- gredeljnica
- gredelnica
Fizika (1869): površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka
- gredelnica
gredeljnica gredica gredoč Grega Gregor greh grekuško grenek greniti grenkljat grenkost gres gresov grešen grešiti grešnica grešnik grešno grevati grevinga grimati gristi grizeč grizenje grižljaj Grk Grlica grlo grm grmada grmast grmenje grmeti grmič grmiček grmičje grmovje grmovnica grnec grob grobanica grof grofič grofov grom gromeč Gros groš Grošelj groza grozd grozdek grozden grozdič grozdičje grozdje grozen grozepoln groziti grozno grozovit grozoviten grozovitež grozovitnež grozovitno grozovitnost grozovitost gršanje grščina gršk. grški Grško grtanec gruča gruden grünspan grunt grunten guauten guč guča gučati gugalnica gugati gutaperča gvalt gvaltno gvant gvantan gvantati gvircati gvirec gvišen gvišno
| Fizika (1869): | površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil |
| Kemija (1869): | žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | god, jih v' vert peljá, ino pokashe materi lepo seleno gredizo, na kateri je njih ime, s' lepo belimi, ino belo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetliz pa nimamo. Alj smém nekoliko teh roshiz na ſvojo gredizo vſaditi, ki ſte mi jo dali, naj njo obſejem, s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki jih je Mariza poshlahtnila, ſo ſe mozhno obraſhale. Zelo gredizo, de ſi ravno ni kaj drugiga na njo vſadila, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ſe morajo ſaditi ne ſejati , in pa v poſebno gredizo. Hruſhkove in jabelzhne peſhke ſe ne ſmejo smeſhane ſejati, kjer |
| Zoologija (1875): | vleže na kako drevo in od onod preži na mimo gredoče živali, jim skoči na hrbet in pregrizne vratne žile. Na |
| Gozdovnik (1898): | železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša: »Kdo želi uhoda |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gredózh. 26. Inu kadar ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primerjajo, namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka |
| Biblia (1584): | po Murji. Inu kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh morjá gredózh. 26. Inu kadar ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti |
| Sacrum promptuarium (1695): | Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto |
| Sacrum promptuarium (1695): | æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati. 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je mislila, de je vender le |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. |
| Ta male katechismus (1768): | VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik |
| Oče naš (1854): | se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je bras smertaviga grieha: tedei bo Bueg tabei nav to srezho zve priti inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 dni morash ti zhift biti noi se varvati usa grieha noi vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte dni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi pravizhao shivou. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha doteſta zhasa ukateram mienesh sazheti sheberathi al rotiti. |
| Ta male katechismus (1768): | ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro |
| Ta male katechismus (1768): | vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu |
| Deborah (1883): | grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod usmili se |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog sveti Duh, iz srca bi želel, da ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odpvſti mena kar sim se jas zhries te 7. nagvavne grieshe pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei mi¬si noi tvoje grieshe prov sgrivei: inu varise she naitame nja grieha doteſta zhasa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene kvenzhnomi lebne inv isvelizhanji priti? stori mene vse moje grieshe pokont odpvſtije mene satvoje miloſti volo? oh ti svadzhi Gospved |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saso shpotlivoſt si ti same praterpov oh odpvſti mena teſte grieshe katere sim jas spragrieshniem shvatenjam doprnesov Amen. Ozha zhesh. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen |
| Ta male katechismus (1768): | poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil, namrezh: Tukej se grehi pravejo, uſſake po svoji |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu vſeh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn vſeh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu vſeh |
| Ta male katechismus (1768): | ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti |
| Ta male katechismus (1768): | Katiri se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku |
| Ta male katechismus (1768): | ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj |
| Ta male katechismus (1768): | serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezh drusih, ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih |
| Ta male katechismus (1768): | Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z nami po naših hudobijah. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro |
| Ta male katechismus (1768): | vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa |
| Zlata Vas (1848): | bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum |
| Ta male katechismus (1768): | Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil |
| Genovefa (1841): | varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj |
| Oče naš (1854): | Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih nič |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s |
| Oče naš (1885): | Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri |
| Oče naš (1854): | čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in |
| Oče naš (1885): | brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč v kraj |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſhalloſt vsa Savl’ tebe zhes vse lublen’ga. 22. Spomin grenak, ’nu ſhalloſten! Bog oh! sam Bug! je reſhallen, Peidte glih |
| Slate jabelka (1844): | zhednoſt ljubil, de tiſti dan ſe mu je nar bolj grenak sdel, kadar nobene perloshnoſti ni imel, ſe na teleſu ali |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa |
| Kemija (1869): | Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. |
| Ferdinand (1884): | je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo |
| Revček Andrejček (1891): | počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom napravil še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih |
| Sacrum promptuarium (1695): | pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe |
| Botanika (1875): | lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo |
| Kemija (1869): | Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že |
| Življenja srečen pot (1837): | gori, ino proſi nebeſhkiga Ozheta, naj tebi, zhe je mogozhe, grenek kelh terplenja odvseme; naj ſe njegova ſv. volja vſigdar sgodí |
| Življenja srečen pot (1837): | ſi ſvoj sakon v' shivi pekel premenijo, v' kterim savshivajo grenek ſad, kteriga ſo ſi pred sakonam ſadili. Kdor pa v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je |
| Robinson mlajši (1849): | rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah |
| Mineralogija in geognozija (1871): | solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d. |
| Botanika (1875): | najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža |
| Kuharske Bukve (1799): | diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari, oluſhi, drobno ſtolzi, en bokal vode gori vlì |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho zukra, męſhaj, inu goſto vkuhaj. Stolzi nadrobno eno unzho grenkih mandelnov, ſtepi jih s' 10 rumenakmi, deni v' ſmętano kuhat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sladkih, olušenih, drobno stolčenih mandelnov in pa šest ali osem grenkih, in skozi sitice precedi. Zdej vli v globoko skledo, postavi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dišavni oblati. Drobno stolci trinajst lotov sladkih in tri lote grenkih mandelnov, pol funta cukra, sladke skorje, dišečih žbic in rajskiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mlečni župi. Popari osem lotov sladkih mandelnov in deset grenkih, stolci jih prav drobno z nekoliko kapljami mleka, perdeni štiri |
| Kemija (1869): | plin brez barve in ima neki poseben hud duh po grenkih mandeljnih, v vodi se raztopi in voda se navzame njenih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno v Sedlici (Seidlitz), v Egeru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | jih je bolezen napadla. Imel sem še nekaj brinjevca in grenkih kapljic (Lebensessenz), kar se je oboje, na sladkor nakapljano, potrdilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Ponudil sem mu košček sladkorja, na katerega sem nakapljal nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje |
| Štiri poslednje reči (1831): | je tudi kaj pregreſhil, pa ſi je vedno persadeval, s' grenkimi ſolsami reſnizhne pokore boshjo jeso potolashiti, in odpuſhanje sadobiti, sato |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kateriga shali, mora greſhnik ſvoje pregréhe hudobno drevo omajati, s' grenkimi ſolsami, katere is ſtrahú, pa tudi ſhe lepſhi is ljubesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava |
| Divica Orleanska (1848): | žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſladujeſh; kdor pa ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nu britkoſt; * serze le v’ morju plava: * morje je ſgol grenkoſt: * trosht je ſashpot’vanje, smeh, ’nu preklin’vanje, * Judam polnem |
| Štiri poslednje reči (1831): | kapliza te ſladkoſti v' peklenſki bresen kanila, bi vſo peklenſko grenkoſt v' ſladkobo ſpremenila. « Serm. 7. Kdo bi ſi tedej ne |
| Slate jabelka (1844): | ſe zhlovek v’ jeso perpravi, in de ſe grosno ſhkodljiva grenkoſt v’ njegovim ſerzu obudí. « — Pravi ſ. Vinzenz. S. Makari puſhavnik |
| Slate jabelka (1844): | ne sazhne, sakaj is prepiranja drusiga nizh ne pride kakor grenkoſt; in prepiranje ne pride toliko is ljubesni reſnize, kakor velikovezh |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſhalloſti prebiva, Se bo tud’ s’ njim vesellil: K’ tir’ grenkuſt ſajn tukej uſhiva, Bo sladkuſt tamkej dobil. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | britkuſt: Ak’ vaſha ſhalloſt o srotni! V’ seb ’ma tako grenkuſt? Ne vezh lepo, ampak grenko Sa naprej me imęnujte, K |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſhe, moji lubi Farmami, je ta nikoli isposajéti ſtudenèz té grenkóſti, katéra naſho butaro taku teshko, inu naſh ſtan taku révèn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtani troſhtate, drusiga neſhli, kakôr en vędnu tekózhi ſtudenèz tę grenkoſti inu teshave. Koliku narodnu vkup ſpravlenih, inu po timtakim neſręzhnih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhe ta zhaſs ne rada; ena semla tę shaloſti, inu grenkóſti, katęri tèrnje rody, ne ſamú tęm, katęri jo obdelujejo s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kadar je skuhan, med persti zdrobljiv čutiti; ko bi pa gres malo preveč popiti utegnil in torej cmoki preterdi bili, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gres na župi. Deni v pol unče raztopljeniga putra pet ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem pa deni |
| Kuharske Bukve (1799): | grieſovi nudelni. Eno pęſt maſla rasbęli v' kosi, pol frakla grieſa notri, puſti de ſe rumeno shgè, kader je rumen, vlì |
| Kuharske Bukve (1799): | 36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeno telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri na kočnike (burfelce |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača z mesenimi klobasicami. Pečeno telečje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir s podlečenimi gosjimi jetri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kumarami. Kolerabe z mesenimi klobasicami. Pečene pišeta. Špargelnova solata. 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z jesihovim hrenam. Narezano telečje meso. Mandelnov cmok. 102. Gresovi cmoki. Meso s peso. Volovski jezik v leči. Pečeni golobje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo, de se nekoliko menj gresa za budlo (filo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gresovi cmoki. Razpeni dobro eno unčo putra ali masla, perdevaj počasu |
| Kuharske Bukve (1799): | maſlam, pokrì, pezi na sherjavzi ſpod inu sgor. 89. Pezheni grieſovi nudelni. Eno pęſt maſla rasbęli v' kosi, pol frakla grieſa |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelni. 87. Droshni nudelni. 88. Sirni pezheni nudelni. 89. Pezhéni grieſovi nudelni. 90. Droshni krofi. 91. Sirni ſuhô pezheni nudelni. 92. |
| Kuharske Bukve (1799): | 36. Shpehovi grieſovi zmoki ali Knedelni. Vsami en maſelz grieſa , dvę na ſhtirvoglate |
| Kuharske Bukve (1799): | Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to je is môkne kaſhe. 27. Volovſki jesik v' |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | v’ sebi ima tude * hud’ga kar se more ſrezh’ * Greshna lubeſn tg’a svejta * k’du b’ te ſadoſt’ sovraſhil |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lubeſn boſhja * je sveta, ’nu poniſhnu: * nasprut’ lubeſn posvejtna * je greshna, nu prevſetna, * ta boſhja je lepa, zhiſta, * volna, inu vsmilena |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Skushnavam se serzhnu brani. 23. K’ se vender slaba, ’nu greshna, Deh bosh vezh gnade deileſhna, K’ spovdi se vezhkrat perbliſhej |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | je lubit’ ſabſtojn, Jeſt sem vezhna dobruta; Ti se pak greshna sruta. Vender itdr. Dusha se ſgreva. 9. Vsmile se zhes |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſbrat’ posvetjno? * ah nikar! ampak boſhjo. 20. Rezi: prezh lubeſn greshna! * prezh, kar je tega svejta! tebe, Bog! lepota vezhna! * dobrota |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas tu hudu nagneine na hudu opomina, kader nas ta greſhna natura h' grehu ſyli, kader nas hudobni tovarſhi s'ſaboi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi nesbriſhi Tebe nigdar is oblizhja prezh. Proſhna eniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi ſe kdu s'reſsnizo pertekniu te bolezhina nyh greſhne veſti. Te beſede ſizer lehku od uſt gredo, ali tiſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na bolſhi podvuzhiti, inu perpelati? ti nezh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni |
| Štiri poslednje reči (1831): | mozh greſhnika v' ſmertni uri, de bi samogel takrat raſtergati greſhne vesi. « — »Nozheſh zhutiti in rastergati sdej v'shivljenji ſvojih pregreſhnih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſkos ſveto obhajilo, de bi hudo nagnenje v' tajiſtim saterl, greſhne navade isgnal, kakor je v' Jerusalemſki tempel ſhel, ino neſpodobne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | poteptano, ino od ptiz posobano: ravno toliko je od poſvetne, greſhne navado vglajenih ſerz. Beſede boshjiga nauka jih sadevajo, oni tajiſte |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | klizal ſvoje sgublene ovzhize, alj od poſvetnih rasbot (truſha) gluhe greſhne uſhesa ſliſhale njega ne bojo. ˛Spali bodo greſhniki ſpanje ſvojiga |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſhe niſte tajiſte opravili, ne odlágajte dalej: pádite na ſvoje greſhne kolena pred ſvojiga Isvelizharja, podajte ſe v' saſlushenje njegovih ſv. |
| Življenja srečen pot (1837): | vseti ino ſe ſhkodlivih rezhí varvati, hudo poshelenje premagati ino greſhne pozhutke ſtrahvati; kdor pa to premore, vezh veljá kakor vojſhak |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vse vishe on ſazhne, Zhe mesu se perliſuje, ’Nu kej greshnega ſhelly: De premagash tu obduje, K’ JEſusu perweiſhi ti. 6. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Stvarnek, Se le ti ſtvarjen od Boga? Al’ pak od greshnega svejta? 3. Katir’mu ti tolkaje virjamesh, Na tvojo dusho |
| Revček Andrejček (1891): | še sedaj sramoto delal, kar zadavil bi ga, tega hudiča grešnega — prav res bi ga! Franica (smeje). Andrejček, sram te bodi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | smrt. Ti, ki imaš oblast odpuščati grehe, očisti me vsakega grešnega madeža, da bom mogel stopiti popolnoma čist pred tebe. Živi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | napuſtili na shvinsko vysho, inu po shvinskim nagneinu od naſhiga greſhniga meſſa sapellati. Tiſta kry, katira tezhe s' tih vſigavideozhih ozhy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dim, inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke tih ſourashniku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni biu bres krivy satu, debi on s' naſhiga zeliga greſhniga shivota vſe grehe ſbriſou, inu omeu. O preſveta, zartana, reſhna |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bode tem ushesham, * k’tire so ble odperte * vse sorte greshnem besedam; * tem boſhjem pak ſaperte. * Te boſhje, sodbe germenje * njeh |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | szer ta sveti zhas s’ lenobo, s’ napotrebnem, ja zel greshnem govarjenjam, al dianjam Bogu kradl, inu hudizhu offruval: al per |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zhlovek na svejti, De se she vallash v’ pregrehi? Po greshnem’ ſhivlenju pride Terplenje Peklensku. Avbe! 2. Poshlushej en’ malu o |
| Štiri poslednje reči (1831): | sveſt hlapez zhul, de ga ſmert ni neperpravljeniga ali v' greſhnim ſtanu prehitela. Perpravljen je Goſpoda perzhakval, de kader poterka, mu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | juternim ſonzam, in toliko ljudi na ſveti bres ſkerbi v' greſhnim ſpanji pozhiva, ino ſe ne boji samuditi isvelizhanja ſvojiga. O |
| Slate jabelka (1844): | ali po nepotrebnim sapravi, ne ſmé s’ milimi darovmi v’ greſhnim shivljenji podpiran biti. Nar boljſhi dar sa taziga je, ko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nevarniſhih ſövrashnikov naſhiga isvelizhanja, inu pomaga nar vezh k' enimu gręſhnimu shivlenju inu na sadne k'ferdamanju. Zhe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tebe tudi zhaſt’mo, lubit’ is serza ſhell’mo, * smo greshni, navredni; * al ſtur’ nas vredne ti. 6. Kar smo ſdej |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pred ſemlo, ’nu Nebesam to ſtanovitno ſaveſo, * de ozhem ta greshni svejt * sovraſhit ’nu sveto jeſo * vselej zhes njega imet’. 28. |
| Deborah (1883): | ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navado ſmo s' lubęsni pruti nemu premagali? kai sa eni greſhni skuſhnavi, katira nas je od Boga prezh pelala, ſmo ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Maria. Ta drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta trotka Kolzhenza. 3 O Bveg Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Prveva Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te ipſum. Premagei ſam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe od tęhiſtih odtęgnil, inu rajſhi po ſvojih potih inu gręſhnih luſhtih hodil. Sdaj ga na enkrat ta vęra lę prevezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne vezh ſturiti. Zhujte tędaj v'molitvi, inu varujte ſe gręſhnih perloshnoſt. V' tim zhaſsi pak mi perpuſtite Ozhętje inu Matere |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sa to od Goſpoda tepeni, de bi ne bli s' greſhnim ſvetam pogubleni. (I. Kor. 11, 32.) „Terplenje ino krish ſo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſmo ſe mi pogoſto Jesuſoviga nauka lozhili, njega s' ſvojim greſhnim shivlenjam tajili: po Tomashovo ſe k' Jesuſu poverniti, pred njega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai ſe ti Apoſtel gor dershiſh med timi hudobnimi, inu greſhnimi ludmy? kai sa eno sgliho ima ta luzh pruti ti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | reshalil. Naprejvsetje. Jeſt ſi terdnu naprejvsamem vſih grehou, s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | ſnash tudi drugem dobro ſturiti. Enemu, katire se je v’ greshno perloſhnoſt namęnil, ſapoj eno, de v’ se gre, inu se |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | serditoſt * na rata, kdu vę? 4. O greshnek! sprevdari * tvojo greshno veſt: * na perse se vdari. * ke se bil naſveſt. * to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sbiralſhu tih hudobnih, inu ſe nihdar na podali v' eno greſhno perloshnoſt. Aku ti na boſh na nas pogledou, taku nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eno greſhno navado ſmo s' lubęsni pruti nemu premagali? kai sa eni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit, al tudi napelati Shuntat , svet dati, ali nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa mehki. De vy Chriſtuſove krivy plazhilu navsamete, de tu greſhnu Judeshovu isdavaine na poterdite, morebiti hvalo saſlushite, de pa vaſho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubesen pruti tim dinarjam v'eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Oh moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. ran Amen. Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. S. S. Troize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na vidite, de na vaſho krivizo na pogledate, ſte vy nar greſhniſhi. Lubesnive duſhe! kai pa bi bilu, ko bi tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſto nozh bedeu Judas ta isdajauz, inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi, ali nikar s' Chriſtuſam |
| Divica Orleanska (1848): | komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe treſe, mras ga ſpreleta: ino vender gré, ino ſpet greſhí. Preljubi! ispraſhajte ſe tedaj prav na tanko, ali ſe she |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | huda véſt, ona boshji glaſ, ki v' zhloveku klizhe, kedarkolj greſhi. Naj hozhe — alj nozhe — mora njo poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze |
| Slate jabelka (1844): | odpuſhenje njih pregreh. In tako v’ vſih rezheh, kadar ljudje greſhé, govorim sa-nje ſvojimu Ozhetu, de bi jim gnado dal, ſe |
| Slate jabelka (1844): | ſerze v’ odpuſhenje njih hudobnih miſel; in kadar v’ djanji greſhé, mu darujem ſvoje prebodene roke v’ odpuſhenje njih pregreh. In |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je: 3. ˛Svariti ovzhize, ki ſe ſlabo sadershijo. „Té, kateri greſhijo, poſvari v' prizho vſih, de ſe bodo tudi drugi bali |
| Življenja srečen pot (1837): | moshjé bres greha jigrajo; mladenzhi íno poredni ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe navuzhíſh legati ino goljfati, ſe navadiſh preklinjati |
| Življenja srečen pot (1837): | ˛Sv. Jefrem. 47. ˛Sv. Tomash. ˛Serzhen premagavez poſvetnih sadersháv. Kakor greſhijo ſtarejſhi, ki ſvoje otroke v' ſtan ſilijo, h' katerimu nimajo |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Duh, iz srca bi želel, da ne bi bil nikdar grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vezhna; Dokler bosh tu v’ serz’ nosila, Nigdar na bodesh greshila. 27. Pred vsem ’mash tu svet’ ſhivlenje Grenko smert, britku |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | se zhes me’ o JEsus moj Bug! Spoſnam de sem greshila, K’ tebe nisem lubila. Vsmili se zhes me’ o JEsus |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali se ni ravno tako tudi trudila, kar je pregrešila |
| Roza Jelodvorska (1855): | overgli. « »Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | se ſveselly. 3. Smert sklenena je szer, * vsem je preſtati; greshili * k’ smo bli zhes to prepovd, * al posebna Eſther! teb |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mo, Stanovitnu dersh’mo. Pomagej (itdr.) 7. Kar smo doſdej greshili. Sprosi odpushanje: terpel, de b’ se zhes nas vſmilel. MAria |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | In tukaj se bo s prerokom odgovorilo: „očetje naši so grešili, in mi smo nosili njih krivico. ” Jez saj sem to |
| Maria Stuart (1861): | Med dva in štirdesetimi sodniki Je štirdeset glasov, da ste grešili Na lanski zakon in zapadli kazni. Ukazano je bilo lansko |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſtraſhna. Torej poravnajmo vſe napazhno, dokler je zhaſ. Zhe ſmo greſhili kakor David, delajmo pokoro, kakor jo je on delal. Sdihujmo |
| Štiri poslednje reči (1831): | sapuſhen biti. »Tako sdihujejo, tako govoré v' peklu, kteri ſo greſhili. « Modr. 5. Grosna in pa vezhna shaloſt bo v' peklu |
| Štiri poslednje reči (1831): | je ſhtrafenga sa greh, ker ſmo pa v' Adamu vſi greſhili, torej vſi tudi umreti moramo. Kdo bi ſe pa ſhtrafenge |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | o zhaſu Noeta — de ſo jedli in pili, bres nehanja greſhili, dokler, ih ni ſploh potóp salil; taka je bila o |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe je dolshen poſtiti? Vſaki zhovek, kateri je v' nevarnoſti greſhili; ino v' taki ſmo vſi. Veliko vekſha dolshnoſt je nam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naj ſe ſam poſti; ako ſo pa tudi drugi udje greſhili, sakaj bi ſe ne poſtili? Naj ſe poſti oko neſramnih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſhe lani shiveli — pa tudi pogubilo, ki ſo s' nami greſhili; naſ pa ſhe smiraj zhaka vſmileni Ozhe nebeſhki. — O ne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | priloshnoſt napravlja, de bodo s' njegovim nakopizhanim blagam po sapravlivoſti greſhili. — Ravno v' taki ſlepoti je vſaki nezhiſti loternik, kateri ne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | apoſtelnam veliko oblaſt isrozhi: kriſtjanam, ki ſo po ſv. kerſti greſhili, gréhe odpuſhati, in tako sakrament ſv. pokore poſtavi. V. 22 |
| Življenja srečen pot (1837): | poshelenje ſkuſha; de ga ſrezhno premagaſh; poſti ſe, ako neſrezhno greſhíſh. „Poſt greh pomorí, hudobijo pokonzha, v' svelizhanje pomaga, je korenina |
| Življenja srečen pot (1837): | 7 — 8. „Glej, de ſe sdrav ſpokoriſh, dokler ſhe lehko greſhíſh, de ſe ti bati potreba ne bo. Ako ſe hozheſh |
| Življenja srečen pot (1837): | Pa kakor te sapilivi pajdaſhi radi imajo, dokler s' njimi greſhíſh, tako te ſovrashili bojo, ako njih opuſtíſh. Taka ſe je |
| Življenja srečen pot (1837): | bolele; vezh ko ſvoje pregrehe odevaſh ino bolj ko ſkrivaj greſhíſh, hujſhi ſe Bogu sameriſh, ino ojſtrejſhi ſodbo ſi narediſh. Podoben |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | on vse grehe odpuſty: Sa naprej gnado dodejly Ne vezh greshit’, brumno ſhivet’, Po tęm pak vezhne lon perjet’. 41. Tud |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | de sem kriv. 16. Naprej si ſdej vſamen, * nekol vezh greshit’ dolſhnik pаk oſtanem * te vsellej zhaſtit’: te ozhem lubiti, * kar |
| Ta male katechismus (1768): | grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tega, ino rezhe: „Kako bi mogel ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdo je ta shenſka, ki ſe ga dotika, de je greſhniza! “ Jesuſ je védil njegove miſli, toraj mu rezhe: „˛Simon! nekaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tem meſtu je bila shenſka, ki je ſlabo ſlovela, velika greſhniza je bila. Pa kar je Jesuſa ſposnala, ino uzhiti ſliſhala |
| Genovefa (1841): | in polno nadlóg je to shivljenje, in zhe ſim ravno gréſhniza, vunder v vſih rezhéh, ktérih me je Golo obdolshil, nedolshna |
| Genovefa (1841): | bi ſi bil to miſlil, ko ſim takrat, kakor ubóga gréſhniza s ſvôjim otrôkam na rokah is téga osidja peljana bila |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on |
| Ta male katechismus (1768): | pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte |
| Revček Andrejček (1891): | našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ |
| Revček Andrejček (1891): | besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega |
| Revček Andrejček (1891): | gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se |
| Revček Andrejček (1891): | moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni se |
| Revček Andrejček (1891): | jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti |
| Revček Andrejček (1891): | da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v |
| Revček Andrejček (1891): | prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi moluv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal, ter ni othuv ne ozhy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę ſerditoſti obſtal, praſhà ta Prerok Nahum? Zhe bó tedaj greſhnik kumaj pred poględam tiga Sodnika obſtal, kaj bo ſhe lę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jokati. Taku en brumni; kaku bo enu taku osnanilu en gręſhnik gorivsęl? On leshy tam na poſteli ſvoje bolezhine, inu ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo, Kupez ſvojo, Antverhar, Dęlovèz, inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta offertni, ali prevsętni ſvojo, ta togotni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is lubęsni pruti tebi, inu sató, kęr ſim jeſt en gręſhnik. Leta je ta pèrvi urshah moji lubi Farmani, is katęriga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | novo mózh. Ja, o vſrmleni Jesus! Kadar gręſhnik sajde, takrat ga ti ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mene; sakaj jeſt ſim en prevelik gręſhnik, de bi en tak imeuïten dęjl od kęlha Jęsuſa Chriſtuſa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ſlabiſhi, inu bôl y'nevarnim ſtani, kakor ta nar vękſhi gręſhnik. Sakaj zhe gręm k'enimu takimu hudobniku, poſtavim k enimu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu gnade katero si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza Korona jas boji grieshnik tabei prosim usmilise skues tvoje grenko Martro inu terplenje noi |
| Ta male katechismus (1768): | ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Goſpud sa jetnika, ſtvarnik sa ſtvar tuojih rok, Isvelizher sa greshnika taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | saſhov , inu njega kedu preberne: ta ima vęditi, de katire greshnika od njegove krive poti oberne, ta bo njega duſhi od |
| Oče naš (1885): | Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz |
| Revček Andrejček (1891): | še jako grenka zdravila, da boš koj zdrava. Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi vi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene vsmili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri Amen. Ketrezhiomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav |
| Ta male katechismus (1768): | Matth. 5. Kolkajn je dushne miloste del? Tudi sedem: I. Greshneke posvariti. II. Abotne, inu perproste poduzhiti. III. Zviblajozhem dobersvejt dati |
| Ta male katechismus (1768): | ta Maria! Mate boſhja! proſſi ſa nas greshneke ſdej, inu na nasho smertno uro. Amen. Od od se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vnia zavo grenko martro katero je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei vte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gorei useu: gleh kaker je on gorei useu te boje grieshenzhe ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so pershli ob sheſtei |
| Stric Tomaž (1853): | zato ker je tako pobožen. Misli, da smo vsi drugi grešniki. Kaj nek? Kdo mi bo branil, ga spet do kervi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vnebohodu! Po prihodu tolažnika svetiga Duha! V dan sodbe! Mi grešniki! De nam zaneseš! De nam odpustiš! De nas k pravi |
| Oče naš (1885): | častitljivi starček, med njimi, delé sv. zakrament, ki Boga z grešniki spravi, in z milim, prijaznim glasom je rekel: |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vnebohodu, Po milosti sv. Duha Tolažnika, Na dan sodbe, Mi grešniki prosimo te, usliši nas! Da nam zanešeš, Prosimo te usliši |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | En’mu kamnu b’ se bil vsmilel: Vender ne tem greshnekam! Al tud’ si Syn lubeſnivi! Se bres vsega vsmilenja? Al |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Pomagej nam! pomagej nam MAria is nadlug! Pridi na pomuzh greshnekam, Kader pravizhne Bug Savle grehov se jeſy: S’ tem’ shtraſengam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | doline; * pred vsem svejtam bodo brane* k’ shpotu, k’ ſtrahu greshnekam: *ſt’rile b’do vse grehe ſnane, * ſtalle b’do |
| Revček Andrejček (1891): | torej se mi vender ni samo sanjalo. Jeklen (gre za Grešnikom). Petdesetak jutri dobiš kaj pa je s klobukom? Andrejček. Klobuk |
| Revček Andrejček (1891): | Bistagor! Anže. I-a! i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje in z Grešnikom na kimpežu zdirja proti ozadju na levo. ) Andrejček (sprejme od |
| Revček Andrejček (1891): | ko Andrejček nastopi. Prvi prizor. Jeklen. Grešnik. Jeklen (pride z Grešnikom). Pustiva pogovor. Lahko noč! Grešnik. In vender mora Franica moja |
| Revček Andrejček (1891): | ne bo tajila, da mu je dala prstan. Andrejček (nad Grešnikom zareži). Franica ne bo nič tajila, ker nima prav nič |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vam povęm, toku bo tudi veſſelle v'nebeſih nad enim greſhnikam, katiri pokuro ſtury, vezh koker zhes devęt, inu devętdeſſet pravizhnih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Sacramentu nam pokrije! K'dir da naſhim duſham mozh, Greſhnikam gnade pomozh. 2. Hvalen bod' nebeſhki kruh, K'dir s' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | No mozhna naſhe slabust. Ti nihdar naſs nasavershi Bodi vſmilen greſhnikam, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Sna drugim h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus pokure pomozh Nem grehe odpuſtiti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no gnado nagne Nahvaleshnim greſhnikam. Ti zhistu na krishu sbriſou Si ta greh, k'dîr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to ſtraſhnu garmęnje njegove ſhtime saſliſhal? Kadar bó Criſtus h' gręſhnikam v' ſvoji pravizhni jesi govoril, kadar bo on k' ſlednimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri jo obdelujejo s'pótam ſvojga obrasa, ampak tudi vſim gręſhnikam, katęri na njej prebivajo. Inu de je tęmu takú, lubi |
| Ta male katechismus (1768): | X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam |
| Biblia (1584): | je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat |
| Ta male katechismus (1768): | bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pravičnih, ampak grešnike. Vedno je učila katoliška cerkev, da se grešniku vsi grehi, in če bi bili tudi tako rudeči ko |
| Revček Andrejček (1891): | pripelje kimpež). Norec je že tukaj. (Požene se z vozičkom Grešniku pod noge in zakliče. ) Usedite se! Grešnik (pade v znak |
| Revček Andrejček (1891): | mi je. (Hud. ) Strela, da se mi je moralo o Grešniku sanjati! Povsod se ga ogibam, cigan pa še v sanjah |
| Revček Andrejček (1891): | se mu). Grešnik, prosim te! Anže. (grozi se od daleč Grešniku). Vi slišite vi — Andrejčku se ne sme nič žalega zgoditi |
| Revček Andrejček (1891): | sleparstvo! (Sili jeklena k stopnicam. ) Le v hišo pojdiva. Jeklen (Grešniku ostro). S poti se mi spravi! (Prijazno Andrejčku. ) Na, Andrejček |
| Revček Andrejček (1891): | naprej). Oj, mila Jera ti! Anže. (požene se zopet proti Grešniku). Pravim, da izpustite! Če ne, bode druga! Grešnik (izpusti Andrejčka |
| Revček Andrejček (1891): | Anžeta naprej sili). Pomagaj no Drejčetu. Anže (bliža se bojazljivo Grešniku). Jaz pravim, da mir! (Hoče Grešnika prijeti. ) Grešnik. Ne dotikaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temuzh je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei mena bojomi grieshenku |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pak nasprut’ vojskuje: pokonzha vse prevſetne. 8. T’ga trupla greshno veselle * zhes ta Duh voiska pela, * vse njegove dobre ſhelle |
| Sacrum promptuarium (1695): | gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | miſlih gor na dershalli, inu toku veliku zhaſſa sanikernu, inu greſhnu na sgubíli. Ali ni veliku ſpodobnſhi, debi mi Chriſtuſovu terpleine |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kader ſim N N. Letji pak, inu vſi moje grehi grevajo mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | reshalil (kader ſim NN.) Leti pak , inu uſſi moji grehi grevajo mene is zeliga ſerza, inu oblubim s'boshjo pomozhjo ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je |
| Sacrum promptuarium (1695): | lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | veſsélit': Vonder ne tokú, de b' mé Imel na ſtaroſt gręvat'. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | veſelit': Vonder ne takú, de b' mé Imel na rſtaoſt gręvat'. |
| Ta male katechismus (1768): | je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | LIII. PESM. Od boſhjeh zhednoſt te Vire, Vpanja, Lubeſne, grevenge, inu naprejuſetja. Bug jeſt virijem, * um podverſhem, * tud’ s’ jeſikam |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 174 LIII. Od boſhje zhednoſt te Vire, Upan- ja, Lubesne, grevenge, inu naprejusetja. 178 LIV. Katira ena brumno dusho uzhy: v |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | teh hvalneh, inu duhovskeh Pesm so njegove ozhy solſe te grevenge tozhile, inu meni je blu dobru per njeh, prizhuje sam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naskerbni per spraſhuvainu naſhe veſti, naobzhutlivi per obudeinu te svezhirske grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſt inu britkuſt naloshili, mi pa obene shaloſti, obene prave grevinge zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is mojih ozhy vy isvelizhanſke ſolsę tę nar bôl shive gręvinge inu pokóre! tezíte inu smęſhajte ſe s'tęmy kryvavimi ſragami |
| Ta male katechismus (1768): | mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pak samóre uſak biti. Kdor ſe nad ſręzho ſvojiga blishniga grise, kashe hudobnu ſerze. Marni ludje ſo k' zhaſti poviſhani, nemarni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letiga tvojga ſovrashnika? On ſe imenuje ohernia, lakomnoſt, letá te grise, letá je tvoj trynog, letá te ſlejpy, letá te ſerdama |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga saj ne vboga, je len in dražljiv, krog sebe grize, kedar ga količko dražiš, le temne kraja iše brez da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | me vsede, me gnjete in tlači, — ima dolge kremplje, me grize in češe (zaušnice daje) in kamor me prime, mi kos |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „V svoji žalosti in ker me je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem, kako |
| Genovefa (1841): | lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bolezni, ki iz take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga |
| Gozdovnik (1898): | živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu tiho rezhe: „Goſpod! kdo pa je? “ Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dati; toraj mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh |
| Tine in Jerica (1852): | in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne jedel, i.t.d. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno |
| Roza Jelodvorska (1855): | ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti |
| Valenštajn (1866): | v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegoviga brata perpeljal! “ Ondi je s' shivino prenòzhil, pa ne grishljeja ni okuſil, dokler ni narozhila opravil. Ko je narozhilo opravil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo mogli dolgo biti, ino veliko preſtati. Velikokrat nimajo ne grishljeja kruha, de bi ſi lakoto potolashili, ne oblazhila, de bi |
| Genovefa (1841): | shivit? Oh” je dalje shaloſtno govoril, „ſedem dolsih lét — bres grishljeja kruha, |
| Genovefa (1841): | sakleníla, de bi ſe isjokála in zéli dan ni ne grishljeja savshila. Trétje poglavje. Genovefa krivo tóshena. Genovefa je po odhodu |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | stroški spravlanja véči kakor pridelki. Pavl tadaj ni mogel ne grižljeja kruha za svoje stradajóče brate dam prinesti, kolikor se je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je, svoj dolgi želodec namazati; zakaj danes še nisem imel grižljeja v ustih. Gré tedaj naravnost v eno narvečih gostivnic in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne samo neúmne, tudi neusmiljene so te vraže bile. Pošten Gerk, Cimon po imenu, je mogel umreti, pa zakaj? zató — kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za svet poprašovali. K tém jo je perpihal vsak imeniten Gerk v svojih dvomih. Ni je bilo vojske začete, ni ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tedaj zgodovinna trobenta in pokliči mi mogočniga Rimca in prebrisaniga Gerka iz kamnatiga grôba, tolmači še v današne čase ohranjene napise |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Postava šolska modro dana: Tevtona glase in Rimljana, In aoriste Gèrka pregibati; Verh tega mnog si perzadeva Okroglo talijanšno znati; ſranse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goluſije čez méro časténe prerokinje. — Babilonci in Kaldejci, Rimci in Gerki so Šembiljo tiste ženske imenovali, ktére so, brez de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér je sovražtvo grenjkó, ko žolč. Kako škodljivo zaúpanje so Gerki v te vraže stavili, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili, de je krogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ptič, golob je vedno srečo oznanoval. Sova je bila vsim Gerkam, razun Atencov, nesrečno poročilo. Vran in srak so se bali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dalje. ) Tóde ni bila zadosti radovednim vražam in učenostim udanim Gerkam sama Šembilja; imeli so še druge vedeže, orakeljne po imenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da |
| Zlatorog (1886): | preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo ne teče. Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi Pust preveč Ne vihal svojga repa. De v gerlo smerti mladi ljud Nespametno ne cepa. Mé vošmo, de mravljinčikam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | jed se mu upira , in ako je zraven tega tudi gèrlo po prisadu zatêklo, clo ne more požirati ne kerme ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ali otrobov. — Sêna mu nikar ne pokladaj, posebno če ga gèrlo zlo bolí, ker senó bôde po gobcu, in prisad pohujša |
| Stric Tomaž (1853): | ga bil še lahko tudi kako mervico zvernil in si gerlo pomazal. Vender ni še prepozno, še imaš čas poboljšati se |
| Blagomir puščavnik (1853): | nevarnosti še enkrat vse svoje žile napne in na vse gerlo kliče na pomoč, pervikrat v svojem življenju Boga vsigamogočnega, da |
| Zerkviza na skali (1855): | je,” je jezljal groſ in ſmertni ſtrah mu je ſkorej gerlo satiſnil. In s veſelim obrasam je ſtegnil rudezhi ſvojo roko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Drugi dan Jakob zopet na vse gerlo kričí: „Volk! volk! “ Ljudjé zopet pridejo, pa ne več v |
| Lohengrin (1898): | in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga |
| Fabule ino pesmi (1836): | Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda koſt je tézh’la v’ gerli, No ſhterk te vrazhit ſhel: Kaj ne? tê bil ſi |
| Življenja srečen pot (1837): | voljo, ino vezhi veſelja na ſveti ne posnajo, ko po gerli vlivati. Taki she globoko v' neſrezhi tizhijo. Teshko ſe bojo |
| Življenja srečen pot (1837): | druga ſladzhiza je mladenzham prav shivi ſtrup. Kar prerado po gerli tezhe, rado tega ſmertno opezhe, ki ſe prevezh piti navadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. d.“; tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo kašlja, ali |
| Zoologija (1875): | so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in |
| Zoologija (1875): | v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo 12 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen |
| Botanika (1875): | lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega |
| Gozdovnik (1898): | on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí |
| Botanika (1875): | ljudi se oblači v bombaževine, in ne samo sadenje tega grma, ampak tudi predelovanje bombaža redi na milijone ljudi, dáje dela |
| Botanika (1875): | pérnatimi listi (podoba 238.), ktere dajo arabski gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate stroke rožičevca (Ceratonia |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Je-li si ti Tone? " začuje se tihi oprezni glas iz-za grma, ki je kril votlino. "Da, jaz sem," odverne Tone ravno |
| Botanika (1875): | neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red. Vrbe (Salicineae). Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó |
| Gozdovnik (1898): | je bližala. Polagoma se je nočilo, in na bregu stoječi grmovi so jeli dobivati one šarovite oblike, ki jih negotova svitloba |
| Gozdovnik (1898): | pa odjaše. Tam v gozdu je svetlikal nočni ogenj z grmovi na pol zakrit. Okolu njega morejo biti le pastirji in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica |
| Gozdovnik (1898): | Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre |
| Blagomir puščavnik (1853): | kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žlahti; pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Balovi preroki naj ſi eniga isberejo, raskoſijo, ino denejo na germado, pa ognja ne pod-njo; jàs pa bom uniga vsel, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame dva hlapza ino Isaka, ſvojiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhtiri zhebre vode, ino polijte dar ino germado! “ ˛Storé trikrat tako, ino voda ſe ozeja ob altarji, ter |
| Botanika (1875): | Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V' temu Lętu je malu vetra, inu desha, pa hude germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi. Bode veliku kazh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | velke vode, koker, kader ſneg prezh grede, polęti je veliku germejna bres ſhkode. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in prijazno vreme — ko sim pa merčljiv, dež naredim in gromenje. ” O hudi uri po morji peláje se, zapové barkar popótnikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | saſluge. (Na Dunaju) je bilo 22. Proſenza po nozhi ſtraſhno gromenje in bliſkanje. Ravno tako hudo vreme je bilo tiſto nozh |
| Divica Orleanska (1848): | gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar |
| Sacrum promptuarium (1695): | Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe |
| Zerkviza na skali (1855): | ſvoj grad vernil. Kar ſe je sabliſkalo na tamnim obnebju, gromelo je od daljezh in ſpet je ſtal bledo rumeni v |
| Zerkviza na skali (1855): | vſim moje najljubſhe? ” „Tvojiga ſinzhka,” sareshi rudézhi in sopet je gromelo ſtraſhno krohotanje v Hubertove uſheſa, ſtraſhno ſe je sabliſkalo in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dan pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati. Pa Bog je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično |
| Gozdovnik (1898): | ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh |
| Blagomir puščavnik (1853): | po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s |
| Viljem Tell (1862): | Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi |
| Genovefa (1841): | imá po prepovédanim veſêlju posheljênje! Miſli, de ſe zvetézhimu róshnimu germizhu priblishuje, in ſtégne roko po róshi, kar plane huda, ſtrupéna |
| Genovefa (1841): | je rékel — kaj pa tako prijetno pôje? Navſakim drevéſzu in germizhu ſtotéri ſladkî glaſovi pojejo. Vidíti zhem vunder, kaj je tó |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali |
| Oče naš (1854): | pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale |
| Gozdovnik (1898): | na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč |
| Stelja in gnoj (1875): | 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica |
| Genovefa (1841): | je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kajti zadnji |
| Gozdovnik (1898): | kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je prešel za dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred hišo, šumljal je rožam: |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pesek. Se vé, da je okoli in okoli rastlo gosto grmovje, ali na enem kraji so jeleni predrli veliko vrzel in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Da je moral h…. semkaj slediti! Hitro skrijmo živali v grmovje, mi pa lepo k njim, da nas pri delu ne |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prišel opazovat! " sikne Peharček, potem, ko je skrbno prežal skozi grmovje. "Ravno proti nam jo maha. Pa vrag naj me vzame |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je z Lužanom vred obledel, a vender odločno zerl v grmovje. "Da je moral h…. semkaj slediti! Hitro skrijmo živali v |
| Gozdovnik (1898): | jih jednajst. « »Ali pa: trije beli, ostaneta dva,« meni Kanadčan. »Grmovje, izmed kterega se je ustrelilo, je sredi tanko in za |
| Gozdovnik (1898): | Komanč je imel namero, da ga ne uduši. Stopi med grmovje, priplazi se neslišnih korakov proti smeri, v kteri se je |
| Gozdovnik (1898): | je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se je videlo, da mu je šla krogla |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in hitel je naprej v naglem teku skozi praprot in grmovje po griču navzdol. V malo minutah je dospel k bregu |
| Robinson mlajši (1849): | Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol — ustra- |
| Blagomir puščavnik (1853): | skale. Sto korakov od stanovanja proč je bila skala z germovjem obraščena. Tu skozi de rži pot. Kakor hitro Bogomila iz |
| Oče naš (1854): | Skerbno so zdaj jamo enako drugi zemlji poravnali in z germovjem tako skrili, da je najbistreje oko ni moglo izslediti. Potem |
| Oče naš (1854): | pred njim. Gospod Pavle je bil, kteri je prišel med germovjem po stranski stezi bliže. Zavoljo previdnosti je bil dobro z |
| Roza Jelodvorska (1855): | K sreči se jako bliska; Roza se vije med gostim germovjem do nekih visokih smrek, kjer je pred mokroto in hudim |
| Najdenček (1860): | sim bil za germovjem in za gričem skrit me ni nobeden zadel. Vidil sim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obzidana, pa še obgrajena in malo prikrita z okrog nasajenim germovjem. Semkaj je vedno pogledovalo oko Miriamino, in ker zavoljo slabosti |
| Genovefa (1841): | sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi se bili v perji in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice |
| Zoologija (1875): | so ali gole ali pa kosmate, živé po drevji in grmovji in so dostikrat neizrečeno škodljive; zapredajo se v mešičke, ki |
| Zlatorog (1886): | pogorji ris, na plen prežéči. Čuj, kar spodaj zašumí v grmóvji, In počasi izmed slečnih grmov Stopa belih koz brezskrbna tolpa |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | logar oddalji iz usodepolnega mesta, in urnih korakov zgine v grmovji, iz katerega se je čulo sumljivo šumenje. Peharček odloži cev |
| Gozdovnik (1898): | mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je |
| Robinson mlajši (1849): | hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne, |
| Genovefa (1841): | de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila v ſmert peljala |
| Genovefa (1841): | kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vse narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si |
| Blagomir puščavnik (1853): | naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ” |
| Oče naš (1885): | do veka! Kakor je pa resnično po svoji smrti iz groba vstal, tako gotovo bo zaničevani, trpinčeni križ se v naši |
| Revček Andrejček (1891): | žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in |
| Življenja srečen pot (1837): | dobrote mínejo ino prijatli sgínéjo, zhe ne popréj vender sa grobam, tako bojo tebi tretji prijateli vekomaj sveſti oſtali, tebe ſpremili |
| Življenja srečen pot (1837): | Bogu sameriſh, ino ojſtrejſhi ſodbo ſi narediſh. Podoben ſi pobelenim grobam, ki ſe od svunaj ſvetijo, snotraj ſo pa polni mertvaſhkih |
| Gozdovnik (1898): | izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se med piramido in grobom. Uvidel je, da to more najbolje storiti s piramide dolu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi iz grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti |
| Blagomir puščavnik (1853): | dokler se cvetje najnega živlenja osuje, in dokler na najnih grobih jesenske cvetlice ne docvete. Pri tih besedah se spomni venčika |
| Valenštajn (1866): | je naših cesar, naj privoši Se nam le grob pri grobih naših Očetov. Oktavij. Vi se tresete — bledite — Bog! I kaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stvari. Zanimiv je ta kamen za zgodopisce, ker so v grobih iz velestarih časov sem ter tje našli reči iz nefrita |
| Sacrum promptuarium (1695): | rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu |
| Genovefa (1841): | votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér na semljo ſtôpim, kté- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul |
| Mlinar in njegova hči (1867): | boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat |
| Oče naš (1885): | Kot sirota je stala pred dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tri krajnſke inu ena némſhka pri„diga. Viſoko vredni proſht graf Auerſberg je „peto maſho pel. Silna mnoshiza ludi ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sodrashizi; ob devetih „nemſhko g. korar inu meſtni ſajmoſhter Heribert „graf Auerſberg, sunaj zerkve pa Ozhe Frater„nus Terlip domazh kaplan |
| Genovefa (1841): | jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo |
| Genovefa (1841): | vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v |
| Genovefa (1841): | sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat |
| Genovefa (1841): | in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj |
| Genovefa (1841): | in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de |
| Genovefa (1841): | vshíl— sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta |
| Valenštajn (1866): | Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj |
| Ferdinand (1884): | Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter. |
| Genovefa (1841): | radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par |
| Genovefa (1841): | ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile |
| Genovefa (1841): | pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf |
| Genovefa (1841): | dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu |
| Genovefa (1841): | pa ſhe verh téga — kar ſi je na poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno |
| Valenštajn (1866): | Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti |
| Gozdovnik (1898): | mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v |
| Gozdovnik (1898): | nad morsko planjavo . posestvo stare a bogate rodovine Medijanov. Medijanski grofi že dolgo niso prebivali v tem divjem in samotnem gradu |
| Lohengrin (1898): | Peti prizor. (Kralj, Lohengrin, saški in brabantski grofi in plemiči so prišli v svečanem provodu iz palasa. Ker |
| Genovefa (1841): | pri ravno tiſtim altarju, pri ktérim je bil Genovefo s grôfam porózhil, ſpomin njéne ſmerti obhajat. Vojvoda je poln ſerzhnih bolezhin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proti rasſipu nagibale, ſklenejo Marſki deshelſki shlahtniki pod deshelſkim oblaſtnikam grofam I. Ditrihſtajnſkim drugo na ravno tiſtim meſtu is shiviga kamna |
| Ferdinand (1884): | Tudi danes je prišel Peter z grofom ali Peter ni bil več stari, veseli pevec. Bil je |
| Ferdinand (1884): | je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa na meču |
| Genovefa (1841): | Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen |
| Genovefa (1841): | svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo |
| Genovefa (1841): | jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od |
| Ferdinand (1884): | svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter |
| Gozdovnik (1898): | nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti |
| Ferdinand (1884): | treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je |
| Ferdinand (1884): | ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo |
| Genovefa (1841): | ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti |
| Ferdinand (1884): | kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad |
| Ferdinand (1884): | znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim |
| Ferdinand (1884): | Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš |
| Ferdinand (1884): | naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pravoslovja učil, za ktero je Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil, de je hotel vedno v |
| Genovefa (1841): | oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno |
| Genovefa (1841): | od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to |
| Ferdinand (1884): | je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je |
| Genovefa (1841): | ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup |
| Genovefa (1841): | je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö |
| Ferdinand (1884): | ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so |
| Genovefa (1841): | mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo ſtarim grofovim vojakam, ki ſo ſvôjimu goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi |
| Ferdinand (1884): | novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši |
| Divica Orleanska (1848): | Vam družba bode? Jovana. O, brez družbe nisim. Si slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno |
| Deborah (1883): | In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sredo 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja |
| Gozdovnik (1898): | Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se |
| Deborah (1883): | takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti |
| Genovefa (1841): | bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz |
| Genovefa (1841): | grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to |
| Kratkozhasne uganke (1788): | segręl, bo ked ena puksheza pozhel. XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koku se bo grosh okrog sukal, ter nabo dolipadl, doklej se glih suzhe |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Uganili kolku ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | debel zvek, ali klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz klinza pak eno glih |
| Kratkozhasne uganke (1788): | klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo pervęſhi. Tedej natakni grosh is robam na shpizo te shyvanke, ter klinz per enemu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej imate ſa eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se |
| Stric Tomaž (1853): | odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš ne, tudi ne, ako mi jo zastonj dajo. Vsaj je |
| Pripovedke za mladino (1887): | vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v |
| Pripovedke za mladino (1887): | iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | so mu jih ljudje iz mnogih krajev znosili po 10 grošev vagán, je pometal v velike jame, ko jih je popred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | 400 tolarjev. Ker pa je cent tega močnega gnoja 20 grošev vreden, se gnojna vrednost te mešance blizo na 600 tolarjev |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vpraša, koliko jih par štima? Odgovori mu: „Par veljá 5 grošev”. Reče ji: „Ali nič nejenjate? ” „Nič” mu odgovori, „toliko dobim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | povejte po čim? ” Odgovori mu: „Pri gosposki mizi za 8 grošev, pri mizi poleg gosposke za 18 krajcarjev, pri mizi za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v Dobračevi, „ Andr. Čadeža, posestnika in župana iz Ledin, „ Pavla Grošeljna, posestnika v Stari Vasi, „ Lor. Seljaka, posestnika in župana v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Gospoda fajmoštra v Žiréh Janeza Majnika za predsednika , Gospoda Mat. Grošeljna, posestnika in velk. župana v Dobračevi, „ Andr. Čadeža, posestnika in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno |
| Zlata Vas (1848): | ostane. Tega je bilo včasi celò malo in strah in groza jih je obhajala. Zdej so hotli vsi varovati, vsi delati |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | da je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in prosi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe |
| Deborah (1883): | Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja |
| Lohengrin (1898): | Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li |
| Genovefa (1841): | je moj ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére |
| Valenštajn (1866): | prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se |
| Astronomija (1869): | začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | kaj m’bo ſt’rit? kaj m’bo ſazhet’! Od groſe, ſtrahu m’i bo umret’. 35. JEſus nej se tu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | bulshe pomisle: enemu trdovratnemu greshneku ſapoj od zhasne pokure, od groſe vezhne shtrafenge. Tudi Pesme so ſhe skalle ſa sabo, potegnile |
| Divica Orleanska (1848): | in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. ) |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | prejme, ta Maſhnik, tę molitve, vſe ga ſhe s' vękſhi groso obda, kęr ga na eno vęro ſpomni, katera ga savershe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letiga nevęrniga bi jeſt hotel ràs-tèrgati, uniga nezhiſtiga vſelej s'groso saględam: leta zhlovek ne vęj nizh ne od Poſta, ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | miſèl tiga gręha tako ſmèrtno britkoſt perneſse, kaj sa eno groso bi mogèl pèr naſs gręh obuditi! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v |
| Ferdinand (1884): | vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski |
| Valenštajn (1866): | se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | kaj pozh takrat s’tabo bo? męn’m, de pred groſo, ’nu ſtraham * na vesh obgovor’ t’ na to, * Oh! ja |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | njim bode hudu. 10. Serze bo smertne britkoſti, * ſtrah, ’nu groſo preſtallu, * vid’lu bo vezh ked ſadoſſi, * kolk’ ſtukrat je |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | solſe natakal,* ke b’ vseh njego veh ſhlakov * shtivenje, ’nu groſo si prov k’ serzu vſel? on ſgaiſhlan ſtoy, * omedly; * ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sad brali? Tega ne nikakor! Kako pa kaj, kadar bojo grozdi naj bolj zreli in mikavni in pride kak klatovitez mem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zató naj bo. Te-le podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo vinsko terto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad prikaže |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos |
| Kemija (1869): | Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin |
| Kemija (1869): | stvari najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet |
| Kuharske Bukve (1799): | maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker |
| Kuharske Bukve (1799): | bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 42, 100 kg zabeln. olja po 74, 50 kg grozdjiča po 24, 100 kg riža po 24. G. Lozar v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 47, 100 kg zabel. olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je iztržila 74 gl. Dne 14. julija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 42, 428 kg zabelnega olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg riža po 24. 4.) Blaga v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 42, 150 kg zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ali v posebnih gošavah. Živili so se divjiga sadja in grojzdja, tičjih jajic, rib in druzih žival, ki so jih z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | vozi iz Francozkega po morji, je jako drago; 1 funt grojzdja veljá v začetku 1 srebern rubelj (1 fl. 30 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | doſti, inu dober. Vinu. Bode ena prov lępa Jeſęn, pa Groisdje pod tem Planętam bol, koker pod tem drugem gnije, pred |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perje obirati, ſuſhiti, je sa uſako ſhiviuo dobru, de Sonze groisdjè loshi sori. Mladi Preſhízhki, kateri ta Meſez, inu noter do |
| Genovefa (1841): | polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se da tako spraviti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako, kakor mislim, je vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi |
| Maria Stuart (1861): | Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze |
| Divica Orleanska (1848): | bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas |
| Divica Orleanska (1848): | strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj |
| Revček Andrejček (1891): | več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče |
| Revček Andrejček (1891): | dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica! |
| Revček Andrejček (1891): | Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne |
| Revček Andrejček (1891): | zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna — že blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé |
| Gozdovnik (1898): | njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v |
| Divica Orleanska (1848): | od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo tega, de so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | LX. PESM. Ena druga od sodnega dneva. 1. Groſne bukve greſhne vęſty, * b’ do naprejpoſtavlene * per ti sodbi na |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | glejte! kaj se gody, * ta, k’tir’ vas vse ſhivy, * groſne martre terpy. 2. Ves ſgaiſhlan, ſapluvan, * s’ ternjam k’ shpotu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | K’du ſtry? nash greh. 10. JEſus skor’ pogine * od groſne bolezhine, * vender more ta krish na ramo vſet’, k’tir |
| Valenštajn (1866): | tega ne bi nikdar prišlo bilo, Drugače bi vse bilo! Groznega Bi on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se |
| Štiri poslednje reči (1831): | viditi in ſliſhati, pa preposno bo. Vidil bo, pa v' grosnim ſtrahu in trepetu veliko ſhtevilo ſvojih hudobij, ktere je v' |
| Štiri poslednje reči (1831): | prav reſnize ſposnati, in bolj teleſnih ſkuſhnjav premagovati. V' takim grosnim ſtraſhnim preklinvanji in sdajanji ſe bodo greſhniki v' peklenſki bresen |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſtoril, v' njegovi ſmertni uri vkup ſtekle in ga s' grosnim ſtraham napolnile. Neſpokorni greſhnik bo v' sadnji uri sdihval in |
| Štiri poslednje reči (1831): | in vſihsavershenih pogubljenih. ¸Straſhno bodo pogubljeni takrat rijuli in s' grosnim preklinovanjem vpili in tulili: Prekleta ura, v' kteri ſim rojen |
| Štiri poslednje reči (1831): | na te poderle in te pred njegovo ſerditoſtjo ſkrile. V’ grosnim ſtrahu in trepetu, bres troſhta, bres vſiga upanja, v' ſtraſhni |
| Štiri poslednje reči (1831): | Petr. 4, 18. Sato bodo greſhniki per poſlednji ſodbi, v' grosnim ſtrahu in trepetu pred Jesuſam ſtraſhnim ſodnikam ſtali, kteriga ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt |
| Genovefa (1841): | vſih zhutljejev bil in kér ſe je sdaj v téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan |
| Deborah (1883): | moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo |
| Gozdovnik (1898): | krik Kučilov. »To je človek,« tolmači Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo |
| Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še |
| Štiri poslednje reči (1831): | napolnjeni, in v' drushbo ſvetnikov vseti, mi pa bomo v' grosnih martrah vezhno revſhino terpeli. Od delezh bomo njih veſele peſmi |
| Štiri poslednje reči (1831): | morje pride, ker ſe ſpomni kader pogleda nasaj, v' kolikih grosnih ſmertnih nevarnoſtih je bil! Is ſerza hvali Boga, de je |
| Blagomir puščavnik (1853): | imeti veliko bučo vino, zdaj še eno, in vpije z groznim hrohotanjem: ”Zdaj ga imam svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | po njihovi zunanjosti sicer ni poznati, da bi bili zapadli groznim nasledkom žganjepitja, a je pričakovati vsak hip najhujšega. In vendar |
| Štiri poslednje reči (1831): | duſha pred ojſtrim ſodnikam . Jesuſam, ker bo priſhla prednj s' grosnimi hudobijami in pregrehami obloshena, dobrih del pa vſa prasna. — ¸Sodnik |
| Štiri poslednje reči (1831): | ogenj kteri nesapopadlivo pezhe, in bo duſho in telo s' grosnimi bolezhinami napolnil. « Boshja jesa je pershgala v' peklu taki zhudni |
| Štiri poslednje reči (1831): | nesnane pregrehe vganjaſh; varuj ſe, de ne pojdeſh s' takimi grosnimi hudobijami obloshen v' vezhnoſt, ker ſmert sna hitro tvojimu shivljenju |
| Štiri poslednje reči (1831): | je od vtih sapuſhen, in s' velikimi bolezhinami in s' grosnimi teshavami obloshen; zhe nima od nobene ſtrani troſhta ne pomozhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de |
| Divica Orleanska (1848): | glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje |
| Robinson mlajši (1849): | orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto |
| Robinson mlajši (1849): | vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal |
| Maria Stuart (1861): | kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam |
| Viljem Tell (1862): | podaste V pomoč roké. Tell. Al morem vam pomoči? Vstaníte ! — Grozno je zločinstvo vaše, — Al človek ste — in jaz sem tudi |
| Valenštajn (1866): | morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine |
| Blagomir puščavnik (1853): | potem — še tega ne več. — Zdaj vidim viteško visoko poslopje. Ogrozno ozidje, visoko skalovje mi pove, da je Bricov roparski grad |
| Blagomir puščavnik (1853): | bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu |
| Deborah (1883): | Ana. Kaj govoriš? Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo |
| Valenštajn (1866): | dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe ne ſpoljubi poſluſhati boshjih rezhi, drugim moliti mersi, tretja grosí k' boshji ſlushbi hoditi. Poſtiti ſe nozhejo, poſvetnih ſladnoſt ſe |
| Življenja srečen pot (1837): | pred ſe pergnaſi, ter ſe mu ſladek dela pa tudi grosí, njega premotiti; ker pa kaj ne opravi, ga vkashe k' |
| Življenja srečen pot (1837): | le s' njim ſtori po zeſarſki sapovedi. Poglavar ſe mu grosi, de ga bo muzhiti, tudi vmoriti dal, zhe ne dopolni |
| Življenja srečen pot (1837): | ga kriſtjani prímejo, ino ſhkofa poſtavijo. — Tudi naſ naj ne grosi sgodaj vſtájati pred bélim dném, ker je obljubil Goſpód nebeſhki |
| Življenja srečen pot (1837): | tudi od napuha vkajene moshgane ino perſmojeno pamet. Hitro ga grosi ſe ſvojimu goſpodu odkriti; poklekniti pred Bogam miſli de ní |
| Življenja srečen pot (1837): | kako sa ſvoje potrebno ſam ſkerbí; tebe pa tako rado grosi, ſvoje rezhi poſpraviti ino v' lepim redi imeti! Lenobe ino |
| Življenja srečen pot (1837): | vezhi vjima (sguba, nevurje) je sa mladenzha lenoba; de ga grosi ſe potrebniga nauka, alj pa navadniga dela pridno prijeti. Mlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno |
| Divica Orleanska (1848): | čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj |
| Divica Orleanska (1848): | je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Božji službi pridejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi |
| Revček Andrejček (1891): | potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Kader pravizhne Bug Savle grehov se jeſy: S’ tem’ shtraſengam’ groſy. Pomagej nam! pomagej nam! MAria is nadlug. Tu se per |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | woshtvu, pregainanje * jok, inu jamranje, * serd ’nu fovshia povſod se groſy. * Kaj je nam revnem ſt’rit’? kam se zhmo obernit |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nadlug * nas ſnash reshiti, * k’ pomuzhi pridti, zhes sodnik se groſy, * shtrafat’ ſhelly: * na bode sila, * zhe bosh prosila, MAria (itdr. |
| Viljem Tell (1862): | Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo |
| Divica Orleanska (1848): | Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti |
| Genovefa (1841): | vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal |
| Sveti večer (1866): | je bil vendar jako nejevoljen, bal se je kneza razserditi. Grozil je sinu, da mu ne bo nič zapustil, če bo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu, pa naenkrat skoči prestrašen kviško, ker na vseh straneh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo in |
| Deborah (1883): | Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hudobni ljudjé, kterih ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ta dva členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in |
| Robinson mlajši (1849): | dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto |
| Stric Tomaž (1853): | razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost, |
| Stric Tomaž (1853): | prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | so ga sicer le kake tedne v léti vidili, je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj |
| Lohengrin (1898): | Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno |
| Robinson mlajši (1849): | rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | K’ du ſt’ry? nash greh. 6. So ’ga ſasramuvalli, * groſnu so’ga gaiſhlali, * od glave do nog vsega reſdijalli; on |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | tem boſhjem pak ſaperte. * Te boſhje, sodbe germenje * njeh bo groſnu ſtrashilu: * teh hudizhov erjuvenje njeh bo ſtrashnu martralu. 7. Uſta |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lube ta svejt pregreshni: * lushte, zhaſt, ’nu wogaſtvu. Oh! kok’ groſnu ti sam sebe * v’ tem ſlepish, inu golfash! * ſa nezh |
| Blagomir puščavnik (1853): | To je bil sercekončaven pogled v temni noči! Vse tako ogrozno; — nobenega sluha žive duše pri grajskem ozidji, le večanje ponočnih |
| Divica Orleanska (1848): | krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši |
| Stric Tomaž (1853): | ko zapusti bajto strica Tomaža. Mož jej je pobegnil od grozovitega gospodarja; sinka so jej hotli prodati nekemu neznanemu človeku, ki |
| Stric Tomaž (1853): | zamorem reči, da sim prav storil, ker sim strašnim krempljem grozovitega trinoga ušel. V taki zadergi mislim, da je beg vsakemu |
| Genovefa (1841): | re tvoja ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bolj krepki, bolj terdiga in neusmiljeniga serca, bolj togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s sosedi svojiga in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | imenom Orzo: „To tedaj je kačje gnjezdo, kjer stanuje oni grozoviti mož, ki je že toliko nagih pajdašev spravil na vislice |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | z rdečimi lasmi, ki je bil nocoj tako obupan, oni grozoviti človek, ki nas je pregnal iz Kilarneja? “ „Da, on je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino bo perpeljal ſhtevilo vſih isvoljenih duſh. Té bo tajiſti grosoviten glaſ, od kateriga ſv. Hironim govori: „Naj shé jém ali |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vaſ nizh pred hudim ne obvarje, naj vaſ plaſhi ſaj grosoviten sodni den; ako vas k pobólſhanju nobena rezh ne oberne |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſodniga dné. Veſél je bil pervi prihod Jesuſa — vſmileniga odreſhenika; grosoviten bo drugi prihod — ojſtriga ſodnika, kakor nam gapopiſuje deneſhen ſv. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | pregréhe, na levim ſkuſhnjavo, od sgorej ojſtriga ſodnika, od ſpodej grosoviten brésdn, od snotrej shgezho vést, od svunej gorezhi ſvet. " (˛S. |
| Življenja srečen pot (1837): | Sa njegove vuzhenoſti ino ſvetoſti del ſo ga maſhnika shegnali. Grosoviten pomor je tiſti zhaſ po Rimi bil, ino nevſmilena kuga |
| Življenja srečen pot (1837): | pridigváje obhodil, ino poſlednizh v' Rimi ſvoj apoſtolſki ſedesh poſtavil. Grosoviten kervolog (tirán), hajdovſki zeſar Nero, vkashe ſvetiga Petra ino Pavla |
| Življenja srečen pot (1837): | ga pláſhijo po nozhi, hude miſli ga ſtráſhijo po dné, grosoviten zherv ga grise, ki ſe vmoríti ne da; v' perſah |
| Življenja srečen pot (1837): | dokler bi véro satajil; pa tudi on nizh ne opravi. Grosoviten ozhe poſkuſi nedolshniga mladenzha v' grêh sapeljati, ino rezhe neſramnimu |
| Življenja srečen pot (1837): | revnim kraji Marija boshjo déte porodí, Jesuſa isvelizharja vſiga ſveta. — Grosoviten Herod mladimu otroku po shivlenji ſtreshe, ino ga ſklene vmoriti |
| Štiri poslednje reči (1831): | sa greſhnike poſlednja ali velika ſodba. Kader bo priſhla tiſta grosovitna ſtraſhna ura, de ſe bo ſvet h' konzu blishal, kteriga |
| Življenja srečen pot (1837): | ſe pomahomedanil. Teshko je ſv. Vinzenz na polji delal, sakaj grosovitna vrozhina je v' tiſtih krajih; alj vſe je voljno ſtoril |
| Življenja srečen pot (1837): | bo vmorjen. ˛Svetiga mosha ne premaga ſladka obljuba, ne vſtraſhi grosovitna shuga; perpravlen je sa Jesuſa vmreti, ſvoje domorodze v' pravi |
| Življenja srečen pot (1837): | dopolni, in pred ſovrashnikam beshí. ˛Sv. Florjan ni tega ſtoril. Grosovitna zeſarja, Dioklezjan ino Makſiminjan, vkasheta ojſtro kriſtjane ſiliti, naj satajijo |
| Življenja srečen pot (1837): | deshelo podál, kjér je ravno tiſti zhaſ v' nekih meſtah grosovitna kuga morila. Ta ſtraſhna ſhiba ſe per naſ vezhdel le |
| Življenja srečen pot (1837): | ji ſtraſhni sverini otél. Ali veſh mladenzh, kaj to pomeni? Grosovitna svér je pregreha, ino tvoja duſha lepa, mlada deviza, Jesuſova |
| Štiri poslednje reči (1831): | je dajalo tako ſerzhnoſt, de ſo nar ſtraſhnejſhi martre in grosovitne bolezhine s' veſeljem preterpeli, in ſo is ljubesni do Jesuſa |
| Življenja srečen pot (1837): | ſrezhniga pota vſe ſvoje shive dni imel ne bo. V grosovitne globozhine bo padil, vſe ſvoje premoshenje sgubil, ino peklenſki ſovrashnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſim s' njo divje sverine, medvede in leve premagal, tudi grosovitniga velikana Goljata ſim pobil, pa kaj bo ta mozh meni |
| Življenja srečen pot (1837): | ne more; on naſ bo tvojim levam branil. “ — Ispuſtijo ljutiga grosovitniga leva (oroſlana), alj vleshe ſe kak krôtek kushej k' nogam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | poti v' ſvojo domazho deshelo, ino boshje dete ni priſhlo grosovitnimu kervologu v' roke. II. Kar ſe je deneſhni prasnik goditi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tamkaj oſtani, dokler tebi nasaj ne porezhem. “ — Odiſhel je Jesuſ grosovitnimu kralju, Herodeſh ni mogel boshji pravizi vjiti. Od hude veſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | meſtize Betlehem isvoljen kraj Meſijoviga rojſtva; ino mahoma ſklene njegovo grosovitno ſerze, Odreſhenika shé v' sibeli vſmertiti. Svetim trem kraljam rezhe |
| Fabule ino pesmi (1836): | bi vbogi thor shivél, Zhi ne bi ba preguzhil; Pa grosovitno ſmert je mel, Da v’ têmi ne je muzhal. En |
| Življenja srečen pot (1837): | Jesuſa napuhnenmu mladenzhu ni dopadlo. Veſ ſerdit v' ſvojim ſerzi grosovitno miſel ſklene, véro v' Jesuſa satréti, ino vſe njegove uzhenze |
| Divica Orleanska (1848): | ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla |
| Življenja srečen pot (1837): | sa neke krajzarje vſaki dan ſmerti kupi. 9. Deveta jama nar grosovitnejſhi je sa mladenzhe nezhiſtoſt, nevarna kuga, ki morí duſho |
| Življenja srečen pot (1837): | to ſo ſe pervi kriſtjani bolj nezhiſtiga greha bali, kakor nar grosovitnejſhi ſmerti. Perva zerkev je preſheſtnike kakor vbijavze is ſvoje |
| Valenštajn (1866): | hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Pilatusha; na Galilejſkim Herodesha, ki je bil ſin uniga ſtariga grosovitnesha, kateri je sa Jesusa voljo puſtil nedolshne otroke pomoriti; Filipa |
| Življenja srečen pot (1837): | darovati: kdor bi ſe vſtavljal, ga vmoriti. Bres pomude pred grosovitnesha gre, ga s' lepim proſi, naj kriſtjanam prisaneſe, ino jih |
| Štiri poslednje reči (1831): | pekel pokopan bil. She toliko let vpije v' ſtraſhnim terpljenji: »Grosovitno terpim v' tem plemenu. « Klizhem, pa nobeden me ne ſliſhi |
| Štiri poslednje reči (1831): | konz ſvojiga perſta v' vodi, in ohladi moj jesik, ker grosovitno terpim v' tem plemenu. Pa tudi to mu ni dovoljeno |
| Življenja srečen pot (1837): | jih pred ſodnika shenò. Tovarſha njegova ispraſhújejo, nju tepò ino grosovitno terpínzhijo; ravno tako ſhe drugih pet hudodelzov. Jefrema grosa obhaja |
| Življenja srečen pot (1837): | na ravnoſt povedal, kako hudo dela, ki nedolshne kriſtjane tako grosovítno morí. Zeſar ſe vjesi, vkashe ſvetiga Jurja s' kolam treti |
| Življenja srečen pot (1837): | Bog. “ Sa to njino terdno véro ju s' ſvinzhaſtimi robatizami grosovitno rastepó; pa vſe tepenje ne premaga ſtanovitnoſti ſvetih bratov. — Kako |
| Slate jabelka (1844): | ſo vſi miſlili, de ſe bo barka potopila, in ſo grosovitno jokali in zagovali; le ſ. lgnazi je bil popolnama mirin |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo ſlyno sapluvali, inu taku grosovitnu s peſtmi tepli. Mi tebe ponishnu proſimo, na perpuſti, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti grosovitni trynogi, katiri naprenehanu, ſtraſhnu, inu grosovitnu tiga greſhnika pezhejo, inu gaishlajo. Katiri kuli je greſhen, tiſtimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr bodo ſovrashniki letó poglavitnu mejſtu zęliga Israelſkiga Krajleſtva obdali, grosovitnu ſtiſkali, do tal rsvalili, ne en kamen na tim drugim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakor tvoje ſovrashnike posherlu. Inu takrat bomo my ſposnali, kaku grosovitnu je v'rokę tiga shiviga Bogá paſti. (Hebr. 10, 26 |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krivavu, mèrtvu truplu, de bómo na njemu taku dobru to grosovitnu nevſmilenjetih Judov, kakôr to neſręzhnu dęlu naſhih gręhov ſposnali. Poglęjte |
| Ta male katechismus (1768): | dostikrat na temu svejtu groſovitnu poshtrafani. Katiri grehi upyejo v' nebu? Leti shtirji: I. Radovolni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhaluvanje zhes tebe pershlu ‚kader bodo jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu erjovę ti ferdamani v' peklu, de so |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je zela zhloveshka natura na nemu preſtraſhla, inu sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret vkup, koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga nar vezhiga greha sgovoriti, katiriga je ta nar hudobniſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker vſe tiſtu, kar je niemu tu sdertje, navoshlivoſt, inu grosovitnoſt teh Judou naloshiti premogla; inu kar ſe je poprei nemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po enemu smertnemu grehu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejt bres lubeſne drugega, koker ena jama teh reſwojnekov polna groſovitnoſte, inu nausmilenja ? Moje serze je uſſe zhloveke v' sebi nosilu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj meča na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila |
| Kemija (1869): | sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne vé, mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brati, zakaj kteri je naredil tri poglavitne jezike, namreč: judovskiga, gerškiga in latinſkiga, ta je tudi vse druge stvaril v svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Slovane v Panonijo prideta, precej začneta prestavljati sveto pismo iz gerškiga v slavijanski jezik, sveto mašo v slavijanskimu jeziku sta brala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | luč. Zares, z nobenim drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil |
| Botanika (1875): | tiste hudodelce, ki so se zoper državo pregrešili. Sokrates, najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki po krivem zatožili, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desetni) številni sistem (dekadisches Zahlensystem); njega osnovno število je deset (grški deka). V tem sistemu tvori po deset jednot jednega reda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še popolnoma preudariti; ko |
| Fizika (1869): | Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | so bili vzroki, da so Osmani ali Turki naprej v grško cesarstvo drli. To ljudstvo je imelo prvotno svoje sedeže ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | 25: Carigrad premagan po Turkih. Začetkom 15. stoletja je bilo grško cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi |
| Življenja srečen pot (1837): | ſta bila ſveta brata Zirilj ino Metodi, v' ˛Solunjah na Gerſhkim domá, dvé ſvetli svesdi na juternim nebi ˛Slovenzam. She v' |
| Življenja srečen pot (1837): | jaſnim nebi“ V' tovarſhiji ſvetiga Pavla je ſv. Luka po Gerſhkim in Laſhkim vuzhíl, ter ga ni sapuſtil v' veſelji ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah |
| Zoologija (1875): | cesar Justnijan iz njegove prvotne domovine, iz Kine, vvel na Grško, od koder se je svilarstvo leta 1130 v Sicilijo in |
| Robinson mlajši (1849): | na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. |
| Gozdovnik (1898): | hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom priti |
| Gozdovnik (1898): | očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred pala v vodeno globanjo. »O, jaz norec |
| Gozdovnik (1898): | rok, da se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen |
| Rudninoslovje (1867): | kristali; sahlit v rumenkasto-zelenih listastih kepah; kokolit v temnozelenih debelozrnastih gručah. Pravi avgit se nahaja v lepih kristalih na Tirolskem v |
| Kemija (1869): | črno svetlih oktaedrih, ki se pa sicer navadno nahaja v gručah. Ta ruda je magnetična, zato jo tudi magnetovec ali magnetni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdaj po samem, zdaj več vkup zraščenih, zato se napravijo gruče podobne šestostranemu stebričku (pod. 54). Lomi se školjkasto, včasi neravno |
| Zoologija (1875): | so najimenitniše spužve, ki služe čistoti. Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz roženastih niti, in prevlečene z nežno zdrizasto kožo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bilo ve¬liko snega; nabirale so se od drobnega dežja cele gruče ledú po drevji, ki se nikakor niso dale otresti ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti |
| Gozdovnik (1898): | videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi |
| Gozdovnik (1898): | rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama |
| Gozdovnik (1898): | pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de „bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori za Gruden. (Gruden ima 31. dni. Solnce stopi v znamnje divjiga kôzla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori za Gruden. (Gruden ima 31. dni. Solnce stopi v znamnje divjiga kôzla. ) Lepo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | če bode sreča mila državnopravni opoziciji v različnih deželah, mesec gruden pogrudi dunajski državni zbor, — al to se ni zgodilo. Siloviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave. Če je grof Taaffe dozdaj tako postopal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oesterr. Lloyd. ) Dopisi iz raznih krajev. *) Od štajarsko-krajnske meje 27. Grudna 1845. Ko željite zvediti, kakošna de je na Štajarskim z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite zvediti, ali se kje na Štajarskim gnjiloba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna 1848. (Iz Celja. ) Tudi pri nas in na deželi srebernine |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mu je njegovo drevje ljubo. — Glejte, ſhe v liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dež, rodovitno leto. — Mnogo dežja v Kozopersku; mnogo vetra v Grudnu. — Kadar da Kozopersk veliko mraza in vetrov, se bo Prosenc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sosedje in voznína bo le mala. Kmetijſke opravila v meſzu Grudnu. Ako ſe voda na njive ali travnike istéka, in morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Evangelium. Is tvojih vuſt vún pride Svęt Evangelium: B2 Na grunt letá ſe ſnide Od naſs Chriſtjanov vum; (Modróſt naſs ſama |
| Slate jabelka (1844): | ohranimo; sakaj snano je, de kadar ſe per kakim sidanji grunt in ſtreha dobro ohranita, je vſe sidanje dobro ohranjeno. « — Tako |
| Slate jabelka (1844): | zhednoſt in duſhni mir dodelí. »Ponishnoſt in ljubesin ſte kakor grunt in ſtreha per hiſhi; perva je nar nishi, druga nar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſselej neſtanovitna. Spomladanska Setv. Aku je Jezhmen na friſhne, dobre grunte, inu sa zajta ſeján, ga bodi doſti, na peſhnate, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne jeſti. VELIKEGA TRAVNA OPRAVILA. Na Poli Prahe gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima na puſte grunte sejana biti, de savolo mozhe negnve, inu na podzvita. Jezhmen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de Spomlad vſsaki dan deshuje, toku Shozhivo ſei na tenke grunte, ſizer sraſsejo toku velike, de polega, zhe pa bode po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi snal ſpraviti? Jeſt ne govorym od tęh, katęri imajo grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati, otroke inu poſle sa podvuzhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi |
| Fabule ino pesmi (1836): | 14. ˛Sivez ali ſrezhna podloshnoſt - 23 15. Vura ali reſnizhen guzh - - - - - 28 16. Paſtirínka ali ſlepi ſlarſhi - - 30 17. Rak ali |
| Fabule ino pesmi (1836): | sidara dá ſe vun: Ptizha ne narédi klun, Tak ne guzh sidára. Tiſhlar je, da njemi par Nej’, je bil no |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe bojím, Lashliv’ga guzha kriva; Pa gda guznim, reſnizhen guzh Je moj, da mam od ſonza luzh: Na njo ſe |
| Fabule ino pesmi (1836): | s nebéſ pride shegen k’ nam. « »»Hénjajte! nori je vaſh guzh; Drashite nam naſh sharek shuzh: Mén’te, me ſtare pzhele |
| Fabule ino pesmi (1836): | to, ˛Si iſhi drugo ſêlo. « ˛She medved prav ne ſklene guzh, She vuſta odpre vrana: »»Kaj, mermrek! kaj ti vushge shuzh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ravno v’ poshêleni vuri obéda Priſhluta liſiza, ho vrana vgledi. Guzh sazhne sdaj prasni no hvale ne ſhpara: »Posdravleni bodi, ptizh |
| Fabule ino pesmi (1836): | Da nem’rejo prebíti: O pojd’mo! je vſeh eden guzh, Tá k’ hraſti ſe hladíti. Pod toboj v’ ſenzi vſi |
| Fabule ino pesmi (1836): | pri pezhi en kmet ſedejozhi, S’ vuſtmi no s’ ózhmi guzh poſluſhajozhi, Sdêhne: Sdaj vôdo je dobil moj mlin. Junze bom |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhpotarke klati, Da ne b’lo k’redi pſa? « Poſluſha guzh liſíza, Katéra priſhla je, Potroſhtat’ ſvoj’ga ſtriza, Ker vmrét |
| Fabule ino pesmi (1836): | Kaj on tém’ délavzi Vterga, dá ſhkertavzi« Nevoſhlivoſt naſnava Take guzhe njemi. Néki doſti kruha ma, No ſhe vezh zhé meti |
| Fabule ino pesmi (1836): | Tak pitaj mlade lúdi. «« Pa medved, ne navajeni Poſluſhat’ shenſke guzhe, Popréjme hraſta s’ tazami, ˛Se gor na véjo ſuzhe: Do |
| Fabule ino pesmi (1836): | naj dvú lashe? «« Tak ſonzhna rezhe k’ turnovſki, No k’ guzhi to priſtavi: »»Jas, kel’ko vur mam kasati, Snam, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravijo, kakor de bi to delo kaj ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli |
| Fabule ino pesmi (1836): | V paradishi pervokrat Guzh je bil od kruha. Bog je guzhal tiſtokrat Adami na vuha: Semla kruh dala bo, Zhi boſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | posvali mene Dneſ pred ſé: Vſe, kaj bom pred vami guzhal, Je tak gviſhno, kak mam pluzha No ſerzé! Dekle faroſhke |
| Fabule ino pesmi (1836): | pokopal. «« Blódi Pamet, no gré, gdo vé, kódi — »»Prevezh — prevezh guzhal ſem. «« »»Tel’ko, Paſko! ti ſhe pravim: Od bolesni zhi |
| Fabule ino pesmi (1836): | leshí Predertih, no perhníjo, Da zhréva ’s njih viſíjo. « Tak guzhí, drémle no saſpi. K’ neſrezhi krivez piſhe sdaj; En shelod |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſtêſal doſti dóg, No na miso vergel ’s rok; Prav guzhí, ne lashe. Sa sidara dá ſe vun: Ptizha ne narédi |
| Fabule ino pesmi (1836): | kaj ſhpeha melo No maſtí? Milo Martin je sdihava, Ne guzhí. Puna miſli mu je glava; On s’ ozhmí Sdaj tá |
| Fabule ino pesmi (1836): | moj glaſ ne lashe. « Pa v’ tem, ki ova to guzhí, ˛Se megle raskadijo; Jesére, morje, ribniki, Potoki ſe ſvetlíjo, Da |
| Fabule ino pesmi (1836): | od ſmertnih rók. " Na to samukne kralizh, tih je, ne guzhí; Pa v’ ſerzi sdaj obzhuti ſlajo miloſti. Od nje pijani |
| Fabule ino pesmi (1836): | glavoj liſízi gisdávo nakima, Kak da bi htel rezhti: Reſnizo guzhi. Ja, da bi liſiza v’ tej véri oſtata, No njega |
| Fabule ino pesmi (1836): | hzhí Tezhe pred zeſára priti: Pride, no s’ njim tak guzhí: »»Ozha moj ſe je sadushil, Tvoja dekla ſposna to, No |
| Fabule ino pesmi (1836): | vénzerla ſ’romáka Povſodi delo zhaka; ˛Sam s’ ſoboj tak guzhí: Pojd’, vínjak ſi nabruſi, Da ojſtrega boſh mel; Na bradi |
| Fabule ino pesmi (1836): | hod: Tvoj pot naj bo pri luzhi: Kaj pamet pravi, gúzhi! __________ |
| Fabule ino pesmi (1836): | kerzhmi pri misi ſedijo, No ſi sdaj eno sdaj drugo guzhijo, Kaj je ker v’ pomneshi ſ-hranjeno mél. Eden med njimi |
| Fabule ino pesmi (1836): | Mojzhka hodi, Vsemi tiſti vel’ki ſhkaſ! Babe sadi ſi guzhijo Peſ bolén je ſkos ſhaſrijo, Gviſhno on obrani je. S |
| Fabule ino pesmi (1836): | njegov guzh poſluſha, jésno sakrizhí: »»Kak’? sjutra zheſh pomagat’? Tak guzhíjo ſkopi: Bo sjutra shiv, da ſmert she dneſ is njega |
| Fabule ino pesmi (1836): | pripravla ſe. »»O vuk«« liſíza rezhe, »»Je réſ, kaj ti guzhiſh;«« No s’ repom ga ſhegezhe: Pod bradoj ſladka miſh! »»Gda |
| Fabule ino pesmi (1836): | zhéſh po njo? « »»Norz! «« jésno rezhe goſenza k’ metuli, »»kaj guzhiſh? Ti zeli den po ogradi od rosh do rosh letíſh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſe nizh ne ſramujeſh, Zhi ti ſhpartanarzo hvaliti zhujeſh? Nazhi guzhiſh ti, kak ona guzhí. Tvojega ſina deshela zhé vseti K |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je unkraj vode |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno |
| Kemija (1869): | 490. Gummi elasticum, 489. Gummiharze, 490. Gusseisen, lito železo, 422. Guta perča, 490. Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash ven |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateisha Boga inu skues to muezh noi obvaſt inu gvout tega ognja inu puamena svetiga Duha kateri je serze tah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. tabe sarotim ti dobri duh skues to muezh inu gvout jesusa Kriſtusa inu pernja svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta muezh Kriſtvsa inv ta gvovt Kriſtvsa noi ta vsa magozhnoſt boga ozheta inu modrveſt sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad grihtno gvovt: Bveg ozha nabeshzhi bodi moi flegar Bveg sin bodi moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov: katere molitve inu shegni majo vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res moje trvpvo noi so mene svesali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa |
| Biblia (1584): | hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA |
| Biblia (1584): | pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | TRĘKI NASTOP. Nęshka , Goſpá. Goſpá. Mę dvę bova gvante premenile; je vshę vſe perpravlenu ? Nęshka. Ne bo tręba, vaſha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu, inu kar imaſh, v'kup ſpravi, de bodo vſl |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom jeſt tudi shlahtna Goſpa, koker ſo ony — bom lepe gvante noſila, koker Goſpoda doli v' Lublani — ſhe lepſhi , koker ſo |
| Biblia (1584): | hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de |
| Kuharske Bukve (1799): | zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli, gvirzaj, perdeni ſmętane; jo puſti ſhe dobro vręti; potlej jo vli |
| Kuharske Bukve (1799): | selenim graham; potem salíj s' govejo zhiſto, ali rumeno shupo; gvirzaj, oſoli, inu jo na opezhen kruh v' ſklędo nalíj. 11. |
| Kuharske Bukve (1799): | moki povalaj, deni v' kaſtrolo v' rasbęleno maſlo; perdeni ſtolzheniga gvirza ali dſhave; inu puſti, de ſe ſpezhe. — Drugiga govejiga meſa |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla, eno pęſt drobtín shęmle, nękej sręsaniga lupka od lemôn, gvirza, kapar, ſoka od pol lemone; puſti na sherjavzi dinſtat, perlîj |
| Kuharske Bukve (1799): | lemonovo kosho, ta zuker deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe; kader to vkup savrè perdeni sręsaniga drobnaka, diſhave ali gvirza, limonovga lupa, prezędi to polivko ſkusi ſito v' eno drugo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' eno veliko koso ſhpeha, preſhute, telęzhjiga, zhebula, lemon lupka, gvirza, ſelenja; deni kapuna notri, de ſe pozhaſi duſhí. Kader je |
| Kuharske Bukve (1799): | v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, enmalo jęſiha, poſtavi koso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | polne, bode sa naprej merslu lętu. PERLOSHENJE H' VEZHNI PRATIKI. Gvishni, nuzni Mitelni pred Kugo ſe varvati. I Stolzi eno ſuho |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo ene neſtanovitne nature, kateri smęram kej ſi miſlijo, niſo gvishni, imajo sa vſhęſmi, pomeni, de ſo ene dobre saſtopnoſti , vſse |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno je velko barti skusheno. Zhier sta 2 pueshtaba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi |
| Sacrum promptuarium (1695): | odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue |
| Sacrum promptuarium (1695): | connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla |
| Sacrum promptuarium (1695): | nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru |
| Sacrum promptuarium (1695): | differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en |
| Sacrum promptuarium (1695): | tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te |
| Sacrum promptuarium (1695): | skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh k' ny |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne |
| Fabule ino pesmi (1836): | bomo raj’, Tak hod’te vi naprej pred nami, Mi gviſhno bomo ſhli sa vami. «« Tam navuk je le prasen guzh |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſhe vé ſtoríti? Je mogozhe, da to vé? Ja, on gviſhno vé odkriti, Gdo nam dober je, gdo ne; Odpri ſhkatlo |
| Fabule ino pesmi (1836): | keri hté teshak, Ker k’ njemi ſe ne ſhtéla? Ah, gviſhno ſem ſ’romák. Dneſ troſht ſi iſkat grem: Vi, ludi |
| Fabule ino pesmi (1836): | oshivíſh: O kaj bi gdé zhlovek bres tebe sazhel? On gviſhno bi ſtradal, Ja! v’ mér bi on gládil: Odkod bi |
| Fabule ino pesmi (1836): | rog, ˛Shloſarſko naj bole. Zhi ne grata klúzhenza, Tak pa gviſhno klúpiza, Zhi ſe ne raskóle. On ſhe rad kovázh bi |
| Fabule ino pesmi (1836): | to kriviza, Vekſha, kak je nem’re bit’? «« »˛Striz! kak gviſhno ſem liſíza, Vel’ka tebi je krivíza, Pa pri vſém |
| Fabule ino pesmi (1836): | zela bo! Kaj bo, zhi ozha svéjo, Bom od njih gviſhno bita: Kam, mati! kam zhém iti, Da bom pred shlakom |
| Fabule ino pesmi (1836): | Dare bo pijani. ˛Shkoda, da ſe nej’ vuzhíl, On bi gviſhno dober bil Malar no pildhaver; No vurmahar no bukvár, Drukar |
| Fabule ino pesmi (1836): | biti htel, ˛Si najſhel v’ jami lona. Ja, tak je gviſhno, sdaj ſferfrá Liſíza, no ſhe pravi: Predvzheraſhnim je ovzo vkra |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 2. Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor dershou, namrezh Bog |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | samęrkanu, zhe glih vſse sa en nohc nebocte sadętu, toku gviſhnu ta vezhi Tal le bode toku snajdel; Vender Bogu uſigamogozhnimu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe jeſt bojim, de bi nam ti kaj neſpazhila. — Miz. Gviſhnu de ne , Goſpa shlahtna— Jak. Jeſt sa mojo hzhęr dober |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt bom ſhe od lubesni obnoril — Miz. Ony ſo vshę gviſhnu Lublanske punze tudi ſhtmali — Tul. Jeſt ? — En kamen ratej, zhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je njegova pregreſhenje, letó njegova kriviza, naj bó krishan. Sa gviſhnu enu shaloſtnu premiſhluvanje, Chriſtiani moji; ali jeſt sdaj letó popuſtim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtuſa. Akù bi ſe takú otrokam govorilu, bi vaſs ony gviſhnu ſhe sa tavshent rezhy sraven praſhali, inu vy bi perloshnoſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu, ino v' Babilonu pred levnjakam ga na tla ſpuſti. Habakuk je saklizal Daniela, ino rezhe: „˛Slushabnik boshji! ná júshino, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Neſi to júshino Danielu, ki je v' Babilonu v' levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Goſpod, ſvoje shive dni niſim bil v' Babilonu, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sazhela lakota perhajati. Ravno ob tem zhaſu ſe je prerok Habakuk napravil na polje, de bi ſvojim shnjizam neſel kruha. Pa |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | začela lakota perhajati. Ravno ob tem času se je prerok Habakuk napravil na polje, de bi svojim žnjicam nesel kruha. Pa |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nebu, ino v Babilonu pred levnjakam ga na tla spusti. Habakuk je zaklical Daniela, ino reče: „Služabnik božji! na južino ki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Nesi to južno Danielu, ki je v Babilonu v levnjaku! “ Habakuk odgovori: „Gospod, svoje žive dni nisim bil v Babilonu, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt |
| Gozdovnik (1898): | don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč |
| Gozdovnik (1898): | gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in |
| Gozdovnik (1898): | ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se |
| Gozdovnik (1898): | bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki |
| Gozdovnik (1898): | izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli |
| Zoologija (1875): | surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dnarja vzdigniti, ga more tudi po pošti dobiti iz Dunaja. — Hajd! dragi bravci, čez loze! „Kdor ne vaga, je brez blaga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | Ko so ga izsrkali vsega, nalijejo sode ž njim in hajd ž njim v razne kraje na prodaj. Sodi še surovega |
| Gozdovnik (1898): | tudi, kajti on hodi na pajo le o jutranji zôri Hajd, ljudje, naredite ogenj; gotovi smo! « »Kaj res? « praša Baraha previdno |
| Valenštajn (1866): | Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik |
| Genovefa (1841): | ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon |
| Stric Tomaž (1853): | ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender naši nimajo nič ž njim opraviti |
| Stric Tomaž (1853): | začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega |
| Stric Tomaž (1853): | tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši |
| Stric Tomaž (1853): | kako drugače kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels |
| Fabule ino pesmi (1836): | vsemi, Ménje tebe tlazh’la bo; Volo ſpuni njemi, K’ haſki ſi napravi jo. Enkrat je v’ desheli Hudi mras po |
| Fabule ino pesmi (1836): | ſé s’ njim kaj dobimo, S’ njim tudi drugim k’ haſki ſmo. « Ker ſi shivlenja ne perpravi, No le od ludſkega |
| Fabule ino pesmi (1836): | No nedushen jo terpiſh: Miſli, da od Bóga K’ tvojem haſki jo dobiſh. Rad na ſé jo vsemi, Ménje tebe tlazh |
| Fabule ino pesmi (1836): | Mam jas miſli! on krizhí; Sdaj vém, kaj ta trava haſne: Ona pa pamet rasvedrí. Kako ime zhém njoj dati? O |
| Fabule ino pesmi (1836): | dale, Da vtrágliv ſe vositi snaſh. Pa komi tvoja voshnja haſne, No komi ti kaj k’ nuzi ſi? Vſo tvojo zhaſt |
| Življenja srečen pot (1837): | de ſe hvali, ino ſrezha imenuje, ki nam le kratko haſne. — Imenitna radovina, mozh ino lepota, zhaſt in obláſt, vſe te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko |
| Gozdovnik (1898): | Avguštin, mladeniču roko podajaje. »Zadolžili ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za vsako |
| Gozdovnik (1898): | zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rekel prav gladko po slovensko. Sadaj je dobro vedel: Wie hasst dos? ”— Kadar kaj takiga poveš, gre vse v smeh. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | močneji ali slabeji. Takó si jigraje pa zopet poprašuje: Wie hasst dos? V tem stopi nekako premočno na zobe in grablišče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | že vse pozabil. Za vsako stvar je grajomeč popraševal :Wie hasst dos Ding af windisch? (Kakó se imenuje to po slovensko |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka. |
| Pripovedke za mladino (1887): | šla po jagode. Mati pa jej reče: „Tega nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom, kralj |
| Zlata Vas (1848): | ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada |
| Genovefa (1841): | po ſhêgi tiſtih zhaſov vojvodnja sa kolovratam ſedéla in mlado hzhérko pri petih letih na majhni lépi pruzhizi sraven ſêbe iméla |
| Genovefa (1841): | domú pripeljal; kakó ſe veſelí, mu s imam ali s hzhérko na proti priti; kako sa-nj ſkerbí, in ſe po njêm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pobéli. Dober ſvèt sa puſtni zhaſ. Hozheſh u sakon ſtopiti, Hzherko sa sheno dobiti, Mamko poprej Dobro poglej ! Je mamka le |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na |
| Divica Orleanska (1848): | svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska. Tibo d’ Ark. |
| Divica Orleanska (1848): | Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu pa svojo hčer Seporo da za ženo. 29. Goreči germ. Mozes je zdaj |
| Stric Tomaž (1853): | prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor svojo hčer imel in po smerti vse zapustil. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje so bili kraljiči in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ni se upala precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je |
| Zlatorog (1886): | sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje |
| Zlatorog (1886): | Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám |
| Biblia (1584): | Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga |
| Biblia (1584): | kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri Synu ali Hzher vezh lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene vręjdèn. 38. Inu Katęri ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj jeſt ſim priſhàl ràsdvojiti zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu |
| Zlata Vas (1848): | Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico. |
| Tine in Jerica (1852): | Na zemlji nimate boljšiga prijatla, kakor svojiga očeta. Slušajte ga! ” Hčeram: „Svet preide, le čednost ostane. Čednost je lepota, sramožljivost narveči |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vidite otroci,“ rekla je kerčmarica večkrat potem svojim sinovom in hčeram, „kaj snažnost vse ne naredí! Ona nas je naredila premožne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo |
| Zlata Vas (1848): | zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere in otroci, slišati, kaj se godí. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan so si še enkrat toliko |
| Oče naš (1885): | krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali |
| Sacrum promptuarium (1695): | glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jetnikom kroh sa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je vredna bila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa |
| Ta male katechismus (1768): | brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak ſe je oserl pruti nym , inu je rekuv: Vi hzhyre Jerusalem, najokajte ſe zhes mene , temuzh jokajte ſe ſame zhes |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri goriraſſe, inu en Syn, katiri goriraſſe, eniga zartaniga pogleda: Hzhyre ſo po verh ſida tekle. Al njega ſo resſerdili, ſo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tu z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne vé, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | le toliko veselja dodeli, kolikor ga je vam v vaši hčeri, in de bi ravno takih blaženih misel bil, kakor je |
| Gozdovnik (1898): | štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim. Slišali smo, de imá že čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana |
| Divica Orleanska (1848): | Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža ji še enkrat roko poda, in ji jokâje reče |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile, ker jima je bila |
| Roza Jelodvorska (1855): | tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je |
| Roza Jelodvorska (1855): | tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev |
| Roza Jelodvorska (1855): | Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona |
| Roza Jelodvorska (1855): | grad, ako bi bil kdo drugi to storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj en dan |
| Genovefa (1841): | vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko |
| Genovefa (1841): | sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden |
| Biblia (1584): | ò GOSPVD, ti Davidou Syn, vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril |
| Biblia (1584): | je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu |
| Biblia (1584): | Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je tvoja vęra: Isgodi ſe tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe mojſtri, inu ſe gori óffra. Kdó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tiha Nedela imęnuje. Branje is Piſma S. Paula Apoſtelna na Hebręarje na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu Boshtjana Marternikov. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręarje na 11. Poſtavi. Bratje! Svetniki ſo ſkus viro Krayliſtva premagali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočem tri dati? Ali hočeš, de koj začnem? ” „I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na mestu mi jih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je v svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender vé povedati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Štefan Kociančič zložil in ž njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane, jih še nikoli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato dobro pobrale, v |
| Kuharske Bukve (1799): | goshoveh jágod, ali kakor drugi pravio, od mazhovja. Nęmzi pa hezhepezh; ſkuhaj na vodi, sraven deni lemon olupka; kader ſo mehke |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej vsami eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko, presheni ſkusi ſitze, sraven deni goveje shupe |
| Kuharske Bukve (1799): | v' glashih s' prebodenim papirjam savesanih. 188. Vkuhano goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi ſitze pretlazhit puſtę |
| Rudninoslovje (1867): | prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 |
| Fizika (1869): | z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog ˛Samuela saklizhe: „˛Samuel, ˛Samuel! “ ˛Samuel je ménil, de ga Heli klizhe. Vſtane, gre k' Helitu, ino rezhe: „Tù ſim! Klizali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat klizhe glaſ: „˛Samuel, ˛Samuel! “˛Samuel rezhe, kakor ga je Heli uzhíl, namrezh: „Goſpod! govori, tvoj ſlushabnik poſluſha. “ Goſpod Bog tedaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je dan, de Helita ino njegova ſinova ſhtrafam. Vedil je Heli, kako neſramno ſe ſinova vèdeta, pa jih ni ſtrahoval. “ Heli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | róke, ino v' vojſki ſta bila obá Helitova ſinova pobita. Heli, ſliſhati to neſrézho, snak pade ſ' ſtola, ſi ulómi otilnik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tak odgovor. Tako ſe je vtretjizh sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh klizali, rezi: Goſpod! govòri, tvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Heli, kako neſramno ſe ſinova vèdeta, pa jih ni ſtrahoval. “ Heli rèzhe sjutrej ˛Samuelu: „Kaj je Goſpod Bog ſ' teboj govoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre k' Helitu, ino rezhe: „Tù ſim! Klizali ſte me. “ Heli odgovori: „Niſim te klizal nè; le idi, ino saſpì. ” Ravno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tiſti glaſ ga vdrugizh klízhe. ˛Samuel ſpet vſtane, gre k' Helitu, ino dobí ravno tak odgovor. Tako ſe je vtretjizh sgodilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Samuel je ménil, de ga Heli klizhe. Vſtane, gre k' Helitu, ino rezhe: „Tù ſim! Klizali ſte me. “ Heli odgovori: „Niſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe v' ſvoji ſtaroſti oveſeljena. Bog ne sapuſti poboshnih. 38. Helitova hudóbna ſinova ino Elkanov dóbri ſin. Israelzi ſo imeli tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhla ſovrashniku v' róke, ino v' vojſki ſta bila obá Helitova ſinova pobita. Heli, ſliſhati to neſrézho, snak pade ſ' ſtola |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi skves bopa Ahomet! 4. Jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kropfgans” imenujejo; navadno ime je pa „Pelikan”. Osnanilo. Special-Karte des Herzogthums Krain — ali obraskrajnſke deshele, zeſarſkimu kraljevimu Velizhaſtvu Ferdinandu Pervimu, naſhimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dogodívſhin v némſhkim jesiku ſpiſal, ki ſe imenujejo : „Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebietes von Triest und der Grafschaft Görz. “ V |
| Biblia (1584): | ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa |
| Biblia (1584): | ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè. Herodiáda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Goſpodov jih po drugim poti v' domazho deshelo odpelja. Serdit Herodeſh ga hozhe ſam poiſkati; iſkal ga je, pomoril nedolshnih otrok |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | reſnil mlado dete Jesuſa. V. 19. Shaloſten konez je ſtoril Herodeſh v' domazhi desheli; alj lepo je dober Bog ſveto drushino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | mlado dete ino mater, beshi v' ſtransko deshelo Egipt, sakaj Herodeſh mu po shivlenji ſtreshe; in tamkaj oſtani, dokler tebi nasaj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dokler tebi nasaj ne porezhem. “ — Odiſhel je Jesuſ grosovitnimu kralju, Herodeſh ni mogel boshji pravizi vjiti. Od hude veſti nevsmileno shgan |
| Biblia (1584): | XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Preróka dèrshali. 6. Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je, s' nedolshnim Janesam v' shelesji ſlonéti, kakor s' krivizhnim Herodesham sa miso ſedéti, sakaj mi bomo sa to od Goſpoda |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſhko kraljeſtvo ſkerbijo, nam prizhajo Judovſki poglavarji s' ſvojim kraljam Herodesham. Od ſonzhniga is-hoda pridejo modri Meſija darovat, ino po njem |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dolshili bodo, ino naſ pravizhen ſodnik savolj rasujsdanih podloshnih s' Herodesham v' vezhno pogublenje obſodi? — Herodesh je ſzer veliko nedolshnih otrok |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | predpoſtavleni nobeniga ſtraha ne dajo! 2. Mi ſe grosimo nad Herodesham, de je moglo biti tak nevſmileno njegovo ſerze, preliti toliko |
| Biblia (1584): | je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je modrim v' ſanjah rekel, de naj ne hodijo k' Herodu. Pokorni ſo bili boshjimu povelju, ino po drugi poti ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | svédil, de je Jesuſ pod Heroda goſpoſko; ga je k' Herodu poſlal. Veſ véliki sbor je ſhel s' njim ga toshit |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | déte dal najti ino ſposnati. Modri miſlijo sdaj h' kralju Herodu ſe verniti, ino mu povedati vſe. Pa Bog, kteri je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal. Veſ véliki sbor je ſhel s' njim ga toshit. Herodu ſe je dobro sdelo, ko je Jesuſa vídil, ino mikalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Glavo Janesa kerſtnika! “ Dekle pride hitro nasaj, ino rezhe Herodu: „Proſim te, v' tej ſkledi le mi daj prezej glavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal |
| Biblia (1584): | Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je Erodeshu dobru dopadlu |
| Biblia (1584): | bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu djal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prosite! Sveti Silvester! Sveti Gregor! Sveti Ambrož! Sveti Avguštin! Sveti Hieronim! Sveti Martin! Sveti Miklavž! Zavit oklepaj. za nas Boga prosi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prosite! S. Silvester, S. Gregor, S. Ambrož, S. Avguštin, S. Hieronim, za nas Boga prosite! |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | naſ naj veſelo na delo perganja. „Nobeno délo, veli ſv. Hironim, ſe ne ſmé terdo doſdévati, noben zhaſ predolg, s' katerim |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tak je Bog tudi vſakimu zhloveku sa varha, pravi ſv. Hironim, angelja dal, de ga ravno tak opominja, pred budim ſvari |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sa nami, sakaj: „Prava ſlava (zhast ino hvala), veli ſv. Hironim, je ſramoshliva deviza: le tajiſtimu, ki ne ſili sa njó |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | isvoljenih duſh. Té bo tajiſti grosoviten glaſ, od kateriga ſv. Hironim govori: „Naj shé jém ali pijem, ali kaj drugiga pozhenjam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | in njega ſtrup mu bo na njegovih shnablih vſehnil. " (˛Sv. Hironim. ) Ljube duſhe! „Kdor hozhe veſelo shivlenje imeti in dobre dni |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vezhne shaloſti ino neſrezhe ſi nakopleſh, sakaj: „Zhas,“ pravi ſv. Hironim, „je zena vezhnoſti. “ — Barajmo doneſ rajne brate ino ſeſtre, ki |
| Življenja srečen pot (1837): | roshize nedólshnoſti v' ojſtro ternje pokore. To nam ſv. Jeronim (Hironim alj Jerom) prizha. Bil je bogatih ſtariſhev ſin v' nekdajnim |
| Življenja srečen pot (1837): | ako pak paſa zhiſtoſti nimaſh, boſh vſe poblatil;“ tako ſv. Jeronim mladiga Nepozjana vuzhí. Gerda ino oſtudna je ſzer vſaka pregreha |
| Življenja srečen pot (1837): | dobriga delaj, de te ſkúſhnjavez prasnovati ne najde, opomina ſv. Jeronim; ne bo te lehko vjél, ako bres dela ne boſh |
| Življenja srečen pot (1837): | vſelej bo, s' kterim ſrezhno in veſelo vezhnoſt ſlushimo. “ ˛Sv. Jeronim. 22. ˛Sv. Janes evangelíſt. Nedolshen mladénzh, poſeben prijatel Jesuſov. ˛Sv. |
| Življenja srečen pot (1837): | ne boſh greſhíl. “ ˛Sirah 7, 14. Poproſi vezhkrat, kakor ſv. Jeronim: “O Goſpód, Vsemi, kar je mojiga; Daj mi, kar je |
| Življenja srečen pot (1837): | s' poſtam, molitvijó ino ſvetim premiſhlovanjam ſtrahovati, kakor je ſv. Jeronim ſtoril. Kedar ſo mu nekdajne dobre volje na miſel hodile |
| Življenja srečen pot (1837): | ne terpí, naj ſe vezhnoſti bojí. “ ˛Sv. Avguſhtin. 27. ˛Sv. Jeronim. ˛Serzhen premàgavez ſkuſhnjáv. ˛Srezhen mladenzh, dokler nedolshno shiví; ſkuſhnjava nima |
| Življenja srečen pot (1837): | Pavla je dva kloſhtra posidala, eniga moshkim, drujiga shenſkim. ˛Sv. Jeronim je med njimi shivel, kakor ozhe med ſvojimi ſini ino |
| Življenja srečen pot (1837): | premenijo roshize nedólshnoſti v' ojſtro ternje pokore. To nam ſv. Jeronim (Hironim alj Jerom) prizha. Bil je bogatih ſtariſhev ſin v' |
| Življenja srečen pot (1837): | gnuſoba tvoj pepel, ino tvoj konez je pekel. “ Tako ſv. Jeronim govorí. Mladénzh, ki ſe globoke jame bojíſh, ktero tebi nezhiſtoſt |
| Slate jabelka (1844): | vredin. Leta ſvetnik je ſtanoval v’ Rimu bliso zerkve ſ. Hieronima, in je tedaj v’ tej zerkvi maſheval in ſpovedoval. Ker |
| Slate jabelka (1844): | je sagovarjal in je njih dobre laſtnoſti ſkasoval. Zerkev ſ. Hieronima mu je na sadnje tako prijetna in ljuba poſtala, de |
| Slate jabelka (1844): | Tako uzhí ſ. Hieronim. Letá lepi nauk ſvetiga zerkveniga uzhenika Hieronima naj poſebno tiſte kriſtjane potroſhta in rasveſelí, kteri ſi morajo |
| Slate jabelka (1844): | Vinzenz. Imenitna goſpa, ſveta Pavla, je bila (po ſprizhevanji ſ. Hieronima,) takó ponishna v’ ſvojim zelim sadershanji, de ko bi jo |
| Botanika (1875): | in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej vodi. |
| Valenštajn (1866): | mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite? |
| Biblia (1584): | taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk |
| Biblia (1584): | bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te |
| Divica Orleanska (1848): | smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 3. Ti mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | košev imam; Zaupam besedi nikdar pa ne sladki, Odkar svet hinavski na drobno poznám. Kako le nek hoče mi dobro želeti |
| Valenštajn (1866): | naj boljši Prijatelj sem, zapazite si to! Kdor reče mu hinavski pes, Ta ima z manoj posel. Trčka (od strani). Ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rekel stari, hinavski Kalpurnij, ”prepričan sem, da se zdaj Fabij v Eliziju*) greje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſliſhijo: „Tí ſi, tí! “ Juda vídi sdaj, de vſa hinávſhina nizh ne pomaga, de je veſ snan. Pa tudi to |
| Slate jabelka (1844): | povemo, kakor jo imamo v’ ſerzu; de odkritoſerzhno ravnamo, bres hinjavſhine in bres svijazh; in de ſe odvernemo od vſih goljfij |
| Slate jabelka (1844): | v’ ſvojih pogovorih priproſta, kakor otrok, bres ovinkov in bres hinjavſhine, in vſa odkritoſerzhna in reſnizhna; sravin pa je bila tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma |
| Valenštajn (1866): | I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža |
| Gozdovnik (1898): | Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta |
| Gozdovnik (1898): | rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim |
| Gozdovnik (1898): | konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je |
| Gozdovnik (1898): | Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta |
| Gozdovnik (1898): | kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da |
| Gozdovnik (1898): | senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na kteri le popotvaš; ~ znebi se še clo za neke hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo |
| Zlata Vas (1850): | hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen |
| Valenštajn (1866): | vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne se vsáj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada |
| Robinson mlajši (1849): | močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo |
| Robinson mlajši (1849): | dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali |
| Roza Jelodvorska (1855): | uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati |
| Oče naš (1885): | pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena |
| Gozdovnik (1898): | se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. |
| Kemija (1869): | prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica |
| Zoologija (1875): | pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §. 163 in 175), same |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli |
| Zlata Vas (1848): | palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé |
| Roza Jelodvorska (1855): | prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral |
| Tiun - Lin (1891): | bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno |
| Zlata Vas (1848): | ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč |
| Divica Orleanska (1848): | Ne more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je |
| Divica Orleanska (1848): | mi, vam je potreba! Vse vaše je, kar ima slaba hiša. Voglarica. Zakaj je pa v orožju nježna diva? De, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se saj stèza |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je |
| Zlata Vas (1850): | ga je več, bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib |
| Tiun - Lin (1891): | V tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in |
| Biblia (1584): | v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr zhes njo priſhàl: Aku |
| Biblia (1584): | supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh myr zhes njó priſhàl: aku pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi |
| Zlata Vas (1848): | je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize |
| Zlata Vas (1848): | in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med |
| Zlata Vas (1850): | s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v |
| Zlata Vas (1850): | nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za ktere so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ |
| Biblia (1584): | mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hotéli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta hudoba tiga zhloveka zhes negovo volo prime Saturei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirih hyſhah vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti |
| Zlata Vas (1848): | ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali |
| Sacrum promptuarium (1695): | je kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe pade, inu ſe taku noter saplete, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te |
| Sacrum promptuarium (1695): | jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' hishe pobral; inu en dan kadar je s' hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte |
| Viljem Tell (1862): | sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in |
| Valenštajn (1866): | nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni |
| Sveti večer (1866): | potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali iz hiše. Ne poznam človeka, da nas bi vseh skupaj pod streho |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva |
| Biblia (1584): | XIII. CAP. NA taiſti dan je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre |
| Sacrum promptuarium (1695): | diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | eno pest žita daste. 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in |
| Divica Orleanska (1848): | boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za roko. ) |
| Zlata Vas (1850): | spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši hodi. On je namreč na tihim upanje imel, de bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa v poroti rekla, da je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je stregel pri sv. maši. Tako je bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bres zhaſty, kakòr lę v' ſvojim kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina Chriſtuſoiga v' Pi' latushovi hyſhi. Exivit ergo Pilatus ad cos foras, & dixit: quam accuſationem adfertis |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei H'te treki tudi sliſhi De bo per Saky hyſhi, Petek, Sabotni dan Od meſen'ga sdershan. 4. Ta shterta je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponozhi sazheti inu dotreiah frihtati: inu tu morash naskrivnam utvoiei shishi frihtati. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od velike slatkus |
| Sacrum promptuarium (1695): | sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on |
| Sacrum promptuarium (1695): | De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj |
| Sacrum promptuarium (1695): | glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de se večkrat sliši : Ta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je |
| Tine in Jerica (1852): | molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo vsadi. „Zgodilo se bo” odgovori Tine, „pred je drugo drevo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil |
| Zlatorog (1886): | Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo |
| Zeleni listi (1896): | mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je |
| Biblia (1584): | Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet vèrniti v'mojo Hiſho, is katere ſim vun ſhàl. Inu kadar pride, taku jo |
| Biblia (1584): | ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Tèdaj pravi on: Jeſt ſe bóm nasaj vèrnil v' mojo hiſho, od kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil |
| Genovefa (1841): | po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine na pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pèti. 8. Podoba, ali obraſek J. M. J. na hishne urata, kr poſteli, na oltarz , al na en druge spodobne |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | les iza s' treme zherkame pisana. Ena gospa ima dve hishne dekle, ena je ena Judena, ter je nji Lia ime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti |
| Fizika (1869): | 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' kateri je najti: KOKU V VSAKI HISHNI GOSPODAR Svoje hiſhne rezhí s' nuzam obeniti, te ſlabe lęta previditi, tem naprei |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nogah, ſedejo k' jédi. Tudi ſo mogli s' jagnjetovo kervjo hiſhne podvoje ino naddurje sasnámovati. Polnozhi je sdaj. Po vſih Israelſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de ogenj vezh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane smo raznih sort pil vidili. — (Dalje sledi. ) Opomba na hiſhne goſpodinje. Smiraj bolj ſe zhaſ priblishuje, de boſte ve in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepſhi in terdnejſhi shido preſti , kakor oní. (Dalje ſledi. ) Sa hiſhne potrebe kaj. (Pomozhik soper ſhurke in podgane. ) Doſti hiſh je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtradat goni: sopet sguba. Takſhni otrozi bi ſe lahko sa hiſhne in poljſke dela obernili, in bi bili vunder h kakſhnimu |
| Tiun - Lin (1891): | dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno. |
| Zeleni listi (1896): | bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar |
| Biblia (1584): | njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | sredo 5. januarija 1881. Obseg: Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O |
| Deborah (1883): | Jožef. Župnik. Ana. Jožef (pristopivši). Božja pomoč, oče! Lovre (na hišnem pragu). Išči božje pomoči tu notri, kder je pričujoča! (Pokaže |
| Biblia (1584): | Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse |
| Biblia (1584): | pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse |
| Kratkozhasne uganke (1788): | hitru vadla ſtojy, tok uſami en ſhakl, ter njega zhes hishne prag reſtegni. Rezhi, de un na en konz ſhakla ſtope |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hishezi, is mojem Synam v' tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' Kani Galilei v' jeſtnishu. Jeſt sem moj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PRATIKA OD GOSPODARSTVA, v' kateri je najti: KOKU V VSAKI HISHNI GOSPODAR Svoje hiſhne rezhí s' nuzam obeniti, te ſlabe lęta |
| Sveti večer (1866): | Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim |
| Tiun - Lin (1891): | vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je hišni gospodar prišel nazaj k meni, no ne z namenom, da |
| Tiun - Lin (1891): | šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti |
| Zeleni listi (1896): | božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni. |
| Zeleni listi (1896): | tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne boste videli in slišali kako se bo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi vſe drugo sgubleno! „Zhujte, sakaj vi ne veſte, kdaj hiſhen Gospodár (po vaſ) pride: na vezher, ali v' petelinovim petji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ino kakor on sa veſ ſvét ſkerbí, mora tudi vſaki hiſhen poglavár sa ſvoje ſkerbéti. Takiga sveſtiga hiſhnika nam deneſhen ſv. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsęl. Po tęm pak, de bi on kakôr en dober hiſhni Ozhe tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | že popred, kar je za ženske dela potrebnega. Po dokončanih hišnih opravkih je šivala, prédla, nogovice pletla. . . . . . Mislila si je namreč |
| Blagomir puščavnik (1853): | Med tem, ko čuvaj jetnike obišče in gospodinja se pri hišnih opravilih mudi, se Milko s otroci razvedje, obdaruje jih s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | natore, in od natornih prigodkov. (Dalje sledí. ) Dvanajst zlatih svetov hišnim gospodarjam. 1. Hočeš dobro živino imeti, pridno ji strezi: kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim |
| Tine in Jerica (1852): | še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši |
| Biblia (1584): | more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj |
| Biblia (1584): | de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta je supèr mene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni |
| Fabule ino pesmi (1836): | po ſto. Proſtorne hrame ſte ſi ſtav’le, No doſti hish’k na ſheſt voglóv Sa vaſh prihoden rod naprav’le |
| Fabule ino pesmi (1836): | ˛Si bolezhino rane S’ ponishnim’ miſlam’ saduſhí, ˛Si odpre malo hish’ko, V’ njo noter ſtopi friſhko. Na kól’na tam |
| Robinson mlajši (1849): | i. t. d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | volo moje hiſhne ? Baron. Al ſi ſe sa volo tvoje hiſhne , al ne, to ne vęjm ; ampak de ſi ſe vſtraſhila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſi ſe pak vſtraſhila ? Goſpà. Vſtraſhila? jeſt? sa volo moje hiſhne ? Baron. Al ſi ſe sa volo tvoje hiſhne , al ne |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru |
| Valenštajn (1866): | Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru |
| Valenštajn (1866): | je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar |
| Valenštajn (1866): | udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njimi hitéti, ino jih savoljo kupe terdó prijéti. Dohití jih hiſhnik, ino jim rèzhe: „Kupo, ki moj goſpod pije is nje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tej rézhi ſo bili dobre veſtí, ino toraj vſi ſerzhni. Hiſhnik preiſkuje vſe vrézhe od naj ſtarjiga do naj mlajiga. Kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo jutro, ko ſe dan sasna, odrinejo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo |
| Genovefa (1841): | Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhe enkrat is uſt ushla, v se namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od katiriga ony nemu pravio. O koku velika, inu koku hitra je leta spremenitnoſt! Peter je gratou s' eniga ſveſtiga en |
| Kuharske Bukve (1799): | ampak jeh ſamo premęſhaj, inu v' model pèzh deni. 137. Hitra torta. Pol libre ſroviga maſla, eno unzho zukra, pol libre |
| Kuharske Bukve (1799): | Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra torta. 138. Viſhnova torta. 139. Torta bres jajz. 140. Grahova |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam je treba |
| Divica Orleanska (1848): | dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam |
| Gozdovnik (1898): | starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nekaj pravega v glavo padlo,“ reče Lipe, „ribič bom. Na hitrej, bistrej reki v lehkem čolniču se vozíkati in brez vsega |
| Trtna uš (1881): | slabo rejeni trs trpi po trtnej uši mnogo več in hitrej konec vzame mimo krepkih trt; 2. mešanec ali kompost, kojemu |
| Ferdinand (1884): | je bil svest svoje nedolžnosti, — da ni druzega pripomočka nego hitri beg. Na skrivnem je zbežal v gori. Spremil ga je |
| Gozdovnik (1898): | Ko je dovršil, pripoveduje tudi Rdoles o dogodkih poslednjih dni. Hitri izgin. Fabija je bil konec povedbi. Zdaj umolkne, pa čaka |
| Gozdovnik (1898): | treba vedno na zemljo polagati svojih podplatov, ki niso tako hitri od kopit mustangovih. « |
| Kemija (1869): | Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó |
| Zlatorog (1886): | v Padovi z modróstjo In zdaj domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo |
| Divica Orleanska (1848): | moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo |
| Oče naš (1885): | in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti |
| Gozdovnik (1898): | v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje |
| Oče naš (1885): | Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bliža gradu; jaz menim, da so sami prišli! ” Obe ste hitele po hribcu doli. Vitez Vladimir, gospa Vida in Dragica so |
| Genovefa (1841): | ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je |
| Tiun - Lin (1891): | a da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila, kér jim je pokazala, de mora z časam naprej hiteti, kdor se hoče dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so |
| Blagomir puščavnik (1853): | Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor |
| Valenštajn (1866): | je pobegnola? Kam bi utekla bila? Treba urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince |
| Čas je zlato (1864): | prosto v šolo hoditi od lastne roke kralja podpisano in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka |
| Deborah (1883): | moje duše! Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu |
| Ferdinand (1884): | naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro |
| Revček Andrejček (1891): | dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | prejde; Tega moja dusha ſhelly: T’ga vezhnu vſhivat’ gor’hity. 47. JEſus je gor’ k’ Ozhetu shal. S’ njim v |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Tu serze ſtoy odpertu; K’ seb’ nas vabe, k’ nam hity: Is buleſne je predertu, Lubeſn od nas ſhelly. Serze JEſusovu |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | gnado nam on da. 24. S’ lubeſn’jo nam nasprut’ hity, Zhudno perjaſnoſt s’ nami ſt’ry. Mogozhnu nas obdaruje, S |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | troshte vendejly: * ja! tem bel ſapushenem * tud’ bel k’ pomozh’ hity, * ta nebeshke Ozha * sam’ ga svoj’ga Syna * ſapuſty, ’nu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe je vſe okoli Jesuſa terlo. Od vſih krajov mu hitijo naproti. Eni gredó naprej, drugi od sadej, tretji ga na |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ki vklénjeni v' ſvoje hude navade sa sháloſtnim bandéram pogublenja hitijo, ſe ne vojſkujejo s' Jesuſam, ampak le njegovo ſveto kraljéſtvo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ne. Truma ponishnih ljudi v' Betanijo per Jordanu - k' Janesu hitijo, ſvoje pregrehe ſposnajo, obetajo poboljſhanje ino ſe dajo kerſtiti, le |
| Življenja srečen pot (1837): | ſveti rasglaſilo. ˛Stari ino mladi, modri ino nevedni k' njemu hitijo, njega paſluſhat ino zhudeshe vidit, ki jih je nad bolnikami |
| Zlatorog (1886): | nad, »Tu izgúbil sem srcá zaklad, »Ali naj le zdaj hitím iz hiše, »Jérica, jaz pridem svoje dní še! »Zláta hočeš |
| Zlatorog (1886): | Kar je bilo, to pač tudi bodi. »Pusti, Barba! Naj hitím od todi! »Tu pokôpal sem premnogo nad, »Tu izgúbil sem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni |
| Divica Orleanska (1848): | veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je |
| Valenštajn (1866): | Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Kai miſliſh hudobni isdajauz? kai delaſh nar naſrezhniſhi Judesh? kam hitiſh ti kervavi vaivoda teh Chriſtuſove krivy shelnih, inu sheinih Judouskih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vaivoda teh Chriſtuſove krivy shelnih, inu sheinih Judouskih berizhou? ti hitiſh v'ta vert, debi ti tvoiga Goſpuda, tvojga Mojſtra, tvojga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah |
| Gozdovnik (1898): | uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe ſe vinte obrazhajo, toliko hitrej ſe vosi, to je, huje, zhe ſe pod kotlam podkuri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kola vertiti; druge manji koleſa teko, kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe ſe vinte obrazhajo, toliko hitrej ſe vosi, to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na njivo drugikrat, ko kratko pred ſetvijo, in podorite ga hitrej ko je mogozhe ; sakaj nepodorán gnoj bo od ure do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki jo grajajo in pravijo, de ſe v nji nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič razprezale. Za kolárje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti podpiral? — saj sem ti povedala, da bi šlo potem hitreje. ” „Kako mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan |
| Fizika (1869): | dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po stari šegi ? Hitrejše in cenejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj, — to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ta naprava, s ktero se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo |
| Robinson mlajši (1849): | je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmeta; k sreči je vidil to nek drug kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 tedne zaporedoma |
| Revček Andrejček (1891): | storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še |
| Gozdovnik (1898): | kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne |
| Sacrum promptuarium (1695): | jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ali liſiza je dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu) Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker tomi umerjozhomi zhvoveki sata dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogel izhajati brez taistih, kajti na ta način se gojenec najhitreje privadi dobremu. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepljenje pa je najboljša snov. c) S kavčukno vezjo združimo najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d) Če rabimo kavčukno |
| Robinson mlajši (1849): | Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor. Kaj je to plav? Dragotin. Je versta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s |
| Fizika (1869): | pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa |
| Fizika (1869): | posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni |
| Fizika (1869): | prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker |
| Botanika (1875): | živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu |
| Fizika (1869): | Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v |
| Fizika (1869): | z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oravez beſede shivini rekel, ſhe mènj pak jo k nesmerni hitroſti s kletvijo in udrihanjem perganjal. — Rad bi ſhe tukaj hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh ne sapovedali, kar ſtoriti ne more, poſtavim: pre ſilne hitroſti, (ktera she tako shivino prehitro vpeha); in ko bi ſe |
| Fizika (1869): | tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh teh |
| Fizika (1869): | počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 |
| Revček Andrejček (1891): | moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle, tvoj oče je bil imovitega kmeta |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | take misli vtopljen, začuje vitez velik šum od strani mostovža. H krati se odpró vrata njegove ječe; gost dim sili vánjo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | skrivališčih, ko dva pritečeta proti bervi in ko planeta obadva h krati nanjo, se jima berv pod nogami vdere in padeta |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | izviti morilno orožje in tako zabraniti, nezaslišano hudobijo, ko logar h krati obstoji. Zašumelo je nekaj v nasprotnem germovji, in urnih |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | premišljevaje, v kolike nevarnosti more človeka spraviti plesni venček, in h krati vesel svoje očitne pogumnosti ravno nasproti Pivcu, pospeši svoje |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tolaži s tem, da to pač ni bil prvi in h krati zadnji zajec, ki ga je srečno pogodil. Necega jutra |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | ženo, kar naj ona naravnost pové tudi svojim najbližjim sorodnikom. H krati ga zagotovi, da on ostane še lahko na njegovi |
| Gostačeva hči (1891): | na prepeljaj. V tem hipu zažari iz temnega oblaka in h krati že stoji stara tepka tik hiše vsa v iskrah |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | s temnimi oblaki. Oster severozahodnik je podil nižje deževne oblake, h krati se zaganjaje v vrhove pragozdnih dreves, katere je dobro |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | jo je prebudil napol majhen šum ob glavi; zaslišala je h krati tihe besede: „Mati! mati! “ Še pod vplivom sanj je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | narędil — Monk. Kaj ony, ony Goſpod Doktar, ſo en par hlazh narędili? Glash. Sakaj pak ne ? Naj premiſlijo, dę je vſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim tę sadne dęjle vun vsęl, inu ſim en par hlazh s'njih narędil — Monk. Kaj ony, ony Goſpod Doktar, ſo |
| Revček Andrejček (1891): | na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški |
| Revček Andrejček (1891): | ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te je v hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva — ſhtir — ali oſemkrat pregane in svije in ſe v hladan, ſuh kraj neſe, kjer gorkota po letu ne ſtopi viſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj je tak popir potlej djati pod ſtrop v kak hladan obok (velb), ali v kamro ali v hram in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze |
| Zlata Vas (1848): | Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug bolj hladen kraj, se pa derží, kakor skušnje učé, ravno tako dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi je človek vesel in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen |
| Fizika (1869): | manji, tedaj barometrovo stanje niže, kakor je pa notri v hladnejih sosednjih plastéh, kjer gosteja in viša atmosfêra na-nj tlači. 228 |
| Botanika (1875): | naj gobe jé le tisti, kteri jih dobro pozná. V hladnejih krajih se oslabi moč strupenih gob ali se pa zgubi |
| Botanika (1875): | večidel iz deželá, ležečih okrog Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva kopriva (Lamium), grenkuljica ali zlata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu bolj hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gorela od vročine in žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je izviral izpod |
| Deborah (1883): | Pusti me! Ana. Si bolna? Razgreta si, počij tu v hladnej senci! (Pod lipo jo odvede. ) Deborah. Si sama v hiši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih, se ne more deržati dolgo, ker po vročini vrè |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je |
| Oče naš (1885): | dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke |
| Gozdovnik (1898): | je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven, kühlend. Holzstein, leseni kamen, 33. Honigstein, medenec, 62. Hornblendegranit, roženčev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot zrnca spuščala na dno, zemlja pa se je dalje hladila. Tako vidimo pri podobovanji zemlje delajoči dvé moči, kemiško sorodnost |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | moč; izmila je nevarno, odprto rano, katero je provzročil kamen; hladila jo je neprestano, zabranjevala je nevarno vnetje in prebudila slednjič |
| Kuharske Bukve (1799): | opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | preſejaniga bukovga pepęlla, noter déni, potler kropa nali, puſti v' hladiti, kar roka terpeti more, potler ſuhe ovſene ſlame v'en |
| Kuharske Bukve (1799): | oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno puſti hladíti, poloshi jo na en s' maſlam namasani papir s' diſhavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. |
| Fizika (1869): | zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini |
| Kemija (1869): | Hidrat apneni, Kalkhydrat, 413. Hidrat kalijev, Kalihydrat, 404. Hirschhorngeist, 510. Hlap, Dunst. Hlapen, fluchtig. Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Po žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sadnizh ſhe on gre, ino Jesuſa ſam poproſi, rekozh: „Goſpód, hlapzhizha imam bolniga, ino ſilo hudo ga po vſihudih terga. On |
| Življenja srečen pot (1837): | Sveſti zerkveni ſlushavnik. Lepſhiga ni na ſveti, kakor gledati mladiga hlapzhizha v' zérkvi, ki lepo pametno k' ſveti maſhi ſtreshe; sakaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega hlapca. Pavliha mu pokima |
| Revček Andrejček (1891): | iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor |
| Revček Andrejček (1891): | ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz |
| Revček Andrejček (1891): | takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v tvornice |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali |
| Viljem Tell (1862): | kralju služiti, Se dičiti v njegovem sjajnem spremstvu, No lastne hlapce vladati in s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Perva žalost se je malo polegla, in grofica se zmisli hlapce poslati v okolico, če bi morebiti kaj pozvedeli o otroku |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | majaje. "Storil sem vam to ljubav, da sem pustil svoje hlapce vse obližje natančno preiskati, pa našli nijso ničesar. " "In vender |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | derži, ino za njimi hodi, kamor pojdejo žet. Zapovedal bom hlapcam, de ti nič žaliga ne store. Ino kedar si žejna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobro nanjo pazi, ali se ne kaže kaj bolna. 5. Hlapcam in deklam dobro v glavo vtisni nevarnost te kuge in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom „v verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare |
| Čas je zlato (1864): | napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni biti. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2. Inu je ſvojim hlapzam rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi |
| Biblia (1584): | priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu on je djal k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od doma. Tretji dan dojdejo do hriba. Ozhe tukaj rezhe hlapzama: „Tukáj s' oſlam pozhakajta. Jàs ino Isak pa greva na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak |
| Zlatorog (1886): | paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v last dobil. Oženil se je, ino je imel veliko hlapcov ino dekel, velbljudov ino oslov. 15. Jakop gre v svoj |
| Stric Tomaž (1853): | ter mu napovedal, da bo med svojimi brati hlapec vsih hlapcov. “ „Tedaj res tako mislite? “ ga vpraša nekdo zraven stoječih. „Res |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' láſt dobíl. Oshenil ſe je, ino je imel veliko hlapzov ino dekel, velbljudov in òſlov. 15. Jakop gré v' ſvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo me ſliſhali, kaj ſim govoril. “ Savoljo tega govorjenja ga hlapzov nekdo v' obras udári. Jesuſ ga milo pogleda, ino mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vert ſtopi; sa njim pa gre velika derhal vojakov ino hlapzov Judovſke duhóvſhine s' baklami, mezhmi ino ſúlizami. Juda je pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je brat domu priſhel. Domú gredé ſliſhi goſtí ino petje. Hlapzov eniga poklizhe, ino ga vpraſha, kaj de je. Je odgovoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Peter veſ plàſhen tega ni zhutil. Kmal po tem ga hlapzov nekdo pogleda, ino rezhe: „Je she reſ, tudi ta je |
| Biblia (1584): | inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li |
| Biblia (1584): | je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje |
| Blagomir puščavnik (1853): | Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba začeti jih kermiti. Konjem je škodljivo, ako jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se |
| Revček Andrejček (1891): | v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga |
| Blagomir puščavnik (1853): | JE DOBER SOKOL. Zjutraj prav zgodaj cvilijo psi po dvorišču, hlapconi šundrajo tako, da se Milko prebudi. Urno skoči, se napravi |
| Blagomir puščavnik (1853): | pol, ko enkrat vitez prav pozno v noč s svojimi hlapconi iz ropa nazaj pridirja, in ko ga pri vratih pozdravi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak rezhe k' njim: En ſovrashni zhlovèk je tó ſturil. Hlapzi ſo pak djali k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo |
| Genovefa (1841): | ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa |
| Sacrum promptuarium (1695): | in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojiga Goſpuda. Zheſs veliku zhaſſa pak je perſhov Goſpud tehiſtih hlapzov, inu je s'nymi rajtingo dellov. Inu ke je ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ſliſhal pęjtje, inu pleſsajne: Inu on je eniga tih hlapzov poklizal, inu je popraſhal, kaj bi letó bilú, on pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krajlęſtvu, katęru nedolshno kry prely tiyſhe, katęru zęle dèrhali rabelſkih hlapzov, inu berizhov po nedolshne, po pravizhne, dobrotlive inu ſvęte moshę |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr njegóv mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku |
| Biblia (1584): | Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge pomoči, kakor de se konjedércu da. Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naji pot iz griča dol v pervi kraj domorodne pelja. Hlapec, ki sva ga za tisti dan najela, konje na vso |
| Tine in Jerica (1852): | poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne poznaš, kaj pa se nek v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to |
| Valenštajn (1866): | častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec Bom Fridolančev, kadar všeč mu bode Oklicati, da je sam |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsak, naj že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in |
| Biblia (1584): | Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali |
| Biblia (1584): | govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne hlapèz zhes ſvojga Goſpodarja. 25. Jógru je sadoſti, de je kakòr |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov Goſpud k'njemu rekuv: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz , dokler ſi ti ti zhes tu majhenu sveſt bil, ozhem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tiga zhloveka pridti. Kedu męnesh je en ſveſt, inu pametni hlapz, katiriga je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov Goſpud k' njemu djav: Aj ti brumni, inu ſveſti hlapz, dokler ſi ti zhes tu majhenu ſveſt bil, ozhem jeſt |
| Fizika (1869): | prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s |
| Botanika (1875): | dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri |
| Fizika (1869): | in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé v čast |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli hlaponi po njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je imel vse kervave, ki si jih je bil na hlaponi obtolkel. Ko je ob 12. uri po noči nazaj domú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih je sa kurjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poln jerbas kruha. Vsak, kar vas je, naj vzame en hlebček, in tako smete vsak dan priti, dokler nam ljubi Bog |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zmiraj stala na strani, gre zdaj počasi bližej, vzame najmanjši hlebček, ki je še ostal v jerbasu, poljubi hvaležno dobrotniku rokó |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tergajo za kruh, ker vsaki hoče imeti najlepši in največi hlebček. Naposled leté domú in se dobrotniku prav nič ne zahvalijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi na sherjavzo, męſhaj dokler sazhne vrętî. Potle deni pezhene hlębzhike v' ſklędo, jih poli s' mlęzhno shupo, inu potręſi s' |
| Kuharske Bukve (1799): | jih po verhi s' bęlakam, potręſi s' zukram, inu pezi hlębzhike pozhaſi na ſrędni sherjavzi. 86. Sladke ſkorie nudelni. Męſhaj v' |
| Kuharske Bukve (1799): | ręshi ga s' glasham, ali s' obodzam sa krofe, naredi hlębzhike, puſti jih na toplim gor itì. Potle vli en perſt |
| Kuharske Bukve (1799): | ſladko, al v' ozukrano vino, męſhaj, de ſe ralpuſtę senofovi hlębzheki; tako je dober sa pomákanje. 296. Kiſlo sele prav kuhati |
| Kuharske Bukve (1799): | Krogloverh, ali Kugelgupf. 83. Dobri krofi. 84. Rajshov ſhmarn. 85. Hlębzheki voloveh drosha. 86. Sladke ſkorie nudelni. 87. Droshni nudelni. 88. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete |
| Genovefa (1841): | otrózhja naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s |
| Zlata Vas (1848): | je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj |
| Tine in Jerica (1852): | voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero |
| Zlata Vas (1848): | če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje |
| Zlata Vas (1850): | dajalo, so imeli izvoljeni trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po pol léta na to paziti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se ne bo potrebovalo toliko stelje. Ali škoda! da naši hlevi so večidel grozno nemarno napravljeni. V slabo napravljenih gnojniših je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koze, mora prostoren in zračen biti; majheni, temni, nizki in hlevi so kozam nezdravi. Pozimi mora hlev gorak biti, ker koze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spušati v vodo, da po nji okoli plavajo. 7. Njih hlevi (pesnice) se morajo velikokrat očistiti in s frišno slamo nastiljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta, od leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na paſho goniti ſméli, temuzh domá jo bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa ni presoparčen, ga je treba večkrat izkidati. Nad kozjim hlevom ne sme kurnjak biti, zakaj kokoši imajo navadno veliko uši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Vidom nad Vipavo in Razdrtem) pogoreli 2 hiši z enim hlevom vred. Sreča to, da je bilo tiho; še danes se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blatu ſkoraj obtizhal. Od gnojnih kupov ali od ſhtal in hlevov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí, de ſe lushe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in to en zhaſ s gnojnizo polivajo , dokler de is hlevov sopet eno klado gnoja naneſejo. — Tudi shivino imajo na Nemſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in vedno poganjajo, — mi odgovori. Poleg tega per pitanju, v hlevi oſtane veliko dobre gnojnine, nar boljſhi kmetijſki pomozhik, kteriga pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga pa ne morem toliko, de bi shivina smiraj v hlevi ſtala. ” Şe motiſh ! Delo, ki ſe naplezhvo in na paſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imamo njiv doſti, ſhe teh nemoremo pognojiti; shivina v hlevi ne bo tako sdrava, kakor na paſhi, tudi ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ker s ſlabim gnojem ſlabo gnojiſh. Poglej tiſtiga, kteri v hlevi manj shivine redi, kakor ti: kako on dobre njive gnoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina pozimi brez dela v hlevu stojí; — drugič: živini pozimi kaj dobro tekne, če se ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | korit dajati, nej stojí škàf z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme |
| Stelja in gnoj (1875): | mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si |
| Robinson mlajši (1849): | toliko moči ino urnosti dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako moko. Zhe ſo tedaj per gnojenju njiv, 30 deli hlevniga gnojá eni mu délu is preſhe enaki, ravno sató potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grediz tudi dve ali tri déla preſh, nameſti 30 delov hlevniga gnojá, potem, kakor mu zhervi manj ali vezh ſhkode napravljajo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od kraja se je kazal, kakor de bi ne |
| Divica Orleanska (1848): | jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prejšnji merzli pogled. V ustni se vgrizne in reče s hlinjeno vnemarnostjo: „To je res zeló tolažljivo za tiste, ki so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po ptujem zavit in govorjenje kakor obnašanje njegovo prenapeto, sladko, hlinjeno. Ni še bil dolgo v Rimu in že so ga |
| Gozdovnik (1898): | kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in |
| Fabule ino pesmi (1836): | shêla S’ njim sazhne en nevaren shód. O sapelávne, shele hod, Po kel’ko vajnkih toti pela! — »»Pa, zhi bi vil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po taiſti peshpoti hoditi, po katiri se v' peklenske breſn hode. Kjer leta lubeſn gospodare, tamkej meſſu, ta tyran te tugente |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se goriderſhalla. 2. Katirè molle, ta is Bogam govory, inu hode is njim perjaſnu okroh. Katire pak premishluje, s'tem Buh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblezhen pred njim une, katire v'shkarlatu oblezhen pred njim hode bres gnade. Daj ahtengo moj Syn! ter gledej uſſellej skerbnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vręjdèn. 38. Inu Katęri ne vsame ſvój krish, inu ne hódi sa mano, tá ny mene vręjdèn. 39. Katęri ſvoje shivlenje |
| Divica Orleanska (1848): | ženska kriti mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je |
| Pripovedke za mladino (1887): | bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da |
| Gozdovnik (1898): | bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova |
| Gozdovnik (1898): | uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na |
| Zoologija (1875): | valje iščejo sami in jedó vse, kar se dá užiti; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlji ali v |
| Zoologija (1875): | jih goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel |
| Biblia (1584): | supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sim bil v mescu , in de sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je s grofinjo hodil. |
| Gozdovnik (1898): | snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se |
| Gozdovnik (1898): | da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v počasnejšem koraku, ker jih je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn Boshji, debi on ta zhloveshki |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je pa v'ta vert Judesh, debi Synu Boshjiga isdau. Hodiu je v'ta vert naſh Isvelizher, debi nas per shiuleinu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naram sviete is svojo parshono bonov noi mad Apoſtelni ukrog hodov: noi ishniemi se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo: inv kader bo te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe |
| Genovefa (1841): | lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla |
| Genovefa (1841): | v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo |
| Genovefa (1841): | roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se večkrat sliši : Ta in uni sta v šolo hodila, pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi jih je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč |
| Zeleni listi (1896): | Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | klenene. 9. Noge so v’navarne kraje * v’pregreshne perloſhnoſte * hodile, ’nu odpell’valle * druge od te brumnoſte. * Sodba bo, de |
| Življenja srečen pot (1837): | Jeronim ſtoril. Kedar ſo mu nekdajne dobre volje na miſel hodile, je premiſhloval ſhtiri poſledne rezhí, poſebno ſtraſhno ſodbo boshjo, kakor |
| Slate jabelka (1844): | Bogu prijetin bil, ſo povſod teshave in sopernoſti sa njim hodile; ſako de vzhaſi, kadar njega v’ kakim kraji ni bilo |
| Slate jabelka (1844): | ſvetiga Pavla na sid sapiſati, kjer ſo nune smiram mem hodile. Ljubesin je poterpeshljiva, je dobrotljiva; ljubesin ni nevoſhljiva, ne ravná |
| Biblia (1584): | ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je |
| Biblia (1584): | vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili, in de je ta, perva stopnja k njih sreči bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam krivica godí? Ali |
| Oče naš (1854): | viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam |
| Fizika (1869): | tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva |
| Gozdovnik (1898): | V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še zdej stojí in kamor je ljudstvo na božjo pot hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj |
| Robinson mlajši (1849): | sebe ima! Od sih dob mu ni več na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je |
| Zlata Vas (1850): | ljudém odgovárjal. Ker jih je pa vedno več k njemu hodilo in so ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko bolje kup hodilo, ker je vožnja draga in zavolj izdelovanja železnice po Krasu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slabe gospodarje. Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | storim le to, kar on hoče, jaz sem njegova dekla. Hodim po vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj |
| Deborah (1883): | same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de |
| Genovefa (1841): | ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na |
| Gozdovnik (1898): | zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim |
| Fabule ino pesmi (1836): | mladi! enkrat zhédni bod’te, Naprej no ne ſkos navsrit hod’te. « Ti mladi rekli ſo na tó: »»Pokorſhino mi dushni |
| Fabule ino pesmi (1836): | lubi ozha, véte kaj? Da bogali vaſ bomo raj’, Tak hod’te vi naprej pred nami, Mi gviſhno bomo ſhli sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh kaj |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tvoi Kriſh na Ramo diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti, Smaſni biti vſelei, No vſem dobru sheleti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | To je k'myrnimu shivlenju pôt. Goſpod! to pôt mé hódit' vuzh'. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | To je k' mirnimu shivlenju pôt: Goſpod! to pôt me hodit' vuzh'. |
| Biblia (1584): | Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in nar |
| Divica Orleanska (1848): | na mestu vi ste zmirej, Za najti vas nam je hoditi v dobrim. |
| Stric Tomaž (1853): | v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z živino na somnjih delajo, poskusit |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel |
| Čas je zlato (1864): | bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili v šolo hoditi. « |
| Ferdinand (1884): | prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu |
| Zlatorog (1886): | Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod |
| Genovefa (1841): | ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe |
| Genovefa (1841): | od lakote in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nič ne dé. Ravno sim večerjo perpravil, in kakor vidite: hoje, smreke in drugo lesovje so moja družba. Pojte! usedite se |
| Genovefa (1841): | na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta, sa hvoje ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne môgla glédati |
| Genovefa (1841): | ſnégam pobeljena, sdaj je pa tako lépo selêna, de ſo hvoje mémo nje le zherne. In germovje in drevéſa, ki ſo |
| Genovefa (1841): | tudi is votlíne ha ſterme ſkale in zherne ſhe ſnéshene hvoje poglédal, ſo ſe mu vnovizh ſolsé vlile. „O Genoveſa! ” je |
| Genovefa (1841): | divja in ſtraſhna poglédati, nikjér nizh ko gôle ſkale, zherne hvóje, ternje in brinje. Jutrajni srák je bil ſilno mersel in |
| Genovefa (1841): | njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on |
| Genovefa (1841): | votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla |
| Genovefa (1841): | nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al |
| Fizika (1869): | je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za korún (krompir) ; skorej ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 40,000 gold. brošča potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga dobívam. Ne vém ravno, koliko vse fabrike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | der vorgetragenen Lehren belebt. — Dieß ſey genug zur Rechtferigung der homiletiſchen Form obgedachter Kanzelvorträge. Damit in dem ganzen Vortrage die nothwendige |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | heiligen Frucht zu bringen. In dieſer Form Können die gedachten homiletiſchen Predigten nicht nur als Frühlehren gebraucht, ſondern auch als Spätpredigten |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | des Predigers ſowohl als der Zuhörer geholfen werde, ſind die homiletiſchen Predigten nach folgendem Plane bearbeitet: Obenan iſt, nach Angabe des |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | des betreffenden Sonnund Feyertages die Hauptlehre (das Thema) der nachſtehenden homiletiſchen Predigt angegeben, welche zu begründen der ganze Vortrag abzielet. Darauf |
| Biblia (1584): | bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi bila takova ſilna della v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cvetličar krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto in pazh po pravizi ſe tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | travnikov, njiv, ſenoshet, lasov, nogradov ſe je naredilo is poprejſhnjih hoſt, in takó ſe leſóvi le manjſhajo. Drugi vsroki, de leſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravijo; vezh isda drugo, sato , ker ſe tudi rasſekana drobna hoſta vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſe vſako léto povſod vſe ne pograbilo, de ſe hoſta tako pognojí, in mladesh nekoliko poraſte. — Shivina naj bi ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | urna shivalza je sa Ivanza kaj poſebniga bila. V' Seleniſhkih hoſtah nje ſhe ni vezh ko enkrat alj dvakrat vidil. Nekoljko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v nizh dene. — Tudi to je napzhno, de ſe po hoſtah prevezh liſtje v naſtiIjo grabi, mladino slo poruje , in ſtarejſhimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v |
| Robinson mlajši (1849): | zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od vsih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak je bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem prebival. Bog posná tudi paſtirzhika ſhe tako ubosiga v' hóſti; ljubi ga, zhe je nedolshen. Ino ravno ták je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pot vgreſhi. Zel vezher, ino do pol nozhi ſe po hoſti klati, dokler sadnizh od ſtrahu ino hoje veſ truden pod |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhteno shivel. V tem najde nékiga dné, de v' blishni hoſti veliko panjovja (ſhiorov alj porobov) verhov in korenin poſékaniga némſhkiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vjel, kakor ſi abotno sheljel. Ravno kakor pot po nevarni hoſti je tudi naſha hoja ſkos to shivlenje. Tudi v' tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | memo na ſtrel, ino s' njimi marnvajo, koljkokrat ſe v' hoſti ſrézhata. Tudi na dom pridejo vezhkrat, kako lepo pipo alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | domu na pot podá. Kedar pa nekoljko pol ure po hoſti gre, na neki ledini, kjér je nekaj ſtarih hraſtov ſtalo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat, zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino |
| Zeleni listi (1896): | ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so |
| Genovefa (1841): | ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me vidiš |
| Gozdovnik (1898): | jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' |
| Divica Orleanska (1848): | Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Divica Orleanska (1848): | tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi |
| Blagomir puščavnik (1853): | seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene naj vpraša, Jaz mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih |
| Divica Orleanska (1848): | bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In vendar |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli |
| Fizika (1869): | hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko |
| Fizika (1869): | manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče |
| Ferdinand (1884): | pa vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni |
| Biblia (1584): | krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj leben ohraniti, ta ga bo sgubil. Kateri pak ſvoj |
| Sacrum promptuarium (1695): | reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | napręj jiti, de nam takú vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' njemu na Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj lahko od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer nobena ſvetniza, vender mu pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na |
| Fabule ino pesmi (1836): | kuhne dobím. Zhi luſht mam do ſhpishe, naj bo kaka hté, Le v’ kuhno polúkam, Na dvéri poklukam: Tak ’s kuhne |
| Fabule ino pesmi (1836): | k’ ſoldatom vset? Omedlí, zhé shupe met, Naj bo kak hté kiſla. Sdaj kak rihtar viſokóſt Vel’ko kashe, no dushnoſt |
| Fabule ino pesmi (1836): | mam domá vſigdar. Jas mam doma vezh déla, Kak keri hté teshak, Ker k’ njemi ſe ne ſhtéla? Ah, gviſhno ſem |
| Ta male katechismus (1768): | le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami pobral: (mo ozhe dati enu piſmu. ) Baron. Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila? Denarja manjka? Trume čêjo iti? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati |
| Zlata Vas (1848): | točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo pripraviti. Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce |
| Tine in Jerica (1852): | moji lastni otroci bili. Tine. Naj tedaj ljudje govorijo, kar hočejo. |
| Oče naš (1854): | tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem ali drugam prodati, da ga kerstijo s kakošnim štajarskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri |
| Oče naš (1885): | tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene |
| Gozdovnik (1898): | Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož |
| Biblia (1584): | Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu je djal |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal, kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | viſoke, ki ſe na rahel zholnizh podirajo, ino ga mahoma hozhjo saliti. Jesuſ pa, od téshkiga dela truden, v' sadnim kermi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ki naſ peljá ſkos ſerdite valove pregreſhnih ſkuſhnjáv, kateri naſ hozhjo sakriti. — Koljkorkrat mi v' greh pademo, toljkokrat zholnizh isvelizhanja ſvojiga |
| Življenja srečen pot (1837): | je sa ſvoje morivze molil. Ljudém ſe nedolshen apoſtel vſmili, hozhjo ga poſilim isſneti; Andrej je pa le proſil: „Goſpód! ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugem lubeſne nimajo, nimajo tudi nobene serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is uſſiga tega je mene Goſpud reſhuv. Inu uſſi, katiri othe brumnu ſhiveti v' Chriſtuſu JEsuſu bodo pregajnanje terpelli. Evangelium S. |
| Ta male katechismus (1768): | Dalej S. Kerst morejo uſſi s' potrebe prejeti, zhe se otshejo ta perrojene greh doliisprati. S. Reshnu Telú se samem temistem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se njeh je 700. Bratov, inu Seſtr posebnu skupſaſtopilu, de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s' kurjim inu s'razhjim jaizam naſadi, de bodo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | najden. Matizh. Sgublén, Goſpod shlahtni , inu vkraden ſim bil, zhe ozhejo vędit. Baron. Sgublén , inu vkraden ? Matizh. Ne drugazhi , vaſha Gnada |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Kir gnadliva Goſpá ozhejo , Nęshka ozhe, inu oní tudi ozhejo , tok ja morem obſtati; al kè bi jeſt na njih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ti tedej obſtaneſh, de ſi piſmu — Matizh. Kir gnadliva Goſpá ozhejo , Nęshka ozhe, inu oní tudi ozhejo , tok ja morem obſtati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę po ſvęti kruha iſkali. Tukej ſunej ſe jokajo. Zhe ozhejo , vaſha Gnada, jih puſlim noter priti. Baron. Ni tręba, Pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Glash. Tjiſta je vshę ręſs, — Jak. Sakaj tedej ozhejo odlaſhati ? Glash. Nesamerite ozhka; meni ſe sdy, de ſmo ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdej manka! Matizh.' Nizh naj ne ſkerbę , Goſpod shlahtni. Zhe ozhejo vędit, kaj to pomęni, jim bom jeſt ras--lozhil. Shushek. Matizhek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdej jeſt ſhe le saſtopim, ſakaj mene toku vſoku povſdignit ozhejo. Jeſt bi njim ſlushil , oní pak moji shęni; jeſt bi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volunt divites fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu v'sadergo tiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | multa inutilia, & nociva, qu mergunt homines in interitum, & perditionem. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha |
| Divica Orleanska (1848): | pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka |
| Divica Orleanska (1848): | Ko pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan |
| Zlata Vas (1850): | Jes pak sim rekla: de sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri tem, brez de |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | morem zapustiti. Nič ne maram za svoje življenje. S tebój čèm umreti“. |
| Blagomir puščavnik (1853): | in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo pelje na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija |
| Zlata Vas (1848): | ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga |
| Zlata Vas (1848): | do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar |
| Blagomir puščavnik (1853): | možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vredin nisim bil! — O Jezus! Tebe molim. O Jezus! Tebe hočem hvaliti celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime |
| Valenštajn (1866): | Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ktero sem se jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom |
| Gozdovnik (1898): | ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor |
| Biblia (1584): | ſe dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne |
| Biblia (1584): | mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh |
| Biblia (1584): | moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval |
| Biblia (1584): | Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti |
| Biblia (1584): | obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite |
| Biblia (1584): | KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty |
| Biblia (1584): | Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Aku bi vy pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu |
| Biblia (1584): | kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ſgoditi, kar vęsh, de jeſt otshem imeti temmh le samu tu vordnej ti is mano, kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Al tudi meni nabosh ti mogl dapaſti, dokler jeſt otshem imeti, de se is useh mojeh sluſhabnekov poniſhnoſt svejty. Nigdar |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Zhe tebi v' roke podam, tok is rok spuſtish, kaj otshem tebi is rok uſęti, tok napuſtish, kaj otshe tu ſena |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Gospud! prave on: ob kratkem, inu is eno besedo vam otshem use povedati. Tu je ena ohzet. Ovn je ſtarashina: Medvedka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da on menei resodi use uspanje te moje shale kar ozham vedeti N. inu N. to Vidiozho resnizo inu tu skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta duha tegniela kateri je utvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te Duh barov kai je tvoja pegeringa takit rezi? Jas ozham boshjo gnado noi periasnoſt noi usmilenje inu stravje noi anu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi mena N. N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena krei noi meſto pokashate noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viesh: noi resodi mena to resnizo klor kar jas N. Ozham noi karsim jas urieden kna Frahtei mena dabi mou jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi noter umojo Dusho inu serze noi ushien sliti karjas ozham. Ousiga magozhni Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njeh zhaſt, inu je k'njemu djav: letu uſſe ozhem jeſt tebi dati, zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhe tedej, kader je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka |
| Genovefa (1841): | ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje |
| Genovefa (1841): | jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel |
| Genovefa (1841): | ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave |
| Genovefa (1841): | bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim |
| Genovefa (1841): | Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe |
| Genovefa (1841): | lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je |
| Sveti večer (1866): | stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline, ki so živele v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi. 39. On pak je odgovóril |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takih zerkvah poda, in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | hozhem na vezher shivlenja plazhati. “ Ob kateri uri ſe pa hozhmo v' njegov vinograd dobrih dél ino pravizhniga shivlenja podati? Oj |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njimi po ravno tém poti mormo per malim sazhéti, ako hozhmo k' velkimu priti. „Kakor vſi barantavzi le is maliga dobizhka |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtrahu nezh hudiga na ſturijo. Saturei o mi naſpámetni! katiri ozhmo sa modre ſposnani biti, inu Boshjiga ſtrahu nímamo. Syn Boshji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ti taku nahvaleshniga teptaina vredna? Lubesnive duſhe! ali ſe ozhmo tudi mi b'takſhnimi sdrushit, inu s'nymi dershati, debi Chriſtuſu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu odreſheine terpeu, inu preſtau, skus Boshio mozh prevarvan. Tukei ozhmo mi obſtati, inu ſi od Chriſtuſoviga s' ſmertjo rineina en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volo, ſed quod tu. Abba lubi ozhe, nikar koker mi ozhmo, ampak koker ti ozheſh. Sakai poprei bo posabila ena mati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamustu sadu tvoje hvale, inu zhaſty perneſla. Per leti oblubi ozhmo na naſhe kolene doli pokIeknit, Chriſtuſa sa negov zartano kry |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v'te roke tih ſourashniku h'krisheinu isdali? kai ozhmo tajiti? kai ſe ozhmo sgovarjat? Mi, mi ſmo doushni na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kom dershimo? ali s'Chriſtuſam, ali s'tim ſveitam? aku ozhmo Chriſtuſa sa naſhiga krala imeti, mormo tiſtu, kar je on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa sadobiti, de bomo vſelei to Boshjo beſvedo prou poſluſhali, ozhmo pred Chriſtuſa doli pokleknit, inu proſiti: Affectus. O JESUS! ti |
| Divica Orleanska (1848): | življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako |
| Tine in Jerica (1852): | reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so |
| Maria Stuart (1861): | in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to sam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli |
| Biblia (1584): | O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovèk je tó ſturil. Hlapzi ſo pak djali k' njemu: Hózheſh tèdaj, de my gremo, inu jó vkup poberémo. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti le vonder tuiſtu uſſellej premojſtriti, aku se njega le otsheh prov is gnado Boſhjo inu is resnizo lotiti, dokler se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa vezhnoſt. Otsheh taiſte ſadobiti, toku oſtane v' duhu tega uwoshtva, inu Hodi |
| Ta male katechismus (1768): | na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jvtram bodi ti mene an gnadliv rihtar. Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras usa straha noi shkode |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvezh boshja o Gospved Jesvs Kriſtvs Skves tvoje nasrazheno terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem hvdiem ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 37. KAPITL. Al ozhash na ano drugo visho kei dobiti Usemi ano kuro inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti is- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin Bveg † S. Dvh Amen. TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hon † Ampleaon † o Hna grom † tetragamaton † TA 46. KAPITL. Al ozhash vedeti skrivne rezhi uspanie al pridiozhe, rezhi bel shaze alpa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Kaj je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada |
| Kuharske Bukve (1799): | perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati |
| Revček Andrejček (1891): | on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil |
| Oče naš (1854): | Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari |
| Sveti večer (1866): | veliko gospodo in pri otrocih niso za rabo. Stavim, kar hočete, da moji otroci ne bi menjali svojih jaslic za slavno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati |
| Revček Andrejček (1891): | Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen. Kaj ? — V časti so mi lasje osiveli — radi |
| Tiun - Lin (1891): | prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló osorno. |
| Zeleni listi (1896): | »No«, vpraša naposled Marina, »koliko pa hočete imeti za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila |
| Gozdovnik (1898): | ali hudič ali pa angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga li videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores |
| Gozdovnik (1898): | sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič |
| Biblia (1584): | Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene aku hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar taku dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Genovefa (1841): | v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe in vaſhe uſtnize ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſrezhni kup teh Judeshovih beſed: Quid vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? lete hudobne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v'katiriga bi te Judeshove beſſede: vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? na sapelale. Nazhiſtoſt, preſhiſhtvu, vbijeine, vſtreleine, prebodeine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tradam. At illi conſtituerunt ei triginta argenteos. Matth. 26. Kai ozhte vy meni dati, inu jes ga ozhem vam isdati? Ony |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reku: Quid vultis mihi dare? & ego eum vobis tradam. Kai ozhte vi meni dati? inu jes ga ozhem vam isdati. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi |
| Zlata Vas (1848): | tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in |
| Zlata Vas (1848): | objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata. “ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nikakor ne zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit |
| Genovefa (1841): | naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh |
| Sacrum promptuarium (1695): | danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil |
| Genovefa (1841): | jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in |
| Robinson mlajši (1849): | je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali. Ostánek je hotel eti hvaléžni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | podobi ptujca z dvema angeljema k Abrahamu prišel, ino je hotel, de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil |
| Oče naš (1885): | so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne |
| Gozdovnik (1898): | dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor |
| Biblia (1584): | Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu ona, ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase |
| Lohengrin (1898): | smel, Ni tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe pa vunder ni tega terpleina odpovedou, inu nas sapuſtiti oteu, kir je sdaizi sa tim reku: Verumtamen non ſicut ego |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet nozhjo. Govori pa nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote preſhteti, katire je s' pounimi rokami Chriſtus tebi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on reku Non quod ego volo. Nikar koker bi jes oteu, temuzh koker ti, inu taku je vſo skerb zhes ſebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per obeni rezhy, v' katirih je toshen biu, ni odgovoriti oteu, Interrogabat eum Pilatus: tu es Rex Judorum? at ille |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to gnado, inu pomozh tih viſokih, inu mogozhnih, ali Bog oteu, de bi le en pou takſhne-skerby imeli sa pogmiraine Boshje |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu terpeti, Kir jemlesh te grehe prozh, Dei nam ti tvoi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | K'du more prau sposnati Ta zhudesh , de je reſs Oteu zhlovek postati JESUS, no prit' s'Nebeſs ? Zhudesh je tud' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Syn ! maſh tvojo oblast , Kir si se s'Nebeſs podati Oteu , no zhlovek postati. 4. Boshji Syn! ti Boshiu Jagne ! K' |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi ſvoj kriſh , inu hodi sa mano. Sakaj katiri bo othuv ſvojo duſho ohraniti , ta bo njo sgubuv. Katiri bo pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nje mosh pak , satu ke je pravizhen bil, inu ni othuv njo resglalſiti, je misluv njo ſkrivaj popuſtiti. Tu pak , kader |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal, ter ni othuv ne ozhy pruti nebeſſam go- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | klizov. Ony ſo pak megnili njegovimu Ozhetu , koku bi on othuv puſtiti njega imęnuvati. Inu on ſi je ukasov eno tabelzo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſem jeſt othuv ſkupſpraviti tvoje otroke, koker ena kokla ſkupſpravla ſvoje piſheta pod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou vedeti pa ti morash sam Iashati belpa boda te Duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | P. P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha serze tah viernah resveseliti noi poduzhiti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash um vade novu nedelo vazhar alpa |
| Genovefa (1841): | tam ſedi, kakor ubógi gréſhnik pri ſvôjim poſlédnjim obédu. Ne tel bi v njegovi koshi tizhati, in plazhila, ki ga bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ana rinzhza kader bosh to rinzhzo natkvou bosh vushousi karbosh tou use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kateri bosh vse skrite shaze vidou inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karbosh tou use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta trezhije je an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nas na alshzhei gori ven spuetov: davi skues tu tou ti menei ushlishati: inu to mojo molitvo nau prad tvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe oh mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze |
| Robinson mlajši (1849): | bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s |
| Robinson mlajši (1849): | imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se |
| Ferdinand (1884): | ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije |
| Oče naš (1885): | drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj |
| Gozdovnik (1898): | od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši |
| Genovefa (1841): | ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek |
| Genovefa (1841): | angelj v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | milo gleda. Na to pa jo rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo biti”? Mina pa vsa |
| Zlata Vas (1850): | zbral, kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi se njega ne branila, ko bi oče |
| Tine in Jerica (1852): | eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. « |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako lepih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj |
| Gozdovnik (1898): | da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tega Gospueda Jesusa Kriſtusa: tvoiga lubiga shenema: o dabi ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh |
| Mlinar in njegova hči (1867): | več ne gibale, de bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ſpet od ſmerti vſtal. “ Tode te beſede jim niſo hotle v' glavo, bile ſo jim sdaj ſhe temne. Tukaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: vés narod je |
| Biblia (1584): | hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu |
| Biblia (1584): | mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi. Inu on je odguvoril |
| Biblia (1584): | njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal k'njemu: Pole, tvoja |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada, inu guantani hodit |
| Astronomija (1869): | misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi |
| Ferdinand (1884): | želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja |
| Oče naš (1885): | varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč v Vandeji novo boljšo iskati |
| Tiun - Lin (1891): | je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar |
| Divica Orleanska (1848): | prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli |
| Stric Tomaž (1853): | je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil |
| Roza Jelodvorska (1855): | so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden |
| Čas je zlato (1864): | jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči |
| Oče naš (1885): | ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička |
| Zoologija (1875): | In vendar ukupnost škodo trpela, ko bi te male živalce hteli izbrisati iz prirode. Potrebne so za uzdržavanje viših živali, in |
| Gozdovnik (1898): | belega dirjalca travane? « »Bog, tega moram imeti. Če ga bodo hteli vzeti, morate jih vi vse postreljati, Master Wilson. « »Tega ne |
| Ta male katechismus (1768): | ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite |
| Kuharske Bukve (1799): | oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni |
| Ferdinand (1884): | soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toliko kočij in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel |
| Tine in Jerica (1852): | zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 666.000 gold. akcij podpisalo. Ker pa je še več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti nam gnado sadobiti, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru je na krishu Sbriſalu grehe vſe, Je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | enu malu letu vſe dopovedati. Natu ję do dete vediti otlu, aku je blu vſe toku vſelej na svetu. Mati pak |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsaj meniti, da smo si ga v svesti. Tako moremo hoteti tudi nekaj nemogočega, toda le, dokler menimo, da bi bilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogoče doseči. Pridržek dosežnosti želevanega predmeta je najodličnejši znak hotenja. Hoteti se torej pravi, želeti si nekega vspeha, a zraven si |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín |
| Valenštajn (1866): | tega Nej treba. Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen |
| Sacrum promptuarium (1695): | nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na |
| Sacrum promptuarium (1695): | sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia |
| Genovefa (1841): | In oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do |
| Stric Tomaž (1853): | jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vse ima u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le kdor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jemlje vsak kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul |
| Čas je zlato (1864): | Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati. “ Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo |
| Ta male katechismus (1768): | inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega |
| Ta male katechismus (1768): | ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo, katere ſa ſvojga Shenina ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je |
| Zlata Vas (1850): | nam veliko pomagati in veliko škodovati more; in moj oče nečejo druziga zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim |
| Genovefa (1841): | Bogú ſhe ne sahvali sa té dobrote in ſhe miſliti nêzhejo na-nj; ſovrashijo, ſtiſkajo in peklijo ſe med ſebój, kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa shlizo jedi ne da, krizhijo, ali pa vezh jeſti nezhejo. Mamike in tetike tudi nimajo sadoſti poterpeshIjivoſti, na ſtaroſt ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod , ko ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu |
| Divica Orleanska (1848): | ( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji |
| Divica Orleanska (1848): | Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí |
| Zlata Vas (1850): | se imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je |
| Valenštajn (1866): | Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar |
| Valenštajn (1866): | Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ga je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé |
| Biblia (1584): | pèr meni oſtali, inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne. Nęshka. Tudi to |
| Genovefa (1841): | vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter |
| Genovefa (1841): | ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj |
| Genovefa (1841): | ravno sdaj ne morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Nikoli nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèr meni oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi |
| Viljem Tell (1862): | bili Očetje naši so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu nečemo! (Kakor zgorej. ) Izročamo se višnjemu Bogú, Človeške sile ne bojimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | To se vpraša” str. 36. Po načelu: „Castis omnia casta” — nečemo dolžiti, da je mati tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva, je vunder res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar vse skupej ne storí veliko stroškov. S tem pa nočemo rečí, de bi po tem navadniga gasilniga orodja in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | ako nočemo zaostajati za našimi brati Cehi in Horvati; ako nočemo našemu zarodu samo naš prah zapustiti, ki ga bo teptal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | naše deca to, kar smo bili mi — jadni heloti; ako nočemo, da naš narod do vekomaj suži! Ako vsega tega nočemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nočemo, da naš narod do vekomaj suži! Ako vsega tega nočemo in še več drugih nesreč ne, moramo se živeje gibati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | To mora biti sadanji čas naša uloga, naša naloga, ako nočemo zaostajati za našimi brati Cehi in Horvati; ako nočemo našemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tega ali unega Sokolovca z mogočnim povdarkom doní na ušesa. — Nočemo omeniti umazane sebičnosti sedaj brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | našim trditvam nasproti, „narodni učitelj iz Kranjskega” zagovarjal? Da se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni „učitelj iz Kranjskega (?)” verjeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | čuvati nad tem, da se postava povsod strogo izpolnuje. Ker nočemo reči, da je župan Kecelj te nepravilnosti nalašč dopustil, moramo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pomuzhi bi obena ſtvar shiveti, inu obſtati na mogla, inu nozhmo moliti mi, koker debi negove pomuzhi napotrebuali. S' tiga pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vunder tiga ſturiti nozhmu! Namrezh moli ta vezhna ſvetuſt, inu nozhmo moliti mi, katiri ſmo ta nar vezhi hudoba; moli tiſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah pousdignit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | moli ta vſigamogozhni, katirimu je Nebu, inu semla pokorna, inu nozhmo moliti mi, katiri bres Boshje vole, pomuzhi, inu gnade nizheſer |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo vezh taku shiveti, ampak ozhmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo vezh taku shiveti, ampak ozhmo zhes naſhe duſhe eno vezhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boshji imenuvati, kyr naſho volo s' Boshjo na sglihamo? kyr nozhmo, kar Bog ozhe? aku pa Boshji otrozi niſmo, koku ſmemo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Tu es ipſe Rex meus, & Deus meus. Tem pa mi nozhmo ſlushit, temuzh tebi. Ti ſam ſi naſh Kral, naſh Bog |
| Valenštajn (1866): | Poddesetnik. Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja, nečeš nas Pošvediti? Glej, to je vse, kar mi |
| Valenštajn (1866): | ne moreš, Ne moreš obotavljati se dalje I čakati, ak nečeš se razpreti S cesarjem trdovratno. Skleni urno, Al hočeš ga |
| Valenštajn (1866): | grob mater paha! Vojvodica. Kaj, Tekla, svojeglavnost? Ali želij Spolniti nečeš dobremu očetu? Grofinja. Tu imaš citre. Tekla. O moj Bog |
| Valenštajn (1866): | Tedaj na videz s Švedom le držiš? Izdati nečeš carja, nečeš nas Pošvediti? Glej, to je vse, kar mi Zahtevamo, naj |
| Valenštajn (1866): | naj zmanjša vojska se, Naj polki Špancem se pridružijo, Če nečeš, da iz rok za vedno ti Oblasti ne vzemó, pomisli |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš da grešim na božjo zapoved; ločiti se morava tedaj, ter |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kaj ti pomaga vse tvoje premoženje, ako svoje edine hčere nečeš osrečiti? Gledi, tvoja rajnica je tudi lepo premoženje — Črnot. Da |
| Revček Andrejček (1891): | na leden pot sem res pozabil. (Franici. ) Zakaj pa mi nečeš sporočiti, če te Pavel na kaj domisli? A? Franica (odločno |
| Revček Andrejček (1891): | se mudi. Pavel (vrže ga ob tla). Pa leži — če nečeš stojé odgovarjati — tukaj mi leži, kakor pes, né — kakor strta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi |
| Zlata Vas (1850): | nji stopi, ter reče: »Lizika, ti si rekla de se nočeš nikoli omožiti? Tudi jez hočem svoje dni brez žene ostati |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj imajo ſapovde lubeſne svojega bliſhnega ſen ſapopadek? Leta: Kar notshesh, de be se te, bi ſgodilu, tu tudi nobenemu drugemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter imej strah boſhje uſſellej v'tvojemu serzu, aku se notshesh is gnusobo te nazhiſtoſte nazhedne sturiti. Ti narbulshe tovarſhi te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prejmesh, naodlashej tedej, ſdajzi per njemu poniſhnu se ſahvalliti, zhe notshesh, de be on tebi studenz teh gnad ſamashil, inu od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh serkla Boſhjega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi |
| Valenštajn (1866): | Makdonald. Kaj pa temu hočeš? Butlar. Če vidva nečeta, dobodem dosti — Deverú. Ne, ako mora pasti, midva tako Lehkó |
| Gozdovnik (1898): | v gorečo grmado v taborišču Apačev. Smatrajoča se prijateljema Apačev, nečeta se priplaziti, ampak naravnost jašeta proti taboru. Krik straže se |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir |
| Najdenček (1860): | „Tako je, sosed,” je začel eden gostov; „če mi nečete verjeti, berite sami, tu imate Augspurške novice. ” — Sosed je bral |
| Gozdovnik (1898): | dobodem priložnost, to stvar popraviti. Nato ponudi Fabiju roko dejaje: »Nečete povedati imen teh sennorov? « |
| Genovefa (1841): | ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj ſvôjiga ſinú uſmilite. Sakâj zhe nêzhete po môji vólji shivéti, morate pa, Bog mi môje gréhe |
| Genovefa (1841): | sdi” — je djál — „zhe hozhete bedaſti oſtáti, in zhe ſe nêzhéte ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj ſvôjiga ſinú uſmilite. Sakâj zhe |
| Stric Tomaž (1853): | mene posebno ne“, odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš ne, tudi ne, ako mi jo zastonj |
| Čas je zlato (1864): | stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako nama toliko nočete dati, bova se pa kam drugam ponudila. “ „I zakaj pa |
| Tiun - Lin (1891): | zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste |
| Zeleni listi (1896): | pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih hišni oskrbnik. »Tako ne |
| Tiun - Lin (1891): | druge pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh |
| Biblia (1584): | k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | od ſmerti reiſhi naſs, Nemu ſe vſa zhast nei snide. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nega hvale konza ni Ne na Neibi, ne na ſveiti. Hoſana poimo povſod, Hvalen bodi ta Goſpod. 2. Hvalen bodi ſaki |
| Genovefa (1841): | ſprimi, milo déte! Ti ſi shiva podoba ſvôjiga ozhéta! Bodi hraber in ſerzhán, kakor ſo tvoj ôzhe in tako |
| Genovefa (1841): | Grof Vojnomir, hraber vîtes prav shlahlniga ſerzá in zhverſte poſtave je bil vojvodu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ginjeno kuſhne. Sdaj jo grof Smagomir sa roko prime, in hraber vites vsame Boleſlava na narozhje in tako ſe vſi po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Mislim, da vas razumem. Vi ste hraber vojščak in govorite ko hrabri vojščak. Vedno ste pripravljeni na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | celo pri nejevernikih slave naklonila. „Le glejte, kako pogumen in hraber mladeneč je! ” bi bili rekli, in kdo vé, če bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | trenutkov ni nihče pregovoril; menda je bilo ljudstvo potolaženo. Lep, hraber mladeneč, njegov navdušeni obraz, mili in neprestrašeni njegov glas in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | veselja s svojimi otroci in Répoštevov ljubček je bil kaj hraber mož. Služil je dolgo v cesarski armadi za časa tridesetletne |
| Roza Jelodvorska (1855): | sprave in edinosti sta občutila. Pri tej priložnosti si obljubita hrabra viteza odkritoserčno, sveto prijaznost. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na tablice zdaj niso več pisali ničle in poteze, temuč hrabra dela, ki so jih storili in vse, česar so doživeli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skušeni junak. Pankracij pa ni le častil Boštjana ko navadnega hrabrega vojaka cesarjevega, še bolj ga je ljubil in občudoval ko |
| Ferdinand (1884): | spravijo v nemilost pri kralji. Priliko jim je dala odkritosrčnost hrabrega junaka, ki je grajal brez ovinkov, kar je bilo graje |
| Oče naš (1885): | odgovori gospod Arkimbold prijazno. „Če bi mi Bog ne bil hrabrega moža poslal, bi me zdaj že v Bezièru v ječi |
| Gozdovnik (1898): | in to na haziendi del Venado. Slišal pa je veliko hrabrega o slovečem tem možu; zato mu je hotel zanašati. »Vdajte |
| Genovefa (1841): | pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho |
| Divica Orleanska (1848): | mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa |
| Oče naš (1854): | Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se |
| Oče naš (1885): | šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Teimer in nesrečni hrabri francozki general, akoprem se je od jeze v ustnice grizel |
| Lohengrin (1898): | ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega |
| Genovefa (1841): | kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in proti |
| Roza Jelodvorska (1855): | z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko so zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši |