih premlad, * ſhelly terpeti rad * vezh hujſhega; * kok’ ſgudej no ſazhne * iskati, de najde * ſgublenega. 12. Bodi
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſashlu, * svejtu vweiſhati, * ſhvot kashtegati b’ blu mogozhe; ke be hujſhega na blu, * hudizh s’ kush’vanjam, * s’ fovsh perliſ’vanjam

hujſhiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil tedaj, kakor ſhe

hujšipridevnik, splošni, primernik

huiſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): na ti preliti krivy naſhiga Chriſtuſa. Mi, mi ſmo doſtikrat huiſhi bly, koker Judesh. Kadet je ſveti Franciſcus Borgias, katiri je
hujshe
Ta male katechismus (1768): te domazhe skerby nima, ta je viro ſatajil, inu je hujshe koker en navirnek. Teh starshov dolſhnust je svoje otroke v'

hujši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce

hujſhi

Biblia (1584):	tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih duhov, katęri ſo hujſhi, kakòr on ſam, inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi
Pozhétki gramatike (1811):	ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat

hujšihpridevnik, splošni, primernik

hujših
Divica Orleanska (1848): bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine

hujſhih

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſpodila. Pa vender ſvojih otrók s' negodno ojſtroſtjó ne narejaj hujſhih, ampak ſvari jih ino isredi po kerſhanſko. " (Prip. 29, 22.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	kratko. “ Kakor po beſedah Jesuſovih en nezhiſt duh ſhe ſedem hujſhih sa ſebó pervlezhe, tako ena pregreha drugi vrata odpira ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvojiga prebivaliſha, ſe vender hitro poverne, perpelja ſedem ſkuſhnjáv ſhe hujſhih od ſebe, ſe loti sopet zhloveſhkiga ſerza, v' katerim je
Življenja srečen pot (1837):	rasvajeni pa shiva neſrezha in ſram. Sa tega del ni hujſhih ſovrashnikov domazhe deshele, kakor ſo sanikarni ſtarejſhi in malo pridni

hujšopridevnik, splošni, primernik
- hushi
  Sacrum promptuarium (1695): fazonetel, na katerem je Socrates, kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal
najhujšapridevnik, splošni, presežnik
- narhujshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta je ta narhujshe smert teh namarneh; spametvej se moj Syn! dokler je she
- nar hujši(združena oblika)
  Divica Orleanska (1848): čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar

najhujšepridevnik, splošni, presežnik

najhuje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je, da bi

najhujše

Ferdinand (1884):	dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tri goldinarje, in še en goldinar nam bode ostal za najhujše potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode s tem

narhujshe

Ta male katechismus (1768):	na se uſel, je ſares ſa nashe pregrehe volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je on enu nadolſhnu Jagne bres madesha
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	britkega ta svejt ima, tu uſſe je leſtni lubeſni tu narhujshe strashilu. Ta lubeſn nave ſa to pravo pot, po katiri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt napolnen, inu

nar hujſhi(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó

najhujšegapridevnik, splošni, presežnik

najhujega

Ferdinand (1884):	Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega.
Oče naš (1885):	odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega. Tudi Ljudovik je prišel zdaj s svojimi stariši. On in

najhujšega
Oče naš (1854): po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir

naj hujſhiga(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda

narhujshiga
Branja, inu evangeliumi (1777): vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh
nar hujšega(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s

najhujšempridevnik, splošni, presežnik

najhujem

Fizika (1869):	kterih sicer niso nikakor mogli stopiti in zažgati, tudi v najhujem ognji ne. Hitrost toplotnih trakov je enaka hitrosti svetlobe, ktera
Kemija (1869):	platinska goba se najpred jako stiska, potem se razbeli v najhujem ognji; s tem se zgosti, da je sposobna za daljne
Oče naš (1885):	skušal rešiti svojo ženo in otroka, ktera ga sicer v najhujem boju nista zapustila.

narhujſhim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog

najhujšemupridevnik, splošni, presežnik
- nar hujšimu(združena oblika)
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva

najhujšipridevnik, splošni, presežnik

najhuji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je

najhujši

Zoologija (1875):	potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi.
Oče naš (1885):	in potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse

naj hujši(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): de so možgani ravno tam naj blizo , gde je teža naj hujši. Možgani so uzrok, bi rekel, naše pameti, vzemite komu
nar huiſhi(združena oblika)
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): stan Kar kul ima hud'ga ime, Med tem ta greh nar huiſhi je. 2. Poglavitnih grehu je sedem, s'Kadirih pride

nar hujši(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerb, kaj se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za vojaški
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel ne bo, če ga v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de že več let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat
Zlata Vas (1848):	in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so
Zlata Vas (1850):	in pri svojih prijatlih mnogoterih pričivanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so
Blagomir puščavnik (1853):	jih pravičnih sodnikov. Nar hujši ga je pa vest grizla, kakor razserdeni oroslan (lev
Blagomir puščavnik (1853):	kliče, bliže se sliši pok ognja in ropot lesa, V nar hujši zadregi je. Strašno tesno mu je
Stric Tomaž (1853):	ravno on; toda z božjo pomočjo in serčnim vojskovanjem se nar hujši premaga, kar on v vsih razmerah življenja zadostno spričuje

narhujſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje

nar hujſhi(združena oblika)

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en krei te nar vezhi hudobe, inu en preſtor te nar hujſhi pregrehe? O Judesh! aku bi ti biu po timu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſi bóte od ſtraha pobęjgnili, mene sapuſtili, inu kar je nar hujſhi, nad mano ſe poliujſhali. Poſluſhajte tedaj tó opominanje, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ktére shivinſke kuge ſe imajo po léti nar bolj bati ? Nar hujſhi shivinſka kuga, ki slaſti v vrózhim polétju rada shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar hujſhi ſtrup sa drevje, torej bodézhiga ternja okoli dreveſ navéshi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srediti, kot pol zhevlja ; taki plot je mozhan, kot sid; nar hujſhi mras mu vezh ne ſhkodje. Ako bi ne bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena

najhujšihpridevnik, splošni, presežnik

najhujših
Gozdovnik (1898): vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter
narhujſhih
Življenja srečen pot (1837): ſvetim piſmi od nja govorjeniga bilo. Tudi tebi bo v' nar hujſhih bridkoſtih beſeda boshja nebeſhka tolashba; sakaj ſlajſhi je ona

nar hujſhih(združena oblika)

Štiri poslednje reči (1831):	ne bo njim mogozhe. Rajſhi bi tiſti zhaſ oſtali v' nar hujſhih peklenſkih martrah, kakor bi ſhli k' ſodbi pravizhniga Boga
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſe zhlovek ne smoti, in ne sgreſhi; ona zhloveku v' nar hujſhih temah pregreſhniga ſvetá lepo ſveti, mu veſelje poſlajſha, ino
Slate jabelka (1844):	velik ſlushabnik boshji, mu je enkrat, ko je bil v’ nar hujſhih bolezhinah, rekel: Proſi Boga v’ preſvetim imenu Jesuſa, de

najhujšopridevnik, splošni, presežnik
- najhujšo
  Mlinar in njegova hči (1867): druzega ne mislim nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se

prehudpridevnik, splošni, nedoločeno

prehud

Kuharske Bukve (1799):	Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi

prehudapridevnik, splošni, nedoločeno
- prehuda
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pomagalo, če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil
prehudipridevnik, splošni, nedoločeno
- prehudi
  Biblia (1584): ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben

▶ hudič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudič

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati, da ima „hudič” še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji
Valenštajn (1866):	Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa
Revček Andrejček (1891):	Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je
Gozdovnik (1898):	očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga

hudizh

Biblia (1584):	Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr
Sacrum promptuarium (1695):	manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat. Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede
Sacrum promptuarium (1695):	inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku
Sacrum promptuarium (1695):	vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua
Branja, inu evangeliumi (1777):	beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega
Branja, inu evangeliumi (1777):	ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus
Branja, inu evangeliumi (1777):	tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An-
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak ſo Angeli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga

hudiča

Zlata Vas (1850):	namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak je spoznal, de je Ožbe! Ožbe se
Gozdovnik (1898):	Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico

hudizha

Biblia (1584):	priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye
Biblia (1584):	Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo
Ta male katechismus (1768):	ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha per
Branja, inu evangeliumi (1777):	boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu

hudiče

hudizhe

Biblia (1584):	biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo
Biblia (1584):	Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'
Biblia (1584):	te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu

hudičem
Valenštajn (1866): Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi
hudičema
Gozdovnik (1898): tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima

hudičev

hudičev
Deborah (1883): nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje

hudizheu

Biblia (1584):	djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu je djal
Biblia (1584):	pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak

hudizhov
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal
hudizhu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): ozhe Chriſtus sapuſtiti? ali nas ozhe v' ti podloshnoſti tih hudizhu puſtiti ? ali nas nozhe od pekla odreiſhit? kyr on moli

hudiči

hudizhi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſej vedó, de ne morem zhakat. Baron. (na ſtrani. ) Vſi hudizhi ! Matizh. (jo pęle pruti utizi, inu pravi tihu. ) Ga ſliſhiſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęra lę prevezh; rasſvitly, on vęruje sdaj kakor ti paklenſki Hudizhi, katęri tudi vęrujejo, inu ſe tręſsejo. Strah tiga Goſpoda pride

hudizhy
Sacrum promptuarium (1695): dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili

hvdizhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo ansidlaja shli so rekli mi sdei gremo poano Dvsho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta

hudičih
Gozdovnik (1898): nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem

hudiču

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa

hudizhu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nabo tebi nekol od shkode, inu aku se otshesh hudizhu v'bran poſtaviti, toku bosh v'viri to narvezhe pomuzh
Branja, inu evangeliumi (1777):	puſtite ſonze dolijiti zhes vaſs ſerd. Nadelejte hudizhu proſtora : katiri je kraduv, ta vezh nakradi; temuzh vezh dellej

▶ hudičev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudičeve

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Gospod! Smrtne nevarnosti, Nesrečne smrti, Peklenskega ognja, Vsega hudega, Oblasti hudičeve, Po svojem rojstvu, Po svojem križu in trpljenji, Po svoji
Gozdovnik (1898):	in izpridi ter ga proda pregrehi v oblast pa v hudičeve roke. Jaz se odrečem svojemu deležu. Vzemite si ga zá-se

hudičevega

hudičev
Kemija (1869): 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510.

hudičovega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se spozna, ako so voda pokusi. Še bolje je se hudičovega olja za pijačo poslužiti, ktera se iz poliča vode in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poslužiti, ktera se iz poliča vode in iz 1 kvintelca hudičovega olja naredi. Tri ali štirikrat na dan se mora v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	med veliko vode vlije. Če bi živina rada pila, se hudičovega olja med vodo dene toliko, da se voda malo okisa

hudizheviga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov hudizheviga olja naredi; 3 — 4 krat na dán ſe mora V
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora ſaj enkrat v dnevu med vodo sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam

hudičevem
Mineralogija in geognozija (1871): soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.

hudičevih

hudičevih
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha

hudizhovih

Hrana evangeljskih naukov (1835):	s' Jesuſovo kervjó drago odkuplene, sakaj ne sapuſtite hudobne derhali hudizhovih ſushnov, sakaj ſe ne povernete k' Jesuſu , ki vaſ vabi
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tudi ſposnali, kako ſtraſhna obſodba ſe tudi njim perpravlja, ako hudizhovih smot ne sapuſté, ino ſe k' meni ne obernejo. " — Vſe

hudičevo

Kemija (1869):	Verwandtschaft chem. , sorodnost. Verwesen, trohneti. Verwittern, prepereti. Vino, 501. Vitriolol, hudičevo olje, 375. Vlaknina lesna, Pflanzenfaser, Cellulose, 479. Vlaknovec, fibrin, 494.
Kemija (1869):	tinto, vijoličaste in črne barve, in tudi kadeča žveplena kislina (hudičevo olje) se izdeluje iz njega. Na vodi razproščeni železni vitrijol
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bolnikovi. ) 33. — Kot glavni pripomoček zoper vse skušnjave in zalezovanje hudičevo* služi klicanje presvetih
Gozdovnik (1898):	ker mi ne dostaja prenosil. Sicer pa ima to zlato hudičevo moč. Markos Areljanos, večina članov vaše odprave, sennor Diaz, nazadnje

hudizhevo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije

hudizhovo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	meni pomagal, ſvojim pa ſhkodval, dokler jes, kakor ſami vidite, hudizhovo kraljéſtvo rasdiram. Tudi med vami ſo moshjé, ki hudizha isganjajo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	sakaj: „Kateri obogatéti hozhejo, padejo v' ſkuſhnjavo ino v' sanko hudizhovo" (I. Tim. 6, 9.), — ampak le sa toliko premoshenja, de
Hrana evangeljskih naukov (1835):	odreſhenika ſvetá, ſo v' njega vérvali ino ſe dali kerſtiti. Hudizhovo kraljéſtvo neumnoſti ino hudobije je sginilo is med ljudi. — Kako
Življenja srečen pot (1837):	drugazh vbraniti nemore, popade na ogniſhi gorezhe poleno, ispodí ſlushavnizo hudizhovo, ро tem s' ogorkam na sid ſvet krish naredi, pred

▶ hudo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudoprislov, splošni, nedoločeno

hudo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli
Zlata Vas (1848):	ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z
Valenštajn (1866):	Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	moram jaz in ubogi otroci plačati, a ljubezen ne udari hudo. « Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s teboj
Oče naš (1885):	in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni
Izidor, pobožni kmet (1887):	težava mu je bila pa ta, da je bil že hudo v letih in ni mogel delati. Poleg tega je pa
Tiun - Lin (1891):	ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril Kitajcem, vedel sem saj, da imajo vender nekoliko strahú

hudu

Sacrum promptuarium (1695):	mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi
Sacrum promptuarium (1695):	prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi

hujeprislov, splošni, primernik

huiſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): navarſhine, inu obene ſhtraifinge per Bogu doushni. Inu kar ſhe huiſhi je; ſi puſtimo dobru biti, ſi vſe pervoſhimo, s' veſeliam

huje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo in da še clo zemlja je začela pešati. Ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino

huji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de

hujši
Stric Tomaž (1853): staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni
hujſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm

hujšeprislov, splošni, primernik

hujše

Stric Tomaž (1853):	varite se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi
Zeleni listi (1896):	perjem si posuta? Kje neki? Jaz ga ne vidim«. »Tem hujše, oče, če ga vi niti ne vidite«. »Pa pojdi noter

hujši
Roza Jelodvorska (1855): delo Roze globoko v serce seglo, ravno tako, in še hujši se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu
hujſhe
Biblia (1584): prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku ſe bo tudi letimu

najhujeprislov, splošni, presežnik

najhuje
Ferdinand (1884): vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran
naj huje(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje

nar hujše(združena oblika)

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):

nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da

▶ hudobec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobec

hudobez

Življenja srečen pot (1837):	bojí, ne ſpoſhtuje boshjih rezhí, ſvojo goſpoſko sanizhuje, je gotovi hudobez. Kdor s' takim potegne, ſvojo duſho predà. — Oh koljko salih
Življenja srečen pot (1837):	gotova reſniza bila, kar v' sapelívih bukvah natiſnenga bereſh. Kakor hudobez po ſveti ſvoje pomagavze imá, ki mu ljudi sapeljujejo, kar

▶ hudoben pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobenpridevnik, splošni, nedoločeno

hudoben

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno
Divica Orleanska (1848):	tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup proti meni obernil, in zato bom na
Blagomir puščavnik (1853):	dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je imel vendar miloserčno, dobro gospo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	snubil nek ptujec Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati

hudobn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de be poredn, inu hudobn gratal, inu tebe ſatu ſrahtujejo, ke Bogu ſveſtu sluſhesh. Ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli hudizh hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſelej na narbel gorezho viſho lubiti. 2. Kmalu bosh ſazhel hudobn poſtajati, moj Syn! zhe bo vezh per tebi ſamogl strah

hudobnapridevnik, splošni, nedoločeno

hudobna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſvoji ſtaroſti oveſeljena. Bog ne sapuſti poboshnih. 38. Helitova hudóbna ſinova ino Elkanov dóbri ſin. Israelzi ſo imeli tudi kraj
Genovefa (1841):	de ſva obá vmorjena. Oni miſlijo, de ſim naj bolj hudobna mati, ki ſe lé na semlji dobiti more. Ljudjé ſo
Stric Tomaž (1853):	ne recite mi, da sim nehvaležna; ne mislite, da sim hudobna. Čula sim vse, kar ste z gospodom govorili. Poskusila bom
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je nema, so se prestrašili, mislili so, da jo je hudobna mačeha spet začarala. Ko so pa videli njene roke, razumeli
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pečal. »Pojdite v svet in živite se sami! « reče jim hudobna kraljica. »Letite kot veliki tiči, ki nimajo glasú. « Ali tako
Deborah (1883):	Kaj hočeš tu? Deborah. Moj Bog, kaj sem storila! Lovre. Hudobna žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto
Pripovedke za mladino (1887):	Starka pa se je tako prijazno delala, ker to je hudobna čarovnica, ki otroke lovi, in postavila je hišico iz kruha
Pripovedke za mladino (1887):	hiti naravnost k Janezku, odpre hlev ter zakliče: „Rešena sva. hudobna čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor ptiček iz
Revček Andrejček (1891):	dobi. Andrejček. Jeklen joka? ! ? Ju-hu hu! Anže (zase). Oj ti hudobna muha ti! Lej ga, lej ga mrcino! Kdo bi si

hudobne
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta

hudobnepridevnik, splošni, nedoločeno

hudobne

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje
Pripovedke za mladino (1887):	iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh

hudobnegapridevnik, splošni, nedoločeno

hudobnega

Sveta grofinja Genofefa (1857):	Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K
Občno vzgojeslovje (1887):	zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega

hudobniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Tako je bilo tudi pri nemarnih sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre de

hudobnejšipridevnik, splošni, primernik
- hudobniſhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo
hudobnempridevnik, splošni, nedoločeno
- hudobnim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne
hudobnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- hudobnimu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril

hudobnipridevnik, splošni, nedoločeno

hudobni

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ſo tudi hudobni ljudjé, kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je
Genovefa (1841):	ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Pa jojmeni! še deset jih ni bilo. Vsi so bili hudobni, in vsi sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce
Sveta grofinja Genofefa (1857):	krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo

hudobnihpridevnik, splošni, nedoločeno

hudobneh

Ta male katechismus (1768):	ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle

hudobnih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti

hudobnimpridevnik, splošni, nedoločeno

hudobnem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	notshe nezh drugega od tebe imeti, koker de be tem hudobnem glih bil, katiri bodo tebe sami ſatu ſdajzi grajali. Ony
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nezh navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se

hudobnim
Genovefa (1841): ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka

hudobnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- hudobnimi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók

hudobnopridevnik, splošni, nedoločeno

hudobno

Sacrum promptuarium (1695):	pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de ſi lih nej slishal, kaj S. Paulus
Genovefa (1841):	vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi
Blagomir puščavnik (1853):	pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž njo zaročen, že
Maria Stuart (1861):	oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kraljeval čez celo deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela. To
Zeleni listi (1896):	je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj stori? Ko

najhudobnejšimipridevnik, splošni, presežnik

nai hvdobneishiemi(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):

shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv

▶ hudobija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobij
Genovefa (1841): ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj obſtáti morem

hudobija

hudobia

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſgodilu, katire Bogu naspruti stojy; ſakaj greh je ta narvezhe hudobia, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred Herodeshov, kęr ga hudobia sanizhuje:

hudobija

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se
Sveta grofinja Genofefa (1857):	kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj
Ferdinand (1884):	častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt
Ferdinand (1884):	pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel

hudobijah

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo.
Stric Tomaž (1853):	napolnilo, tako preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Lupo ni hotel spreviditi, da je le on po svojih hudobijah prišel v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	po naših grehih, in ne ravnaj z nami po naših hudobijah.

hudobijami

Štiri poslednje reči (1831):	nameſt de bi Boga hvalil in zhaſtil, ga s' gerdimi hudobijami in oſtudnimi pregrehami shali in drashi, ker boshje uſmiljenje ſe
Štiri poslednje reči (1831):	pred ojſtrim ſodnikam . Jesuſam, ker bo priſhla prednj s' grosnimi hudobijami in pregrehami obloshena, dobrih del pa vſa prasna. — ¸Sodnik ji
Štiri poslednje reči (1831):	pregreſhnimi navadami ſi vklenjen, pa ne ſposnaſh. S' kolikimi oſtudnimi hudobijami ſi svesan, pa ne vidiſh. Jetnik peklenſkiga ſovraſhnika ſi, pa
Štiri poslednje reči (1831):	neſrezhe! – ¸Stopiti moram sdaj, obloshen s' ſtraſhnimi pregrehami in gerdimi hudobijami v' prizho vſih ljudi pred ſodnika, de bo urshoh mojiga
Štiri poslednje reči (1831):	pred tiſtim, kteriga ſim v' shivljenji sanizhval, in ga s' hudobijami in pregrehami na novo martral in krishal. ¸Stopiti moram ravno
Štiri poslednje reči (1831):	bresnu hudobnim, kteri bodo v' grehih ſvet sapuſtili, in s' hudobijami oblosheni v' vezhnoſt priſhli; moramo sdaj pekel le od delezh
Štiri poslednje reči (1831):	pregrehe vganjaſh; varuj ſe, de ne pojdeſh s' takimi grosnimi hudobijami obloshen v' vezhnoſt, ker ſmert sna hitro tvojimu shivljenju konz

hudobije

hudobie

Ta male katechismus (1768):	se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat

hudobije

Zlata Vas (1848):	krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse.
Maria Stuart (1861):	more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi

hudobiji

hudobii

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	spustiti, ker svest sim si, de bodo nebesa čednosti zmago, hudobii pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	s težko ječo od 1 do 5 let; pri veliki hudobii ali nevarnosti pa tudi do 10 let. Če se nobena
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	s sebe spravil. Tako znajdene so še celó živali v hudobii!

hudobijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne pervóli tega, ino rezhe: „Kako bi mogel ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov

hudobio

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ga vezh vedit’, ne ſnati. Le idtr. 4. Ke premislem hudobio T’ga golufnega svejta: Videm jeſt povsod fovshio, Greh na
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	fovshio, S’ vsem, karkol je tvojega! Prezh s’ vso tvojo hudobio! Jeſt ’zhem lubit’ JEſusa; On je othl ſa me’ terpeti

▶ hudobnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobnež

hudobnesh

Štiri poslednje reči (1831):	miloſti s' ſvojo terdovratnoſtjo nevredniga ſtori. Sato pravi ſ. Piſmo: »Hudobnesh bo umerl preden ſe bodo njegovi dnevi ispolnili. Job. 25.
Štiri poslednje reči (1831):	Boga paſti. »Ako bo pravizhni komej svelizhan, kje ſe bo hudobnesh in greſhnik pokasal. « I. Petr. 4, 18. Sato bodo greſhniki
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Tako lehko je ſposnati boshje rezhi, ako le hozhemo; pa hudobnesh vſe isvelizhanſko kakor Herodesh v' pogublenje oberne. V. 7 — 8.
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſadu, prava svelizhanſka pokora pa na poboljſhanji shivlenja. „Naj sapusti hudobnesh ſvojo pot, ino krivizhni ſvoje miſli, naj ſe k' Goſpódu

hudobnež

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Stari hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal
Izidor, pobožni kmet (1887):	se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo

hudobneža

hudobnesha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride
Genovefa (1841):	ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla

hudobneža

Robinson mlajši (1849):	ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so mu povedali, in mu iz serca srečo vošili, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega hudobneža, ki mu je po njegovi uri segel in mu jo

hudobnika
Zlata Vas (1848): ki še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati

hudobnežev
- hudobneshev
  Genovefa (1841): sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je v rokah

hudobneži

hudobneshi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog

hudobneži

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Pobožni Noe je barko sto let vpričo vsih delal. Pa hudobneži niso na-nj marali. Kedar je bila barka dodelana, reče Bog
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino dvajset let, če se še utegnejo poboljšati. ” Med timi hudobneži je bil vender pravičen in pobožen mož, Noe. Njemu Bog

hudobnežu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Levi. Urno, kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno

▶ hudobnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobnico
- hudobnizo
  Genovefa (1841): volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi

▶ hudobno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudobno
- hudobno
  Tiun - Lin (1891): ako se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo) svojim služabnikom
- hudobnu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu

▶ hudodelec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudodelca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in hudodelca sme vsak Cernogorec in Berdanec brez razločka umoriti, ko zvé
Gozdovnik (1898):	imela storiti. »Bog te blagoslovi zdaj in vsikdar. Le kaznuj hudodelca,« dé pojemajoča mati. Besede so ji prihajale iz ust le

hudodelci

hudodelzi

Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' njegovim kraljeſtvi rojen, ino on ſe preſtraſhi, kakor vſi hudodelzi, kader saſliſhijo, de ſe godijo imenitne boshje rezhí. Uzheni piſmarje
Življenja srečen pot (1837):	ſvoje varje, poſebno jih v' velikih nevarſhinah vidno ohrani; pa hudodelzi naj ſe bojó, kér savolj hudobij vſmilenja Kriſtuſoviga vredni ne

hudodelec

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	predsednika jugoslovanske akademije. Špansko. — 30. dec. t. l. je neki hudodelec Gonzales strelil na kralja in kraljico, pa k sreči nikogar
Gozdovnik (1898):	manjkalo. Razbito balkonsko okno je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je

hudodeliz
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je

▶ hudodelka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hudodelka

hudodelniza

Genovefa (1841):	je bliso. Pa povéj jim, de njih Genovefa ni bila hudodélniza, de ſim bres krivíze umerla, de ſim jih ſhe v
Genovefa (1841):	terpljenja te bó Goſpod réſhil! Prizho ljudí ſi ſizer sdaj hudodélniza, pa tvoja nedolshnoſt ſe bode nekdaj vunder le lépſhi od
Genovefa (1841):	Sa malo zhaſa bódem pred ſôdnim ſtôlam bôshjim ſtala. Kakor hudodélniza ſim v ſmêrt obſojena. Pa Bog vé, de nekrivizhna umerjèm

▶ hudojezičnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

zloben jezik, opravljivec; Pleteršnik

hudojezičnik

hudojesizhnik

Hrana evangeljskih naukov (1835):	dobro na semlji. " (Pſ. 139, 12.) Na Angleſhkim je shivel hudojesizhnik, kterimu ſo bili pregreſhni mami nar vezhi veſelje. Na ſmertni
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino pogoſto ravno tajiſtiga sadene, ki jo isſtreli: ravno tako hudojesizhnik, ako vidi, de ſe poſluſhavzi od njega obernejo, ſam ſebe

hudojezičniki

hudojesizhniki

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſpomin ſe tudi doneſ bridke martre sakrivajo. — Glejte, tako délajo hudojesizhniki: oni lashejo, preklinjajo, in sadnizh ſe she pravizhniga s' rokami
Hrana evangeljskih naukov (1835):	le bo po ſmerti? „Ne motite ſe, pravi ſv. Pavl, hudojesizhniki ne bodo boshjiga kraljeſtva poſédli. (I. Kor. 6, 10.) Veliko

▶ hujšati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvariti; Pleteršnik

hujšali

hujſhali

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſodbe vaſhe greſhne koſti ſpreleti. Doſehmal ſte vezhidel eden drugiga hujſhali, sa naprej le eden drugiga bóljshajte ino na desno stran
Življenja srečen pot (1837):	vuzhili; ne pa po ſamim létali, Boga skalili ino ljudí hujſhali; kakor ſe pogoſto godí. Ko je she Jesuſ mozhen priraſtel

▶ Hun samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Hun

Viljem Tell (1862):	Staufaher (Konradu Hunu). Sedaj ste vi na vrsti. Govorite! Konrad Hun. Bil sem v Renfeldu na palatinatu Cesarskem, da potožim tam
Viljem Tell (1862):	Ulrik Rudenc, njegov bratranec. Kmetje iz Švica. Verner Staufaher, Konrad Hun, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Ulrik Kovač, Jošt Selják
Viljem Tell (1862):	čolna stopijo Staufaher, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Konrad Hun, Ulrik Kovač, Jošt Seljak in še trije drugi kmetje, vsi

Hunec
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v

Hune
- Hunce
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na

Huni

Hunci

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je

Hunom
- Huncom
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega moža. »Kako si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori
Hunov
- Huncev
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med

▶ hura klic medmet + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

hura klicem
- hurra-klicom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda

▶ huš medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

huš

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in

huſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Monk. Huſh — hiuſh — huſh — (gori inu doli hodi. ) Jih kaj sębe, Glashek? Glash. En
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de ſe veſs tręſem — niſim navajen po nozhi okoli krivoritit — Huſh, huſh! kaj sa en vęter od Kamenka doli piſhe ! — Tulp.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Monk. Huſh — hiuſh — huſh — (gori inu doli hodi. ) Jih kaj sębe, Glashek
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	drugi ſhentuje, preklina, Mizko, Mras, Lubęsen, ter v'pęſt piha huſh — huſh — inu ſem ter kje skazhe, koker de bi ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhentuje, preklina, Mizko, Mras, Lubęsen, ter v'pęſt piha huſh — huſh — inu ſem ter kje skazhe, koker de bi ga komarji
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe veſs tręſem — niſim navajen po nozhi okoli krivoritit — Huſh, huſh! kaj sa en vęter od Kamenka doli piſhe ! — Tulp. Sram

▶ hvala samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hvala

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala! Kar je bilo , saj da več ne bode! Vsliši nas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato hvala Bogu! da se tudi pri nas okoli in okoli sliši
Blagomir puščavnik (1853):	ljubi moji! dalje, to je preveč zame, preveč. Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega
Zeleni listi (1896):	in še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti
Gozdovnik (1898):	o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska

hvalla

Ta male katechismus (1768):	molimo' jih, Use tri glih. ſemla, 'nu nebu Tebe zhasty, Hvalla Teb' samemu vso zhes pusty. PESEM. Od S. Reshnega Telesa
Ta male katechismus (1768):	hvalla; tu drugu nashe ſvelizhanje; tu tretu nasha Bogu dolſhna pokorshena
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usajanje. XXXVIII. Poſt. Hvalla ſa prejete dobrute je tu nar pervu pourazhanje. XXXIX. Poſt

hvale

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta namen pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, ) — in slave ter hvale* vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	i. t. d. 2. Gospod M. Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na Krajnskem, kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje
Sveti večer (1866):	spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno

hvalle
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se

hvali

hvali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe

hvalli

Branja, inu evangeliumi (1777):	Bogu, inu ludęm lub, katiriga ſpomin je v'zhaſti, inu hvalli. On je njega v'zhaſty teh Svetnikov glih ſturuv , inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	poslanem k' mashtuvanju zhes te, katiri hudu dellajo , inu k'hvalli tem brumnem: sakaj toku je Boshja vola , de vi koker

hvalo

hualo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tanei te Duh srezhou taku donkeiga dovi. Jas tabei razham hualo noi sakvalo inu te sahvalem o Sveta Troiza Bueg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. MOLITVA. Oh ti moi nabeshzhi Ozha jas taba dam hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja gorei useu

hvallo

Ta male katechismus (1768):	V. Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji
Branja, inu evangeliumi (1777):	hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2.

hvalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi dobri. ) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo* In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kdor déla in blaga ne posna, in ſe le na hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te bom
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo vem. ” „Naj bi bili moj oče storili, kakor vi, še
Zlata Vas (1848):	in na svoje dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo tudi enkrat dobro plača, kakor
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	O Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nam vedno in povsod, Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod!

▶ hvaleč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hvaleč
- hvallejozh
  Branja, inu evangeliumi (1777): sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo

▶ hvalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hvalno
- hvalitveno
  Robinson mlajši (1849): ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo

▶ hvalevreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hvalevrednega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo

hvalevredno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5.

hvalleuredno
Ta male katechismus (1768): Kader sem bil enkrat v' enemu kraju leto lepo, inu hvalle uredno navado narajmal de so otrozi per miſi, po jedi

hvalle vrednu(združena oblika)

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):

zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je

▶ hvaležen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hvaležen

hvaleshen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi veliko ljudi ſtekati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe

hvaleshin

Slate jabelka (1844):	reſhli. Po tem je v’ revſbini, tode sadovoljno in Bogu hvaleshin shivel, in je v’ ſvetoſti umerl. »Zhe ti Bog veliko
Slate jabelka (1844):	popolnama poſtati; moraſh poſvarjenje dobrovoljno prejeti, in ne nevoljin, ampak hvaleshin biti, kadar te kdo savolj tvojih pregreſhkov poſvarí. — Te beſede

hvaleshn

Abecedika ali Plateltof (1789):	daj meni tvojo gnad, de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshn skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria.
Abecedika ali Plateltof (1789):	moji Stariſhi ſte mene vuzhili, de ſe morem pruti unim hvaleshn ſkasati, kateri nam kaj dobriga ſtore: inu jeſt ſe tudi

hvaležen

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vojak kakor mnih. Pa vender ne godernjam, in vesel in hvaležen vživam veselje svetá, kar ga nam Bog ponuja. Kakó pa
Stric Tomaž (1853):	nekdaj moja priserčna želja. Ves čas svojega življenja ti bom hvaležen! Ako sim enkrat dobro izurjen in izučen se mi ni
Najdenček (1860):	reklo „ali ne véš, v kaj te je Bog namenil? Hvaléžen hočeš
Najdenček (1860):	previdno ravnati in najdene dnarje prav dobro shraniti. Vesel in hvaléžen sim stisnil Mignona, kteri je dnarje našel, na serce, in
Čas je zlato (1864):	se kterikrat še z arabcem pečal, zato ti bom prav hvaležen! Na, Lenček! tukaj vzemi en križavec za svoj trud! « Bel
Valenštajn (1866):	O čem? Nikakor ne. Oktavij. Angel varuh Te je otel, hvaležen bodi mu, Nedolžnost tvojo rešil je propada. Maks. Ne vem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tako mislil”. Pavliha mu odgovori: „Zato vam bodi kdor hoče hvaležen, de kaj drugač poveste, kakor mislite; vaših misel neznam uganiti
Izidor, pobožni kmet (1887):	to zgodilo po božji volji, za kar moram Bogu le hvaležen biti. Vsako reč, ki mi pride iz njegove roke smatram
Revček Andrejček (1891):	Rustana do selskega pota. Pavel. Dà, oče! Jeklen. In prav hvaležen sem ti, da za našo hišo ne delaš le z

hvalleſhn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu po pravizi ſhelly, de se imash saj v' spoſnanju hvalleſhn skaſati. Ta nargershe rezh je skaſanje: te dobrutlivoſte naspoſnati, v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se pruti S. Joſhefu ſavle njega pruti obema skaſane sluſhbe hvalleſhn naskaſal. Katire namore enega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katiri tebi kaj dobrega sturę, se nimash ti nezh mejn hvalleſhn skaſati, ſakaj toku se bosh ti njeh lubeſnivu nagnenje ohranil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti ſa taiſte hvalleſhn skaſhesh. Tu namoresh ti tajiti, de imash uſſe od Boga

hvaležna

hvaleshna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji

hvaležna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsih šterih voglih na križ bolniga živinceta privezan. Mina. Prav hvaležna sim Jim za ta podúk, kér nam med vsimi bolezni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je za hrano sledne stvari Toljkajn se potila; Ktera stvar hvaležna j' ne bi Mira pervošila? S. Tolsti pust! tvoj trebuh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki
Valenštajn (1866):	za roko prime). O slušaj mene, ne verjemi prêveč Ljudem; hvaležna Trčkinim bodiva Za to udanost, al ne upajva Jim več
Ultra! (1867):	rdečo srajco tako ali tako — ampak mora jo. Zalka. Jako hvaležna bi vam bila, mila gospodična, ko bi ga vi k
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	golobček! Veliko sem se že od tebe naučila in prav hvaležna sem ti. ” Mati pa se zadej oglasi: „Še nekaj prav
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bode, povedati vam, da sem vaša dolžnica še ter vam hvaležna za vašo prijazno pomoč. « Prosila ga je potem, vzeti zlato
Oče naš (1885):	Kako veliko plačilo za majhno dobro delo! “ je rekla vsa hvaležna.
Revček Andrejček (1891):	nesreča. (Odide na desno. ) Franica. O Pavle, kako sem ti hvaležna! Domen (odide z Jeklenom). Pavel (gorko). Ljubezen ima le jedno

hvaležne

hvaleshne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dopade !” Mater je to nedolshno delo ſvoje pohlevne, pametne ino hvaleshne hzhére mozhno veſelilo. „Ljuba moja hzher, ſo rekli, tebi v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jes sa te zvetlize. One ſo meni sa majhno poſtreshbo hvaleshne, ino lepo zvetijo; kako bi vam jes ſhe vezh hvaleshna

hvaležnega

hvaležnega
Oče naš (1885): ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se

hvaležniga

Roza Jelodvorska (1855):	ker mu koristi, in če tudi celo misli, se tebi hvaležniga skazati; vender ne bo mogel svojiga sovraštva do mene zatreti
Roza Jelodvorska (1855):	nemila osoda preganjala, spodobi se tedaj, de se vam tudi hvaležniga skažem. Jakob! od zdaj za naprej ostanete, v mojim gradu

hvaležnem
- hvaleshnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe
- hvaležnim
  Oče naš (1885): zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že

hvaležni

hvaleshni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe

hvaležni

Zlata Vas (1848):	začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni. Delal je pa tako le: K svojim prijatlam je šel
Robinson mlajši (1849):	da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni

hvaležnih
Zeleni listi (1896): To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da

hvaležnim

Tine in Jerica (1852):	tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga
Roza Jelodvorska (1855):	ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost zahvali.

▶ hvaležno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hvaležno

hvaleshno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe
Genovefa (1841):	tako vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk

hvaleshnu

Branja, inu evangeliumi (1777):	nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov
Branja, inu evangeliumi (1777):	to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta

hvaležno
Zlata Vas (1848): vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno so mu večkrat tudi med tednam pri delu pomogali, brez

▶ hvaležnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hvaležnost

hvaleshnoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v

hvaležnost

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost
Roza Jelodvorska (1855):	staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga
Roza Jelodvorska (1855):	resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni

hvalleſhnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Koker nahvalleſhnoſt je le malukatirem ſverinam navadna, toku be imella hvalleſhnoſt uſſakemu pametnemu zhloveku od mladega perrojena biti. Nebesam, inu ſemli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Ta narlepshe zhaſt, inu pourazhilu bo tebi moj Syn! ta hvalleſhnoſt, ſakaj nezh namere tebi ſmankati, zhe se le is hvalleshnem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXXVIII. POSTAVA. Hvalleſhnoſt ſa prejete dobrute je tega narbulshega spoſnanja pourazhanje. 1 Enu

hvaležnosti

hvaleshnoſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim

hvaleshſti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je ena ſvinja

hvaležnosti

Oče naš (1854):	očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona še le pred kratkim
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so
Zeleni listi (1896):	so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh

hvaležnostjo

hvaleshnoſtjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza

hvaležnostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	3 ima pa še za ta namen pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819
Tine in Jerica (1852):	vsiga ubraniti. — Tako sta bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To močno serce k sercu priklepa
Gozdovnik (1898):	don Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za

▶ hvaliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hvali

huali

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isvelizhar Jesus Kriſtus ta moja nahvaleshna molitou bodi tabe kuelzhei huali noi h' zheſti srazhana inu gorei ofrana: jas tabei prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam

hvali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak
Roza Jelodvorska (1855):	okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	si tako naredil, kajti Kdor samga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet

hvall

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Zhe gredesh venkej po pojli, Dary boſhje vid’sh okoli, Hvall’ Boga mogozhnega: Ozheta tok’ dobrega. 16. Gle’j de se
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	doby Te lubeſne, oh! kok’ gory, Al ta nej tebe hvall’, zhaſty O JEſus! dokler dal s’mo ti. 37. Jeſt

hvalle
Ta male katechismus (1768): kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta

hvalijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili, ino hvalijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki jo grajajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27.

hvalio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	podajo. Katiri skus ſvojo saſtopnoſt druge sanizhujejo, ſebe prausetnu snaſhajo, hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory S. Paul
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' ozhy hvalio, sadi pa vſe tadle dajo, inu sanizhujejo. Takſhni ſo, koker

hvalljo

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zhaſty ke so ſhivlenje dali Sa Krayla. Svete itdr. 5. Hvall’jo njega Rodovi Iſraelſki: Tud’ vsi iſvoleni, ’nu Svetniki nebeshki
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	gor’ nad nam. 19. Nej tedej is svojo shtimo. Boga hvall’jo vse ſtvary! Kej posebn’ga pak mi ſt’rimo
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	17. Na vezhne zhase vsi leti, kolkerkol imajo mozhy, JEſusa hvall’jo, ’nu zhaſtę, Vender, kar vredn je, naſt’rę. 18.

hvalil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu
Roza Jelodvorska (1855):	le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba
Valenštajn (1866):	žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	glave so tam na vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na

hvallil

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti njeh zel lohka ſagovarjal, inu zhes tu she tudi hvallil. Ony bodo svojega sodnika imelli koker ti, al ſatu bosh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	he njega zhlovek ſavle teh stvary koker njeh stvar neka hvallil, inu stembel zhaſtil. En velik ſaller je, aku kedu mene

hvalila

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	moža in jim pokaže dar, ki ga je ravno prejel. Hvalila sta ga in mu srečo in blagoslov prosila za njegovo

hvallila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svoje veſſelle imella, inu sem s'zelèga serza njega velizhaſtvu hvallila, ter sem se mujala, de be se njemu na nobeno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu sem tudi ſa tu narmajnshe G. Boga is serza hvallila. Moje serze nisem jeſt nekol dergazhi tem stvaręm odperla,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pregreho te ſakrite niresnize. Koker sem jeſt tu dobru uſſellej hvallila, toku sem se temu hudemu uſſellej ſuperpoſtavlalla. Moj Syn! hodi

hvalili

hvalile
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je

hvalili

Branja, inu evangeliumi (1777):	premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame

hvalilo

Štiri poslednje reči (1831):	meni pomagala v' vezhnoſti. — Premiſhljeval ſim, koliko jesikov me je hvalilo, in zhaſtilo, ter koliko ljudi ſe je pred mano vklanjalo
Življenja srečen pot (1837):	dobro vuzhil ino polhteno sadershal. Vſe ga je ljubilo ino hvalilo, on je pa le veſ pohleven ino ponishen bil. Vedel

hvalim

Slate jabelka (1844):	lakot, ali mras, ali vrozhina, ali bolesin obteshí, vedno Boga hvalim. Naj bo vreme lepo ali gerdo, naj ſe mi kej
Slate jabelka (1844):	sgodí, vſe vsamem s’ veſeljem is boshjih rok, in Boga hvalim, ker vém, de nam Bog, ki je vezhna dobrota, nizh

hvalimo
- hvalimo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to
- hvallemo
  Ta male katechismus (1768): noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi
- hvallmo
  Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): krayliza, * imash vso oblaſt; * tebe mi zhaſt’mo, * tebe mi hvall’mo, * Boga gledat vekumej * nam MAria dej! * ti tvojo miloſt

hvališ

hvaliſh

Življenja srečen pot (1837):	bi ne bil prijél? Ako ſi pa prijél, kaj ſe hvaliſh, kakor bi ne bil prijél. “ Bog vſe pregrehe ſovrashi, nar
Slate jabelka (1844):	dajeta. — Glej, ravno tako tudi ti lahko zel dan Boga hvaliſh, zhe dobro opravljaſh vſe dela in opravila ſvojiga ſtanú. « — Tako
Slate jabelka (1844):	pa Bog vredin, ki je vſtaril tiſte rezhí, ki jih hvaliſh in ljubiſh! — Moja duſha! do sdaj ſi ſe veliko trudila

hvalit

hvallit

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſdravje ne boleſn M’ ſamore odvernit’, Vsellej ſtanovitnu ozhem Njega hvallit’, ’nu zhaſtit’ 7. Al’ v’ wogatſtvu, al’ v’ vwoshtvu Tu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	hvallem, koker sem dolſhan. 15. Kjer, ak te ’zhem vrednu hvallit, Poprej ’mam ja! pokuro ſt’rit; Men’ pak nad tem
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	bil, De sem o Bug! v’ tebe greshil: Nameſt tebe hvallit’, zhaſtit’ Se nisem bal te ſhallit’. 4. Groſa, ’nu ſtrah

hvalita
Kmetijske in rokodelske novice (1845): drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter

hvalite

Genovefa (1841):	bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite shivine — in hvalíte Bogá sa te dobrote. ” Doklej je Genovefa shivéla, ſe ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa malo imenitniga storite; vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde

hvallite

Ta male katechismus (1768):	Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi hvallite njega uſſi ludji; ſakaj zhes nas je poterjena njegova milost
Ta male katechismus (1768):	boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu. Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi hvallite njega uſſi ludji; ſakaj zhes nas

hvaliti

hualit
Sacrum promptuarium (1695): ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k'

hvalit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pa mi tebe, o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu sadoſti hvalit, inu hibit namoremo, dodeli nam gnadlivu, de bomo tebe popounima
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na morem. Sakai tu je vezh bilu enu hynausku, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te dve Sapovedi te Lubesni. 1. Naſmemo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit, al tudi napelati Shuntat , svet dati, ali nezh Govoriti, kir

hvaliti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj
Blagomir puščavnik (1853):	tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar na svetu jih živi. Kdor pa derzno stopil h
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega

hvalliti

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	lakoto , voisko Shtrafengo peklensko Pomagej (itdr.) 8. Sa te gnado hvalliti Oblub’mo te vsellej, Sa pomuzh te zhaſtiti Sdej, ’nu
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	zhaſtiti Boga edinega, Pershone tri hvaliti. Boga edinega, Pershone tri hvalliti. Svete svete, svete, svete zhes vse svete! Bug Ozha! Syn
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	sam. 2. Vsak’ dan smo dolſhni zhaſtiti Gospud Boga, njega hvalliti; Al v’ Nedello susebnu Zhaſtit ’ga je potrebnu. 3. Na
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Vſemi me’ k’ sebi v’ nebu; Tam gor’ ozhem tebe hvalliti: S’ tabo se vezhnu veselliti Le sam jEſus, le ſam

▶ hvaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hvaljen

hvalen
Branja, inu evangeliumi (1777): od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri

hvaljen

Stric Tomaž (1853):	v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona
Blagomir puščavnik (1853):	molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo

hvallen

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	mi ſt’rimo; K’ smo posebnu vezh dolſhni. 20. Zheshen, hvallen bodi Ozha Vezhne, in’ miloſtve Bug! K’ tir’ se ti
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	dal tvoj’ga Syna Reshit’ nas vezhneh nadlug. 21. Zheshen, hvallen tud’ Syn Boshji Bod’ is svetem Duham v’red, K
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ſgudej no ſazhne * iskati, de najde * ſgublenega. 12. Bodi JEſus hvallen ſa tak’shno lubeſn, ſa tu rojſtvu! dej’ ’ga nam

hvaljena

hvalena

Branja, inu evangeliumi (1777):	nezhemerna je lepota; Shena, katira ſe Goſpuda bojy, taiſta bo hvalena. Dajte nje od ſadú njenih rok: inu njene della imajo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	piazhe, katere shvot gręjejo. Tudi sterd bode v' tem Meſezi hvalena. V tem Meſzi snaſh she puſhati, kopati, inu ſkus Arznije

hvaljeni

hualani

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ei prosim jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti Boga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nia pegerenje: Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof jas taba prosim pomai ti prositi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vre doro sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosi sa-

hvaljeno

hvaleno

Življenja srečen pot (1837):	kakor njemu dopade, tako ſe vſe sgodí; naj bode vſelej hvaleno njega ſveto imé. Tako ſe Bog zhaſtí, tako bo tvoji
Življenja srečen pot (1837):	boſh ſvojiga ſlushavnika na semlji terpeti puſtil? Alj naj bo hvaleno tvoje ime: tvoja volja ſe isidi! “ — Kedar ſo priſhli poſledno
Življenja srečen pot (1837):	odkri ſe, pripogni deſno koleno, ino rezi: Bodi zheſheno ino hvaleno Jesuſa reſhnje Teló v' preſvetim sakramentu. Is ljubesni med nami

hvaljeno

Oče naš (1854):	altarja,“ odgovori Nacek in pripogne svoje koléna. „Visoko češeno in hvaljeno bodi zdaj in v véke! “ — „Tu v tem presvetim zakramentu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	je posojilo dala. I kje je potem za Ljubljano tako hvaljeno ugodno posojilo? Tudi to so izračunali naši gospodje; dokazali so

▶ iberčen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

prekomeren, odvečen; nemško-slovenski slovar

iberčne
- iberzhne
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu na ofart: dabi

▶ ideal samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ideal
- idejal
  Občno vzgojeslovje (1887): konec, kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja.
idealom
- idejalom
  Občno vzgojeslovje (1887): rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j.
idealu
- idejalu
  Občno vzgojeslovje (1887): tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče

▶ idr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

idr.

i. dr.(združena oblika)
Kemija (1869): magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja

idr.

Pozhétki gramatike (1811):	klezhánje. Action, djanje, distinction, raslózhenje, seduction, sapelánje, prédilection, prelubésen, prelublenje, idr. To opomnimo, de naj ſe mladenzhi varvajo pred sablódenjam na
Pozhétki gramatike (1811):	ſéda, idr. Per timu piſanje e ravnaj po latinſki piſmoſti (:abundantia, prudentia
Pozhétki gramatike (1811):	ance: abondance, obilnvſt, constance, ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina, dalja, idr. S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence
Pozhétki gramatike (1811):	ſtan, bitje, ſtanje, vgovor, pogój, pogódba, agitation, makatánje, discretion, raslózenoſt, idr. ſluxion, tók, otók, réflexion, odbianje, premiſIik, complexion, soſtávlenje, raſt, genuflexion
Pozhétki gramatike (1811):	lubiſh, vous m'estimez, me zhiſlaſh, vous m' instruisez, me vuzhiſh, idr.; in ne vous me aimez, itd. Te rezhejo in piſhejo
Pozhétki gramatike (1811):	piece, kóſ. Adresse, vurnoſt, narávnenje, blesse, rani, paresse, lenoba, toshlivoſt, idr. Beſede s' ice ino s' isse. Calice, zhaſha, pitnik, office
Pozhétki gramatike (1811):	sapopádenje, dimension, poméra, ſtega; convulsion, savianje, bodlaj, boshjaſt; ascension, gorihod, idr. Attention, pàsenje, condition, ſtan, bitje, ſtanje, vgovor, pogój, pogódba, agitation
Pozhétki gramatike (1811):	office, opravilo, artifice, vumétno ali snadno délo, precipice, prepad, ſtermiz, idr. Ecrevisse, ràk, réglisse, ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene

i dr.(združena oblika)
Kemija (1869): zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v

▶ Idrija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Idrija
Mineralogija in geognozija (1871): Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega
Idrije
Mineralogija in geognozija (1871): Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci

Idriji

Idrii

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in
Rudninoslovje (1867):	i na Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové
Rudninoslovje (1867):	v Plajbergu, v Rablji i na Obiru na Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja

Idriji
Mineralogija in geognozija (1871): so v obojih precej enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji), med druzimi tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je

▶ idrijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

idrijskega
- idriškega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska
idrijski
- iderſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rekli — kaj pa de ne ? Ali jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil

▶ igla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igla

Fizika (1869):	hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner
Fizika (1869):	konec imenuje južni pol (južna konica). Zavolj te lastnosti se igla magnetnica rabi kakor kompas od začetka 14. stoletja, ker se
Fizika (1869):	tanka, na obeh koncéh priostrena magnetna jeklena palička, tako imenovana igla magnetnica (Pod. 175.) tako postavi, da se dade vrtéti okrog
Fizika (1869):	Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel, 156. Magnetovec, Magnetstein, 156. Maische, zdrozgalica, žonta. Maksimum, maximum
Fizika (1869):	156. Magneteisenstein, magnetni železovec. Magneten, magnetisch. Magnetismus, magnetizem, 156. Magnetnadel, igla magnetnica. Magnetni pol, magnetna konica, Magnetpol, 155. Magnetnica igla, Magnetnadel

igle

Robinson mlajši (1849):	nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice
Ferdinand (1884):	primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal

jegle

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſlazhiſh — od jègle do jegle — Nęshka ! jeſt ne ſmęjm dalej miſlit! — tiho , nekej mi noter
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſlazhiſh — od jègle do jegle — Nęshka ! jeſt ne ſmęjm dalej miſlit! — tiho , nekej

igli

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali
Robinson mlajši (1849):	Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je

iglo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tedaj ni lahko v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s

▶ iglica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iglice
Fizika (1869): Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo

iglico

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sterpéti V klopčiča srédo se ne ozréti. Zabode v sredo iglico, Kar klopka konc prikaže se. — Ah kak se je razlégalo
Stric Tomaž (1853):	pozabila, dajte ji pri priložnosti, ako je kje dobite, tole iglico, ktero mi je enkrat na mojega godú dan darovala, s

jeglizo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe

▶ igličast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igličasta
- igličnata
  Mineralogija in geognozija (1871): Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še
igličasto
- igličnato
  Mineralogija in geognozija (1871): v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v

▶ iglin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

iglinemu
- jiglinim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze

▶ Ignacij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ignacij

Ignaci

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljačanam ni zameriti, če veliko mizarskih rečí iz Dunaja dobivajo! — Ignaci Selak iz Žirov je v razstavo poslal podobo nekiga mlina
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi bil le manjši cene; 100 gold. je veljak — Baron Ignaci Herbert iz Celovca je poslal iz svoje fabrike raznih sort
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je število krajnskih misijonarjev v ptujih daljnih krajih pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande

Ignacij

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	k s. Ignacju. (Patronu šolarjev. ) Ne perpusti mi, o sveti Ignacij kadaj samo zavoljo hvale ljudi kaj storiti, ali pa samo
Oče naš (1885):	„Kje pa je kraljestvo božje? “ jo vpraša Ignacij, „in kakošno zveličanje me čaka ondi? “ Mlinarica je hotela odgovoriti

Ignazi

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſame le te evangeljſke beſede, ki mu jih je ſv. Ignazi povedal: „Kaj pomaga zliloveku, naj ſi zel ſvet perdobi, na
Življenja srečen pot (1837):	ponishen ni, prah na veter noſi. “ ˛Sv. Gregor. 19. ˛Sv. Ignazi. Isgled, kaj branje ſvetih bukuv premòre. Rojen v' ſhpanſki desheli
Življenja srečen pot (1837):	1. „Kako oſtudna je meni semlja, kedar nebeſa pogledam! “ ˛Sv. Ignazi. 20. ˛Sv. Isidor. Poboshen kmetiſhki delavez. Ni ſtana tako ſtariga
Slate jabelka (1844):	kadar veliko dobizhka v’ ſvoji kupzhii ſtorí. « — Tako pravi ſ. Ignazi. Gotovo je, de ima vſak kriſtjan vſak dan nektere perloshnoſti
Slate jabelka (1844):	pravim zhaſu v’ teshavi. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Ambrosh. S. Ignazi Lojola je enkrat v’ barki na morji bil, kadar ſe
Slate jabelka (1844):	sa prav ſposna, kar mu vikſhi rezhe. « — Tako piſhe ſ. Ignazi Lojola. Vikſhi nekiga kloſhtra, ˛Silvan po imenu, je poſebno eniga
Slate jabelka (1844):	ſe po njegovim sgledu v’ tej lepi zhednoſti poterdovali. S. Ignazi je enkrat s’ ſvojim tovarſhem bliso ljudi mem ſhel, ki
Slate jabelka (1844):	saſramovanje, krivize in ſlabo govorjenje soper tebe. « — Tako pravi ſ. Ignazi. Od ſvete Katarine is Bolonje ſe bere, de kadar ji
Slate jabelka (1844):	in rezhí drugih ljudi ſo naſhe laſtne. « — Tako pravi ſ. Ignazi Lojola. Spominja vredin je nauk, ki ga je neki boshji

Ignacija

Ignazja

Življenja srečen pot (1837):	ljudém dopaſti, on ſlushavnik Kriſtuſov ni. Bog ſe pa mladiga Ignazja vſmili, ino mu k' njegovi ſrezhi zhaſno neſrezho poſhle. V'
Življenja srečen pot (1837):	kratek zhaſ délajo, ino naſ vſiga lepiga vuzhijo, kakor ſvetiga Ignazja. Kedar osdravi, veſ drugazhen shiví. Huda vojſka je v' njegovim
Življenja srečen pot (1837):	sa tem jih preproſi, ino veſél v' red (orden) ſvetiga Ignazja k' Jesuitam gre. — Potreba je ſinu poſluſhati, v' katér ſtan
Slate jabelka (1844):	priſhel, in ſo vikſhiga leté barke grosno proſili, de naj Ignazja v’ barko vsame, in ſo mu ga mozhno hvalili, in
Slate jabelka (1844):	barka; tretja je bila majhna, ſtara in ſlaba. Prijatli ſvetiga Ignazja ſo ſi mozhno persadevali, de bi bil v’ veneſhko barko
Slate jabelka (1844):	s’ ſprizhuvanjem ſvoje veſtí. « — Tako govori ſ. Vinzenz. Od ſvetiga Ignazja ſe bere, de je v’ tem poſebno lepe sglede ſvetu
Slate jabelka (1844):	ſpokornimi deli. « — Tako pravi ſ. Janes od Krisha. Od ſvetiga Ignazja ſe bere, de po vednim satiranji in premagovanji je bil
Slate jabelka (1844):	kerſhanſkiga duha sadobili. « — Tako pravi ſ. Filip Neri. Od ſvetiga Ignazja ſe bere, de kadar je bil bolan, ſi je v

Ignaciju

Ignazju

Življenja srečen pot (1837):	in tem nevarna, ki njo prevezh obrájtajo. Dolg zhaſ je Ignazju v' poſteli bilo; proſi torej, naj mu kakih poſvetnih kvant
Življenja srečen pot (1837):	vuzhil, ino sa nje ſkerbel. Veliko veſelje bilo je ſvetimu Ignazju ſvetlo nebó ino svesde pregledovati, in rad je sa to
Slate jabelka (1844):	v’ tem, kar ſe je ſ. Franziſhku Salesju in ſ. Ignazju pergodilo. S. Franziſhk, kadar je bil v’ Rimu, je prebival

▶ igra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igra

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko
Zlata Vas (1848):	svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra. “
Občno vzgojeslovje (1887):	tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku

ygra
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): k' Bogu: Kakú dolgu, o moj Bóg, bóm jeſt ena ygra, en offer mojga hudobniga nagnenja? Kaku dolgu ne bó moje

igrah

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ljubila svojo domovíno in je to očitno pokazala v slovenskih igrah v Ljubljanskim gledišu , ktere so zavoljo nje posebno dopadle. Nemila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lova in začel vpiti po drugem bolj kervavem mesarjenji, po igrah vborišču (amfiteatru). Ker se je bližal cesarjev rojstni dan, privolili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med té kristijane, in

igre

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobro vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob

jigre

Življenja srečen pot (1837):	ni s' njimi hudo delati hotel. On je na meſti jigre le dobre bukve bral ino ſvete peſmi popeval. — Koljko greha
Življenja srečen pot (1837):	naj grejo tudi dalezh od naſ vſe komedije ino poſvetne jigre, per katerih ljudſtvo ob nedelih ino prasnikah greſhi, na meſto
Življenja srečen pot (1837):	Kdor nevarſhino ljubi, bo v' tajiſti pokonzhan. “ 2. Varvaj ſe jigre (ſhpila), poſebno dokler ſi mlad, de ne boſh ſebi ne

igri

igri
Kmetijske in rokodelske novice (1844): z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo

jigri

Življenja srečen pot (1837):	nima sapravljati dnarjov ne zhaſa. Vſak krajzar, ki ga v' jigri sgubíſh, je kerváv dnar, in v' nebo vpije, ker ga
Življenja srečen pot (1837):	greha jigrajo; mladenzhi íno poredni ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe navuzhíſh legati ino goljfati, ſe navadiſh preklinjati in savesvati

igro

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa na/ pravili bakljado in slovesno igro v gledišču. Brez ukaza so zapeli „cesarsko pesem” in glasni
Valenštajn (1866):	Vojaško državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno igráti — Trobár. Molčite! Kdo upal bi tacih beséd se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Dobil boš svojo hišo, bogate obleke in jedila, denarjev za igro le stori, kar hočem! ” „Kaj hočeš? ” „Jutri vstani po navadi

▶ igrača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igrača

igrača
Valenštajn (1866): ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó

jigrača

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semtertje. Tak' svitlo v soncu pluga čertalo bliska se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče pokleknivši, razgerne robec svoj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orjaška jigrača. *) Prevod iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti dal ? Orjaško steblo raste iz kmečkih korenin, Kmet ni jigrača za-te! — to bodi tí spomin. ““ Nidék je grad v Alzacji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obraza pa glavo ziblje star : „„Si lepo naredila, to ni jigrača mar! Kjer si ratarja vzela, tje nesi ga nazaj, Kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vzela, tje nesi ga nazaj, Kaj pade ti na misel? Jigrača kmet? — aj, aj! ““ „„In urno brez mermranja dopolni, kar sim

igrače
Zlata Vas (1848): kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje

igrači

Blagomir puščavnik (1853):	dolini. Dečki skakajo krog Milkota rado vaje novega tovarša v igrači dobiti. Možje in mladenči pa se pogovarjajo in posvetovajo, kako
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	rekla: Ako bi vsak dan toliko časa za mizo per igrači ali per gostii sedela, bi se nihče nad tem ne

igračo

Fizika (1869):	na prav ednostavnej pripravi, v kterej vsak koj spozna otročjo igračo. V cev pp'
Izidor, pobožni kmet (1887):	ob svojem času še žal, da je zlati čas z igračo zapravljal, ko sem mu veleval, da naj se uči. Le
Pripovedke za mladino (1887):	kojo v travo vrže. Deklica je vsa radostna, ko svojo igračo zopet zagleda, pobere jo ter veselo odskaklja. „Počakaj, počakaj,” vpije

▶ igrališče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igrišče; [sskj]

igrališča
- igrališa
  Divica Orleanska (1848): Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta
igrališče
- igrališče
  Mlinar in njegova hči (1867): ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne).
- igrališe
  Divica Orleanska (1848): bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne.
igrališčem
- igrališem
  Divica Orleanska (1848): stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki

▶ igrati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

igra

Spisi Krištofa Šmida (1883):	sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno
Zlatorog (1886):	zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji

jegra

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	napreſhene, se is eno giſterko, inu strupjanam v' svojeh nederjah jegra. Uſſel ej dobru prevagej, inu preudari, aku je ena gerda
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi. Kmęteſhki ſantje , inu deklizhi. Jegra ſe na enim gradi na gorenſkim , blisu ene vaſsy.
Pozhétki gramatike (1811):	poisson, riba, compassion, ſmilenje, graïsser, másati, poisser, ſmóliti, crosser (ena jegra:) caissier, kafsir, professer, isposnávati, cassonade, ſrov zuker, grossir, velízhati, renaissance
Pozhétki gramatike (1811):	poméni kako oſébo al ſtvar: zhe tedaj rezhem il joue, jegrá, govorézh od otròka, je ta il nameſtimé iména otrok; sa
Pozhétki gramatike (1811):	joue toujour, et ne se applique jamais, ta otrok smirej jegrá in ſe nikol ne vuzhi (:in ſe nikdar na nizh

ygra
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): saględati, inu tó sa ſvój kratki zhaſs; ali Chriſtus ne ygrá obene zhudesha. Sakaj enimu Bogú ſe ne ſpodóbi firbizu tih

igrajo

Blagomir puščavnik (1853):	Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske
Rudninoslovje (1867):	mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo. VI. Težci. (Baryte). Težci so nekovinskega lica, raza jim je

jigrajo

Življenja srečen pot (1837):	sadershí. Nedolshno shivino preklinjajo, nevſmileno pretépajo, v' ſhkodo puſhajo, kradejo, jigrajo, ſe gerdih rezhí vuzhijo, ino ſkrivaj ſtraſhne grehe délajo, ki
Življenja srečen pot (1837):	je nedolshnoſti morija. — Ako svéſh, de v' kakim kraji radi jigrajo alj ſhpilajo, ne hodi bliso ino ne vſedi ſe k'
Življenja srečen pot (1837):	blaga ſvojiga blishniga. Malo malokdaj prav pametni moshjé bres greha jigrajo; mladenzhi íno poredni ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe

igral

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari
Viljem Tell (1862):	raj bo dom. Tu v milej domovini, kjer vesel Otrok igral s cvetečimi sem venci, Kjer moja se razcvela je mladost
Valenštajn (1866):	kmetu? Kaj je zakváril? Prvi strélec. Slepár je; krivično je igrál. Prvi oklopnik. Morda je tebe oslepáril? Prvi Strélec. Do dobrega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	igra, reče Korvinu: „Pusti me, pusti, bom še jaz malo igral s Torkvatom! ” Prijel je za kocke in stavil več — dobil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	se za službo Božjo je po krčmah potaval, popival in igral, na posled pa tako strašen konec našel. Enako je vsa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	brž z mnogimi krogi seznanil in po kavarnah pridno biljard igral. Nekega dne pretekli teden prideta nenadoma dva civilna policijska stražnika
Deborah (1883):	pa je mali deček strgal, ko se je ž njim igral. Kako je moja žena godrnjala in stokala! Matere Lize molki
Gozdovnik (1898):	se sprime z dvajsetimi takih, vaše vrednosti, kakor bi si igral. Sicer je pa šel za razbojnikoma, in čuditi bi se
Gozdovnik (1898):	so budile in nepremakljivo srpele v Tiburcija. Zadovoljni smehljaj je igral po lovčevem obrazu, kakor ga je opaziti pri takem, ki

jegral
Sacrum promptuarium (1695): de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat

igrala

Sacrum promptuarium (1695):	ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož

igrale

Genovefa (1841):	is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg
Genovefa (1841):	vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe
Genovefa (1841):	ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po
Tine in Jerica (1852):	otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno

jigrale

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſin, sa toljko blagomiloſt hvalit; ſolse ſo jima v' ozhéh jigrale, od veſelja ſta ſe jokala, ino niſta mogla ſvoje sahvale
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hraſtam po ozhetovſko blagoſlovijo, ki ſo jima ſolse v' ozhéh jigrale. — Kar pa ſhe ozhe niſo povédali, ſe mora tukaj povédati

igrali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	videli. V gradu so bile velike gosti in otroci so igrali:

jigrali

Življenja srečen pot (1837):	ſe sazhne, v' velikim nehá. — Tudi trinogarji ſo pod krisham jigrali, kedar je Kriſtuſ na krishi vmiral; saſtonj je tekla sa
Življenja srečen pot (1837):	on je molil, alj ſe pa vuzhìl, kedar ſo drugi jigrali; v' ſholo ino v' zerkev je nar raj hodil. Po
Življenja srečen pot (1837):	sadershanje drugih paſtirjev ga je v' ſerze bolelo, ker ſo jigrali, preklinjali ino ſe tepli. Goſtokrat nje ſvarí; pa gerdeshi ſo

igralo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni
Spisi Krištofa Šmida (1883):	glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti
Gozdovnik (1898):	tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff

igram
Zlata Vas (1848): de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je

igrati

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pred cesarjem,” mu reče, „saj veš, da cesar ne dá igrati s seboj. ” „O kar se tega tiče,” odgovori stražar, „sva
Spisi Krištofa Šmida (1883):	v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti bil je sam izversten pevec in krasno

jegrat
Sacrum promptuarium (1695): njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh

jigrati

Življenja srečen pot (1837):	ino jih v' ſvoje pajdaſhije vadijo. Po takih ſe navuzhijo jigrati, neſpodobno govoriti ino neſramne rezhi vganjati. Po dnevi ſe malo
Življenja srečen pot (1837):	ſaj nobene krivize ne ſtorim. “ Nevarno je s' ſtrupnoj kazhoj jigrati; nar bolj varno je, de ſe ji ne priblishaſh. Nezhiſta

▶ ihteč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ihteč

ihtijozh

Genovefa (1841):	sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati, o draga mati, o ko bi lé
Genovefa (1841):	ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil: „O Bog, ne
Genovefa (1841):	Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne

▶ ikrav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ikrave
- ikrove
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle

▶ Ilirec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Ilirce
- Ilirze
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali,

Ilircem

Ilirzam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla

Ilirci

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	stegala v jugu do Tavlantiov, to je, Doljancov blizo Apollonie. Ilirci, da dalje še od Ilirije v širjim pomenu govorim, so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sploh pa vsim Ilirci pravijo. In kdo so še vse Ilirci, ni dognano; ampak od izvira Istra do Černiga morja (Pontus
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako tudi te vsake posebej drugači imenujejo, sploh pa vsim Ilirci pravijo. In kdo so še vse Ilirci, ni dognano; ampak

Ilirzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le téh deshel, kar je mogozhe svédi ti, ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo

▶ Ilirija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ilirija
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa

Ilirije

Ilirie
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je

Ilirije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi

Iliriji

Ilirii
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih

Iliriji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa

Ilirji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele

Ilirijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi

▶ ilirski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

ilirske

ilirske
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke deshele ſo bile

ilirſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke deshele ſo bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sa vſe ſvoje vojſhne trume, ki ſo ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je

ilirskega

ilirskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1848): létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili

ilirſkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga poglavarſtva, knesoſhkofijſki ſvetovavez in vodja knesoſhkofijſke piſarnize, ud z. k.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posabiti ne ſmemo. Veliko naſhih bravzov pred nekoliko meſzi od ilirſkiga pravopiſa ſhe nizh vedilo ni — in kako, ko jih veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe

ilirskem
- ilirskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih

ilirskih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vencam, Kér mladosti spravnik in ovčar , Bil si, in tud ilírskih rož vertnár. Krajnskih gor zaklade, préj neznane, Si na svit
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tačas še niso streljali, ménim, de se bo v zgodbah ilirskih krajev teško kakošen kót najdel, kamor bi se dal Peter

ilirſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le

ilirskim
- ilirſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl

ilirsko

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Majer v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo

▶ Ilirsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Ilirskem

Ilirſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v

Ilirsko
- Ilirſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije

▶ ilovica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ilovica

ilovca

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se ne dotika druzih kónj. Mazílo za razpokane pečí. Navadna ilovca ne veljá veliko razpoke zamazati, de se peč ne kadi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ne veljá veliko razpoke zamazati, de se peč ne kadi. Ilovca se kmalo odkruši. Si hočeš terdno mazílo za pečí napraviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ilovco namažejo in potem pridno z vodo polivajo, da je ilovca zmiraj vlažna. Ko pa tako parklje močimo, glejmo vendar na

ilovica

Kemija (1869):

hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična

iloviza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in

ilovice
- ilovce
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in
- ilovice
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh

ilovico

ilovco

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ilovco jedó, kadar zbolijo; ravno tako tudi bolni ptiči večkrat ilovco in pesek zoblejo in se ozdravijo! Glejte! ti so bili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bedarijo v glavo vtepel? Neki divji narodi v južni Ameriki ilovco jedó, kadar zbolijo; ravno tako tudi bolni ptiči večkrat ilovco
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	sito, vzemi tudi presejane drobne ilovce, in zmešaj pepél in ilovco z nekoliko solí; — po tem zmôči to zmes s vodó
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	zemlje terdno zatlači. Umni kmetje nad to in čez to ilovco položé še plošnjate kamne ali pa stare opéke (cegle), kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	merzlo vodo; tudi s kislim zeljem se ovijajo ali z ilovco namažejo in potem pridno z vodo polivajo, da je ilovca

ilovico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali manj

ilovizo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt

▶ ilovina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ilovica; [sskj]

ilovina

ilovna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko smeſhana. Taka semlja

ilovine

ilovne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde

ilovini
- ilovni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to

ilovino

ilovno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de

▶ ilovnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ilovnata

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje

ilovnate
Kmetijske in rokodelske novice (1843): semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To
ilovnatega
- ilovnatega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto
- ilovnatiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s
ilovnati
- ilovčasti
  Stelja in gnoj (1875): koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne
- ilovnati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake

ilovnato

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi bilo premalo na dol, de bi ſe

ilovnoto
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj

▶ ilum neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

ilum

illum

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebeſs naſh trosht, inu pomozh perzhakeimo. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non tardabit. Taku ima sapiſſanu, ta Prerok
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	16. de bode vaſhu veſelie popounima. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non tardahit. Habac. 2. Aku bode Bog

▶ imajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

imajoč

imajoč
Gozdovnik (1898): jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v

imajoče

Kemija (1869):	Kovno železo, ki je skoro brez vsega ogljenca. 3. Jeklo, imajoče nekoliko ogljenca, toda manj od surovega železa.
Kemija (1869):	malo znanih. Živalski kakor tudi rastlinski alkaloidi so četverne spojine, imajoče namreč v sebi: ogljenca, vodoma, kisleca in dušca. Na umetni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gleichnamig), n. pr. 5a in 6a, 3x in x. Izraze, imajoče različno glavno količino, zovemo raznoimenske (ungleichnamig), n. pr. 3a in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	račune, katere oklepaji le nakazujejo. (Razreši oklepaje. ) 3.) Vse člene, imajoče neznanko, prenesi v prvi del ter jih potem skrči; znane
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število; n. pr. ma = a + a + a + a + ... (mkrat). Izraze, imajoče isto glavno količino, imenujemo istoimenske (gleichnamig), n. pr. 5a in

imajočih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	stopinje z jedno neznanko. § 111. Izjednačenje dveh številnih izrazov, imajočih isto vrednost, imenujemo jednačbo. N. pr. enačba. Izraza na obeh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	18. oktobra? 21. Nekdo kupi v Trstu 5 sodov blaga, imajočih 5219 kg nečiste teže; koliko bode moral za vse blago

imajozh

Pozhétki gramatike (1811):	finissant: finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva; ayant, imajózh, j'avois, ſim imel; sachant, vedózh ali snajozh, je savois: védel
Pozhétki gramatike (1811):	eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu, imaje, imévſhi.
Pozhétki gramatike (1811):	étant repenti, ſe ſkaſajózh, ſe ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous
Pozhétki gramatike (1811):	Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh biti, ali bodózh. PERVA VPREGA. s' er snanivni naklón. Sdajni
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu, imaje, imévſhi
Pozhétki gramatike (1811):	ſkaſajózh, ſe ſkaſal Prihodno. Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh ſe ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire ſo

imejoč

Mlinar in njegova hči (1867):	Šesti nastop. Črnot (pride z leve, v roki imejoč denarje v vrečah in lopato; sliši se, da težko sope
Gozdovnik (1898):	misel prepoznati. »Jaz sem človek,« nadaljuje Diaz, za vsakega rdečokožnika imejoč kroglo, ki pa nikdar ni belemu sodnica, če mu beli

imajoča

Zoologija (1875):	se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako
Gozdovnik (1898):	ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga

imajočega
Aritmetika za učiteljišča (1885): p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. §

▶ ime samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ime

Ta male katechismus (1768):	vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn
Divica Orleanska (1848):	ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič
Ferdinand (1884):	te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se me pa ni treba več bati. Smejaj se
Revček Andrejček (1891):	Zvitorog. Lepa Franica, kaj ne? jeli? Franica. Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I
Revček Andrejček (1891):	ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod k

imee

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti Bratovshni ſapisan, ta narozhi enemu , de po smerti njegovu imeè naſajpernese, al katiri od enega Brata, ali Seſtre s'te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	umerl, ima toku dobr biti, inuhitru njega rankega, ali ranke imeè Bratovskemu Paterju noterdati, de bo v'mertvashke buqve ſapisanu, inu

jeme

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi Boga svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shevina pikniana ano mausheno Kruha potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja gucut te ANGEL se pravi tegniel te angel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	LUEA ZERMEA STRIAN OSMADEUS OSTORATTEN noi kerſtijo vanampotoze inu dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti te puesh tab N. vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to S. S. Troizo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	une sgoditi? naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi

imen

Pozhétki gramatike (1811):	ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do

imena

Biblia (1584):	ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan.
Pozhétki gramatike (1811):	eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja
Astronomija (1869):	Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo
Mineralogija in geognozija (1871):	dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik
Spisi Krištofa Šmida (1883):	stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola

jemene

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem. Jas se N: perporozhim vtvjo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne

imeni

Pozhétki gramatike (1811):	v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno
Robinson mlajši (1849):	Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teh
Robinson mlajši (1849):	ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je
Robinson mlajši (1849):	ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi

imenih
Botanika (1875): tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To število se

imenom

imenam

Sacrum promptuarium (1695):	poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar
Ta male katechismus (1768):	je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v'
Pozhétki gramatike (1811):	predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred
Pozhétki gramatike (1811):	la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje
Pozhétki gramatike (1811):	le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	einer Geschichte von Krain 1791): „Vsaki Krajnc pozná Krajnca pod imenam „Slovenec”, in njih jezik je slovenski jezik. ” Žalostno je, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prodati; med temi je bil tudi sloveči dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa cena za eniga konja

imenom

Stric Tomaž (1853):	vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in pivci ga hvalijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svetlo dal— se vé pa da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi
Kemija (1869):	potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen
Botanika (1875):	drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v
Tiun - Lin (1891):	čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami
Gozdovnik (1898):	može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša duknjenec, maneč si
Gozdovnik (1898):	uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil

jemenam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niegovi lvbesnibi sin rodiv od ane zhifte devize Marie is jemenam vbetleheme vvjvdovshzhei desheli te pridi zhries mene dones inv vsolei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vgobokei zhihi ven praſtav? katere terplenje je ena seſtra is jemenam S. Magdalena vanam Kvoshtre fraibvrgi S. Klare ordna tiſta je

imenu

imeni

Biblia (1584):	kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel. Kateri eniga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri je mene poſlal. 41. Katęri Preróka gori vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta, inu Şynú, inu ſvętiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še po imeni komej znan, in glej! zdaj je že blizo vsakimu, kteremu

imenu

Sacrum promptuarium (1695):	dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo JESU
Branja, inu evangeliumi (1777):	pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali
Pozhétki gramatike (1811):	Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih
Divica Orleanska (1848):	molčí! Tibo d’ Ark. Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona
Divica Orleanska (1848):	laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod

jemeni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni boga ozketha † inu sina † inu svetiga † duha Amen. Inu takv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to Molitvo inu niegovo grenko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obvaſt zhries use posvatno shaze sadobiva: jas tabei prosim v' jemeni tega Gospueda Jesusa Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL † noi Sveta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti pershou? Bueg bodi mad rabo? noi mad meno? v jemeni Boga Ozheta † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen. Prei da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skvshan S. Shegen na an pot jas N: grem vboshjam jemeni venka inv te svadzhi Jesvs Kriſtvs poi-

jemenu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je frei poſtavlana. Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	unote: S. Bernhard v' jeshushavam jemenu Amen. SHEBRANJE natu. O ti Sveti shkof inv marternk S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro sa kme

jemenv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na 13 ferse carkoli bota vi moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vskrbi O vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S.

▶ imeniten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

imenitenpridevnik, splošni, nedoločeno

imeniten

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre Mice sin bil, ki je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do
Botanika (1875):	mešički (pod. 127. in 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè

imenitin

Slate jabelka (1844):	govori ſ. Teresija. Tudi v’ tem je bil ſ. Vinzenz imenitin. Tudi v’ majhnih rezheh ni hotel nizh soper pravizo, reſnizo
Slate jabelka (1844):	in kolikor bolj prevsetno odgovarja. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Avguſhtin. Imenitin goſpod je bil priſhel proſit ſvetiga ſhkoſa Franziſhka Salesja, de
Slate jabelka (1844):	mlada goſpodizhna v’ ta orden ſtopila, s’ktero ſe je imenitin mladenizh osheniti shelel. Letá mladenizh je tedaj priſhel s’ ſveto
Slate jabelka (1844):	sdele, in njegovo terpljenje ternje. « — S. Franziſhk Salesi. Bil je imenitin goſpod, ki je imel veliko sanizhevanja in kriviz terpeti, ſhe
Slate jabelka (1844):	mu je ljubſhi, kakor vſe druge zhednoſti. Deſiravno je bil imenitin v’ vſih kerſhanſkih zhednoſtih, je bila vender krotkoſt njegova poſebna
Slate jabelka (1844):	ſkrito shivljenje Kriſtuſovo rad poſnema! — V’ tem je bil poſebno imenitin ſ. Vinzenz. Velike in prezuhudne darove in gnade je bil
Slate jabelka (1844):	vſalu perloshnoſti je tako ravnal, kakor tukej govori. — Enkrat je imenitin goſpod k’ njemu priſhel, in mu je sazhel s’ hudimi
Slate jabelka (1844):	Tako govori ſ. Vinzenz. Boshji ſlushabnik Evlogi je bil uzhen, imenitin in bogat mosh. Kadar je bila gnada boshja njegovo ſerze
Slate jabelka (1844):	potrebe tudi ſvojimu ſpovedniku ni rasodeti hotla. Enkrat je neki imenitin in poboshin goſpod shelel, popolnama vediti in ſposnati velike in

imenitnapridevnik, splošni, nedoločeno

imenitna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	izobražimo, da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva in kér se druga in
Stric Tomaž (1853):	čez vse ljub in drag. Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru
Blagomir puščavnik (1853):	otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake in nimajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in druzega nič
Botanika (1875):	Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem

imenitnepridevnik, splošni, nedoločeno

imenitne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe imenitne tudi ſhe sa naſ. Bog mu je véliko obljubo ſtoril
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kopali in iskali; morebiti bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare
Robinson mlajši (1849):	Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne pozabite, de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite tudi, de ste Slovenec, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rodila ne bo. Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati
Astronomija (1869):	Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v
Botanika (1875):	potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusali
Botanika (1875):	bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu
Zoologija (1875):	vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet

imenitnegapridevnik, splošni, nedoločeno

imenitnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó
Fizika (1869):	zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik
Tiun - Lin (1891):	hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni

imenitniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo imenitniga storite; vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z
Zlata Vas (1848):	kočo prišel, si je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli

imenitnejšepridevnik, splošni, primernik

imenitniše

Zoologija (1875):	140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu
Zoologija (1875):	večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa

imenitnejšipridevnik, splošni, primernik
- imenitneji
  Botanika (1875): nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1.
- imenitniši
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko imenitniši, kakor gospod ali celo božji cesar, če je tudi on
imenitnejšihpridevnik, splošni, primernik
- imenitniših
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): časov, ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši
imenitnejšimpridevnik, splošni, primernik
- imenitnejim
  Pozhétki gramatike (1811): ie pervo lize; potlej s' drugim lizam manj imenitnim, vunder imenitnejim ko tretje, poſtavim: vous et moi nous lisons, ti ino
imenitnempridevnik, splošni, nedoločeno
- imenitnim
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim

imenitnipridevnik, splošni, nedoločeno

imenitnej
Kemija (1869): neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali

imenitni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat
Blagomir puščavnik (1853):	so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo da mora biti v
Mineralogija in geognozija (1871):	kolikor bo mogoče povedali bomo, v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih
Mineralogija in geognozija (1871):	Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini.
Stelja in gnoj (1875):	steljo dobra biti. Tako je tudi res. Pesek ima dve imenitni lastnosti; ima namreč v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje

imenitnihpridevnik, splošni, nedoločeno

imenitnih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal

imenitnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- imenitnim
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Ali povej mi, kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo

imenitnimipridevnik, splošni, nedoločeno

imenitnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj

imenitnopridevnik, splošni, nedoločeno

imenitno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške iz njih pobrati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zaničevanje v Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati
Roza Jelodvorska (1855):	bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih
Mineralogija in geognozija (1871):	Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	X. Imenitno vprašanje, nič manj važenj odgovor. Zapazili smo že, da Remigij

jemenitno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	notre v' jemberse utam lete 1610. TA49. KAPITL. Anu svo jemenitno shebranje od S. Korone tu shebranje se mora 20 barti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh use

najimenitnejšapridevnik, splošni, presežnik

naj imenitneja(združena oblika)
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in
najimenitniša
Kitica Andersenovih pravljic (1863): in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta vedela. Gozd je bil zavoljo njih

nar imenitnejſhi(združena oblika)

Življenja srečen pot (1837):	v' takih shaloſtnih dnéh, de je bolnikov poſtreshba pred Bogam nar imenitnejſhi ſlushba; ino v' nevarni kushni bolesni naj te beſede
Življenja srečen pot (1837):	tebi oſtane. Pridne roke ſo nar bolj bogatija, poſhteno ſerse nar imenitnejſhi shlahtnija. ˛Sv. Joshef, ker je veſ nedolshen, bogabojézh ino

najimenitnejšepridevnik, splošni, presežnik

naj imenitejše(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere

najimenitnejše
Astronomija (1869): ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat

najimenitniše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo
Astronomija (1869):	obhoda pri njih večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor ona od l. 1680. in 1811.

naj imenitniše(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski

narimenitnejshe

Ta male katechismus (1768):	na eno veliku drugo, inu niſhejshe viſho, namrezh: koker te narimenitnejshe perjatle boſhje, nashe beſſedneke, inu sproshnavze per G. Bogu. Niso
Ta male katechismus (1768):	inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire so te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi Viro? Jest virjem uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem ſmirej nove gnade dobivala, katire so v' meni te narimęnitnejshe, inu prov zhudne rezhy dellale. Tudi ludji, katiri so meni

nar imenitnejſhi(združena oblika)
Življenja srečen pot (1837): mladenzhe rad ima, kakor ſvetiga Joshefa. Bil je ſv. Josheſ nar imenitnejſhi shlahte rojen, kralj David in ˛Salomon ſta bila njegova

nar imenitniši(združena oblika)

Divica Orleanska (1848):	izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sta nar boljši namestnika poterjena. Turšica je med vsimi sadovi nar imenitniši; turšica je prav blagoslov božji za človeka, ali človek
Razne dela (1870):	sebe nakloni si cvet. (Roger. ) Biserov, ki vodotop jih nabere, Nar imenitniši uzme si on. Za vladarja na stran položí se
Razne dela (1870):	izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na
Razne dela (1870):	ter spravlja se v nar lepši hišo celiga Carigrada, v nar imenitniši zidovje čudopolniga harema. Ni ga jezika, de bi izrekel

narimenitniſhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):

njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim

najimenitnejšegapridevnik, splošni, presežnik

nar imenitnišiga(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1847):

očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti

najimenitnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najimenitniši
  Zoologija (1875): ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet
- nar imenitniši(združena oblika)
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): do popolnama ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat
- nar imenitniſhi(združena oblika)
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge

najimenitnejšihpridevnik, splošni, presežnik

najimenitnejših

Botanika (1875):

vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih

najimenitniših

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Rimu in že so ga radi imeli tudi v najimenitniših družbah, nekaj zató, ker so ga večkrat na cesarskem dvoru
Kemija (1869):	je pod imenom tinta sploh znana in je gotovo ena najimenitniših potreb sedanjega stoletja. Tinto napraviš, ako 6 lotov stolčenih šišek

najimenitnejšimpridevnik, splošni, presežnik
- nar imenitnejim(združena oblika)
  Pozhétki gramatike (1811): Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie pervo lize; potlej s' drugim lizam manj

najimenitnejšopridevnik, splošni, presežnik

nar imenitniši(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša in vse mine

▶ imenitno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

imenitnejeprislov, splošni, primernik
- imenitneji
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni
najimenitnejšeprislov, splošni, presežnik
- naj imenitniši(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je pa to, da smo se tako prijatelsko in
- narimenitnejshe
  Ta male katechismus (1768): be mi imelli upati, inu prositi, namrezh: tu pervu, inu narimenitnejshe be imellu biti boſhjega velizhastva zhast, inu

▶ imenitnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

imenitnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše
Ferdinand (1884):	je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. «

imenitnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de

imenitnosti

Stric Tomaž (1853):	da pred Bogom ni razločka ne stanov, ne barve, ne imenitnosti, bogatije in beračije. Revnim Afrikancom bi potem dali, kar jim
Fizika (1869):	je kakor za znanstveno preiskavanje, tako tudi za trgovino velike imenitnosti, da se ima občna, nepremenljiva mera dolgosti. Posebno treba, da

imenitnoſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal

▶ imenovalnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

imenovalnik

Fizika (1869):	istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik, Nenner. Inclination, naklon. Induction, navod. Inductionsstrom, navedeni tok. Inductionsrolle, navodno
Fizika (1869):	težine zaznamovati z vlomkom, kterega številnik je 15 in kterega imenovalnik se dobi iz dálje same seboj pomnožene, ali krajše izgovorjeno

imenvaven

Pozhétki gramatike (1811):	est sage? Kdo je vumen? Odgovoriſh, otrok; glej ta je imenváven glagola est, je. Le lièvre court, sajiz tezhe: kdo tezke
Pozhétki gramatike (1811):	parlez je drugo lize mnoshno, ker vous je v' franzoskimu imenvaven drugiga liza v' mnoshnimu.
Pozhétki gramatike (1811):	te, se, je, la, les, nous, vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim
Pozhétki gramatike (1811):	je edinje ino pervo lize, ker je, jes, kar je imenvaven, je edinje ino pervo lize. Vous parlez tous deux, va
Pozhétki gramatike (1811):	glagolam praſhamo, sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven al podſébik? O. Podſébnik ali imenvaven je beſeda, ktira imenuje
Pozhétki gramatike (1811):	court, sajiz tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima
Pozhétki gramatike (1811):	berem, que ſe nanaſha na livre. Nanaſhavno Nameſtime. Qui je imenvaven pádeſh, ktir ali kir, ktira, kar. Dont ali de qui
Pozhétki gramatike (1811):	ki vpravla glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al podſébik? in de je vpravlaviz glagolov? O. Ako to
Pozhétki gramatike (1811):	neravni ſklad s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol kashe isgled. Le chat

imenvavni

Pozhétki gramatike (1811):	povràzhajo. Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj pernaſha, de imenvavni m s' tim ſkladni padesh ſta ena in ravno tiſta
Pozhétki gramatike (1811):	Opomíni sa glagole. I. Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe déva sad sa glagolam

imenvavniga

Pozhétki gramatike (1811):	glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par al de fprédaj, poſtavim: hozheſh
Pozhétki gramatike (1811):	isgled. Le chat mange la souris. La souris dénem v' imenvavniga; vsamem preteklo deleshje mangée, ga sdrushim v' ſpodóbnimu zhaſu s'
Pozhétki gramatike (1811):	que je cours? Eſt-ce que je mens? 3. Tudi ſtavio imenvavniga sa glagolam, kadar povdújejo beſéde koga drugiga: Je me croirai
Pozhétki gramatike (1811):	pred glagol poſtaviſh praſhanje kdo ino kaj? Odgovor ti pokashe imenvávniga, poſtavim: l'enſant est sage, otrok je vumen: de imenvavmga
Pozhétki gramatike (1811):	pomoshnim glagolam être, in rezhem la souris est mangée: premenjam imenvavniga le chat, v' neravni padesh s' zhlenam par le, ino
Pozhétki gramatike (1811):	Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par al de fprédaj
Pozhétki gramatike (1811):	kar glagol isrekúje, in ki jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako pred glagol poſtaviſh praſhanje kdo ino kaj? Odgovor
Pozhétki gramatike (1811):	isréku le chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred

imenovalnika

imenvavna

Pozhétki gramatike (1811):	1. Opomin. Kadar glagol ima dva imenvavna edinja, more v' franzoskim poſtavlen biti v' mnoshno, kakor: mon
Pozhétki gramatike (1811):	brat ino moja ſeſtra bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie

imenvavniga
Pozhétki gramatike (1811): l' etude. O. Je ſtvar, na ktiro ſe nanaſha djanje imenvavniga; je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako posnamo ta

imenovalnikom

imenvavnim

Pozhétki gramatike (1811):	s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim imenvavnim, poſtavim: Mon père a écrit une lettre, ma mére a
Pozhétki gramatike (1811):	court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' ſktevilu ino lizu, poſtavim: je parle
Pozhétki gramatike (1811):	tout le monde. Preteklo deleshje ſe vpravla al s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je
Pozhétki gramatike (1811):	krat ſamo s' ſamim imenvavnim, poſtavim: je bil pregnan; pa nemorem dalje rezhi: je
Pozhétki gramatike (1811):	glagolam être ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je
Pozhétki gramatike (1811):	V' sloshènih zhaſih povrativnih glagolov ſe deleshje ne ſklada s' imenvavnim. Tako rezhemo od kakſhine elle s'est mis cela dans

▶ imenovalniški pridevnik, splošni, nedoločeno

imenovalniški
- imenvavni
  Pozhétki gramatike (1811): Sklad Glagolov. s' ſvojim imenvanim ali s' podſebo. Podſeba ali Imenvavni padesh glagolov klízhemo tiſto al oſébo al rezh, ktira je

▶ imenovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

imenovan

Biblia (1584):	Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim
Robinson mlajši (1849):	imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval
Kemija (1869):	1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo
Kemija (1869):	V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se
Mineralogija in geognozija (1871):	4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma
Zoologija (1875):	je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja na razne strani. Ž njim

imenuvan

Branja, inu evangeliumi (1777):	Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu Andręj njegóv brat.

imenvan

Pozhétki gramatike (1811):	praſhati mladénzha: Praſhanje. Kdo lubi? Odgovor. L'écolier, ta je imenvan padesh ali podbſébik, ki vpravla glagol aime. P. Kako posnáſh
Pozhétki gramatike (1811):	ſpéh. Y, ipsilon per Grekih: ino sa to per Franzosih imenvan i greſhki, velja doſti krat sa dva i, poſtavimi: paysan

imenovana

Sacrum promptuarium (1695):	inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira je imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se Jim po Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal
Kemija (1869):	rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste
Kemija (1869):	Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih
Zoologija (1875):	tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po
Občno vzgojeslovje (1887):	na vrhunci nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka

imenovane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je oteklina zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki

imenuvana

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla

imenvana

Pozhétki gramatike (1811):	od nje, od njih, kakor je oſeba ali ſtvar prej imenvana. Tedaj kader rezhem j'en parle, hozhem rezhi je parle de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſénze; poſébno ſe perkasuje v tém méſzu hudo ſhkodljiva goſénza, imenvana Şreberniza, ki je rujavkaſtozherna, prezej dolga in s kozinzami poraſhena

imenvane

Pozhétki gramatike (1811):	ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni
Pozhétki gramatike (1811):	imé isrezheno v' ravno tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne nameſtiména, sa to porezheſh prav: La Save a sa source

imenovane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat
Kemija (1869):	so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš
Astronomija (1869):	času, in sosebno so Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75
Fizika (1869):	kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé pravokotno proti meri teže. In
Botanika (1875):	aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih
Zoologija (1875):	nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna
Zoologija (1875):	ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi

imenuvane

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	S. Joſhefa. De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	6. Na te ſgorej imenuvane dny koker na S. Joſhefa Titularfeſt: na 2. nedello Majneka
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v'eno lepo ruto, inu to vohej, tudi poſtrihej te imenuvane tale is jeſeham, v'katęrim je virant biu, je prov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu okuli hiſhe pyanu biti: s'tim sgovoram ene taku imenuvane pręshe ſe pérſlinio od vſih krajov eni ponozhni vlazhugarji, ſe

imenvane
Pozhétki gramatike (1811): ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako rezhemo un

imenovanega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo druge imena na noriških kamnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta
Botanika (1875):	Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina.

imenovaniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zvečer, predenj smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja

imenovanem

Blagomir puščavnik (1853):	gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse
Fizika (1869):	na več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako imenovanem pisalnem telegrafu, ki ga je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader
Botanika (1875):	dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce

imenovanim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali; morebiti bi se zamogle vse
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti; tudi sim le rekel

imenovanimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje

imenovanemu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lot vožnika pošlje, ki se v vreli vodi raztopi in imenovanemu zdravilu primeša, da je močnejše.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je tudi nekaj voženčne vode dristlji pridjati
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zajedli. Zavoljo tega se preobleče in jezdi v mesto k imenovanemu ker-

imenovanimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata

imenovani

imenovan
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je bil v Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar ſe
imenovane
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo

imenovani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da živina več tednov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati
Sveta grofinja Genofefa (1857):	in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene
Fizika (1869):	toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na
Botanika (1875):	že ne rečem, da več knjig, v kterih so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav

imenuvani

Ta male katechismus (1768):	VII. ſvelizhani so ti myrni, ſakaj oni bodo otrozi boſhji imenuvani. VIII. ſvelizhani so, katiri pregajnanje terpèe ſa pravize volo, ſakaj
Ta male katechismus (1768):	po pravizi vonſverſheni, inu boda ſatu ti panani, ali prekleti imenuvani. Uſſi ti so od Kristusovega ſhivota, katire je ta prava
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta ſveit pershu; ampak, koker supet govory ta poprei zhaſtitu imenuvani ſveti Ambrosh: Suſcepit mæſtitiam noſtram, ut ſuam nobis Iætitiam largiretur

imenvani
Kuharske Bukve (1799): kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu

imenovanih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v druzih ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake imenovanih znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali v
Kemija (1869):	da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz
Mineralogija in geognozija (1871):	vsi stojé eden vrh druzega na kristalinskih škrilnikih brez okamnin, imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna
Zoologija (1875):	tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev

imenvanih
Pozhétki gramatike (1811): Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj

imenovanim

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja
Botanika (1875):	strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako

imenovanimi
Tiun - Lin (1891): meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan.

imenovano

imenouanu
Sacrum promptuarium (1695): DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou

imenovano

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	miſli ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga
Botanika (1875):	žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi
Botanika (1875):	kakor pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi
Stelja in gnoj (1875):	je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega
Zoologija (1875):	idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti

imenuvano
Branja, inu evangeliumi (1777): Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje

imenuvanu

Branja, inu evangeliumi (1777):	bi tu Dete imelu obresuvanu biti, je njega imę blu imęnuvanu JESUS, katiru je blu imęnuvanu od Augela, predn je biv
Branja, inu evangeliumi (1777):	biti, je njega imę blu imęnuvanu JESUS, katiru je blu imęnuvanu od Augela, predn je biv ſpozhet v'maternimu teleſu. Na

imenvano

Kuharske Bukve (1799):	sa eno jajzo debęlo kępo rakoviga putra, vajn permęſhaj popręd imenvano ręsanzo, tri jajza inu ſolí; vſe dobro ſkup smęſhaj; inu
Kuharske Bukve (1799):	dobro, oſoli; pomashi koso s' maſlam doſti nadebęlim vlì sgor imenvano ręzh notri, pokrì, sgoraj inu ſpodaj sherjavzo, de ſe rumeno

▶ imenovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

imenoval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v njegovi tovaršiji biti in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne bila šla z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim
Mineralogija in geognozija (1871):	do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno
Mineralogija in geognozija (1871):	četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko

imenovalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je v
imenval
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): ime. Velik bo po celim svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to

imenovala

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri

imenovale

Genovefa (1841):	goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na

imenovali

Biblia (1584):	Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi
Biblia (1584):	Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M.
Stric Tomaž (1853):	pravi on, „otroci so me pa sploh doma Stric Tomaž imenovali. “ „Jaz vas bom tudi tako, ker vas imam zelo rada
Fizika (1869):	nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih
Mineralogija in geognozija (1871):	tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski

imenuvali
Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe?

imenuvalli

Ta male katechismus (1768):	vofer imenuje, koker so Judji svoje ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu déte obreſuvati, ſo njega po njegoviga Ozheta imęnu Zaharias imęnuvalli. Njegova Mati pak je odgovorila, inu je rekla: kratkunikar ! ampak

imenovalo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V.

imenovati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tiſti, ki ti je to rekel? “ Mosh ga ni vedil imenovati. Jesuſ ſe kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti
Tine in Jerica (1852):	je pravila, de jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za božjo voljo prosi, de bi ji le toliko časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati vse tiste, ktere je na Krajnskem čast doletela, da so
Zoologija (1875):	more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke
Občno vzgojeslovje (1887):	mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene in podedovane.

imenuvati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh

imenuj
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po

imenuje

Branja, inu evangeliumi (1777):	na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	cesti), ki je dobil imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zaropotá i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga
Fizika (1869):	Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj
Fizika (1869):	vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta naprava je od te koristi, da se ure na
Zoologija (1875):	veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda
Občno vzgojeslovje (1887):	vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove

jemluja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu

imenujejo

Ta male katechismus (1768):	Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ene matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci imenujejo. Slovenci smo na Krajnskim , na Koroškim, na Štajarskim, na Goriškim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti
Rudninoslovje (1867):	težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz
Fizika (1869):	Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri
Botanika (1875):	deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže

imenujem

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri
Gozdovnik (1898):	se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta pa Treskavec,« odgovori Benito namesto

imenujemo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno
Rudninoslovje (1867):	vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim
Rudninoslovje (1867):	pa nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo
Rudninoslovje (1867):	težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m
Rudninoslovje (1867):	Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem
Kemija (1869):	vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako tudi: jodec
Zoologija (1875):	organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker
Zoologija (1875):	dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4, 6 ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik

imenuješ
- imenujesh
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena
- imenuješ
  Gozdovnik (1898): prijatelj ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako
imenujeta
Zoologija (1875): pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih

imenujte

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj
Stric Tomaž (1853):	se zahvali in reče: „Bog ti poplati, draga gospodična! “ „Ne imenujte me gospodično, vsaj sim le revna sužnja kot vi, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tedaj pravice do svojega dela? In imenujte ga kakor hočete, imenujte ga kervavi denar — čem sramotivniše je, tem gerše, da mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po dokazih. Ali nimam tedaj pravice do svojega dela? In imenujte ga kakor hočete, imenujte ga kervavi denar — čem sramotivniše je

▶ imeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ima

Ta male katechismus (1768):	se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka
Pozhétki gramatike (1811):	mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko
Genovefa (1841):	ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek
Kemija (1869):	Mn2O3 (Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli
Botanika (1875):	Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium
Botanika (1875):	ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem

jima
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega
ma
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn

imajo

imaio

Sacrum promptuarium (1695):	ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de
Sacrum promptuarium (1695):	najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl

imajo

Ta male katechismus (1768):	ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z
Zlata Vas (1848):	ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov
Fizika (1869):	rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi
Astronomija (1869):	na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in
Zoologija (1875):	je potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To
Botanika (1875):	pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta
Tiun - Lin (1891):	s tem tudi hudo zameril Kitajcem, vedel sem saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj

majo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu aevo poſtopiti auomi drugimn jas kna ratam nai bueli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	katero si ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate-

imam

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh tó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti
Divica Orleanska (1848):	Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal, kar
Stric Tomaž (1853):	sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri! varite se tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za
Valenštajn (1866):	Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al
Gozdovnik (1898):	besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga tu? Dal mi ga je takrat v

mam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj

imamo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo od leta do leta po
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bo pa več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	spoznamo, De vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nebeški Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi
Gozdovnik (1898):	tukaj. Rdoles, daj meni nadaljevati. « »Tako, to je storjeno. Zdaj imamo pa besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio de Mediana

imevamo
Robinson mlajši (1849): hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši

mamo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je shiveti Per dobrimu ozheti. Nar boljſhiga Ozheta V' nebeſih 'mamo vſi; Oh, de bi tud otrozi Ozheta vredni b'li! Le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kamen, Hujši kakor plamen. Pojd' domú, saj tamo Imaš drugo mamo. «« »Ah ta ni tak mila, Kakor vi ste bila. Ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	mamo , od kterih upamo , de bojo spoznale svojo novo imenitno nalogo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebi, Oče, dali? Kaj bi z mašnikam darvali? Vse, kar 'mamo, Tvoje je, Naše djanje in življenje, Vse veselje in terpljenje

imaš

imash

Sacrum promptuarium (1695):	S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu
Sacrum promptuarium (1695):	Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus

imaš

Robinson mlajši (1849):	to bilo. Oča. A kaj misliš? Dragotin. Brane. Oča. Prav imaš! Zemlja se brez bran ne môre dobro zdelati, zato kér
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje
Čas je zlato (1864):	to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tolarjev. ” „Jaz ti prinesem 4000.” „To pa to. Od kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela derhal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa

imaſh

Biblia (1584):	je k'njemu djal: Tu nej prou, de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno sa uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De te ſlode! ta je bla dobra! Nęshka. Dobra
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi
Pozhétki gramatike (1811):	Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad ne imel, ktera zelo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno

jemash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar

mash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mash biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni dovi kmisi noi shebrei is andohtjo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	natu bo te duh ta shaz namiso pernesou, od katera mash ti to perſt inu se bo furt spet bek podau
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash ven deliti tam bojam potrebnam ludem: inu kateri bo taba

maſh

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoja zhast, Ti v'Nebeſih, no na ſveiti Bog Syn ! maſh tvojo oblast , Kir si se s'Nebeſs podati Oteu , no
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	piſhe na prei, v'Adventi, inu v'Posti. Drugih dny maſh sadosti,

imata

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost
Blagomir puščavnik (1853):	svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama
Fizika (1869):	sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti
Stelja in gnoj (1875):	delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le
Aritmetika za učiteljišča (1885):	biti tudi z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za kvocijent, zato je res z m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi
Gozdovnik (1898):	indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit

imate

Biblia (1584):	Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri danu, kaj imate
Sacrum promptuarium (1695):	shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat
Sacrum promptuarium (1695):	je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj
Sacrum promptuarium (1695):	bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	govoriti: sakaj vam bó danu v' tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak
Genovefa (1841):	ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé
Divica Orleanska (1848):	Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in
Viljem Tell (1862):	obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite
Gozdovnik (1898):	teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo

imava

imama

Robinson mlajši (1849):	tude tako sodil, da bi lehko res bilo. „Pak kaj imama zdaj činiti? “ je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi
Robinson mlajši (1849):	morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor

imava

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že 14 let
Revček Andrejček (1891):	Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite, tast, midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj

imej

imaj

Pozhétki gramatike (1811):	je suis, ſim; veliven sois, bodi: j'ai imam; veliven aye, imaj: je vais, idem ali grem; veliven va, idi ali pojdi
Pozhétki gramatike (1811):	liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni naklon
Pozhétki gramatike (1811):	perviga liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni

imej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več
Roza Jelodvorska (1855):	molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši

mei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ma † inu Svetia Duha † Amen. Noi mei tiſti podvebo persabe ponozhi taku bosh ti vidov te shaze
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi ano vero potam sedi dovi glih natam kraji noi mei ano vuzh ulaterni inu zhakei bo guisbno pershou teſti Buh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rezhi uspanie al pridiozhe, rezhi bel shaze alpa rudo taku mei to shrif utalievei ro-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebrei priedi to molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh dodbaneſteh inu spet to molitov prei noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi potle inu spet govo Ozhanash inu ta tretko uro mei ti od treiah doshtirah noi namolitov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ob petei vuri sazheti od sedmaeh do sedmeh do osmeh mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi

imejmo

imajmo

Pozhétki gramatike (1811):	ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zhaſ. que
Pozhétki gramatike (1811):	predgòvoru te ſvoje Píſmene Snadnoſti opominja rekozh: Kadar otroke vuzhimo, imajmo pravo méro, kaj ino kolko rasvumiti premórejo, to je, ravnajmo

imejmo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva

imejta

Tine in Jerica (1852):	Bogam končati zamogla. Zakonski stan nastopita, to je svet stan. Imejta Boga, ter cilj in konc tega svetiga stanu vedno pred
Valenštajn (1866):	brez ovinkov, kaj o vas Imamo misliti — Butlar. Za prijatelja Imejta me! Tu moja roka je. Z menoj vred vaše je

imejte

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne
Čas je zlato (1864):	mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani

imel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so me tudi nekteri
Zlata Vas (1848):	drugi nekaj dela prevzéti mogli. Še celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po
Zlata Vas (1848):	sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel zdaj silno veliko opraviti. Nihče ni vedil, kaj de počnè
Zlata Vas (1848):	kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel svojiga Janeza prav rad, in ta je bil v šoli
Zlata Vas (1848):	iz mléka vsih krav naredilo. Vsak bi bil rad vse imel, de bi bil berž v mesto tekel prodat. To so
Robinson mlajši (1849):	žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje, je le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane
Oče naš (1885):	ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz

imeu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi nezh drusiga opravit, inu na nezh drusiga miſlit na imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu sveſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	obshalovou! Ti ſi eno taku veliko shaloſt zhes naſhe grehe imeu, de je tiſta tebi ta kervavi put is zeliga shivota
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebeſs, katiri bode tebe v' dobrima poterdiu, inu ti boſh imeu sa tvoju premagaine enu veliku plazhilu v'nebeſſah. Apparuit autem
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju meſſu, taku boſh ti imeu en veliki trosht, pokoi, inu veſelie na tvoji duſhi, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en maihen isgovor imeu. Taku pa, kyr je on is laſtne vole, ſam od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus naſh Odreſhenik ni terpeu sa ſvoje, kyr tiſtih ni imeu, ampak sa grehe tega ſveita, namrezh sa naſhe grehe. Taka
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	skerben skasou, koker debi nezh drusiga, koker nas oskerbeti na imeu. Leta bodi per dobrimu, inu hudimu naſha miſſu, leta bodi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	velika, Var' se tiste, dokler si shiu, Smiſli, de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro

imov
Branja, inu evangeliumi (1777): s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja

jemou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden strah jemou tuje skushano ed Isabitarjou noi od pater Bolfa uzelouzi. TA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme bu sashribano venka usemi, noi ga

jemov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sadershenje kier sim jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov mojem tavisham pokorn biti Amen. Ozha zhesh. TV 8. TERPLENJE
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi is velizharije? Amen. Kader bosh ti te dnarje shje jemov sahvali tega duha s' tiemi besiedami al shebranjam.

jmel
Biblia (1584): Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali

mou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	do osmeh mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh to rinzhzo natkvou bosh vushousi karbosh tou use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta trezhije je an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili satabo bojivavo kaker bitevo: she tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sromakam da bojo sanje shebrali al bosh prei tako mainengo mou bo te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	liep Shegen na ano srie dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa

mov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhvdli so shli miemo: ani so teſti gorei pobrali noi mov nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mo ani so teſta psa mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30 taushent rainsh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k' shpili inu na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vtekniji ospodja vmiso pertvoimi kraji, zhier ti sedish takv bosh mov doro srezho je skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash um vade novu

imela

Genovefa (1841):	sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in pred ozhmi, de ſe lahkó vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim
Robinson mlajši (1849):	navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo zabil, ino brana je bila gotova
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo
Roza Jelodvorska (1855):	sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in
Zeleni listi (1896):	je. Dà, res, zakaj sem pač toliko obljubila! Gotovo bom imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno krono! « »Ne vinarja
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem

imella
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena
imelo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel

imele

Sacrum promptuarium (1695):	lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa od 9-12 stopnic; letas 15. dan Sušca so pa imele 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala
Botanika (1875):	Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi
Botanika (1875):	združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih
Tiun - Lin (1891):	z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo

imelle

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	takshneh del’, inu zhednoſt’, katere pred Bogam gvishnu * b’do imelle vso vrednoſt. 27. Rez’ tedej, ’nu skleni s’ mano * is
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	nu sladkuſt na vse viſhe, Vseh shpiſh vender b’do imelle: Vsellej bodo sladku pejlle. 10. Marterneki, ’nu Divize, Vsi Svetniki

imeli

imele

Stric Tomaž (1853):	vratca v hišo in pod streho, kjer ste vse pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen

imeli

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še
Zlata Vas (1848):	druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in
Zlata Vas (1850):	drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v veliki časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in

imelli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en
meli
Kmetijske in rokodelske novice (1843): In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve

imelo

imellu

Biblia (1584):	pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu
Biblia (1584):	je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s'

imelo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is njegoviga rodú priſhel vézhni kralj, kteriga kraljeſtvo ne bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker ſe ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in tri pedí dolge klase, in da vsaka
Tiun - Lin (1891):	nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je hišni gospodar
Gozdovnik (1898):	je li mošnjiček zopet suh? Pa ne, da bi ga imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši
Gozdovnik (1898):	je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za

imelu

Biblia (1584):	Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu.

imeti

imet

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	moja vola nezh nima ſhellet’, Karkol tvoja sveta vola nozhe imet’, Kar o Bug! ti nozhesh, tudi jeſt nozhem, Nasprut’ kar
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	martre ’zhem preterpet’. Samu te so moje ſhelle; Njega lubeſn imet’. 12. Tude smert’ se nozhem bati. De l’ po njega
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto jeſo * vselej zhes njega imet’. 28. Tebe Bug! vezhna lepota! * s’ zelga serza, zhem lubit
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	svejt, * ni tu’ veselle posvejtnu, al kar v’ svejtu ſnash imet’: * tud’ ni zhaſt, inn wogaſtvu, al kar je she tak

imet'

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le vmorit': ˛Szer ſim saſtonj na ſveti. ” „Zhe tud' zvertje imet' sheliſh Goſpod, snam pomagati, Sdaj puta pred njim klokota In
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velí. To mi narobe Kličemo svet, Vender to šege Hočejo imet'. Ko na Kitajskim Vabjo gostí, Tisti, ki pride. Napak storí

imeti

Sacrum promptuarium (1695):	leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi ny pèrpuſhenu njó imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga
Zlata Vas (1850):	oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tebi izročim vse svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in
Stelja in gnoj (1875):	bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na
Botanika (1875):	začetka ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila

jemeti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k' obhaili jiti noi teſti zhas isnekuemer marnuati bol pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti is-

jmeti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris

nima

nejma
Valenštajn (1866): i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije

nema

Biblia (1584):	ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt
Biblia (1584):	poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar
Biblia (1584):	Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu
Zoologija (1875):	vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega
Zoologija (1875):	6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor
Deborah (1883):	nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah
Zlatorog (1886):	Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš

nima

Sacrum promptuarium (1695):	sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh
Sacrum promptuarium (1695):	gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	3. letu. Vipavsko vino, kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan
Botanika (1875):	da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo

nyma

Sacrum promptuarium (1695):	Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite
Sacrum promptuarium (1695):	bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi

nimajo

nejmajo

Valenštajn (1866):	le tisóč so jih prvič hotéli iméti; On reče: ti nejmajo ob čem živéti; A šestdeset hočem tisoč jih nabráti, Pa
Valenštajn (1866):	vojvodoj lazi, podoben je vès. Stražnji glavár. Nu, vidiš? Vére nejmajo v nas, Plaši jih vojvodin skrivni obràz; Prišel je do

nemajo

Biblia (1584):	ony ſo vshe dobru try dny pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti
Zoologija (1875):	belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice
Zoologija (1875):	imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti

nimaio

Sacrum promptuarium (1695):	mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene
Sacrum promptuarium (1695):	ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe

nimajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se mu
Stric Tomaž (1853):	gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki
Botanika (1875):	ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v
Botanika (1875):	naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi

nimam

nejmam

Valenštajn (1866):	lehkomišeljnost, Razgreta kri zapelje sivoglavca. Menj trdne volje zarad tega nejmam, Ker dobro vem, od česa ločim se. Ilo. Povejte brez
Valenštajn (1866):	nejmam ga zares Za bebca, da vseh vas za bebce nejmam? Al tako dobro me poznaš? Ne vem, Da tebi kdaj
Valenštajn (1866):	Valenštajn (po kratkem molku ostrim pogledom). Kakó pa veš, da nejmam ga zares Za bebca, da vseh vas za bebce nejmam

nemam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo
Maria Stuart (1861):	dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar

nimam

Sacrum promptuarium (1695):	njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim
Divica Orleanska (1848):	In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v
Divica Orleanska (1848):	dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dom vzame in o priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral
Ultra! (1867):	čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi
Oče naš (1885):	so se pomirili, in to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko
Gozdovnik (1898):	par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa! «
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram

nimamo

nemamo
Biblia (1584): tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu

nimamo

Sacrum promptuarium (1695):	taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne
Stric Tomaž (1853):	drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje

nimaš

knemash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	duhov vezh pershuo daso ukupa meli teſt dnarje skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari kader bo te duh pershou ti morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu prei knemash v'

nemaš

Deborah (1883):	ti vprašuješ? Ana. Ker si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal
Deborah (1883):	Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo

nimash

Ta male katechismus (1768):	VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu

nimaš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen
Divica Orleanska (1848):	Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim
Divica Orleanska (1848):	bila in sovét, Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno
Sveti večer (1866):	si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so priče! ”
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z neko drugo rečjó, kteri se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar ti Bog

nimaſh

Branja, inu evangeliumi (1777):	9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne
Branja, inu evangeliumi (1777):	Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga
Genovefa (1841):	ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj drusiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de

nimſh

Abecedika ali Plateltof (1789):	dobru pojde na semli. 5) Ti nimaſh vbſjati. 6) Ti nimſh preſhuſhtvati. 7) Ti nimaſh kraſti. 8) Ti nimaſh krive prizhe
Abecedika ali Plateltof (1789):	tvoj Buh. Ti nimaſh ptujih Bogov sraven mene imeti. Ti nimſh obenne sresane podobe ſturiti, de bi taiſto molil. 2. Ti

nimata

Aritmetika za učiteljišča (1885):	število a z relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse
Revček Andrejček (1891):	oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se, oče

nimate

nejmate

Valenštajn (1866):	srce me režejo. Vi možije Ste nizki le, a nizke nejmate Menitve, vrednejši od drugih ste, Da vam zaupno govorim besedo
Valenštajn (1866):	Kdor previsoko leta, nizko pade. Ilo. Vi tukaj več opravkov nejmate, Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja

nemate

Biblia (1584):	tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt
Biblia (1584):	Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni

nimate

Sacrum promptuarium (1695):	Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs
Sacrum promptuarium (1695):	ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt
Sacrum promptuarium (1695):	ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	26. Vy ſe jih tèdaj nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite, tudi ſi neſpómnite na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti
Divica Orleanska (1848):	ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas
Divica Orleanska (1848):	roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga

nimava

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de
Blagomir puščavnik (1853):	nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar

▶ imeti li glagol, glavni, nedovršni + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

imaš li

imaš-li

Valenštajn (1866):	utékel, Pustivši mi ónega sámo lenéta! Vojaški deček (priskače). Mati! imaš-li v mislih očeta? Prvi lovec. Nu, nu! saj tega je
Zeleni listi (1896):	»Oh, dà, dobra gospa! Beračenje je grenko, zeló grenko! « »Imaš-li še stariše? « »Samo mater še; a zeló je uboga ter

nimam li
- nimamli
  Branja, inu evangeliumi (1777): sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha dal

▶ imetje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

imetje
Divica Orleanska (1848): nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti

imetju

imenju

Aritmetika za učiteljišča (1885):	imenja takrat, ko se je začela trgovina ali obrt. K imenju v širjem zmislu spada ne le vsa premičnina in neprimičnina
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razločujemo trojno imenje: aktivno, pasivno in čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in vse druge, denarno vrednost imajoče stvari, katere

▶ impossibile neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

impossibile
- impoſſibile
  Sacrum promptuarium (1695): ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo

▶ in veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Valenštajn (1866):	in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota
Valenštajn (1866):	kterém ona jaše. Človeku je klobuk lepota, kdor Pred kraljem i cesarjem mora biti Odkrit, nikakor nej svoboden mož.
Valenštajn (1866):	V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na
Valenštajn (1866):	novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla. Da, res je
Valenštajn (1866):	Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov.
Valenštajn (1866):	od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name
Rudninoslovje (1867):	Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali
Rudninoslovje (1867):	v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i
Rudninoslovje (1867):	Samo oni robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake

Genovefa (1841):	ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode
Zlata Vas (1850):	reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega
Občno vzgojeslovje (1887):	Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno
Revček Andrejček (1891):	tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico
Tiun - Lin (1891):	kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala

in'

Abecedika ali Plateltof (1789):	kar nam ſhkoduva. Napotratuj tok' vſe shive dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojga ſtanú opravke, Ter k'pridu ſtur'
Abecedika ali Plateltof (1789):	ta zhaſs. S' njegovih rok ſim jeſt dobil Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to uſe namenim jeſt ſkus fliſs Lubi Bog
Abecedika ali Plateltof (1789):	opravke, Ter k'pridu ſtur' ſi tvoje dny. S' fliſam, in' dolshnoſtam ſe shesdat' Bogú : vęzhno ſręzho vupat' : To je k'
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſkus fliſs. Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k'dej ked ſtarz. Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nedolshnoſt poſhtuvali , Nęshka, Zhaſt, in' hvala &c. &c. Vſi. Zhaſt, in' hvala &c. &c. Dva fanta. De ſo ſtrili nam veſséle
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim mogla — take ſmo! Mę deklizhi, in' shenize Sa moshá, in' sa petize Toku lé ſe mujamo. Goſpá poje. Bres samęre
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ve deklizhi, Vi ſantizhi, Le sapojte sa mànó! Vſi. Zhaſt, in' hvala &c. &c. Dvę deklizhi. De ſo miloſt nam ſkasali
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	grę sa njimi, inu nar pred sapoje : Prut Baronu. Zhaſt, in' hvala Vſelej dala Njim ſe, Vaſha Gnada, bo. Prut tim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	veſeli, de ſim vam s' tiſtim koſzhekam potize toljko vſtregla, in' de vaſ tak ſrezhnih najdem, kar bi ne bila nikdar

ina

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dejleſhni ſtureè uſſeh S. Mash, katire bodo ſa lete Brate, ina Seſtre skus zelu lejta braue, koker tude tehiſteh, katire se
Branja, inu evangeliumi (1777):	15. Poſtavi. Katiri ſe Boga bojy, ta bo dobru ſturuv, ina katiri ſe pravize dershy, ta bo njo doſeguv , inu ona
Kratkozhasne uganke (1788):	sprehajati puſtish, tedej se smę puſtiti pred usakem videti, ter ina pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhe! Bog obari! — Jeſt le enga v' Neshkin gvant vtaknem, ina ga v' borſht doli poſhlem. Goſpod bodo k' malu sraven

ine
Robinson mlajši (1849): napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo

ino

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj nek
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	celo slovo dal. Zato sim pa tudi zdrav, kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo vem
Robinson mlajši (1849):	Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes

inoi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni magozhni Bveg nisi tega shahaarja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element noi Firmament inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene pertomi zartanomi talesi Jeshusha Krishtusha inu per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo

inu

Biblia (1584):	Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na
Sacrum promptuarium (1695):	pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu mater vezh lubi, kakòr mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte

inv

Biblia (1584):	inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved

jen
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): To zhutim , to vęjm ! Al gori poględat, Jèn to ji povedat, Jeſt ręveſh neſmęjm. Nęshka. Tonzhe, Tonzhe, ſi

jenu

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	veſsele, ſe prou uzhiti, U' naſhim Serzi glaboku uterditi. Viro, jenu Nauke, Naſhih dobrih dell lete brumne ſhtuke.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sveſtu poſhluſhali lvet Kerſhanſki Nauk ? Od. Ja! uiselej sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr. Sakaj ſhe tu ſvetu Reshnu Tellu je
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sa en je ta Kruh te Duſhe? Od. Boshja beſseda, jenu lvetu Reshnu Tellu. Pr. Sakaj boshja beſseda je Kruh naſhe
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	zhe mi bomo nega koker naſhiga narbulſhiga Ozheta ſposnali, lubili, jenu bogali: koga bo on nam dau? Od. Koker on je
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Is gnado tojo naſs napouniti. De mi bomo le gorjemali, Jenu od naſhih doushnoſt nikoli prenehali. Dej nam veſsele, ſe prou
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Kir tajſtu ſe imenuje ſhpisha, reja, jenu shjulenje naſhe Duſhe, jenu je blu gorpoſtaulenu- Pr. Sakaj?
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	je ta vſakdani Kruh tega teleſsa ? Od. Ta vſakdani shivesh jenu oblazhilu. Pr. Kdo tedej nam da vise letu ? Od. Sama

jnv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov; jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv kri; noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moji SS. 3. Arhangeli bodita moja srezha inv svelizhanje pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai mene o Gospved Jesvs

noi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues 8 dni dolgo: merkei da sazhe yutro prad svnzam noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei nabosh vezh jemluvam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti ofenporei al resodei te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano pravo Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei mi¬si noi tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE. Oni so mene isovkli noi so vseli vse moje obvazhivo oh velka sramoshlivoſt moiga serza
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu per tam zhovieshzham mesijasi inu per vsei niegovei obvaſti noi mozhi? inu per nia shivlenji noi terplenji inu smerti! perkashise
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi shebrei to ozhitno spuved

Ta male katechismus (1768):	Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek
Ta male katechismus (1768):	kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Ta male katechismus (1768):	mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh
Ta male katechismus (1768):	Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja

▶ indigast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

indigasta
- indična
  Kemija (1869): Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482.

▶ indij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

indij

indijum

Kemija (1869):

Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486. Indigweiss, indična bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345.

▶ Indija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Indija

Kemija (1869):	stolčena in z ogljem pomešana stali. Angleško, Špansko in vzhodna Indija imajo najboljši kositar.
Mineralogija in geognozija (1871):	pri Kremnici na Ogerskem in v Sedmograškem gaje nekoliko. Izhodna Indija pa, južna Amerika (Brasilija, Peru, Chili, Kalifornija) in Ural so

Indijah
- Indiah
  Sacrum promptuarium (1695): bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta

Indije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje

Indiji

Indii

Slate jabelka (1844):	njegovih pridgah, je bilo, de je po boshji volji v’ Indii bil in pridgoval. In jeſt ſim tudi tukej po boshji
Slate jabelka (1844):	Kſaverja ſe bere , de je enkrat v meſtu Makao v’ Indii sunaj pridgoval in nekteri rasujsdani mladenzhi in neverniki ſo ga

Indiji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev
Zoologija (1875):	je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu kakor posebna
Botanika (1875):	red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane
Zoologija (1875):	kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben

Indijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo

Indjo

Slate jabelka (1844):	ſhel v’ miſijon (poſlan nevernike h’ katolſhki veri ſpreobrazhat) v’ Indjo. Poſvetni ljudje ſo mu perporozhili, de naj ſe varuje, de
Slate jabelka (1844):	in je tedaj na zholnu, v’ kterim ſe je v’ Indjo peljal, ſvoje ſrajze ſam pral. Poſvetni modrijani ſo ga ſvarili
Slate jabelka (1844):	kri sa kerſhanſko vero preliti, in je tedaj shelel v’ Indjo iti nevernikam pridgovat. Ali Bog mu je na snanje dal

▶ indijančev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

indijančevega

indijanovega

Gozdovnik (1898):	mu je najti sled. « Med jezerom in med severno panogo Indijanovega pokopanja se je raztegal kos zemlje, kamenit tako, da nobena
Gozdovnik (1898):	bo imelo to, kar jim porečem, potrebni potisek. « Vrh groba Indijanovega je bil posut s kamenjem, ob kraju nakopičeno kakor v

▶ Indijanec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Indijanca

Indijana

Gozdovnik (1898):	klin zablišči ob enem. Pepo in Fabij ustrelita in dva Indijana se zgrudita. Rdoles je bil zopet nabil. »Teci! « zaupije z
Gozdovnik (1898):	tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil, oči zaprivši, glavo nagnil

Indijanca

Gozdovnik (1898):	zaostal, da bi se z drugimi pogovoril, gledé svojega ravnanja. Indijanca sta imela med tem čas, neslišana izpregovoriti nekaj besedij. »Je-li
Gozdovnik (1898):	Indijanca zajašeta pred zagradbo ter ustopita v notranjost utrdbe skozi predor

Indijance

Indijane

Gozdovnik (1898):	grič, s kterega je imel razgled, kakor ga je iskal. Indijane je videl pred sabo; ob enem so opazili njega ter
Gozdovnik (1898):	v stran, kjer mu je konj stal, umakne sebe in Indijane iz strelne daljave treh lovcev in v malo trenotkih je

Indjane
Kmetijske in rokodelske novice (1843): miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal

Indijancem

Indijancem
Gozdovnik (1898): posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali pri drugem ognju. Zdaj ni

Indijanom

Gozdovnik (1898):	Gile. Potujoča deset dni hoda, je plačala precej velik davek Indijanom in oviram puščavskim, to se pravi, izgubila je med potjo
Gozdovnik (1898):	Rude ne bom puščal ne vašim odpravnikom in zlatoiskom, ne Indijanom; pa zdaj me ni volja seboj jemati zlatovin, ker mi

Indijancev

Gozdovnik (1898):	meni Pepo. »Stavim kaj, da je za ono majhino cipreso Indijancev, ki si je tam svoj vigvam postavil. « Dade cevi svoje
Gozdovnik (1898):	Indijanec. Konj mu je bil ves pokrit s skalpi usmrčenih Indijancev, a v desnici je držal s srebrnimi žebljiči okovano puško
Gozdovnik (1898):	vam znana imena mojih tovarišev, ki sta ja dobila od Indijancev. Temú sennoru pravijo Orlun ali »veliki orel«, in temu Treskavec

Indijanov
Gozdovnik (1898): zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti
Indjanov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela

Indijanci

Gozdovnik (1898):	pred njima, borila se je postava belega z najmanj osmimi Indijanci. Razbit je bil. »Dolu s konja,« kliče Diaz. Baraha zdrči
Gozdovnik (1898):	glas. Lovci se vzravnajo, ob počijo trije streli in trije Indijanci izginejo pod vodo.
Gozdovnik (1898):	prikrala in nevidena sta pritihotapila do ležečega konja, kjer so Indijanci skupaj sedeli, govoreči, da beli se bodo indijanskega načina držali
Gozdovnik (1898):	nekak ubojni kij), pa glavoreznik (t. j. nož, s kterim Indijanci oglavnico režejo) to je bila vsa oborožba teh glavarjev. Nekoliko

Indijani

Gozdovnik (1898):	razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni
Gozdovnik (1898):	pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar
Gozdovnik (1898):	je odpravi le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj prijatelj ali

Indijanec

Gozdovnik (1898):	ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi
Gozdovnik (1898):	Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno

▶ Indijanka samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Indijanka
- Indianka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de
Indijanko
Gozdovnik (1898): Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je v Kanadi zval Hafbrid, v Zveznih

▶ indijanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

indijanska
Gozdovnik (1898): bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese

indijanske

Gozdovnik (1898):	koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je
Gozdovnik (1898):	sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata

indjanſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga

indijanskega

Gozdovnik (1898):	kjer so Indijanci skupaj sedeli, govoreči, da beli se bodo indijanskega načina držali, to je, da pojdejo na podjetje šele proti
Gozdovnik (1898):	je bilo tretje, kar je videl orel. Sklepati iz poročila indijanskega poročnika o treh na otoku bivajočih belih, niso ti mogli

indijanskem
- indijanskem
  Botanika (1875): ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se
- indjanſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen

indijanski

Gozdovnik (1898):	divjave, brezdvojno glavarji, sedelo je resno okolu ognja, netenega po indijanski tako, da od daleč ni bilo poznati ni dima ni
Gozdovnik (1898):	znajo beli možje, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s
Gozdovnik (1898):	da tukaj imajo svoje poslednje počivališče, na rtu prirodne piramide, indijanski po svojih hrabrih dejstvih sloveči glavar. Še v smrti gospoduje
Gozdovnik (1898):	mož, prijezdivši prav blizu vode, položi roke, kakor včeraj vodja indijanski, na usta, v podobi govorila, pa kliče: »Ho-la, Komanče! « Takoj
Gozdovnik (1898):	in tudi vakveri so dajali glasove od sebe, izredno podobne indijanski radosti.

indijansko

Gozdovnik (1898):	nosil je obleko, ki je bila nekam v sredi med indijansko pa belih. Zraven njega je ležala dolgocevna puška, ona ista
Gozdovnik (1898):	Pred šotorom je sedelo dekle, popravljajoče mokasin. (indijansko obuvalo), ki ga je jako umetno okraševalo s žimo. Dekle

▶ indijansko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

indijansko
- indjanſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo shé tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan

▶ Indijec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Indijcev

Indijanov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel

Indijci
- Indjanimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi
Indijec
- Indijan
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali

▶ indijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

indijske
- indiške
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je

indijskem

Fizika (1869):	otokov čez Atlantsko morje (okeán) njegovim neminljivim iznajdbam nasproti. V Indijskem okeánu pa vladajo vetrovi, pravilno se menjajoči, ki se imenujejo
Zoologija (1875):	krava (Manatus) na ustji Orenoka. Morska deva (Halicore) živi v indijskem oceanu. Obojih meso je užitno. Pri pliskavkah ali delfinih in

indiškem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov

indijskih

indiških

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri

▶ indocilité neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

indocilité
- indocilite
  Pozhétki gramatike (1811): ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je

▶ indoslovanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

indoslovanska
- indoslavenska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih
indoslovanske
- indoslavenske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je tudi bilo priime Laime ⁷), v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj

▶ infuzorij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

infuzoriji
- infusoriji
  Mineralogija in geognozija (1871): poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali

▶ ingver samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ingverja

ingberja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj

ingverja

Kuharske Bukve (1799):	sręsanga peterſhila, ne prevezh shalbla, kęr je grének, enmalo ingverja, mlęka, inu ribje shupe, v' tim ſe obarjene ribe popolnim
Kuharske Bukve (1799):	govedjo shupo ſtręſi; kader savrè, snaſh notri djati muſkat zvęta, ingverja, al druge diſháve, inu jajzhne rumenake notri rasshvérkati. Tudi snaſh
Kuharske Bukve (1799):	de tezhe. 173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, enmalo ingverja, inu nagelshebíz deni v' eno rútizo, obęſi v' en polizh

▶ Inn samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Inna

In a(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala

▶ inoslovanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

neslovanski; kontekst, SSKJ

inoslovanskem

ino-slovanskem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih

▶ insensatum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

insensatum

inſenſatum

Sacrum promptuarium (1695):	Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti
Sacrum promptuarium (1695):	s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi

▶ insipida neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

insipida
- inſipida
  Sacrum promptuarium (1695): quo omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu

▶ inspice neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

inspice
- inſpice
  Sacrum promptuarium (1695): hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus

▶ instet neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

instet
- inſtet
  Sacrum promptuarium (1695): rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu

▶ inšpektor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

inšpektor
- inspektor
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Postojni, — s sedežem v Kerškim mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor pri Krajnskih stanovih, — s sedežem v Ribnici, g. Matevž Logar

▶ interes samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obresti; [sskj]

interesa
- intereſsa
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe
interesom
- intereſsam
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi

▶ Inverness samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Invernessu
- Invernesu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem

▶ ipsa neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ipsa
- ipſa
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem.

▶ ipse neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ipse
- ipſe
  Sacrum promptuarium (1695): Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe

▶ ipsi neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ipsi
- ipſi
  Sacrum promptuarium (1695): nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna

▶ ipsium neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ipsium
- ipſium
  Sacrum promptuarium (1695): in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus

▶ ipso neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ipso

ipſo

Sacrum promptuarium (1695):	conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni
Sacrum promptuarium (1695):	Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni

▶ ipsum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ipsum

ipſum

Sacrum promptuarium (1695):	Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik
Sacrum promptuarium (1695):	tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs G. Bug,

▶ iracionalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

iracionalne

iracijonalne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: III. Naloge v ponavljanje. 1.* Razstavi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5 decimalk: Izračunaj té-le iracijonalne korene na 5

▶ irati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

motiti se; nemško-slovenski slovar

iraš

irrash

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj Syn! ſakaj ſa taiſte jeſt nobene proshne noternapoloſhim, katiri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veliku hudega narbel ſdana ſdravnia, ali arznia. Ti se mozhnu irrash, kader svoje telu toku ſlo, inu mastnu pasesh, inu kaj

▶ irbščina samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dediščina; Pohlin To malo besedišče

irbščino
- irbeshno
  Ta male katechismus (1768): pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny

▶ irčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

irčeva
- irceva
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval

▶ irh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

irh
- jerh
  Kemija (1869): Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami

▶ irhar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

irhar

jirhar

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Pri kraju vode je bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in splavali. Ker je bila
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in

irharja

jirharja

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	speče, ognja boji in ana, tako se je Anže varoval jirharja srečati, če ravno mu je ta, kar je mogel, škodovati
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Bonifaci tudi na ozidje, če bi bila sila pomagati. Razun jirharja in njegovih pomagačev in še nekaj druzih so bile tudi

irharjem
- jirharjem
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel

▶ irharjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

irharjevo

jirharjevo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo hišo, kjer je celó do konca življenja vesel in v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O

▶ irharski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

irharska

jirharska

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	verv je zaškripal z zobmi in djal. O ti pošast jirharska ti! ti, ki si ne davno mene in brata hotel
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pa si dovolj dozoril za kazen, o gerda pošast ti jirharska, gorje tebi! Tako je zažugal sosedu, ki se pa ni

▶ iridij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

iridij
- iridijum
  Kemija (1869): bél, 487. Indijum, Indium, 345. Indika, Indigo, 486. Inulin, 482. Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum

▶ Irsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Irskem
- Irskem
  Mineralogija in geognozija (1871): črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo
- Irskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo pa hudo leto, posebno za korún (krompir) ; skorej

▶ isaj. okrajšava ↘ IMP

isaj.

isai.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): hiſho, sakaj ti boſh vmeri, inu ne boſh vezh shivel (Isai. 38. I.) Per letęh beſsędah ſe ta Krajl k'sydu

iſai.

Ta male katechismus (1768):	V. Te mozhy. VI. Te brumnoste, inu VII. Boſhjega strahú. Iſai. 11. Kaj se pak Sat S. Duha imenuje? Taiste della
Branja, inu evangeliumi (1777):	te mozhy. 6. Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga zhloveka. 1. Smert. 2. Sodba

iſaj.

Ta male katechismus (1768):	na Krish perwit, na kriſhu umerl, inu potem pokopan bil. Iſaj. 53. Matth. 27. Kaj pak ta pete: doli je shl
Ta male katechismus (1768):	s' Marie te uſſellej isvolene, inu prezhiste Divize. Luk. 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla

▶ iskalka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sonda; kontekst

iskalko
- iskavko
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti

▶ iskati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iskal

Sacrum promptuarium (1695):	quemadmodum ego feci, ita & vos faciatis. Chriſtus 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je
Sacrum promptuarium (1695):	Paſtor bonus, & pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit
Sacrum promptuarium (1695):	podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she
Branja, inu evangeliumi (1777):	isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili
Zlata Vas (1848):	je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi
Divica Orleanska (1848):	mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav
Gozdovnik (1898):	ni še dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu

iskou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu bres folka. O
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſam teptou, inu od ludy ni bilu obeniga s'manoi, iskou ſim, debi biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga

iſkal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ je ſpet priſhel v' Jerusalem k' prasniku. Reveshev je iſkal, sa njimi je hodil, on ljubesnjivi prijatel ljudí. Per nékih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojim polji ima, bo dobro delo ſtoril, ako jo bo iſkal v ſvoji okolizi ras — ſhiriti. — o — Moka (brašno) krumpirja. Zagrebški

jiſkal

Življenja srečen pot (1837):	lepoto od vudov Goſpodovih prijél, dolgo ſim te sheljel, neprenehama jiſkal. Míren ino veſél k' tebi pridem; vsemi me ismed ljudí
Življenja srečen pot (1837):	bi zhloveka sopuſtil, ki je vſmilenga ſerza. ˛Sv. Rok ni jiſkal hvale ljudí sa ſvoje dela kerſhanſke míloſti; tudi ne plazhila
Življenja srečen pot (1837):	je Bogu lehko. Zhedalje bolj nepokojno je Avguſhtinovo ſerze prihájalo; jiſkal je v' piſmíh poſvetnih modrijanov pokoja, alj ni ga najdil
Življenja srečen pot (1837):	ſe boſh torej mlad popotnik ti obernil, kjé ſi prijatelov jiſkal, koga ſi sa ſvojga tovarſha isbrál? 1. Pervi prijatel tvoj

yſkal
Biblia (1584): je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl, je

iskala

Divica Orleanska (1848):	Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga ni bilo.

iſkala

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Pak je v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh
Genovefa (1841):	rokah dershala, ji je bil v ſpanju is rok padel. Iſkala ga je, in Boleſlav, ki je koj vidil, kaj hozhe

iſkalla

Branja, inu evangeliumi (1777):	neſhla, ſta ſe supet nasajvernila v' Jerusalem , ter ſta njega iſkalla. Inu pergodilu ſe je, de ſta njega zhes try dny
Branja, inu evangeliumi (1777):	je k'njemu rekuv: kaj je tu , de ſta mene iſkalla ? al niſta vędela, de morem v' temu biti, kar je

jiſkala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela

iskale

iſkale

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ki ſo vam ga ſovrashniki krishali ino vmorili. Kaj bote iſkale shiviga med mertvimi? Glejte rute (ruhe, tenzhize) ſo ſhe tukaj
Slate jabelka (1844):	drusiga dobriga sadobi, bi nikdar v’ nobeni rezhi troſhta ne iſkale, ampak bi ſposnale, de je to velika ſrezha, krish sa

iskali

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali; morebiti bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej od vas spoštovani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno našli 6. dan t. m.

iskalli

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	je Bug lpershl na svejt. 6. Kje ’ga b’mo iskalli? Kaj ’mu bomo dali? Tu se meni mozhnu ſdy, De
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	oberniti; Ke namor’mo vezh terpet’; Kje be mi pomuzh iskalli? K’du b’ mogl potroshtat’ nas’? De be tolkajn naſhall
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	k’tiri nas svet Duh vode’ * de b’mo brumnoſt iskalli, * de k’der bomo odtod prejshli, JEſusa bomo tamkej neshli

iſkali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno
yſkali
Svetu pismu noviga testamenta (1784): pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti. 47. Edèn pak je djal k' njemu

iskat

Zlata Vas (1848):	besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja in mlinarico iskat. In ko je Lizika slišala Ožbeta s starši glasno govoriti
Robinson mlajši (1849):	je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu stanovati mogel. Gde
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kolikor je še mogoče, popraviti. On gré tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni in moji ženi! Naj vam povem

iſkat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino vezhi prihaja njuna ſkerb. ˛She v' tempelj ga greſta iſkat, ino glej, tukaj, tukaj v' boshjim tempeljnu sagledata mladenzhika Jesuſa
Genovefa (1841):	ramo in daljezh okróg po puſhavi gré, ſhe vezh drevéſ iſkat, ktérih ſadje bi ſe 'dalo vshiti. Na klanzu viſoke gore

yskat
Sacrum promptuarium (1695): odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres

iskati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli
Roza Jelodvorska (1855):	ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je toliko beračev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in
Oče naš (1885):	hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati. Ménart in Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so

iſkati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti

jiſkati

Življenja srečen pot (1837):	je Kriſtuſ odlozhil. Vſmileni Jesuſ naj vſe vabi prave ſrezhe jiſkati rekózh: „Pridite k' meni vſi, ki ſe trudite, ino ſte
Življenja srečen pot (1837):	dobra bila. Kedar ſe poſhtena mladenzha isvuzhita, terdno ſkleneta ne jiſkati poſvetne zhaſti in dobrote, ampak vſe k' boshji zhaſti oberniti

yskati
Sacrum promptuarium (1695): inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio

yſkati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bó vuzhil, de ſe pèr tih velikih Jęsus Chriſtus nima yſkati. Pętèr ſe na dvor vrine, ali on bó ponishan. Na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	doſti Chriſtianov taku malu muje persadęne tę ſhaze nebęſhke modroſti yſkati, katęri ſe v' Chriſtuſu najdęjo, de ſe zelú taki najdejo

išče

ijszhe
Sacrum promptuarium (1695): shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru
ishe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore

išče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mogočni Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Sicilii se širi punt od dné do dné bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kak drug deček ž njim šali. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar
Občno vzgojeslovje (1887):	način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in najde, sam sodi in sam misli. Učitelj le pazi
Pripovedke za mladino (1887):	mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti

iše

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak

iſhe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	(Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhnòf, in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t.

jiſhe

Življenja srečen pot (1837):	kar zhlovek ſerzhno poshelí, to tudi ſkerbno jiſhe; kdor pa jiſhe, on najde. ˛Sv. Ignazi je imel poſebne dve ſkerbí: perva
Življenja srečen pot (1837):	rad od hiſhe, kjér tebi dobro je; kdor prepogoſto ſlushbe jiſhe, malo le obrajta ſe. Goſte ſlushbe ſo vſelej redke ſukne
Življenja srečen pot (1837):	sdrobí, pjanz pa, ki ſe po ſhiroki zeſti opoteka, ſmerti jiſhe, in tudi najde. Vſaka lusha je sadoſti globoka, de ſe
Življenja srečen pot (1837):	more. Pride divja svér, ino kravo rasterga. Jokáje ſrotej krave jiſhe, ino Jefrema vpraſha, ali kaj vé, kamo bi kravza bila
Življenja srečen pot (1837):	rado ptujiga blaga pooblaſtí. Kdor v' posemeljſkih dobrotah ſvoje ſrezhe jiſhe, s' ſitam vodo sajemlje. „Varujte ſe, opomina Jesuſ, de vaſhe
Življenja srečen pot (1837):	ſlajſhi veſelje; le kar zhlovek ſerzhno poshelí, to tudi ſkerbno jiſhe; kdor pa jiſhe, on najde. ˛Sv. Ignazi je imel poſebne
Življenja srečen pot (1837):	ſe priloshnoſti greha ne varje; koljko loshej ſlabôzhen, ki priloshnoſti jiſhe! — Shenſtvo je Petra premoglo, de je ſvojiga ljubiga Goſpoda satajil

yshzhe
Sacrum promptuarium (1695): bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in

yſhe

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri, kadar je en dragi shlahtni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj pravi on: Jeſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje danu, kakòr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je djal k' njim: En hudi inu pręſhuſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr tó

yſzhe

Biblia (1584):	Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem
Biblia (1584):	odguvoril, inu k'nym djal: Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le
Biblia (1584):	te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr

iščejo

ishejo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pridejo, inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn zhasneh rezhy dobru dishalla, kjer
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	on pomaga ſlo tem dusham, katire per njemu svoje perwejſhalshe ishejo. Meni se ſdy, de je ſhe prov veliku lejt preteklu

iščejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih
Blagomir puščavnik (1853):	Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena
Viljem Tell (1862):	pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni
Zoologija (1875):	Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno
Zoologija (1875):	dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne
Zoologija (1875):	tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude

išejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kot sveča Hvaljo drugod. Mahomedanci Deklic prodat, Tergov in semnjov Išejo rad'; Naše dekleta V semnji shodiš Na ogled se stavit
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se pozneje v zapisnikih sklepi v ti ali uni reči išejo, se berž in lahko najdejo, ker očividno zapisani stojé. — Vsak
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	v sramoti, ki se mi posmehujejo! Vsi pa, ki Tebe išejo, nej se v veliki sreči veselijo, in nej reko: Poveličan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	člena je ta, da nekteri vzrok bolezni v nekem mehurju išejo, kterega izrežejo. Tako ravnanje pa vnetje množi, bolečine poveča, torej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! Haha! Vsi pa, kteri Tebe išejo, naj se veselé in radujejo. Vedno naj rekó: Hvaljen bodi

iſhejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj
yshzeio
Sacrum promptuarium (1695): puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore

yſhejo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pole, tvoja Mati, inu tvoji bratje svunaj ſtoję, inu tebe yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je njemu tó povędal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti

iščem

ishem

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Nej se jeſt vojskujem serzhnu zhes sebe. Nej te’ toku ishem, de najdem tebe. 5. Nej b’do moje shelle yskati
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	JEſus narslaishi! Kok’ s’ dobr moj ſhelni dushi’ Kjer te’ ishem, teko solſe: Mozhnu ſdihuje tu serze, 28. Kjerkol bom, koder
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	Tudi vmreti is njim ſhelly. C 3 3. Jeſt ’ga ishem, ’nu ’ga klizhem Po vsem’ mejſt Jeruſalem, Al oh! ſhalloſt

iščem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč stanišča pri vas v Boga ime
Deborah (1883):	Šestnajsti prizor. Deborah. Tukàj ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti

iſhem
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh.

iščemo

Stric Tomaž (1853):	besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik in
Viljem Tell (1862):	gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vi imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi

išemo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): znane, se sliši semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in

iſhemo

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Bog naſ en zhaſek shalovati ná. Ako pa le sveſto iſhemo, ino ſe v' dobrim motiti ne damo, kmalo sa nam
Hrana evangeljskih naukov (1835):	bridkoſti prevsdigne, ako le per njemu s' pravim saupanjam pomozhi iſhemo. ˛Svojiga angela nam on, zhe ravno nevidama, poſhle, ki naſ
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſedajno shivlenje s' terplenjam ino bridkoſtimi nameſhano, de drugo shivlenje iſhemo, kjer bridkoſti obene ne bo. " (˛Sv. Avguſhtin. ) „Naſha ſedajna zelo
Slate jabelka (1844):	Boga opravljamo, in kolikor menj sravin laſtniga veſelja in hvale iſhemo v’ tem shivljenji in v’ unim. « — Pravi ſ. Janes od
Slate jabelka (1844):	takrat sareſ priproſto, kadar v’ vſih rezheh drusiga nizh ne iſhemo, kakor ljubesin boshjo. « — Tako pravi ſ. Franziſhk Salesi. Jesuſ je
Slate jabelka (1844):	nar bolj permérjeno, de ſe ogibljemo vſimu zhaſtenju, in velikovezh iſhemo in shelimo sanizhevani biti, ter tudi Jesuſa Kriſtuſa pred ozhmi
Slate jabelka (1844):	menj prijetni naſhimu nagnjenju, po kterim le ozhitne velike rezhi iſhemo. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk Salesi. Ravno ta ſvetnik je vſe
Slate jabelka (1844):	nam samorejo odvseti proſtoſt duha in mir ſerza. Proſtoſt duha iſhemo, de bi ſe samogli k’ Bogu povsdigniti, in de bi

iščeš

iščeš
Valenštajn (1866): jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti

iſheſh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpod v'ſtano bil, to rezhi. Baron. Ti tvojo ſręzho iſheſh ; pak nikoli ne po ravni poti. Matizh. Kdu bo po

yszhesh
Sacrum promptuarium (1695): rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo

iščeta

Pripovedke za mladino (1887):	sem potresal in našla bova pravo pot. ” Ko luna posveti, iščeta drobtinice , pa nobene ne najdeta, kajti mnogoštevilni ptički , ki po
Gozdovnik (1898):	če ga res ni! « Obadva stopita iz šotora ter marljivo iščeta pogrešenca, ali zastonj. »Ostane pri tem: izginol je! « odloči Diaz

iščete

Blagomir puščavnik (1853):	sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen
Viljem Tell (1862):	bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode.

išete

Divica Orleanska (1848):	ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite
Divica Orleanska (1848):	S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober

iſhete

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na teſame dve beſlede, kader je onpraſhou: quem quceritis? koga iſhete? snak nasaj na semlo padli. Tudi nikar tiga britkiga keliha
Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſt ſim vam povędal, de ſim jeſt. Aku tedej mene iſhete, toku puſtite lete prezh priti. De bi ſe ta beſſeda
Branja, inu evangeliumi (1777):	na semlo. Tedej je on njeh supet upraſhal: Koga vi iſhete? Ony ſo djali: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je odgovoruv: jeſt ſim
Branja, inu evangeliumi (1777):	on naprej ſhov, inu je k'nym rekuv: koga vi iſhete? ony ſo njemu odgovorili: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je k' nym
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſvetlim oblazhilu ſtojità na deſni ſtrani, ino rezheta: „Vé iſhete Jesuſa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimú iſhete shiviga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vé iſhete Jesuſa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimú iſhete shiviga per mertvih? Vſtal je, ino ga ni tukaj! Pojdite

iščeva

Blagomir puščavnik (1853):	vprašata vsacega vpadenega bledega človeka : ali si ti smert, ktero iščeva ? — ali si ti grob, kterega si želiva? — Pa zastonj le
Ferdinand (1884):	je prebivalec v onem gradu istinito oni Ferdinand, ki ga iščeva. O, jako sem postal nezaupljiv do ljudi. Lahko je mladi
Ferdinand (1884):	in se popolnoma prepričali, da je istinito oni, ki ga iščeva. « Peljeta se navzdol v dolino. Kmali dospeta v majhno vas

išči

ishzhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tam bo tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venka is preje inu napravi ano sviezo noi pershiejo inu ishzhi pousah kotab zhier bo te shaz tam bo tabe ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei

išči
Revček Andrejček (1891): povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč! Nihčé več zadovoljen ni, vsak

jiſhi

Življenja srečen pot (1837):	druge ſtrehe, ne voglari, ne veſúj; neſrezha ne pozhiva; ne jiſhi njo! V' poſteli ſpodobno leshi, ne dopernaſhaj ſam, ne s'
Življenja srečen pot (1837):	pogoreti. Kdor ſi veliko isbéra, ſi vezhdel ſlabo sbère. — Ne jiſhi take ſlushbe, kjér bi premaſtno jedil in predebelo pil; huda
Življenja srečen pot (1837):	Mladénzh, ne mudi ſe, tvoj dom v' nebeſih je; ne jiſhi ga na semli, sapelivoſti ne jemli, ki jo ponuja tebi
Življenja srečen pot (1837):	boſh sa tovarſha isbrál, de te bo ſrezhno vôdil? — Oh, jiſhi ſi ga, in lepo Boga proſi, naj ti v' tvojih

iščimo

iſhimo

Štiri poslednje reči (1831):	iszhiſtile, de ſe bomo v' nebeſih kakor ſolnze ſvetili. Ne iſhimo prasniga poſvetniga veſelja, kar kmalo mine, in le duſho moti
Hrana evangeljskih naukov (1835):	k' nebéſam hiti. — Proſimo s' terdnim saúpanjam, ino bomo prijeli; iſhimo po poti prave molitve, ino bomo najdli; terkajmo na vrata
Hrana evangeljskih naukov (1835):	v' reſnizi pravizhen, mora po ſvojim sadershanji pokasati. 1. Ne iſhimo ſvoje zhaſti v' poſvetnim blagi; sakaj poſhtenje ne isvira is

iščite

Maria Stuart (1861):	Paulet (malo premišljuje). Pri Bogu milosti iščite. Marija. Upam, Sir, v božjo milost, in zanašam na Pravico
Viljem Tell (1862):	Rudolf (skoči raz konja). Strašna zgoda! Bog — Gospod namestnik, milosti iščíte Od Boga! Vi ste smrtno ranjeni! Gesler. Le-tá je Tellov
Valenštajn (1866):	Sumljivo pogleduje Ila i Butlarja. ) Ilo. Pri vašem Očetu izdajalca iščite, Pri Galasu. Tu je le eden se. Le idite i
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	trebuh deržal in vpil: „Tako je prav! tako je prav! Iščite si zdaj svojih čevljev; undan ste se mi vi smejali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pač človek, kateri za take zveste prijatelje ravno najmanj skerbí. Iščite vselej samo to, Kar snedel červ nikdar ne bo; Kar
Deborah (1883):	Francek? Jezus, Marija! Francek! Morebiti ga ima uže judinja! Vsi. Iščite judinje! Imeti jo hočemo! Kde je judinja? (Hrup. ) Župnik (stopi
Oče naš (1885):	„Le zaupajte in ne obupajte! “ ga je opominjal starček. „Iščite moči pri Zveličarju, kterega podobo na srcu nosite. “ Ponižno je
Oče naš (1885):	sem vam; Bog je moja priča! Zaupajte se duhovnu in iščite pri njem pomoči, tolažbe in odpuščenje svojih grehov“. „K tebi

iſhite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bo li vam ſhe raji tega dal, ví maloverzi! Iſhite toraj naj poprej boshjiga kraljeſtva ino njegove pravize, vſe drugo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she ſam sa-ſe ſkerbel. — Proſíte, ino ſe vam bo dalo; iſhite, ino boſte naſhli; terkajte, ino ſe vam bo odperlo. “

jiſhite

Življenja srečen pot (1837):	Ignazi sdaj veſelí. — Lepo naſ k' temn ſv. Pavl opominja: „Jiſhite kar je gori, kjer Kriſtuſ na deſnizi boshji ſedí; hrepenite
Življenja srečen pot (1837):	mladenzham vſe sapuſtiti, ino v' puſhavo jiti; vender vſim pové: „Jiſhite narprej boshje kraljeſtvo ino njegovo pravizo; vſe drugo vam bo
Življenja srečen pot (1837):	ino veſeli tukaj in tam. Jesuſ naſ tako shiveti vuzhí: „Jiſhite nar poprej boshjiga kraljeſhva, ino njegove pravize, ino vſe drugo

▶ iskra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iskra

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj

iſkra

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	duſh! ampak, aku je v' naſhih ſerzah ſhe ena ſama iſkra Boshje Lubesni, inu v' naſhih perſah le ena ſenza te
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nasaj pride. ) Ni ga vezh ! Tò je en ſant, koker iſkra. — Tiho, jeſt ſe morem na męjſt njega noter sapręti. (grę

iskrami
- iſkrami
  Genovefa (1841): s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li-

iskre

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe. Tečaj III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast
Ferdinand (1884):	mi, da vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal

iſkre

Hrana evangeljskih naukov (1835):	3.) Tukaj nate te shtiri ſvete nauke, kakor ſhtiri shive iſkre, s' kterimi ſi bote ſvetlo luzh prave sa moſvoje ſposnave
Slate jabelka (1844):	premiſhljevanjem kake ſvete reſnize ſvoje terdo, kamnito ſerze udariti, de iſkre da in ſe vname s’ boshjo ljubesriijo in s’ posheljenjem

iskro

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojega serza te hude misle, koker eno ogneno iskro is gvanta prezhstresesh, de se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imeti moj Syn! temuzh uſſe , kar je boſhje ſturè is iskro te vire, inu v'ajfru tega duha, zhe otshesh Bogu

iſkro
Kmetijske in rokodelske novice (1843): smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad

▶ iskrica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iskrica
- iſ kriza(združena oblika)
  Genovefa (1841): ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi
iskrice
- iſkrize
  Genovefa (1841): njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno

▶ israel neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

israel
- israel
  Sacrum promptuarium (1695): Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete
- iſrael
  Sacrum promptuarium (1695): Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe

▶ ist neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

ist

ist
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): orla, smo našli ime Menela, od kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur

iſt

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Kärnten und Krain ganz gut verſtändlich. Die Abſicht des Heransgebers iſt nicht ſo ſehr, den angehenden chriſtlichen Volkslehrerern einen kleinen Behelf
Hrana evangeljskih naukov (1835):	die Zuhörer beſonders in Anwendung gebracht. Die Wahl der Materien iſt dem Bedürfniſſe der Zeit gemäß beſonders für das Landvolk gemacht
Hrana evangeljskih naukov (1835):	werde, ſind die homiletiſchen Predigten nach folgendem Plane bearbeitet: Obenan iſt, nach Angabe des betreffenden Sonnund Feyertages die Hauptlehre (das Thema
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Lehrer nie genug beſtreben kann. Unter allen Formen chriſtlicher Lehrvorträge iſt die homiletiſche die älteſte, von den heiligen Vätern faſt ausſchließlich
Hrana evangeljskih naukov (1835):	verſtändlich, aber auch des Gegenſtandes würdig zu ſeyn. Die Sprache iſt beſonders für die Slowenen Unterſteyermarks berechnet, aber auch für Kärnten
Življenja srečen pot (1837):	Broſch. 1 fl. Hermann (Heinr. ) Klagenfurt, wie es war, und iſt. Mit Anſichten und den Plan von Klagenfurt. 8 Broſch. 1

▶ iste neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

iste
- iſte
  Sacrum promptuarium (1695): kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in

▶ Ister samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ister

Istra

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	evropejske Muže, in vse tiste, ki so na desni strani Istra stanovali. Dalje so še Appianove besede: „Kakor Rimljani Helene od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kdo so še vse Ilirci, ni dognano; ampak od izvira Istra do Černiga morja (Pontus Euxinus), kar Rimljanam harač plačuje, se

▶ isti zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ista
Kemija (1869): okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno

iste

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jéd pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je to pri njih
Valenštajn (1866):	prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal
Kemija (1869):	na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v
Botanika (1875):	da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki
Botanika (1875):	tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko
Botanika (1875):	nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti

istega

Rudninoslovje (1867):	težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če
Fizika (1869):	letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na
Astronomija (1869):	bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi
Tiun - Lin (1891):	zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in

istem

Mlinar in njegova hči (1867):	bi to bilo mogoče? Saj bi vendar ob enem in istem času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obrestij, drug, za 150 gl. večji kapital pa dá v istem času 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na
Občno vzgojeslovje (1887):	v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem

istim
Zoologija (1875): In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih

istemu
Aritmetika za učiteljišča (1885): stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa

isti

istej

Valenštajn (1866):	praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila
Rudninoslovje (1867):	steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo
Astronomija (1869):	bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi mesečeva draga ležala

isti

Rudninoslovje (1867):	ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi
Kemija (1869):	rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz
Mineralogija in geognozija (1871):	navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae
Zoologija (1875):	ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh

iſt
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): se bil, * Pozhutke petire * spremisli, koku * se shpogal? s’ tem’ iſt’me greshil se lohku. 9. Te bolſhje ſapovdi * si derſhi

istih
Botanika (1875): rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno

isto

Fizika (1869):	Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se
Fizika (1869):	so se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo
Kemija (1869):	marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in
Fizika (1869):	je njen prerez milijonkrat veči, kakor prerez bakrenega dratú, ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da
Zoologija (1875):	deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri vseh druzih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neko delo v 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za isto delo 6 delavcev, ako delajo le po 10 ur na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v isto mer, prvo od A, drugo od B, katero mesto je
Občno vzgojeslovje (1887):	predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno.
Tiun - Lin (1891):	moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči

▶ isto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

isto
- isto
  Tiun - Lin (1891): bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se
- is ſtu(združena oblika)
  Kratkozhasne uganke (1788): rihtnemu ſtolu sama nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes se

▶ istoveten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

istoveten

istoven

Fizika (1869):	Presse, hidravlično tiskalo. Hygrometer, vlagomér. Hyperbel, hiperbola, kosatica. I Identisch, istoven. Igla magnetnica, Magnetnadel, 157. Igranje zarnic, bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Imenovalnik
Fizika (1869):	Isoliren, osebiti. Isolirt, osebljen. Isothere, 189. Isotherme, 188. Istoimen, gleichnamig. Istoven, identisch. Istovno mesto, identische Stelle, 149. Izpariti, ausdünsten. Izparivanje, Ausdünstung

▶ Istra samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Istre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico

Istri

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da ne bo preslaba; mraz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in popravlja ). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri*. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov
Rudninoslovje (1867):	postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega

Istrii

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zapišite — prosim — tudi tiste divjake in brezdušneže v G— v Istríi va-nje, ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž na Vranji. Kdor ta kraj pozna, vé, da

Istro

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali po današnje reči Goriško, Teržaško, notrajnje Krajnsko in tudi Istro, dalje Liburnio ali Livorno, to je, primorje od Senjske Reke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drugim ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko, Štajarsko, in en kos Ogerskiga

▶ Istrijansko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Istrijanskem
- Istrijanskim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Krajnskim , na Koroškim, na Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi

▶ istum neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

istum

iſtum

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kai je ta sa ena beſeda o Peter! Neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Jes na posnam tiga zhloveka, od katiriga vi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus cap.

▶ Iščica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Iščica
- Išica
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa Tujnica, Šujca, h

▶ Iškarijot samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Iškarijot
- Iſhkariot
  Biblia (1584): ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal. LEte dvanajſt je Iesus poſlal
- Iſhkarjot
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus

Iškarijota

Ishkarjota

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiri vezhirji je biu sa tim prejetim grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od mise gor vſtau, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	le pregreſhiu, kyr ſim nadoshno kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei veſs samiſhlen na vkup grableine tih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od vſih sapuſhen, videlu je druge negove Jogre spati, judesha Ishkarjota pa s timi judouskimi hlapzi, berizhi, inu shoudnirji v'ta

▶ Italija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Italija
Zlatorog (1886): me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val
Italije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih

Italiji

Italii

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	protokol. Druge vlade, opiraje se na pogodbe, se utegnejo zoperstavljati Italii; al ona ni vezana na nobeno pogodbo. Italija je sama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	sama sebi sodnica. Viktor Emanuel je svojo krono zastavil edini Italii in bo zvest tej zastavi. ” To so besede, ktere kažejo

Italijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z

▶ Italijan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Italijan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	ko je s svojo družino ravno do nekega mlina prišel. Italijan prosi mlinarja, da bi ga on z njegovo družino čez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	me živega hudiča! nikadar več nečem krasti. ” Na to se Italijan oglasi, medvedu zapové, da naj človeka izpusti, in iz svinjaka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Tebe in opico bi mogel prenočiti, ali kam z medvedom? ” Italijan zapazivši svinjak blizo mlina, reče: Medveda bodemo v svinjak zaprli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	djati. Kakor rečeno tako storjeno. O polnoči začujeta mlinar in Italijan nek strašen jok in stok in klicanje na pomoč. Obadva

Italijani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki

Talijani
Kmetijske in rokodelske novice (1846): iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega

Italijanov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	obetal. Ne vem, zakaj in kako se je polastila naših Italijanov misel, da nameravajo Slovenci napraviti slov. demonstracijo proti njim in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	mestu včasih vse polno, ne le domačih, temveč tudi vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred

▶ italijanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

italijanska
- italianſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more

italijanske

italianſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji pri naſ she
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre

talijanske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša

italijanskega

italianſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke

italijanskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	le: Nocoj napravijo „Preširnovi častitelji” pri „zlati zvezdi”, v prostorih italijanskega filharmoničnega društva besedo na čast Preširnu. Povabljeni so k njej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	pel „Slavec” 5 kosov. Neugebauer-ica je pela nekaj nemškega in italijanskega. Namesti meščanske bande je igrala vojaška (z dovoljenjem divizijskega poveljništva

italijanskem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	mestu. (Dal. prih.) Mnogovrstne novice. * Po postavi, razglašeni v kraljestvu Italijanskem 21. decembra 1873, se je ostro prepovedalo in po okolščinah
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Prevod je preskrbelo c. kr. kmet. društvo

italijanski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	dni zaprli. Pred nekimi meseci se je priklatil sem nek italijanski gospodičič in dobil (čudno, jako čudno! ) službico v pisarnici deželnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Pretekli teden pridejo pred vrata tukajšnjega Kapucinskega samostana 3 tuji italijanski potepuhi in so — surovo in predrzno govoreč — hoteli imeti jesti
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na svitlo prišel ne samo v nemški, ampak tudi v italijanski in slovenski izdaji.

talijanski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu — neko prijetnost in dopadljivost

italijanskih

italianſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno

italijansko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	slov. gospode s kmetov in — kakor pravijo — vse, kar ima italijansko in nemško občinstvo našega mesta kolikaj odličnega. Program besede je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	od Boga srečen pot. Za razgled nazaj na Jakin in italijansko zemljo nam ni bilo več mar; temveč pa smo kramljali

talijansko

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Talijani tabak le iz lončenih pip. „To tedaj je orodje talijansko” — je zasmehljivo rekel nek gospod v kavarnici pokazaje lončeno pipo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Milana v „Presse” razjasnuje ta umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko” pregnalo cigare, pijejo Talijani tabak le iz lončenih pip. „To

▶ italijanščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

italijanšini
- talianſhini
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino

▶ itd. okrajšava ↘ goo300k, IMP

itd.

i.t.d.

Tine in Jerica (1852):	grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta i.t.d. z oče naš in s tremi Češena si Marija: per

itd.

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu pak tu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd. itd. Tako bi se dalo to popraviti povsod, pa bi bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to, kar je
Stelja in gnoj (1875):	pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je
Botanika (1875):	listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima
Botanika (1875):	Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena, če že ne rečem, da več knjig, v

▶ iti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gre

Sacrum promptuarium (1695):	tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu
Sacrum promptuarium (1695):	de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter
Sacrum promptuarium (1695):	je njemu per krameriu taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skus katire se is tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al
Divica Orleanska (1848):	me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. )
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo
Mineralogija in geognozija (1871):	spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak
Gozdovnik (1898):	konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč

gre'
Kmetijske in rokodelske novice (1844): zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter

gredo

Biblia (1584):	inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v'
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam, ki vsak dan
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet
Rudninoslovje (1867):	ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n.
Fizika (1869):	prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko
Fizika (1869):	strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ne zadeneš v piko. Več reči je na svetu, ki gredo vkup, ki se pa skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev

grejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in okoli, brez de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobiček donašajo , na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	času službe ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in

grejo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): tako po sreči dobil. De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de

grem

Biblia (1584):	GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de jeſt h'tebi grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus
Branja, inu evangeliumi (1777):	mene iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”?
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in svoje školjke ž
Zlatorog (1886):	pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se
Izidor, pobožni kmet (1887):	pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem ali ne. Ali to me jezi, da se mi sedaj
Zeleni listi (1896):	šole, predno bo šiba doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati

gremo

Biblia (1584):	je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh
Branja, inu evangeliumi (1777):	usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Hlapzi ſo pak djali k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo, inu jó vkup poberémo.
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se
Oče naš (1854):	platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj
Viljem Tell (1862):	In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj ne gremo v lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo
Oče naš (1885):	platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj

gresta

Blagomir puščavnik (1853):	nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor
Stric Tomaž (1853):	ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce
Revček Andrejček (1891):	Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj
Lohengrin (1898):	plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in

gresti
Zoologija (1875): More se vzeti, da od vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča

greſta

Sacrum promptuarium (1695):	pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi
Genovefa (1841):	nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de je dar nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka
Genovefa (1841):	pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí

greste

Divica Orleanska (1848):	Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi Kraljevi greste – Varite se dobro!
Stric Tomaž (1853):	tako, ker vas imam zelo rada. Tedaj, stric Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno Eva.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stvarí, ki se vanjo veržejo, seboj doli vleče, vi pa greste svoje žene gori k izviru iskat? ” „Bog bodi milostljiv meni

greſte
Svetu pismu noviga testamenta (1784): kdó je nótrì vręjdèn: inu tam oſtanite, dokler prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr

greš

gresh

Ta male katechismus (1768):	dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſabo lubesen imeli. Rezhe k' njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh

greš

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko. Micka, če greš, vsega je konec! Potem je živenje moje brez vse vrednosti
Zlatorog (1886):	nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej baš
Zeleni listi (1896):	Nakrat pa mu mati zastopi pot in mu reče: »Kam greš, Zorko? « »Na vrt bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes

greſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir ſe bom jeſt moshila, greſh ti v' Lublano ? koku je to saſtopit ? Tonzhek. (shaloſtno. ) Nęshka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhek. Kaj k'malu toku gręſh ? Ti nizh prov ne ſposnaſh , koku grosnu te jeſt lubim
Kuharske Bukve (1799):	je glih smersnila. De nizh ledu notri napade, kader prekopat gręſh, obdaj
Pozhétki gramatike (1811):	na ou, kadar je méſtno narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka, da je vés; ou vous ou
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deshela ti je odperta! Lepo te proſim, lozhiva ſe! Zhe greſh ti na lévo, grem jàs na déſno; zhe ſe ti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nogo, ino versi jo od ſebe; bolje ti je, de greſh bres tih udov v' nebéſhko kraljeſtvo, kakor de bi s'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh vprezhi ne moreſh. Mojſter ti klobuk naredi; le enkrat greſh sh-njim na dèsh , in ti poſtane kakor zúnja. Sidár ſpodbije
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Travnik, na ktérmu némſhka detela she 21 lét raſte. Ako greſh, ljubi moj bravez, v Latermanovo ſ-hodiſhe poleg Ljubljane, bodeſh koj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vtopljêno, De lóshej ſe britkóſti v bran poſtávi. Pred, ko greſh v Aglar zhes goro selêno, Şe prízho mêne odpovéj smotnjávi

greva

Genovefa (1841):	Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v marn poda. In
Zlatorog (1886):	trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem

ide

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	je in kar imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2.
Viljem Tell (1862):	ste — in jaz sem tudi človek ; Od Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na
Spisi Krištofa Šmida (1883):	sercé utisnila — zakaj kar iz serca pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna

idi

Valenštajn (1866):	tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje
Valenštajn (1866):	stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k
Valenštajn (1866):	Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga
Ferdinand (1884):	hromove in pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka

jedi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA

jidi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou sazhni glih
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vedeti al videti. TA 59. KAPITL. Na velzhi pelik Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili satabo bojivavo kaker bitevo: she

idita
Valenštajn (1866): Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju

iti

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	sem greshil? * oh ſhaloſt! o zhudu! * de oſtanem ſhiv! * ſa it’, al utopiti * b’me imele solſe * na dvoje ſdejliti * b
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſposnate, de ſim priſhel terpét, ſkos terplenje v' ſvoje velizhaſtvo it, pa tudi vſe ſvoje ſkos terplenje isvelizhat; alj le pozhákajte
Fabule ino pesmi (1836):	popuſti; Veſela ſe v’ okrog saſuka, Od rosh do roshiz it’ hiti: ˛Si doſti ſhazov vkup nabêre, Bres téga, da kaj
Fabule ino pesmi (1836):	ſmerti je arzníja, O da tote nêba píja; Sdaj mam it’ v’ en drugi dom. «« »»Sladko bi mi b’lo saſpati
Fabule ino pesmi (1836):	me: to je krivizhno. Vi s’ menoj zhéte k’ ſodbi it’ : ˛Ste vredni tote zhaſti? ˛Sodníki moji zhéte bit’: No nímate
Fabule ino pesmi (1836):	drevéni, Krulav, gluh, ſlep, veſ potrêni, Môrem sdaj is ſlushbe it’! Rezi, rezi, o tetiza! Jêli je ne to kriviza, Vekſha
Fabule ino pesmi (1836):	prit’; V’ germovji ſem ga najſhel, No puſtil k’ ovzam it’. Drugozh ſo ovze prav’le, Da ſem en gerdi tat
Življenja srečen pot (1837):	ozhitnih ſovrashnikov, ki s' oroshjam pridejo hiſhe ino meſta pa it (shgat); varji pa tudi ſvoje ljudi ſkrivnih sapelivzov, ki po

iti

Genovefa (1841):	ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tisti dan ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske, ki jo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	počasi spet življenje, in kmali je tudi govoriti začel; le iti ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let, imela bi iti domú. Ko je pa kraljica videla, kako lepa da je
Mlinar in njegova hči (1867):	Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj
Oče naš (1885):	ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri
Izidor, pobožni kmet (1887):	vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le še ni hotel. »Domu pa že ne grem

jeti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'jezho, inu ſmert jeti, koker pa, de je on nega sa gnado te mozhy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſtaviti, on je perpraulen v' jezho, inu ſmert s'nym jeti, katiri je enu maihenu poprei v'timu vertu ſvoi mezh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtiſka, inu tere, tiſtu nas ſyli inu pergaina h'Bogu jeti, inu per nemu pomozh iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zopernje inu sa saplentuenje al je saplentano taku mora gorei jeti.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na ano srie dovazbar se mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	al saplentano mora geniati usa zopernja noi saplentuenje mora gorei jeti alta kai sani resnizhni shtuki so utatnh buklah sa-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pasmekni spet ramar vnka is rora napnijo inv najo los jeti bosh vidov bo spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20.

jiti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ali Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti, de nam takú vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per

pojdti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj

pojde

poida

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jo do debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi spet govo Ozhanash noi raku dougo da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati inu spet

poide

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dopouni to volo mojga Ozheta, katiri je v' Nebeſih, tiſti poide noter v' Nebeſhku Kraleſtvu. Katiri dopouni to volo Boshio, katira
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus Matth. 7. nikar en sakitiri, katiri pravi: Gospud, Gospud, poide noter v'Nebeſhku Krayleſtvu, temuzh katiri dopouni to volo mojga

pojde

Biblia (1584):	jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde
Zlatorog (1886):	V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih,
Revček Andrejček (1891):	regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega
Revček Andrejček (1891):	se bo moral pod njo, kakor drevo pred viharjem, sicer pojde vse na drobno. (Hoče polagoma oditi. )
Gozdovnik (1898):	spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset

poj de(združena oblika)
Gozdovnik (1898): Moram za njim, kolikor mogoče hitro. « »Pred dnem to ne poj de, ker morate iti po njegovem sledu, ki ga ponoči
pude
Sacrum promptuarium (1695): inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi

pojdejo

poidajo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh tashku kei saduebou: ti bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri miemo poidajo bojo tabe an molili noi zhaſtili tu bo tvoi vou

poidejo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih

pojdejo

Branja, inu evangeliumi (1777):	isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to
Gozdovnik (1898):	je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi

pojdeo
Biblia (1584): mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'

pojdem

idem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vinograd i mi poveju, pa sopet po nemečko, da naj idem za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno napred črez polje
Viljem Tell (1862):	Besedo strah zaprl. — Le z roko mi Pomignol je, naj idem svojo pot, Tedaj sem šel in spremstvo mu poslal.
Valenštajn (1866):	streljanii — Vojvodica i Grofinja. O Bog nebeški! Maks (Valenštajnu). Naj idem jaz, ukažem —Valenštajn. Ni koraka! Maks (kaže na Teklo i

poidem

Pozhétki gramatike (1811):	lui, leur, y, en, ce, on, t, poſtavim: irai je? poidem li? bi ſhel? bi li ſhel? viens-tu? prideſh li? prideſh
Pozhétki gramatike (1811):	les bonnets gens? kaj miſlio od tebe poſhteni ludje? iraije? poidem? viendras-tu? boſh priſhel? Eſt-il arrivé? je priſhel? Zhe ſe glagol

pojdem

Divica Orleanska (1848):	vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem
Stric Tomaž (1853):	mi ni treba nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in
Čas je zlato (1864):	čas zlató! – Z Bogom! Kader iz Pariza pridem, kamor jutri pojdem, bom po tebi poprašal! « Kraljevič se tedaj tjè podá, Lenče
Valenštajn (1866):	vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem ž njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč
Zlatorog (1886):	lovec! Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja
Gozdovnik (1898):	Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga

poj dem(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): mati! priporočite me božji previdnosti in molite za me! Potem poj dem serčno svojo pot naprej, zakaj božji blagoslov me spremlja

pojdemo
- pojdemo
  Gozdovnik (1898): po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom
- poj demo(združena oblika)
  Blagomir puščavnik (1853): zberejo. Vitez, oborožen, jih k serčnosti opominja, „V božjem imenu poj demo nad sovražnika, jim prigovarja, z božjo pomočjo ga bomo

pojdeš

poidash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sam noi tu nemash nekvemer poveti dagovo ti sam zve poidash taku jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi perpotkou koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho poidash Jas tabei sahvalim oh moi nabeshzhi Ozha skues Je-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher.

pojdesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna

pojdeš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá
Mlinar in njegova hči (1867):	grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda
Deborah (1883):	meni na ljubo. Jožef. Ne morem! Ana. Kam vendar zopet pojdeš? Jožef. I ti vprašuješ? Ana. Ker si mi sicer vse

pojdeſh
Branja, inu evangeliumi (1777): namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej

pojdeta

Gozdovnik (1898):	bila puščavska roparja iz vida Sokoljegaočesa, sklenila sta mahoma, da pojdeta k Apačem. "Drživa se kar severnozapadno, pa jih dobiva, ali
Gozdovnik (1898):	pustiva, ne dobiva ju; če ga pa seboj vzameva ujetnika, pojdeta za nama, dokler ju dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta

pojdete

Biblia (1584):	Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku
Biblia (1584):	ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim
Biblia (1584):	gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte,
Divica Orleanska (1848):	me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje
Mlinar in njegova hči (1867):	bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega

pojdeva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor
Blagomir puščavnik (1853):	njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro

poj deva(združena oblika)
Gozdovnik (1898): mestu mrtev! « V daljavi se sliši levje rjovenje. Po tega poj deva še tudi, kajti on hodi na pajo le o

pojdi

idi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti je to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne
Zlatorog (1886):	tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil

pejdi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	asi skupshine teh ludy, kjer se ne malukedej ſabrede, ter pejdi h'Christusu v' tabernakelnu, kjer se veliku svitlobe doby. Takrat
Branja, inu evangeliumi (1777):	na tvoje ime klizhejo. Goſpud je pak k' njemu rekuv: pejdi kje, sakaj leta je meni ena isvolena poſſoda, de bi
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu majhenu ſveſt bil, ozhem jeſt tebe zhes veliku poſtaviti, pejdi noter v' veſſele tvojiga Goſpuda. Perſtopuv je pak tudi, katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe ima: tok puſti ondi tvoj dar pred oltarjam , inu pejdi poprej, ter ſe ſpravi s'tvojem bratam; inu tedej pridi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpud! inu Goſpud je k'njemu rekuv: Uſtani gori, inu pejdi v' to gaſſo, katira ſe ta ravna klizhe : ter praſhej
Branja, inu evangeliumi (1777):	k'njemu rekuv: pejdi, inu tudi ti toku ſtury. Na trinajſto Nedelo po Winkuſhtah
Branja, inu evangeliumi (1777):	majhenu sveſt bil, ozhem jeſt tebe zhes tu veliku poſtaviti, pejdi noter v'veſſele tvojiga Goſpuda. Na dan zhiſtiga bres uſſiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſturiti ? Goſpud pak je k'njemu rekuv: Uſtani gori, inu pejdi noter v'mejſtu, tamkej bo tebi povędanu, kaj je tebi
Branja, inu evangeliumi (1777):	pridi doli, predn moj Syn umerje. JEsus rezhe k'njemu: Pejdi le, tvoj ſyn ſhivy. Ti beſſedi, katiro je JEsus k'

poidi

Sacrum promptuarium (1695):	moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	viemenu Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje

pojdi

Biblia (1584):	jeſt h'tebi grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl
Sacrum promptuarium (1695):	pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela
Branja, inu evangeliumi (1777):	dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da bi ga
Izidor, pobožni kmet (1887):	moj sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe
Izidor, pobožni kmet (1887):	sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride
Revček Andrejček (1891):	in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija

pojdimo
- idimo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po
- pejmo
  Branja, inu evangeliumi (1777): tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak
- pojdimo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó

pojdita

Biblia (1584):	drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti
Genovefa (1841):	goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá

pojdite

idite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſlanze, ali kar je vſe eno, apoſteljne. Rekel jim je: „Idite, pa sdaj ſhe ne k' nevernikam, tudi ne v' ˛Samariſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	viga gredé, me Anton, moj ſtari snanez, va-nj poklizhe , rekózh: Idite v moj vert, pokasal vam bom nekaj prav saliga. Sahajal
Roza Jelodvorska (1855):	čuvali, ampak štirje vojaki bodo to opravilo preuzeli. Vidve pa idite v kuhinjo pomagat, zakaj dans in jutri bo prišlo mnogo
Roza Jelodvorska (1855):	ogledale, reče Ljudmila Rozi: »V tej sobi še nisve bile, idite ljubeznjiva gospodična, tukaj vas bo bolj mikalo skerbno kaj ogledati
Valenštajn (1866):	izdajalca iščite, Pri Galasu. Tu je le eden se. Le idite i oprostite nas Njegovega vražljivega pogleda! Le idite! (Maks se
Valenštajn (1866):	grad čuvala Bo straža, da ne zve ničesar knez. Zdaj idite — Al pride Deverú I Makdonald? Geraldin. Zdaj precej tukaj bosta
Valenštajn (1866):	opravkov nejmate, Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto razsvetli Na čast se
Valenštajn (1866):	se Tekla naglo od njega obrne. ) Kaj pravite? Tekla. Nič, idite! Maks. Al morem, Če name se jezite — (Bliža se jej
Gozdovnik (1898):	pravi, da je gambusino, pa živi le ob igri. « »Potemtakem idite. Tukaj bom čakal posrečenja! « Kučilo gre v prostorišče, odkazano spremstvu

pejte
Branja, inu evangeliumi (1777): je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo

pojdite

Biblia (1584):	vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od
Biblia (1584):	téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji
Mlinar in njegova hči (1867):	sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite v posteljo!

pojdte

Branja, inu evangeliumi (1777):	perkasalla: inu jeh je poslov v' Bethlehem, inu je rekuv: pojdte, inu dobru praſhajte po temu Detetu: inu kader tuiſtu najdete
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakôr njih Angeli varhi, poſtavite jih na dobro pôt, inu pojdte na njej vy ſamy napręj s' dobrim exempelnam. Varujte njih

pojte

Sacrum promptuarium (1695):	ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika
Blagomir puščavnik (1853):	lepo poplačal za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki je namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj

pojdiva

ideva
Robinson mlajši (1849): tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se

pojdiva

Viljem Tell (1862):	učakal, da to gledam! Tell. Ni dobro biti tu. Stran pojdiva. Staufaher. Je-li to urnska svobodna dežela? Kamnar. Da videli pod
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je povsod enako dolg, pa ni povsod enako srečen, dobro, pojdiva po zadnji biser za to bogastvo. « In za roke se
Pripovedke za mladino (1887):	Petelinček pravi putki: „Sedaj je tisti čas, navadno orehi dozorujejo: pojdiva skupaj na goro ter se jih najejva do dobrega, predno
Pripovedke za mladino (1887):	jih veverica ne pobere. ” „Prav imaš,” mu odgovori kokoš, „le pojdiva, zakaj bi si midva enkrat ne privoščila prav veselega dneva
Revček Andrejček (1891):	je to res ! Grešnik. Prstan bode dokazal. Le kar noter pojdiva. (Sili Jeklena k stopnicam. ) Franica ne bo tajila, da mu
Revček Andrejček (1891):	To je sleparstvo! (Sili jeklena k stopnicam. ) Le v hišo pojdiva. Jeklen (Grešniku ostro). S poti se mi spravi! (Prijazno Andrejčku
Gozdovnik (1898):	se premaga, in zaničljiv nasmehljaj mu šine okolu ustnic. »No, pojdiva! « čuje se hladno in ostro; na to gresta dalje. Pepo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Zdaj naglo proč! Vi vendar ne morete skozi okno, zato pojdiva oba skozi vrata. Toda prav tiho! Maori spé poleg ognja

pojva

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dones sjutrej per moji shéni ! (ſe na zhélu vdari. ) Matizh. Pojva, v' to utizo: ſej vedó, de ne morem zhakat. Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne ſmej vędit; on bi ſe ſizer v'męſs vtikval. Pojva en rnalu vùn ; tukej je taka sapárza, de ní mogozhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	per ſebi. ) Kaj ſim ſtrila ! oh kaj ſim ſtrila! Baron. Pojva tedej. (ji da roko. ) Kar pak to Nęshko tukej noter

šel

shal

Sacrum promptuarium (1695):	s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter
Sacrum promptuarium (1695):	perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu godilu

shl
Ta male katechismus (1768): Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na

shov

Branja, inu evangeliumi (1777):	eno molitov, de bi naimov desh jite, inu ni desh shov na semlo try lejta, inu ſheſt meſzov. Inu on je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospued je stobo, shegnan bodi te sad kateri je nate shov noi Gospued Jesus isvelizhar o nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bolazhine katere si ti pozhutva k' je tvoi sin vmartro shov: jas tabe prosim skues use te bolazhine katere si ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak jordan shov: k' si k' jesusu diau kai bosh ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spveda Jesvsa Kriſtvsa kje vtv grenkv terplenje shov. Jas N: se perporozhim vte pra S. Shegen ta Sveta

šel

Zlata Vas (1848):	prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z
Robinson mlajši (1849):	Robinson dalje, pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je še Meto nekoliko potolažil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako se mu je zdelo. Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in doveršilo ta
Zlatorog (1886):	kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem videl

ſhal

Biblia (1584):	je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja, kateru je on zhes taiſti imèl, inu
Biblia (1584):	moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	43. Kadar bó pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pridi. Inu Pętèr je is zhólnizha vùn ſtópil, inu je ſhàl vèrh vode, de bi k' Jęsuſu priſhàl.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (k' Tonzhku. ) Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi eniga ràsbojnika je nóter vsęl. Po tęm pak

ſhel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu
Genovefa (1841):	Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je
Genovefa (1841):	je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo

ſhl

Branja, inu evangeliumi (1777):	Katiri je od ſmerti uſtal. 2. Katiri je v'nebeſſa ſhl. 3. Katiri nam je S. Duha poſlal. 4. Katiri je
Abecedika ali Plateltof (1789):	na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod
Abecedika ali Plateltof (1789):	Pilatusham, krishan, umerel, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6.
Abecedika ali Plateltof (1789):	Katir je od smerte uſtal. 2. Katir je v'nebęſa ſhl. 3. Katir nam je S Duha poſlal. 4. Katir je
Abecedika ali Plateltof (1789):	Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir je v'nebęsſa ſhl. 3. Katir nam je S. Duha poſlal. 4. Katir je

ſhou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te ſrebernike v' tempel vergu, ſe je prozh pobrau, je ſhou takei, inu ſe je na en verbo ſam obeſſiu. Lubesnive
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu saſtopit, kai je ta reſsniza? on je poprei vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou, sakai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta vert Syn Boshji, debi on ta zhloveshki rod obdershou, ſhou je pa v'ta vert Judesh, debi Synu Boshjiga isdau
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de pa on ni na odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na morem. Sakai tu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi ta kelih tiga terpleina, inu ſmerti od nega ſhou, bres katiriga bi mi namogli od pekla reiſheini biti. Ali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	to Kaiſeshovo hyſho, koker v'enu prebivalſhe te pregrehe noter ſhou. Enu preveliku savupeine je bilu, de ſe je med te
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	teh meſtnih ludy, nyh ſmoto, inu napokoi sapuſtiu, inu je ſhou na ta olski hrib v' ta vert Gethsemani, ampak ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	adfertis adverſus hominem hunc? Joan. 18. Tedei je Pilatus vunkei ſhou h'nym, inu je reku: kai sa eno toshbo vi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi on tamkei ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu

ſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	je prozh ſhov. Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je

šla

shla

Sacrum promptuarium (1695):	je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v'
Sacrum promptuarium (1695):	namrezh fazonetel S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na

shva
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries

šla

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Za ves svet bi ne bila več damo šla. Kaj bi bila tudi počela doma, kjer je vse premoženje
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	de je pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri
Tine in Jerica (1852):	taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vodo z vertincom kviško. Zdaj je viditi, kakor da bi šla voda po vertincu v megle, ali pa nazaj iz megle
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te dni ti in jaz, moj Hifaks. ” „Stoj, stoj! To
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla
Revček Andrejček (1891):	Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je
Gozdovnik (1898):	»Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič

ſhla

Genovefa (1841):	hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano

šle

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tisti, ki se peljejo po morji v daljne južne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z Vodnikovo. Župan. Vém pevec, vse niso iz gosel vam šle, Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pri Bogu. Le zaupaj; prepričana sem, da bo kmalo bolje. Šle bove v Kampanijo, kjer te bo milo pa gorko podnebje

ſhle

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' nogam is męſt. 14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró

˛shle
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka

šli

shli
Sacrum promptuarium (1695): ter sheno sazhne ometat, inu goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio
šle
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je

šli

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih
Robinson mlajši (1849):	jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi
Tine in Jerica (1852):	in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica
Stric Tomaž (1853):	naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dné do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega
Ferdinand (1884):	in zdihovanjem se sedaj otroci poslové od njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje

ſhli

Biblia (1584):	sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku bi ga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh kakòr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh
Genovefa (1841):	poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja
Genovefa (1841):	je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo

˛shli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tukaj le je dete! “ Modrih veſelja ni bilo sdaj isrezhi. ˛Shli ſo v' hiſho, ino najdejo dete ino njegovo mater Marijo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vender rad vidil, rezhe mladi goſpodizh, alj ſhe taſhiza shivi. ” ˛Shli ſo v' ſtanizo. Doberſhki goſpòd, ki Vranka le po obrasi

šlo

shlu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na vekumej oduſellu, de be se le ſa en peſdir shlu, katirega se ti ſavol Boga od tav goripobral. Karkol se
Kratkozhasne uganke (1788):	al vonder ne zel toku is verham, de be zhes shlu. Rezhi, nej tebi gdu ſpolovino ſlatov, ali noveh groshov da

šlo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nisim vidil, kar sim živ. Jez. No — kakó bi to šlo? Rad. To bi ne šlo nikakor — na mestu bi ostalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj taciga bi šlo spod rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je kakti z enim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in
Čas je zlato (1864):	bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti, ali nadinženir ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	To bi še bilo, ali kaj ker jej zopet ni šlo v glavo, da bi tak, na vsako stran izversten vojščak
Oče naš (1885):	svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši
Tiun - Lin (1891):	precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo za določen vložek.

ſhlo
Genovefa (1841): priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar

ſhlu

Biblia (1584):	ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu
Biblia (1584):	svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je od ondód vgànil: inu veliku jih je sa njim ſhlu, inu je vſe osdravil. 16. Inu je njim sapovędal, de

▶ itrij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

itrij

itrijum

Kemija (1869):

Iridijum, Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt

▶ iz predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla

is'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): prejeti, Spoved, no grevenga Vtalashita Boga De on vſe odpusty Is' svoje milosti. 6. No svet'ga olía mozh Ta skuſhnave premaga

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav
Tine in Jerica (1852):	Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to ni prav
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pri teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pravijo, da bi bilo pol mesta v nevarnosti. Vidi se iz tega in drugih prigodb, da na Napolitanskem se pripravljajo hude
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega kamna, ki se je v

ize
Robinson mlajši (1849): dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal

iž

Robinson mlajši (1849):	bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem
Robinson mlajši (1849):	v veliki revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je
Robinson mlajši (1849):	tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož
Robinson mlajši (1849):	gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo
Robinson mlajši (1849):	njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri vsem tem stal kakor
Robinson mlajši (1849):	je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti imel, še res
Robinson mlajši (1849):	teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki

js
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de ſe ljubíte med ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil! Js tega bodo vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ

Sacrum promptuarium (1695):	bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu
Sacrum promptuarium (1695):	ga je kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh
Sacrum promptuarium (1695):	lokote 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet
Sacrum promptuarium (1695):	Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit
Sacrum promptuarium (1695):	ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe
Sacrum promptuarium (1695):	je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga
Sacrum promptuarium (1695):	shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj
Branja, inu evangeliumi (1777):	Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per shivlenju, eni pak

z
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó

▶ iza. okrajšava ↘ goo300k, IMP

iza.
- isa.
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tiga isvelizhanja ſim jeſt tebi pomagal (II. Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú

▶ izabitar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

jezuit; Teodor Domej: e-korespondenca

izabitarjev
- sabitarjou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti

▶ Izaija samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Izaija

Iesaias
Biblia (1584): Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk ſe

Isaia

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkusi Isaia Preróka, kir pravi: 18. Pole mój otrok! katęriga ſim jeſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali

Isaias
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę

Isaija

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je

Jesaia

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Janes v' puſhavi dopolnil, kar je veliko ſto lét popréd Jesaia napovedal. II. Ravno té glaſ pokore, katero je ſv. Janes
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ali zelo vezh ne more. „Iſhite goſpoda, naſ opominja prerok Jesaia, dokler naſ ſhe on vabi, ino ſe ſhe najti dá
Hrana evangeljskih naukov (1835):	raslega njegov mili glaſ, kakor je she dolgo popréd prerok Jesaia od njega napovedval. V' bukvah njegoviga prerokvanja je sapiſano, de

▶ izaijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

izaijevo
- iesaiavu
  Biblia (1584): uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote

▶ Izak samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Izak
- Isak
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj
- Isaka
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dobil ſina, kakor mu je bilo prerokovano, ino ga je Isaka imenoval. Lep dézhik je bil, ino Abrahamu prav ljub. Ko

Izaka

Isaka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi shves pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves brumnoſt Jakoba
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino Isaka, ſvojiga ſina, ino gré od doma. Tretji dan dojdejo do
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hriba, napravi Abraham altar, sloshi na-nj dreva, svéshe ſvojiga ſina Isaka, ino ga na altar déne na verh drev. Isak, poln
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ko je nekoliko perraſtel, rezhe Bog Abrahamu ponozhi: „Abraham! vsemi Isaka, ſvojiga ediniga ſina, ki ga tolikanj ljubiſh, ino idi na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	brali. Brali boſte v' njih, poſtavim, od Abelna, ˛Sema, Jafeta, Isaka, Joshefa, ˛Samuela, Davida, Daniela, Tobija. Nad temi boſte veſelje imeli

Izaku

Isaku

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Glej jo,“ je rékel; „to je deshèla, ktero ſim Abrahamu, Isaku ino Jakopu ſ' perſego obljubil. S' ozhmi jo sdaj vídiſh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	greva na goro Boga molit. “ Sdaj vsame dreva, ino jih Isaku, ſvojimu ſinu, na ramo sadéne. On pa je neſel ogenj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Boga is zeliga ſerza, ino pride ſpet na Kanánſko k' Isaku, ſvojimu ſtarimu ozhetu, kteri je ſhe to veſèlje doshivel. 16.

▶ izakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

izakov

isakov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sdaj ſtopi Elija pred altar, ino je molil: „Goſpod, Abrahamov, Isakov ino Jakopov Bog! uſliſhi me, ino pokashi danſ, de ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſim! “ Glaſ rèzhe: „Jàs ſim Bog tvojiga ozheta, Bog Abrahamov, Isakov ino Jakopov. “ Moseſ, poln ſvétiga ſtrahú, obras ſkrije. Bog pa

izakov
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): sim! “ Glas reče: „Jaz sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa

▶ izba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izb

Valenštajn (1866):	Da te iz samostanskih izb pokliče, Slovesno dá v naročije možú, Ki všeč je tvojemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pa, če stojí peč na stebričih. Velika napaka nekaterih sob (izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo

izba

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je peč z železno cevjo, posebno kjer se le ena izba z njo ogréva. Peč, dokler je kaj gorka, zdolaj per
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peč postavi, in kjer derv ne manjka. Desiravno je moja izba le dva pasa, dva in pol čevlja široka, dva pasa
Blagomir puščavnik (1853):	Kmalo se ga privadijo. — Pa ni dolgo, že je Milku izba prevozka. Prazni pogovori s čuvajem so mu že predolgočasni. Od
Roza Jelodvorska (1855):	v stanico in se usede trudna na leseno, snažno klop. Izba je bila vsa snažna, in skoz male čiste oknica se

izbah
- jispah
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro
izbe
Tine in Jerica (1852): bi se hotel nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je

izbi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat odmaknili. Vendar povem
Spisi Krištofa Šmida (1883):	proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko

jispi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je pred durmi ne vém, de sim pa jez v jispi Slovenec , to vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto
jizbi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo

izbo

isbo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu

ispo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pana sedei vsemi ti te Kruh urozhe noi poidi vaho ispo govo sam naskrivshani noi poklekni dovi nato miso prad to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso: an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe

izbo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zgoraj doli kahlá, in takó se je gorkota za mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar
Tine in Jerica (1852):	ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz se bliža gradu; jaz menim

jispo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sosed Radislav, ki tudi rad bere naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav
jiſpo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja

▶ izbira samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izbiri
- izberi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga

izbiro

zbero

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je

▶ izbirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izbira

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne po tretjem letu. Izbira si nar rajše žlahtne ovce, vendar je bila že prej
Občno vzgojeslovje (1887):	reprodukcije; s tem pa postaja polagoma tudi poželenje svobodnejše. Otrok izbira, preudarja in teži po onem, kar rodi stalno ugodje, zavrača
Občno vzgojeslovje (1887):	načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja. Izbirajoč in

sbera
Sacrum promptuarium (1695): shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta

▶ izbodrati glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

terjati, zahtevati; Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten

izbodram

isbodram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen. Jas vas sarotim noi isbodram vi duhovi boshji! S. Korona S. Abetha inu vas duhove
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg S. Duh † jas N. vas monam inu sarotim noi isbodram o vi gnadluvi duhovi boshji VRIE inu SAMUEL noi S.

▶ izboljšanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izboljšanja
- zboljšanja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo

izboljšanje

zboljšanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	uže iz teh vrstic razvidimo lahko, da smo dosegli v zboljšanje kmetijstva v starem letu mnogo, upajmo, da bode vendar boljše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	v sredo 4. januarija 1882. Obseg: Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	spreobrnilo. Ravno tako vprašamo tudi mi, kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v starem letu in kaj pričakujemo, da nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvarí. Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? Prišlo je novo leto. Vsak

▶ izboljšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izboljša

zboljša

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rade zopet pridejo, ker se kri po tem ravnanju ne zboljša. Zraven imenovanega notrajnega zdravila rabi tudi sledeče zunajno: Vzemi 1
Kemija (1869):	raztegne in z nova skuje. Ravno tako se jeklo tudi zboljša, ako se stopi; tako jeklo imenujemo lito jeklo (Gussstahl). To
Stelja in gnoj (1875):	manj stelje kakor poprej. Ako pa kdo gospodarstvo z gnojem zboljša, bode z manjšo množino stelje veliko bolje izhajal, kakor pa

izboljšal
- sboljſhal
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je
izboljšali
- zboljšali
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je
izboljšalo
- oboljšalo
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič več oboljšalo, ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že
- zboljšalo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že pri nas dobé vina, od kterih
izboljšati
- sboljſhati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo
- zboljšati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati

▶ izboljšava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izboljšave
- zboljšave
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so

▶ izboljšek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izboljški
- sboljſhki
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe

▶ izboljševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izboljševati
- zboljševati
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko
izboljšuje
- zboljšuje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): po svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba

▶ izbran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izbrana
- is brana(združena oblika)
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tvoi shenem dav: kier je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti
- izbrana
  Občno vzgojeslovje (1887): sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi
izbranega
Kmetijske in rokodelske novice (1846): veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam kardinal
izbrani
- izbrani
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): drevo, pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne
- sbrani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal
izbranih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav izbranih jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih

▶ izbrati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izbere

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši

izberejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je
izberem
Fizika (1869): le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p
izbereš
Zeleni listi (1896): ljubi oče«. »Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«.
izberete
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar koli
izberita
Valenštajn (1866): Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo
izberite
- sberite
  Biblia (1584): Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe

izbral

isbral

Pozhétki gramatike (1811):	je lus, bral ſim, j'ai lu, bral ſim, j'eus lu, isbral ſim, ino en davno pretekli, j'avois lu, davno ſim bral
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pobóshni kralj. V' Jerusalemſkim meſtu ſi je David kraljevi ſédesh isbrál. Dober kralj je bil. ˛Serze je imel polno ljubesni ino

izbral

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden
Robinson mlajši (1849):	bi k tomu vsaki les dober bil; zato si je izbral, kteri bi terd ino
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki so bili
Ferdinand (1884):	obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec

sbral
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te niſim
zbral
Zlata Vas (1850): brez žene ostati; zakaj nobene druge bi si ne bil zbral, kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla

izbrala
- isbrala
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vſe to v glavo ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo

izbrali

isbrali
Svetu pismu noviga testamenta (1784): bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo prozh vèrgli

izbrali

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	divjimi živalmi — hajdi med té kristijane, in so si jih izbrali za kervave javne igre. Taka priložnost se je bližala zdaj
Fizika (1869):	Pod. 93. Ako smo za ta poskus izbrali telo, ki ima toliko gostoto, kolikoršno ima voda, je vsóta
Fizika (1869):	Prej ko ne zavolj tega so bili Egipčanje podobo piramide izbrali za svoja velikanska zidanja, ki jih tisučletja niso še porušila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nasvetovati jim 3 narodne može, izmed katerih naj bi si izbrali enega po svoji volji. O tem pa so došla pisma

▶ izbrisati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izbrisali
- sbriſali
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo udovo
izbrisati
Valenštajn (1866): Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej
izbriše
- sbriſhe
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v'
izbrišeš
- zbrišeš
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): kteri te hoče enkrat — ako njega podobe nad sabo ne zbrišeš — v svoje svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On

▶ izcepetati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

izbrcati; Pleteršnik

izcepetati
- izceptati
  Divica Orleanska (1848): Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi

▶ izdajalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izdajalca

isdajauza

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	De Juda Proditore. Od Judesha isdajauza. Quid vultis mihi dare, & ego eum vobis tradam. At illi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v'shaloſt, britkuſt , inu zageine preoberne. Od katiriga hudobniga Chriſtuſoviga isdajauza Judesha je per ſvetmu Mattheushu cap. 27. dalei taku sapiſsanu

isdajavza

Branja, inu evangeliumi (1777):	je v* duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojeęa Isdajavza roka je s'mano per misi. Sa reſnizo, sa reſnizo
Branja, inu evangeliumi (1777):	je v' duhu shaluvov , je saprizhov, inu rekuv: Pole, mojega Isdajavza roka je s'mano per misi. Sa reſnizo, sa reſnizo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu zhaſs ſvoje ſmèrti na snanje dal? katęri je ſvojga Isdajavza sadoſti saſtopnu pokasal, inu njemu ſhe rękàl, de ima ſkoraj

izdajavca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in hudodelca sme vsak Cernogorec in Berdanec brez razločka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	izdajavec in da ga naša deželna gosposka zasleduje. Kdor tacega izdajavca skriva, ali pa kdor zvé, da jo tak človek izdajavec
Maria Stuart (1861):	zavpije. ) Trabanti! noter! (Častniku, ki pristopi z oroženimi ljudmi. ) Tega izdajavca Deržavnega izročam vašim rokam, Zarota strašna je prišla na dan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je bila najiskrenejša njegova želja, dobiti kristijana, kterega bi storil izdajavca nad svojimi brati. Zdaj ga je našel pripravnega za to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	izročil sodniku in hudi smerti; če bi se pa za izdajavca dal rabiti, obetal mu je vsega v obilnosti, česar bi

sdajavza

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil Jesuſ, ko je to govoril. ˛Serzhno uſmiljenje do sdajavza ga prehaja, ne jesa. Milo poſvariti ga ſhe hozhe; toraj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bolelo, de per tem ljubesnjivim omisji tudi hinavſkiga terdovratniga sdajavza vidi? — Pa kakor ſe je Juda hlinil, ſe jih ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſhlje ſvetiga Duha. Apoſteljni ſo ſe sbrali, ino nameſti Judata sdajavza Matijata sbrali. Vſi sheljni ſo v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jas? “ Le Juda je molzhal. Jesuſ ſhe ni hotel ſvojiga sdajavza imenovati, le poſvariti ga hozhe; toraj saterdi ſhe bolj: „Vaſ

izdajalec

isdajauz

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	quia ſrequenter JESUS convenerat illuc. Vedeu je pa Judesh ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judesh, debi naſhiga Isvelizherja v'ſmert spraviu. Kai miſliſh hudobni isdajauz? kai delaſh nar naſrezhniſhi Judesh? kam hitiſh ti kervavi vaivoda
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſam. Skerbnu je sa res tiſto nozh bedeu Judas ta isdajauz, inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu zhaſtiu. Sa tiſti krei je tudi vedeu Judesh ta isdajauz, kyr le on vezkret s' Chriſtuſam tamkej biu, ali s'

isdajavz

Branja, inu evangeliumi (1777):	Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom

izdajalec

Valenštajn (1866):	se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof Pikolomini je izdajalec. Grofinja. O. saj sem to slutila! (Skoči iz dvorane. )
Valenštajn (1866):	je dolžen njega Al živega al mrtvega izdati. Gordon Cesarjev izdajalec — ták gospod! Takó razumen! Kaj je visokost Človeška! Večkrat sem
Valenštajn (1866):	se Švedom, i kdor tega ne Stori, le-tá je Španec, izdajalec.
Valenštajn (1866):	Dolžnostim, ktere imamo do tebe. Ker vrag si i države izdajalec.
Oče naš (1885):	In smrt bodi tebi! “ zavpije zlobno Raul, „kteri si najnesramniši izdajalec republike;“ in z boso sabljo plane na neoboroženega starčka. Pa

izdajavec
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za
izdajec
Robinson mlajši (1849): odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se
izdavec
Robinson mlajši (1849): da so tude jedinega sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja

sdajaviz

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hodil od ſodnika do ſodnika. Med tem ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe keſàl. Duhovnam nasaj je neſel trideſet ſrebernikov, plazhilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo ſin zhlovekov greſhnikam v' roke dan. Vſtanite, pojdimo! Moj sdajaviz, glejte, ſe blisha! “ Komej je Jesuſ te beſede isgovoril, kar

▶ izdajalski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izdajalske
- izdajske
  Gozdovnik (1898): smeri je odjahal? « »V smeri na taborišče. « Potem ima nove izdajske namere. Ker je šel tja v ravnico, to domnevam, da
izdajalski
- izdajavni
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo plačo že prejel in kterega
- izdajski
  Gozdovnik (1898): Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči

▶ izdajanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdajanje

isdajanje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo

isdavaine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	De vy Chriſtuſove krivy plazhilu navsamete, de tu greſhnu Judeshovu isdavaine na poterdite, morebiti hvalo saſlushite, de pa vaſho hudobo na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od veſelia je ſnozhi skakou Judesh, de je nemu tu isdavaine ſvoiga Moiſtra taku dobru gratalu. Veſeu je on biu, kader

▶ izdajatelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdajatelj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Dunaji izdajal na polji slovanskega knjižestva neutrudljivi g. Abel Lukšić, izdajatelj in vrednik „Glasonoše” pod naslovom: „Slavische Blatter”. Illustrirte Monatshefte für
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo polje si je izdajatelj izbral za delavnost svojo ne le v besedi, temuč tudi
Zeleni listi (1896):	40 Kr. Knjižnica za mladino. USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV« Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca

izdatelj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo

▶ izdajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdaja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil

izdajajo

isdajajo

Štiri poslednje reči (1831):	med takimi ljudmi shiveti, kteri ſe vedno ſovrashijo, preklinjajo ter isdajajo in rotijo. Koliko ſtraſhnejſhi je ſhe v' peklu, ko bi
Življenja srečen pot (1837):	je ſliſhati paſtirje na paſhi, kako hudizhujejo, nedolshno shivino hudimu isdájajo, ino ne pomiſlijo, kaj govorijo. Kaj bi bilo, zhe bi
Življenja srečen pot (1837):	ki ſe sa vſako beſedo rotijo, sa vſako malo rezh isdájajo. Podobni ſo taki zhernim meglam, is katerih na meſto desha

izdajajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu izdajajo, v novicah pa na pervi list vsakiga pol leta, in

izdajal

isdajal

Biblia (1584):	vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi vaſs govóril. 21. Bóde pak isdajal k' ſmèrti brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe

izdajal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Jahrbücher'* ktere je g. Jordan pred nekimi leti v Lipnici izdajal, obljubi knjigokupec Budišinski spet začeti izdajati. V Lvovu ima začeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	novega časnika, ki ga bode v mesečnih vezkih na Dunaji izdajal na polji slovanskega knjižestva neutrudljivi g. Abel Lukšić, izdajatelj in

izdajali

isdajali

Biblia (1584):	Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	17. Varite ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18.

izdajali

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ga moji starši počemši od trenotka mojega življenja za mé izdajali, je dolg, katerega plačati je moja dolžnost; denar pa, ki
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	bi si občani lahko prištedili, ko ne bi po nepotrebnem izdajali denarja za alkohol. Pri tej priliki lahko učitelj bolj odrastlim

izdajati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nekimi leti v Lipnici izdajal, obljubi knjigokupec Budišinski spet začeti izdajati. V Lvovu ima začeti nov časopis izhajati pod naslovam: „Wianki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	mesca se bojo razun novih mark za pisma začeli tudi izdajati štempljani zavitki za pisma dvojne velikosti. Kdor si hoče takih

sdajati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo

▶ izdan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdan

isdan

Branja, inu evangeliumi (1777):	bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh
Branja, inu evangeliumi (1777):	sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene
Branja, inu evangeliumi (1777):	piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen, inu sapluvan, inu potęm

izdan

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kakor sicer vsaka človeška. Ker je goljuf videl, da je izdan, zbal se je težke roke svojega nasprotnika, in tudi več
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	od angelja potrjen in potolažen, Jezus, od Judeža s poljubom izdan, Jezus, od Judov vjet in zvezan, Jezus, od svojih učencev

sdan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet

izdana

Roza Jelodvorska (1855):	v vratarjevi hiši, in ne misli druziga, kakor de je izdana. Strašimir reče z ostrim glàsam: »Zanaprej ne boste več grajskih
Maria Stuart (1861):	sovražnico Slovesno me pripeljal! O, takó še Nobena žena ni izdana bila. Burleigh. Ne morem razumeti, kako, s ktero Močjo in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Državni papirji so dolžna pisma o manjših izneskih prejetega posojila, izdana od države same ali z nje dovoljenjem od posamičnih dežel

izdani

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	resnična volja cesarjeva, da se ima sčasama ves na silo izdani deržavni papirni denar nazaj potegniti, je cesar ukazal, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	goldinarski bankovci imajo vso tisto veljavo kakor že pred njimi izdani novi bankovci po 1000, 100 in 10 gold. in so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti novi bankovci so starim goldinarskim bankovcom popolnoma podobni, le

izdanih
Aritmetika za učiteljišča (1885): 106 gl. pri prodaji; 6 % izgube pa, za 100 gl., izdanih pri nakupu, le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr.
izdano
- ſdanu
  Ta male katechismus (1768): ter jejte, tu moje Telú: * katiru poglejte, ſa nas bo ſdanu. O bodi itdr. IX. Kdur je meſſú moje, in' pye

▶ izdaten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdatnapridevnik, splošni, nedoločeno
- zdatna
  Mineralogija in geognozija (1871): kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera
izdatnepridevnik, splošni, nedoločeno
- izdatne
  Stelja in gnoj (1875): in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo
izdatnihpridevnik, splošni, nedoločeno
- zdatnih
  Astronomija (1869): je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem
najizdatnejšepridevnik, splošni, presežnik
- najizdatnejše
  Občno vzgojeslovje (1887): krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem

▶ izdati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izda

isda
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt

izda

Divica Orleanska (1848):	kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 100 gl. a. v. Za koliko gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za
Gozdovnik (1898):	in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli

izdade

Maria Stuart (1861):	kervi. Kdor dobro hoče svoji knežinji, Z goljufnim svetom ne izdade je. Talbot. Ák hoče jo osrečiti kraljica, Se njeni milosti
Gozdovnik (1898):	pospeševalo. Moja puška torej Kučila ne bo silila, naj bonanso izdade. « Kučilo sope olajšan. Baraha in Oročej pa sta gledala s

izdajo

isdado
Biblia (1584): h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo
isdajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno

izdajo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Dunajska banka ne sme vpotrebovati , da bi za deržavne potrebe izdajo bankanot pomnožila, se mora tudi prihodnjič zvesto spolnovati; 3) ker
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Tiho, tiho,” reče Fulvij, „da vas sužnji ne slišijo in izdajo. Tukaj-le v to sobo pojva, tam se bova dalje pomenila
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati

izdal

isdal

Branja, inu evangeliumi (1777):	nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal. 5. Letę dvanajſt je Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal

isdau

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu nega isdau, de je on h' ſmerti obſojen, ga je sgrivalu. Koku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtariſhim rekozh: jes ſim le pregreſhiu, kyr ſim nadoshno kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei veſs samiſhlen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu v' to ſmert, v'katiro je biu Synu Boshjiga isdau, poprei ſam padu, inu vekumei pogublen gratou. Tu je tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtimu kraju na biu ſvoiga mojſtra isdau. O vedet! o vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſhou je pa v'ta vert Judesh, debi Synu Boshjiga isdau. Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en maihen isgovor imeu. Taku pa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu bres folka. O hudoba
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvojga Mojſtra, tvojga Boga v'jezho, v'terpleine, inu ſmert isdau. Taku je tebi ta krei Chriſtuſove molitve gratou en krei

isdav
Branja, inu evangeliumi (1777): toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu

izdal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je
Valenštajn (1866):	sem — Valenštajn (se mu na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec, izdal, deržal je ravno tega za noge tako, da mu je
Gozdovnik (1898):	se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški

sdal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſ eden, kteri s' menoj per misi ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili, ino ſo shaloſtni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sdajanja, ino je savpil: „Greſhil ſim, greſhil! nedolshno kri ſim sdal! “ Duhovſhina pa je rekla vſa mersla: „Kaj nam sa to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	eden, kteri s' menoj v' eno ſklédo pomaka, me bo sdal. ˛Sin zhlovekov ſizer gre v' to, kar mu je po

izdala
- izdala
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Ravno prav, da vsaj vemo, kedo da je bil! " "Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti
- izdale
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se

izdali

isdali

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	19. Kadar vaſs bódo pak isdali, ne ſkèrbite, kakú, ali kaj imate govoriti: sakaj vam bó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze

izdali
Aritmetika za učiteljišča (1885): dobička imeti se pravi, za 100 gl., ki so se izdali pri nakupu, dobiti 106 gl. pri prodaji; 6 % izgube pa
sdali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): morili preroke, ki ſo Odreſhenika osnanovali; ví pa ſte njega sdali ino umorili! ” To govorjenje jih je tako hudo sbodlo, de

izdalo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	poštnijah in v mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo 270.000. Čigar loz je kaj zadel, dobí svoj dobitek izplačan
Trtna uš (1881):	Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v Gradci. Z dvema tablicama
Oče naš (1885):	Naceta kot gojzdnega in lovskega tatú gosposki. Kar to ni izdalo, je moje zlato pomagalo. Naceta so v vojaščino vzeli in
Revček Andrejček (1891):	dejanjih. (Nemški: »'s Nullerl«, spisal Karol Morre. ) Poslovenil J. Bedének. Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnila »Narodna
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	TRTOREJSKEGA POSKUŠALIŠČA od HERMANA GOETHE – JA v Badenu pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem, italijanskem in slovenskem

izdam

Čas je zlato (1864):	bo tri tavžent! « »Pet tavžent gospod! Za kako mervico ne izdam svojega gospoda. « »Pet tavžent! « zaupije ostrašeni bogatin. »Za božjo voljo
Lohengrin (1898):	Ki me je rešil, mora on me kleti, Če ga izdam, da tu se razglasí! — Da znam mu kob, ga nečem

izdati

isdati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Kai ozhte vy meni dati, inu jes ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi ſourashniki pogovarjenim sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu ſe mi boymo, kader
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Kai ozhte vi meni dati? inu jes ga ozhem vam isdati. Inu kader ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vert priti, nega s'tim nar greſhneiſhim snamnam tiga kuſhvaina isdati, inu vloviti: satorei je nemu tiga Angela poſlalu, katiri je

izdati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dnarnica pravico, za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne

▶ izdehniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

izdahniti; kontekst

izdehni

isdehni

Življenja srečen pot (1837):	vſmili! Po Jesuſi Kriſtuſi, Goſpodi naſhim. Amen. Kedar uro ſliſhiſh, isdehni: Bodi hvalen, vezhni Bog, vſako uro, vſaki zhaſ! sdaj ino
Življenja srečen pot (1837):	zhem pregreſhiſh (velikiga greha varji ſe ko ſmerti! ) le hitro isdehni: Ozhe! sopet ſim ſashalil te; oh, kako je meni shal
Življenja srečen pot (1837):	tebe od nobéniga kraja, le s' terdnim savupanjam k' njemu isdehni: „Jesuſ ſin Davidov, vſmili ſe mene! “ in zhe bi mati

▶ izdelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdelan

isdelan
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj

izdelan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje
Zlata Vas (1850):	je imel velikost eniga štirivogljatiga palca. Ko je bil obris izdelan, so ga v srejnski hiši na steno obesili. Sleherni dan
Gozdovnik (1898):	Sokoljeoko izvleče nož, pa s svojih gamaš odreže gumb, umetalno izdelan iz ježevih ščetin. Moj brat jim pokaži ta želod, pa

izdelana

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od tistiga časa, kar je železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne vozijo več ne Štajarci ne Horvatje k nam. Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica, kjer so maševali poreški škof Peteani. Kapelici nasproti

zdelana
Stric Tomaž (1853): kako umno je napravljena in zdelana, in kako mu druge dela spod rok gredó. “ „Se ve

izdelane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske
izdelanega
- sdelaniga
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on
izdelanem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo

izdelani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Zagnici na Gorenskim vliva, so bili le iz debeliga izdelani; saj se za to rabo tudi bolj ličnih ne potrebuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posebno pa z mnogoverstnimi žeblji, kteri so bili tako lično izdelani „ de jih je bilo veselje gledati. — Marija Kokalj iz Pečnika
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v razstavo dani kolesčiki za usnjarje (Plattierkugeln), so bili lepo izdelani. Od tega časa, kar je neki umeten rokodelec na Krajnskim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	v poslednjem občnem zboru za častnega uda izvoljen, izročila lično izdelani družbini diplom. Svetli nadvojvoda ga je prijazno sprejel. — Deželni odbor
Zoologija (1875):	škodljive; zapredajo se v mešičke, ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v

izdelanih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jim je tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš

izdelanimi
- sdelanimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa

izdelano

isdelano

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadar od goſpoſke piſmo (Zertifikat) perneſe, de je pohiſhtvo tako isdelano, de je proti ognju bolj obvarovano, namrezh, de ima velbano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	she po vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J.

izdelano

Astronomija (1869):	raznega orodja, in ker je tako orodje, da je natančno izdelano in da se prav postavi, zeló drago, — zato je opazovalno
Zoologija (1875):	še več jajec v gnjezdo, ki je večidel jako umetno izdelano. Jajca se pa morajo valiti, to je, kake tri tedne
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	češ, da nikomur novca ne zmanjka, kdor si omisli mošnjo izdelano po meni, ki imam kot deseti sin svojega očeta srečno

sdelano
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem

▶ izdelanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izdelava; kontekst

izdelanje

isdelanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja

▶ izdelati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih na leto čez 30 tavžent ženskih in otročjih čevljev izdela, kterih cena je od 8 do 26 krajcerjev. Naš presvitli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pertene rute očitno pokazale. — Še več pa čez leto izdela in prodá enakiga blaga J. Peharc, tudi fabrikant in farbar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nar bolj derží, in na léto okoli tavžent kosov sukna izdela, kteriga cena je za vatel od 45 krajcerjev do 2

izdelal

isdelal

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride

izdelal

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Ko je Peter šolo dobro izdelal in tako svojimu stricu veselja narédil, ga je dal tá
Sveti večer (1866):	podoba posebno bila všeč. Djali so mu, da jo je izdelal nek mlad podobar iz njegove kneževine, Anton Frankič. Mladi knez

zdelal
Robinson mlajši (1849): kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj

izdelati

isdelati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako isdelati, de tiſti, ki ſe v tej rézhi nar bolj, snajde

izdelati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje lepote ne zgubé. Razun tega je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	oprav iz Dunaja in ki so jih mogli izpraševani pismeno izdelati , so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri

▶ izdelek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdelek

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek (lon) višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi
Kemija (1869):	Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem. Jajce, 495.

izdelk
Kmetijske in rokodelske novice (1847): imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na

izdelka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Pergerjeve puške iz Gradca so bile dobriga in lepiga izdelka. — Kér je L. Čeferin, podobodel iz Idrije, le samoúk, nam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je poslal lepih in velikih ploš v razstavo. — Posébno lepiga izdelka so bile mnogoverstne mreže, sita in rešeta iz železniga in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	carov sin eniga ali drujiga dela in ne prinese kakiga izdelka svojih rok pokazat, ne bo moj zet. ” Ko tudi ta

izdelke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej

izdelki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajcerjev dobili. — Med spletenim lesenim blagam so bili Ed. Junkertovi izdelki iz Gradca nar lepši. — Pervi del obraza krajnske dežele, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razstavo poslali, so sodnji možje prav zlo pohvalili. — Všiti (štikani) izdelki Frančiške in Salezije Brenčič iz Idrije so marsikteri ogledovavki dopadli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	15. dan Maliserpana imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže prejemali. — Vsakteri pa, kdor misli od svojiga rokodelstva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko nmetnost razglasil. — Lorenc Božič,
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Poljan, samo to le povémo, de so bili dobri izdelki. — A. Steklasa mlinar iz Zajasovnika Mekinske komisije se ni slabo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blago ložej sèm ter tje prepeljavati in kupčijo z svojimi izdelki po celim estrajškim cesarstvu razširiti. Kar poprej ni mogoče bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile lesene mašine, usnje in usnjato blagó, v drugi mizarski izdelki in muzično orodje : v tretji in četerti pa mnogoverstno drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za bukvotisarije slavno ime svoje fabrike zopet poterdila; ravno tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kér nam jih je le premalo na ogled poslala. — Kerznarski izdelki Fr. Šerca iz Ljubljane je bilo dôbro kupčijsko blagó — Železnina

izdelkov

isdelkov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlab imenovati in tudi bolji ni bil. kakor poſledni. Desheljſkih isdelkov je bilo zlo malo viditi in shitna zena ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	celi čas obiskovali. 4 tavžent 2 sto in petdeset posameznih isdelkov smo v ti razstavi vidili, ki so jih 2 stó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	menil. Popraſhevali ſmo ga od zhernogorſke kupzhije, od zhernogorſkih navad, isdelkov, seljſkih perdelkov i. t. d. in mu tudi naſhe kmetijſke

izdelkov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov, in ni bilo vse na kupičku, kakor je zdaj. Pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj na zbero, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega

▶ izdelovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izdelovalca
- izdelavavca
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in Jobst napravljati in po 20. do

izdelovalec

izdelovavec

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Zgoš na Gorenskim, za suknó. 42. Gosp. A. Rihar, izdelovavec muzikalniga oródja iz Polhoviga Gradca, za velike gosli. 43. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hvale vredna. — Fr. Charl, gravirar v rudnino, in Jan. Echter izdelovavec fizikalnih mašinj, sta umetna Ljubljanska mojstra; tudi Fil. Hein, sedlar

▶ izdelovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdelovanja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína

izdelovanje

izdelanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili, samo naj bi bili prilični in za ljudstvo vménjeni. ” „Izdelanje takih bukev za ljudstvo bi pa še drugi posebni korist
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je sedaj nar bolj potreba? (Konec. ) „Pred drugim je pa izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim

izdelovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6
Kemija (1869):	je ena najcenejših železnih soli ter se rabi pogosto za izdelovanje drugih železnih spojin, zlasti za berlinsko modrilo, tinto, vijoličaste in
Kemija (1869):	ki se potem z osnovami spajajo. Na tem se osniva izdelovanje solitarne kisline, ki je bilo omenjeno v §. 74. Vse
Kemija (1869):	ni bila za nobeno rabo, še pozneje je njeno težavno izdelovanje dolgo časa bila skrivnost. Izdeluje se pa takole: Surova ruda
Kemija (1869):	Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v
Kemija (1869):	privlači. Nikljeve soli so zelene. Nikelj se potrebuje največ za izdelovanje tako imenovanega novega srebra ali argentana (glej §. 112), ki
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	1/3 krompirja. Dve tretinji pridelanega ječmena so porabile pivovarne za izdelovanje piva. Leta 1890. je bil uvoz žita v Nemčijo tolikošen
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	najpotrebnejših živil. Dr. Bode je v svojem spisu: »Kaj odteguje izdelovanje alkohola živežu ljudstva« navedel, da je l. 1889/90. porabil vsak
Gozdovnik (1898):	se ni mogla pokvariti. Anglež se je dal zopet na izdelovanje svoje slike ter za vse drugo ni imel očesa. »Kdaj

izdelovanju
- izdelovanji
  Kemija (1869): §. 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V

▶ izdelovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdeloval

izdelaval
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat izdelával kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za

izdeloval

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	naredé primerno kôčico v senci sadnih dreves, da bi tam izdeloval košarice brez kake zapreke. Prinesejo mu tudi sladkega sadja ter
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	osebo. Ko bi se bilo žito, iz katerega se je izdeloval alkohol, porabilo za kruh, bi dobil vsak prebivalec 65½ funta

izdelovali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prineslo, ko bi vse k dežobranam potrebno blano v domačii izdelovali? Jest mislim de! — Obernimo se po teh opómbah zopet k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prizadevanju prijazno obudovati, de bi svoje rokodela vedno bolj umetno izdelovali in z časam naprej hiteli. Saj ste že večkrat slišali

izdelovati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	že večkrat Nemci in Čehje si veliko prizadevali enako blagó izdelovati, tóde imenovana mojstra sta jih vselej prekosila! — Komaj smo jenjali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. kmetijske in

izdeluje
- isdeljuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi
- izdeluje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na

izdelujejo

izdelujejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in

zdeluje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Dušanovega. To važno knjigo posebno Slovencem priporočimo. * Nadgrobek za Kollarja zdeluje na Dunaj i kamnosek Wasserburger po načertu arhitekta Bergmana po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	drugodi Ali domá. Ko gnjezdo tič Ljubim Teržič, Kjer se zdeluje Kosa, mešič. Da sim le zdrav, Vse mi gré prav

izdelujemo
Kemija (1869): so nam tako potrebna za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same

▶ izdihavanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izdihavanje
- izdihanje
  Botanika (1875): prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca se posebno takrat hitro in močno godi, kedar se

izdihavanju

izdihanji

Zoologija (1875):	3/10 manj. Mogoče je pa meriti tlak zraka, ki pri izdihanji uhaja iz pluč, ako namreč ta zrak v prikladni napravi
Zoologija (1875):	moč, vzdigne se živo srebro 200 do 300 milimetrov. Pri izdihanji se pa ne izpraznijo pluča popolnoma, nekoliko zraka še zmerom

▶ izdihljaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdih; [sskj]

izdihljaja
- izdihljeja
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec

▶ izdihniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdihnil

Oče naš (1854):	je Arkimbold poderto hišo božjo zagledal, je obstal in globoko izdihnil. Kolikokrat je v nji dar svete maše daroval, kolikokrat Gospodovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	prebodli, da je čez malo minut v kavarni „Fenice” dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja

izdihnila
- izdihnila
  Sveti večer (1866): objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal
- sdihnila
  Genovefa (1841): ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s

izdihnili

Sveti večer (1866):	proti nebesom. Preteklo je še nekaj trenutkov — in dušo so izdihnili. Mati in jaz sva britke solze točila. Njihovo truplo so
Sveti večer (1866):	tihem molili, blagoslovili me z merzlo terdo roko in dušo izdihnili. Druzega nisem mogel, ko britko jokati. Kmet in kmetica sta

▶ izdihovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdihuje
- sdihuje
  Branja, inu evangeliumi (1777): zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne britkuſte ima she uſſelej. Nekar pak le ona

izdihujemo

sdihujemo

Branja, inu evangeliumi (1777):	ona, temuzh tudi mi ſami; katiri imamo pervine tega Duha, sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh

▶ izdivjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdivjajo
- isdivjajo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je

▶ izdreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izdere
- isdere
  Biblia (1584): Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je
izderem
- sderem
  Genovefa (1841): In zhe mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí

izdreti

isdreti

Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſhe lepſhi is ljubesni boshje isvirajo, pregreſhne korenine omozhiti, ino isdreti tajiſte ſkos terdno naprejvsetje ali ſklenituv ſvoje shivlenje poboljſhati. Kaj
Hrana evangeljskih naukov (1835):	tajiſto pokonzhati je treba dvúj rezhi: korenino is greſhniga ſerza isdréti; po tem pa drevó v' kraj ſpravit ino njegovo jamo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	bo nauzhila korenino ſvoje pregrehe ſposnati, njo is ſvojiga ſerza isdreti ſkos ſerzhno shaloſt ino grevengo. — Zhloveka boli, ako ſe njemu
Fabule ino pesmi (1836):	no vſtrelí V’ tebe, no obé ozhí: S’ ſhkrempli zhé isdréti. Mótit’ ſe od nje ne daſh, Hitro vſe pejéſh, kaj

ſdrejti
Sacrum promptuarium (1695): je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni

izdrl
- isderuv
  Branja, inu evangeliumi (1777): Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je
- izderl
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): 1. dan Svečana je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok

▶ izenačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izenačiš
- izjednačiš
  Aritmetika za učiteljišča (1885): in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih

▶ izganjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izganja

isganja

Biblia (1584):	ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu

izganja
Botanika (1875): močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega

izganjajo

isganjajo

Biblia (1584):	Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt

izganjajte
- isgajnajte
  Biblia (1584): Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte
- isganjajte
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne

izganjali

isganjali

Biblia (1584):	je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt

izganjam

isganjam

Biblia (1584):	tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony
Biblia (1584):	isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'vam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali

▶ izginiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgine
- zgine
  Divica Orleanska (1848): oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana

▶ izginiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgine

Gozdovnik (1898):	kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni
Gozdovnik (1898):	onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob

sgine

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé

zgine

Divica Orleanska (1848):	tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada
Blagomir puščavnik (1853):	Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Leto ozdravljanje se vsakih osem dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	cesar dospe; zato pusti ujzdo svojemu kozaškemu konjiču in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	malo. Pravijo, da so breskve v Perzii strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj

izginejo

izginejo
Fizika (1869): toplota, in to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo

sginejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sametov kaj, jih s ſmetmi potréſi, ali prekidaj, de pred sginejo in de osmina vezh ſape dobi. K. Nasnanje. Travne in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pre„peljali. “ „Neismerjeni gojsdi od pridnih rók od milionov „ljudi sginejo, kakor simſki ſneg pred pomladanj„ſkim jushnim vetram, in nove

zginejo
Ferdinand (1884): sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. «

izgineta

Fizika (1869):	ako se žeplo in živo srebro skup grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred oči, in namesto rumenega žepla in namesto živega
Gozdovnik (1898):	gresta dalje. Pepo ju preganja s svojim pogledom, dokler ne izgineta. za čerjo. »Santa Laureta! Res je on. Izpoznal sem ga
Gozdovnik (1898):	izpeljala. « »Torej nazaj, da ukreneva priprave. « Splezata zopet dolu ter izgineta v smeri, v kteri sta prišla. Dan je minul. Noč

izginil

izginil
Ljubite svoje sovražnike! (1899): in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel

izginol

Robinson mlajši (1849):	kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor
Valenštajn (1866):	pa je Vrangel? Trčka. Šel je. Valenštajn. Tako naglo? Trčka. Izginol je, ko bil pogreznol se Bi v zemljo. Precej, ko
Valenštajn (1866):	Kam pa ti izginol je mož, tvoj Škot, Ki nekdaj pri tebi je vedno
Gozdovnik (1898):	pri neki odpravi na špansko posestvo srednjeafriško, pa je bil izginol brez sledú. Ker tudi o njegovi ladji ničesa ni bilo
Gozdovnik (1898):	naj je bil sicer še tako visok in močan, je izginol za tem mladičjem in zelenim vrbovjem. Za tem robom kakor
Gozdovnik (1898):	ko bi mogel videti obraze rdečokožnikov, opazivših, da je otok izginol in da jim jo je Treskavec odnesel črez gore! « Taborišče
Gozdovnik (1898):	šotora ter marljivo iščeta pogrešenca, ali zastonj. »Ostane pri tem: izginol je! « odloči Diaz. »Jaz pa skoro vem, kam,« pridene Arečiza

sginil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira
zginil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal, menda strahú sam ni vedel
zginul
Divica Orleanska (1848): se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo

izginila

izginola

Valenštajn (1866):	i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej, izginola Je tudi. — Ali je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba
Gozdovnik (1898):	ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa

sginila
Genovefa (1841): ſta jo bila v ſmert peljala, ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v

zginila

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne bo. Za kar pa naj si učeniki pri mladini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom

izginile

sginile

Genovefa (1841):	is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob

zginile

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vodo in žajfo omiti. Ako po tem ravnanju garje niso zginile, ga je treba še enkrat ponoviti. Na ravno to vižo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	nektere pozna, plavale so proti temnemu zagrinjalu in ondi so zginile. Ali bode tudi njen mož, ali boste tudi njeni hčeri

izginili

zginili

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	še drugi vzrok biti, da so Slovenci med Nemci čisto zginili; nemško plemstvo in nemška vlada tega ni storila, zakaj takošna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	je veljala Pasavska in Solnograška duhovna oblast, so Slovenci sploh zginili. Kar šole tiče, je pomniti, da Oglej je kdaj svoje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so padale njegove solze, ondi ni čutila bolečin, ondi so zginili mehurji. Celo noč je delala, ker ni ga imela miru

izginilo

zginilo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še svojega vodnika ni mogel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo. Vendar čas je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali

izginiti
- zginiti
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj

▶ izginjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izginjale
- zginovale
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): pa mu bodo na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za okrož šle

▶ izgnati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgnal

isgnau

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	britkeishi ſpomin nemu s' zeliga shivota ta kervavi put vun isgnau: terpeu je tu saversheine od ludy, inu tu sapuſheine od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain na hribah, inu dolinah, v'

izgnal
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev

izgnala

isgnala

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tiſta tebi ta kervavi put is zeliga shivota vun isgnala, mi pa ozhmo bres ſous naſhe grehe sbriſſane imeti. Mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſta nemu is zeliga ſvetiga shivota ta kervavi put von isgnala? sa koga ie on v' ſvoji krivy leshozh s'ſmertjo

izgnati

isgnati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta: de kadar ſe hudoba v kaj vtépe, ni lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki v paſhnji vshitek
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred blishno ſmertjo savolj dédove krive perſege is ſvojih miſel isgnati. Po velikih in shivih tolashbah ſmo ga ſtariſhem nasaj poſlali

izžene

Fizika (1869):	zrakom napolnjena in dobro začepljena steklenica na prav visoko goro, izžene gosteji zrak v steklenici zamašek iz njenega vratú. Srce goni
Kemija (1869):	v sebi nekaj zraka in nekaj ogljenčeve kisline. Vročina pa izžene zrak popolnoma iz vode, zato je kuhana in potem ohlajena
Fizika (1869):	zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more zdržati, izžene ga tlak iz luknje. Ako bi bila stranska luknja 2

▶ izgnojiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgnoji

isgnoji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	isda drugo, sato , ker ſe tudi rasſekana drobna hoſta vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne vmedí, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj ſtoji vezh dni na gnoju, de ſe ſtelja dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat ispodkidati. Pod

▶ izgoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izgore
- isgore
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu
izgori
Kemija (1869): žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki se v vodi raztopi.

▶ izgotovljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izdelava; Pleteršnik, SSKJ

izgotovljenje
- zgotovljenje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 13 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —