Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 3

▶ Blak samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Blakom

Blakam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od svinčenikaste posode Janeza Rabiča fabrikanta od s. Ane nad Blakam, in od mnogoverstniga kovaškiga blaga Jan. Steigerja iz Gradca moramo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri s. Ani nad Blakam na Koróškim. 10. Gospe A. Rusheim v Celovcu. 11. Gosp.

Blaku

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peljal, dvakrat u Gorizi furlanſke zokle vidil, in enkrat v Blaku mavshane (garane) preſhizhke zenejſhi prodal, kakor ſo mu doma sa-nje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	umetno všite rokodela. 7. Gosp. J. K. Eger, fabrikant v Blaku, za vlečene svinčene cevi. 8. Gosp. Hajn, sedlar v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern, fužinar v Blaku, za plošaste tablice in mize. 23. Gosp. Simon Unglert, strugar

▶ blaten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blatna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje
blatne
- blatni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat

blatno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdravo paſho jim noſiti. Perje mokró, ali pa praſhnó in blatno ali pa od tiſtoletnih mladik, ali ſparjeno, ali s mano
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo, ako se
Mineralogija in geognozija (1871):	razmokljivih soli. Strjeno skorijo je deloma zopet razjela ter napravila blatno tekočino, koja je trdne delce kot zrnca spuščala na dno

▶ blatnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blatnica
- blatneniza
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vidimo, kér po zeli koshi poſébno sérbenje obzhutijo, ktéro jim blatneniza in ljushniza nar boli tolashi. Şizer je pa vſe umne

▶ blato samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blata

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in

blato

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj sa polje in verte , poſebno pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji
Zlata Vas (1848):	Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko (mleko) itd. pustivši) vsak le
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na

blatom

blatam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odresheſh, ali is grabnov potégneſh, vſtelji, in jo s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe v kuhinji ali per hiſhi vkùp nadergne, s shivinſkim blatam nameſhati, da dober gnoj. 13. Pesdirje od lanú in konoplá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlushil. Dober gnoj s ſuſhkam narediſh, zhe ga s shivinſkim blatam, s apnam, ali s pepelam nameſhaſh. 6. Ruſhnjo, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de jih kose in sajz' ne objedó, Pomashi s' kravjim blatam, s sholzham, al s' pelenovo vodó. 4. Vert per hiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali slišite, ljubi moji kmetje, ki tolikokrat nesnažne in z blatam pokrite vimena pri svojih kravah terpite !) nekaj pa de se

blatom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako

blatu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si lepo in dobro pot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji
Zoologija (1875):	na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima

▶ blätter neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

blätter
- blatter
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz

▶ blazina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blazina

blasina
Genovefa (1841): vſih nadlógah v jézhi, v bolésni in v ſmerti mehka blasina. Şkuſili bodete to , kakor ſim jes ſkuſila. ” ”Kadar vam vaſha

blazina

Fizika (1869):	Wechselrad, kolo menjač. Weckerwerk, budilo. Weg, pot. Weitsichtig, daljnovid. Wellbank, blazina. Welle, val. Weile, (bei Maschinen), vratilo. Wellenberg, vrh valovni. Wellenbewegung
Fizika (1869):	Bewegung, gib, gibanje. Biegsamkeit, gibkost. Bild, podoba, obraz. Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201.

blazinami
Kitica Andersenovih pravljic (1863): ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne

blazine

Najdenček (1860):	molitne bukvice ktere mi je Kristina dala, iz pod edine blazine, kjer sim imel shranjene in molil sim pobožno in z
Deborah (1883):	Sedela sem v belem oblačilu pri njem ter mu bele blazine pokladala, in v sklede devala opresnega kruha in kislega zelja

blazino

Oče naš (1854):	vergel in do smerti pobil. “ Martonova glava je nazaj na blazino padla. Potem je svoje roke sklenil in s slabim glasom
Najdenček (1860):	jenjala prositi, kakor da mi je gospodinja boljšo odejo in blazino dala. Potem mi je skuhala juho tako dobro, kakoršne še
Viljem Tell (1862):	krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v roci Valter Firštovej in Stavfaherjevej, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	končal, jo je zgrabil za lase in siloma vergel na blazino. Ona ni dala glasú od sebe, nekaj ker jo je

▶ blazinica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blazinic
- blasiniz
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe mozhno odergovati. 7. V gorkim vinu ali shganju pomozhenih blasiniz mu je tréba na shlizhizo, na vrat in na obojo

▶ blazneti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blazneli
- blasnili
  Biblia (1584): tedaj letu vſe njemu pride? Inu ſo ſe nad nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne

▶ blaznež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

blaznežev
- blaznencev
  Šola v boju proti pijančevanju (1898): V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih je do 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne

▶ Blaznik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Blaznik

Blasnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo

Blaznik

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.

Blazniku

Blasniku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	LjubIjani) je 26. Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J. Blasniku gledati; radovoljen mu jo bo pokasal. (Kér ſo kose letaſ

Blazniku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih

▶ blazniti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spravljati v veliko zmedenost ali v zmoto; SSKJ

blazniš
- blasniſh
  Biblia (1584): rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je

▶ Blaž samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Blaž

Blash

Življenja srečen pot (1837):	v' tajiſto dovoliti, alj dopadenje pobiti. “ ˛Sv. Bernard. 9. ˛Sv. Blash. Poboshen zhrednik. ˛Sv. Blash je bil bogabojezhih ſtariſhev ſin, ki
Življenja srečen pot (1837):	dopadenje pobiti. “ ˛Sv. Bernard. 9. ˛Sv. Blash. Poboshen zhrednik. ˛Sv. Blash je bil bogabojezhih ſtariſhev ſin, ki ſo zhredo paſli ino
Življenja srečen pot (1837):	shiviga viditi, ſposnajo pravo véro, íno ſe dajo kerſtiti. — ˛Sv. Blash ſe ſpet k' ſvoji zhredi poverne, kjér je v' ſvojim
Življenja srečen pot (1837):	takim niſo angeli tovarſhi; ſam preklenſhek je njim prijatel. ˛Sv. Blash, priden paſtir, je lepo shivel, ino toljko dobriga ſtoril, de

Blaž
Kmetijske in rokodelske novice (1844): i se je z sedli in kernirji prav dobro obnesel. — Blaž Osebik, ključar na Vranskim si je z decimalnimi tehtnicami, kterih

▶ Blaže samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Blaže

Blashe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Tud goſpod Poſhtenovizha ſo ſolse polile; vmolknili ſo. — „No,” sazhneta Blashe ino Marko, „ſaj ſhe ni poveſt ſkonzhana! Kako ſe je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ozheta sveſto poſnémala: bila ſta prav blaga ino poſhtena mosha. Blashe je bil kraljev ſlushavnik ino ſvetvavez, Marko pa vojſhák ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je bil tako velika ſrezha sa zelo deshelo. — Njegova ſina, Blashe ino Marko, ſta ozheta sveſto poſnémala: bila ſta prav blaga

Blaže

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	so predvčeranjem kaj dobro kapljico nastavili. — Ljubi Anton, mu odgovori Blaže, hodi ga le sam pit, jez ne grem s teboj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	pa čem to zapisati, da se ti danes žganjča braniš? — Blaže mu odgovori: Prijatel, jez ne pijem žganja več, in to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	žganjčarja, Anton in Blaže. Po navadnem pozdravljanji pravi Anton Blažetu: Blaže! kaj bi bilo, ako bi šla vsak en frakeljček slivovice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	V neki ulici se srečata dva znana žganjčarja, Anton in Blaže. Po navadnem pozdravljanji pravi Anton Blažetu: Blaže! kaj bi bilo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je bila čista kakor ribje okó in merzla kot léd. Blaže je dobro vedel, da se piti ne smé, kedar je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tak glasí. 8. Studenec. Nekega vročega poletnega dné je šel Blaže na polje. Lica so mu gorela od vročine in žeja
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Blaže si misli, da bi ga morda njegova umnost v pletenji

Blažeta
Kmetijske in rokodelske novice (1847): po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo

▶ bled pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bledpridevnik, splošni, nedoločeno

bled

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali še moreš
Roza Jelodvorska (1855):	s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim glasom
Ferdinand (1884):	bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj
Ferdinand (1884):	tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v
Ferdinand (1884):	bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil je ves zamišljen in bled; govoril je le malo in njegova veselost ga je zapustila
Ferdinand (1884):	»Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je res tako, in se ne da
Oče naš (1885):	in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in zgrudil se na
Oče naš (1885):	ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom, in

bledapridevnik, splošni, nedoločeno

bleda

Genovefa (1841):	neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké
Genovefa (1841):	ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko
Genovefa (1841):	sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla
Genovefa (1841):	dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo
Revček Andrejček (1891):	desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	svojo mater. — Ni se motil, ona je bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil

blede

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v
Blagomir puščavnik (1853):	ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne

bledepridevnik, splošni, nedoločeno

blede

Roza Jelodvorska (1855):	ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede.

bledegapridevnik, splošni, nedoločeno

bledega
Mlinar in njegova hči (1867): Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja?

blediga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih
Roza Jelodvorska (1855):	ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga

bledejšapridevnik, splošni, primernik

bledejša

Rudninoslovje (1867):	barve je lazurne, i tudi raza je taka, samo nekoliko bledejša; prozóren je ali prosójen, krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4
Mlinar in njegova hči (1867):	ljuba tetka mi pravijo, da si od dne do dne bledejša. Kaj pa ti je, preljubo moje dete? Kaj pa naj
Rudninoslovje (1867):	zelen je kot smaragd, tudi raza je zelena, toda nekoliko bledejša, samo prosójen je; krhek, trd (tr. = 3•5 .... 4•0

bledempridevnik, splošni, nedoločeno
- bledem
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na

bledipridevnik, splošni, nedoločeno

bledi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe
Blagomir puščavnik (1853):	strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti
Gozdovnik (1898):	pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska

bledihpridevnik, splošni, nedoločeno
- bledih
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sdaj veliko vezhi, nekaj rudezhih ko kri, nekaj bolj bledih, kakor is ſame shameti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim
bledimpridevnik, splošni, nedoločeno
- bledim
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje

bledopridevnik, splošni, nedoločeno

bledo

Genovefa (1841):	zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo
Genovefa (1841):	in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga
Oče naš (1854):	prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil
Deborah (1883):	več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah.
Oče naš (1885):	prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je od časa do časa skerbno in boječe pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in
Zlatorog (1886):	In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne

▶ Bled samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Bleda

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de se je po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri

Bledu
- Bledi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je

▶ bledordeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bledordeče
- bledorudeče
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo

▶ Bleiweis samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Bleiweis

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik.

Bleiweiſ

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent

Bleiweisa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa zarad vpeljanja postave od 29. julija 1868 zadevajoče živinsko kugo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	in ker je tudi Kranjski deželni zbor po nasvetu dr. Bleiweisa sklenil, vlado prositi, da naj se politična uprava prestroji. Govor

▶ bleiztift neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

bleiztift
- bleistift
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Če ni rja prestara, jo odpraviš, če jo z čertnikam (Bleistift), ako je pa že stara, če jo z svinčenikam, (kteri

▶ bleiztiften neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

bleiztiften
- bleistiften
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Gosp. Fr. P. Augustin čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej, lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp.

▶ blejski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

blejskega
- bledſkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame

▶ blekec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krpica; Pleteršnik

blekce

blekice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico

blekcem
- blekicam
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar

blekci

blekici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gorčice. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečeni kopun. Solata. 96. Blekici na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z rujavo polivko. Zelen grah z mesenimi klobasicami. Gnjatni blekici. 19. Špargelnova župa. Meso s peso. Zelen fižol s svinjino
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Za zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s

blekec
- blekic
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): majhno ponev z maslam na ogenj, de se razbeli, daj blekic skozi jermene na konec kuhavnice in pusti ga od tega

▶ bleščati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blešči
- blišči
  Astronomija (1869): ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz

▶ bleščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blešče
- blišče
  Sveti večer (1866): težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne

blešči

bleši
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa
bleſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in zlo angelje, ki ſo okoli njé kakor odmaknjeni, takó bleſhí, de ſi eden med njimi ſvojo rozhizo nad ozhmí dershí

blišči

Sveti večer (1866):	in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če ni prederznost misliti
Deborah (1883):	Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže

bliſhi

Fabule ino pesmi (1836):	Ne mógel ſhe je snati, No da ſe malo dén bliſhí, Nej’ vidil thora ſtati. Pa toti miſli: Virt she sna
Življenja srečen pot (1837):	oh, kako ſo jih tam veſeli! Nebeſhka zhaſt is njih bliſhí, in vſa ſovrashnikov oblaſt premagana pod njim leshí. — Ino v'

bleščijo
- blišijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S

bleščita

bliščete

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Ciril i Metod! po bratsko se milujemo“. — Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom; Oj sveti Ciril i Metod! na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	v veseli spomen nju apostolovanja leta 860. Dve svetli zvezdi bliščete na nebu nam Slavenom: Oj sveti Ciril i Metod! na

▶ bleščav pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ki odbija iskrečo se svetlobo; SSKJ

bleščava
- bliſhiva
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rudezh paſek lepſhi perleshe, kakor ſhe toljko draga piſana ino bliſhiva lepotija. To‐ rej is ſerza shelim, de bi tud ti

▶ bleščava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bleščava
- bliščava
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil
bleščavi
- blišavi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nas vesela Od kraljev'ga solnca dana: Glej! leskeče se v blišavi Vse v dolini in višavi! Zdaj zvestó smo Te sledili

▶ bleščeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bleščeče
- bliščeče
  Mineralogija in geognozija (1871): žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga
- bliſhezhe
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bi trenil, ſo bile. Na nebu je gorela velika luzh, bliſhezhe ſolnze, de dan dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti

bleščečo

bliščečo

Astronomija (1869):	ali zatone. Dokler je solnce nad obzorom, razsvitljuje s svojo bliščečo lučjo zemeljsko površje, in tisti del ozračja, ki je nad
Astronomija (1869):	manjšimi. C. Razdelitev nebeskih teles. 45 Z naše zemlje vidimo bliščečo dnevno zvezdo (solnce) in po spremenljivosti svoje podobe znamenito luno
Zoologija (1875):	Talpa europaea. 1/8 nar. velikosti. Zlati krt (T. inaurata) ima bliščečo dlako, ki se iz zelene preliva na zlato. Zvezdorilcu (Condylura

blišečo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi

▶ blisk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blisk

blisek

Fizika (1869):	Bild, podoba, obraz. Blasinstrument, piskalo. Blazina, Wellbank. Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag
Fizika (1869):	Bleiloth, svinčnica, plajba. Blisek, Blitz, 200. Bliskotanje, Wetterleuchten, 201. Blitz, blisek. Blitzableiter, strelovod. Blitzschlag, strela. Blitzschlag direkter, ognjena strela. Blitzschlag Rück
Botanika (1875):	ki rabi v ognjarstvu, Posebno po glediščih, kjer se posnéma blisek s tem, da se ta prah piha skoz svečni plamen

blisk

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da
Mineralogija in geognozija (1871):	barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena
Deborah (1883):	Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó
Revček Andrejček (1891):	blaznica! 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo
Zeleni listi (1896):	telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in

bliſk

Pozhétki gramatike (1811):	Dolgi ſo predhódni v' oudre, oivre ouille, oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre, rasvesati, poivre, pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	napoknilo. Ino glej, velik potreſ je! Angelj Goſpodov, ſvetel kakor bliſk, pride is nebeſ, in odvalí kamen ſpred
Genovefa (1841):	vnovizh veſ sapanjen obſtal in rékel: „Mati; ali ſo ljudjé bliſk is nebéſ prinêſli? ali ga jim je Bog dal? ” „O
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	desh veliko tiſte materie s ſeboj prineſe, is ktere ſe bliſk naredi. Shabe, merzheſe, ersh, pſhenizo, péſek, kamenje in druge rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je velika nevednoſt in vrasha. O. Od kod pa pride bliſk, grom in treſk? Ş.Bliſk, grom in treſk pride od nebeſhkiga

bliska
- bliska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša
- bliſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſhe 215 sidanih opashov, 28 varnih dimnikov in 23 odvódov bliſka naredili. Dva pogorelza pa niſta pomozhka ſvoje ſhkode prejela. Pervi

bliski

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	morje za njimi. Ali na enkrat se iz oblaka uderó bliski ino strelo na Egipčane. Kola ino kolesa, vse se potáre
Oče naš (1885):	Pa njih oči, ki so se v mnogoterih bojih z bliski sovražtva in srditosti pogledovale, so se zdaj mirno in v
Zlatorog (1886):	približa kdo se, urno koze »Nanj kámenje valé in žarni bliski »Iz rog vodníku švigajo, da plašno »Obrne mož se ter

bliſki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre

bliskom
- bliskam
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): plohé, bučé vetrovi, Divja je in strašna noč. Tù med bliskam , med gromovi Cesar moli zdihajoč: De naj zoper vzdvignjene viharje

blisku

Tine in Jerica (1852):	boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih rokah
Deborah (1883):	da mi takó groziš? O ne! ti nisi jezen. V blisku, v gromu Ti stopil si na sveto goro Sinaj K

▶ bliskanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bliskanje
- bliskanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan
- bliſkanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Dunaju) je bilo 22. Proſenza po nozhi ſtraſhno gromenje in bliſkanje. Ravno tako hudo vreme je bilo tiſto nozh v Kloſterneuburgu
bliskanjem
Divica Orleanska (1848): delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna

▶ bliskati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bliska

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	velik ino svet. Tretji dan pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati
Deborah (1883):	pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti
Zlatorog (1886):	V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú

bliſka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ş. Ali miſlite, de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader ſe bliſka, gromí in treſka? O. Ali ſhe tega ne veſh? Le
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naravoſlovja suzhenim ſinam, v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali

bliskajo

Stric Tomaž (1853):	bo vpijoča pregreha! “ Pri teh besedah poskoči, oči se mu bliskajo — Špelo pa groza spreleti, viditi moža tako serditega. „Kdo neki
Gozdovnik (1898):	zadnje besede so bile skoraj bolj podobne pretenju. Grofu se bliskajo oči, vender se premaga, in zaničljiv nasmehljaj mu šine okolu

bliskalo
Tine in Jerica (1852): jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica

▶ blisketati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blesketati se, lesketati se; [sskj]

blisketajo
- blisketaje
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi
- blisketajo
  Blagomir puščavnik (1853): se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko
- bliſketajo
  Genovefa (1841): doſtikrat ſhe s dragimi rezhmi olépſhane, ktere ſe kakor svesde bliſketajo. Njih ſtanovanja ſo takó kraſne, de ti ne morem dopovédati

▶ bliskniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blisknilo
- bliſknilo
  Genovefa (1841): tudi sa jéd ſkerbel! ” In gléj, ko bi ſe bilo bliſknilo, ſo ſe obláki rasdelili in ſolnze je prijétno in gorkó

▶ blišč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blišč

bliš
Kmetijske in rokodelske novice (1845): molitvi je zaspal; Tu kot jutro pomlajeno Iz noči gre bliš svital. Bliže mu perkazin pride, in razšíri svet se zdaj

blišč

Ferdinand (1884):	kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel
Ferdinand (1884):	pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo
Ferdinand (1884):	tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi

▶ blizek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližjepridevnik, splošni, primernik
- bližje
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): seboj velik lonec zelene oljnate barve, pomažem z njo vse bližje germovje, ki je raslo krog verbe, in dosegel sem svoj

bližjempridevnik, splošni, primernik

bližem

Fizika (1869):	večidel je do zdaj bil opazovan le na severnem, nam bližem in bolj znanem polu.
Fizika (1869):	vidno ločijo plinava telesa od trdnih in kapljivih teles. Pri bližem opazovanji plinov bomo navadno zrak, ki nas obdaja, jemali za

najbližjemupridevnik, splošni, presežnik
- najbližjemu
  Oče naš (1885): pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj
- naj bližjimu(združena oblika)
  Divica Orleanska (1848): krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde

najbližjipridevnik, splošni, presežnik

najbližji

Nevera (1878):	brani bolj skerbeti zase, kakor za gospodarja, vsaj je vsakdo najbližji samemu sebi in zakaj bi se zdaj tako pobijal, vsaj
Žrtva ljubosumnosti (1884):	v hišo. Tvoj dom pa mi je bil v nesreči najbližji, in sèmkaj skušal sem se rešiti. In hvala ti, Vida
Cigani (1890):	v Ameriki jih je nekaj. Ker so nam ogerski cigani najbližji, izpregovorimo še nekoliko besed o njih. Na Ogersko so prišli
Od pluga do krone (1891):	duhovnik ustavi, obrne in da blagoslov; vaščanje se razidejo. Le najbližji sosedje ostanejo v veži s strijcem Mihevcem. V hiši stoji
Od pluga do krone (1891):	tri četrti ure do volčjih jam. Ob jedni jami, stezi najbližji, bila je res ruša udrta. «Nesreča se je zgodila,» pravi
Gospa s pristave (1894):	posestvo. Boj med Rudolfom in patrijarhom je trajal več let. Najbližji povod je bil kak mal prepir dveh sosednih vitezov ali
Lepi Tonček (1895):	uvrščevali, kakor so prišli: vsak je namreč hotel biti »svetniku« najbližji. Marijanka je brž začela moliti z drugimi, Marjetica pa ni
Roman starega samca (1895):	natakarji, postrežniki, služabnice, le-ti so bili bržkone čez noč moji najbližji sosedje in so sedaj ropotali na vse zgodaj, dirjali po
Dve svatbi (1895):	II. Najbližji Lenčkov sosed je Možina. Med obema hišama je res precejšna

▶ blizu prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blizuprislov, splošni, nedoločeno

bleso
Genovefa (1841): puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine
blezo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): z menoj, je le doma pri moji ženi ino hčeri, blézo petnajst ur od tod. Ona še ne vé, de sim
blis
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ
blisi
Sacrum promptuarium (1695): oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj ta shraj

bliso

Genovefa (1841):	ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam
Genovefa (1841):	ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog
Genovefa (1841):	nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo
Genovefa (1841):	bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla
Genovefa (1841):	Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu, in lé njegova rôka je, ki naſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa naglo ne prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge dreveſa bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú

blisu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj
Branja, inu evangeliumi (1777):	njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim

blizo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu
Zlata Vas (1848):	je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél
Divica Orleanska (1848):	Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati
Divica Orleanska (1848):	nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre
Stric Tomaž (1853):	pa ni bilo dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in
Viljem Tell (1862):	viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in privéže na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je
Mineralogija in geognozija (1871):	rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo

blizu

Valenštajn (1866):	straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke
Tiun - Lin (1891):	nam je približavala vedno bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je
Tiun - Lin (1891):	njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč
Tiun - Lin (1891):	oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem
Gozdovnik (1898):	zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj
Gozdovnik (1898):	dolino; ni bila privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za
Gozdovnik (1898):	po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni
Gozdovnik (1898):	Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo
Gozdovnik (1898):	»Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za

bliſu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is uſſemi svojemi dobremi dellami ſaverſhen; ſakaj njegovu pogublenje je bliſu, v' katiru se bode skus svojo mlazhnuto prekuznel. Nezh naſajspushenega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	terpezhnoſt ſaſhihrati, de se na hudu naobeſſe. Tedej se ti bliſu nad tem, de v' greh padesh, kader ſanikernu porajtash na
Branja, inu evangeliumi (1777):	reslagov , katire ſo od njega govorile. Inu ony ſo bliſu perſhli k'temu tergu, kamer ſo ſhli : inu on ſe

bližeprislov, splošni, primernik

blishej
Genovefa (1841): od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko

blisiſhi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Zhes en zhaſs ſe saſliſhijo godzi , inu ene luzhi smęram blisiſhi pridejo) Matizh. Jęrza! Baron. Peklęnſke poſháſti! kaj ſe gody ? — Godzi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhentej! al komędjo igramo ? Se ſliſhi en marſh, katęri smęram blisiſhi pride.

bliže

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori: „Mozes, Mozes! “ Mozes
Roza Jelodvorska (1855):	te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko
Astronomija (1869):	srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo
Astronomija (1869):	ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za
Astronomija (1869):	milj zmanjšati, t. j., za toliko milj nam je solnce bliže, kakor smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali
Astronomija (1869):	solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za
Tiun - Lin (1891):	katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj
Gozdovnik (1898):	preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji

bližej

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Nesreča, nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav
Gozdovnik (1898):	več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti
Gozdovnik (1898):	nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč

bližje
Ferdinand (1884): moje pomoči, nego gospodič Ferdinand! Bledi ste kakor smrt! Stopite bližje, da potipljem vašo žilo! — Zelo hitro bije; zdi se mi

najbližeprislov, splošni, presežnik

naj blishe(združena oblika)
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa
najbliže
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati
narbliže
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne

narbliſhnejshe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hudeh del mlaka, inu zhe bosh to lubil, bo tebi narbliſhnejshe tvoje dushe pogublenje. Koku ſlo ta pregnane hudizh na tvoje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena sosedna Boga uſſegamogozhnega. Lubi moj Syn

najbližjeprislov, splošni, presežnik
- naj bliže(združena oblika)
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se

▶ blizu predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blizu

blis

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe

bliso

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa

blisu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo

blizo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	starih bukvah ) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku, blizo* Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva
Viljem Tell (1862):	prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena

blizu

Valenštajn (1866):	Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata! (Dreve se čez
Rudninoslovje (1867):	v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo
Zoologija (1875):	grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih
Zoologija (1875):	veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a, ali iz
Tiun - Lin (1891):	do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem
Gozdovnik (1898):	se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le

bliſu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kar Svetnikam shlishe. Poniſhnoſt, zhiſtoſt, inu krotkuſt so njega meni bliſu enakega inu v'uſſemu dobremu ſlo podobnega ſturile. 3. Aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de lampeza pred njim gory, aku s'teh pravovirneh nobedn bliſu nagrede. leta je, kjer ſamoresh uſſe gnade prejeti: kjer se

▶ bližati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bliža

blisha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki

bliža

Divica Orleanska (1848):	Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so
Divica Orleanska (1848):	( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na
Divica Orleanska (1848):	( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena
Divica Orleanska (1848):	na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže
Divica Orleanska (1848):	Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj
Blagomir puščavnik (1853):	boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš
Maria Stuart (1861):	poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih —
Valenštajn (1866):	hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O
Gozdovnik (1898):	zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem

bližajo
- blishajo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino
- bližajo
  Divica Orleanska (1848): dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo
bližal
- blishal
  Genovefa (1841): Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi
- bližal
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki
bližala
- blishala
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel
- bližala
  Ferdinand (1884): nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje
bližamo
Divica Orleanska (1848): kralja še ne imenuje se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in

bližaš

Naravoslovje alj fiziko (1849):	po koncu, ker elektrika iz njih puhti: kjerkoli svoj perst bližaš človeku, vidiš iskro med njim in perstam. Kakor tebe iskra
Naravoslovje alj fiziko (1849):	in drugim telam, in slišis derskanje, ako jim dergnjeno cevko bližaš. Kadar taka iskrica jezik zadane, se ti zdi, kakor bi
Naravoslovje alj fiziko (1849):	steržena; per C ima steklen ročnik. Kadar zgornimu koncu valjčeka bližaš stekla elektriko: bežite od njega obedve kroglice. Ako spodnimu koncu
Naravoslovje alj fiziko (1849):	in bežite z zoporno elektriko, kteriga se prepričaš, ako jima bližaš dergnjeno žveplu alj pečatni vosek, pred kterima bežite. Leta reč
Naravoslovje alj fiziko (1849):	položiš eno kroglo A spraznovavca, in z drugo B se bližaš železni cevi steklenice. Treba je tedaj pazljivo obračati elektriko na
Naravoslovje alj fiziko (1849):	ino zid njeniga brenčanja podpirati noče; kadar pa struni desko bližaš, skupej brenčite in dobro ju slišiš. Tukej deska z struno
Naravoslovje alj fiziko (1849):	vnovič k bližni cevki vzdignejo. Ako cevko dobro dergnjeno licam bližaš, meniš čutiti pajčine na liceh. Ako lete skušnje v temni
Naravoslovje alj fiziko (1849):	na svodiču G nabira. Ako se zdaj svodiču z perstam bližaš, skoči per neki daljnosti svodiča iskra v perst, te zbode
Naravoslovje alj fiziko (1849):	siliš, jo boš komej slišal; ako ji pa primerno desko bližaš, ti glasno brenči. Struna sama zase slabo brenči, ino zid

bližati

Divica Orleanska (1848):	Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost
Valenštajn (1866):	Ljubezen sme se bližati ljubezni, Al k tej bliskoti sme le kralj stopiti. Tekla

▶ bližina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližina
- bliža
  Divica Orleanska (1848): Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč
- bližina
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s

bližini

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej

▶ bližnji pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližnjapridevnik, splošni, nedoločeno

bližnja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že

bližnjepridevnik, splošni, nedoločeno

bilshnje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): na ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam
blishne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri

blishnje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛S' to perkasnijo v' tempeljnu ſe perzhnó blishnje sgodbe obljubljeniga Odreſhenika. Kolikor zhiſtejſhi ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtaro navado pade. Neko jutro ſo ſe njeni ˛Stariſhi v' blishnje tershno meſto odpeljali. Ozhe ſo imeli v' meſti opráviti, mati
Genovefa (1841):	po jézhi buzhálo. Şhéſto poglavje. Genovefa dobí povéſt od ſvoje blishnje ſmerti. O polnozhi je na enkrat nékaj na malo ôknize

bližne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pozabljen je bil kraj, močrn in neobhodljiv; le bolni ubogi bližne soseske so vedili za-nj. Gosp. Dr. Verle iz Gradca so

bližnje

Fizika (1869):	Pod. 166. Te živali morejo videti le bližnje predmete, kteri se jim po priliki taki vidijo, kakor nam
Ferdinand (1884):	slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje

bliſhne

Ta male katechismus (1768):	ali respartenja, skus katire se Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive
Ta male katechismus (1768):	ſapovde v' sebi? Tu: de se ima Buh, inu ta bliſhne prov serzovidnu lubiti, kar je Buh skus tu ſnamene othl
Ta male katechismus (1768):	se Buh koker ta narvezhe dobruta ſavol sam sebe, ta bliſhne pak ſavol Boga lube. Kolkajn ſapoud je od lubeſne? Susebnu
Abecedika ali Plateltof (1789):	v'djanju dopolnimo, tvojo zhaſt povikſhano, ſami ſebe, inu ſvoje bliſhne svęlizhamo. Skus J. K. G. naſhiga. Amen.

bližnjegapridevnik, splošni, nedoločeno

blishnega

Abecedika ali Plateltof (1789):	prizhe govoriti super ſvojega blishnega. 9. Ty nimash shelęti ſvojega blishnega shene. 10. Ty nimash shelęti svojega blishnega ne hiſhe, ne
Abecedika ali Plateltof (1789):	nimash kraſti. 8. Ty nimash krive prizhe govoriti super ſvojega blishnega. 9. Ty nimash shelęti ſvojega blishnega shene. 10. Ty nimash
Abecedika ali Plateltof (1789):	vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh !
Abecedika ali Plateltof (1789):	vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj Buh!
Abecedika ali Plateltof (1789):	nimash sheleti ſvojega blishnega shene. 10. Ti nimaſh sheleti ſvojega blishnega hiſhè, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne vſsiga, kar
Abecedika ali Plateltof (1789):	prizhe govoriti super ſvojega blishniga. 9. Ti nimash sheleti ſvojega blishnega shene. 10. Ti nimaſh sheleti ſvojega blishnega hiſhè, ne hlapza
Abecedika ali Plateltof (1789):	nimash shelęti ſvojega blishnega shene. 10. Ty nimash shelęti svojega blishnega ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſsega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pelov, da jas knabom kervizhen stav bel devov svper moiga blishnega datvdei mene obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel

blishniga

Branja, inu evangeliumi (1777):	9. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne
Branja, inu evangeliumi (1777):	nimaſh sheleti tvojiga blishniga shene. 10. Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli

blishnjiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti bom nasaj gredé plazhal. “ — To je prava ljubesen do blishnjiga, réveshu namreh v' nadlogi pomagati, ako ravno je kake krive
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj vezhi sapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi ſvojiga blishnjiga kakor ſam ſehe. Vezhi sapóvedi, ko ſte té dvé, je

bližniga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta

bližnjega

Stric Tomaž (1853):	skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi
Občno vzgojeslovje (1887):	samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te
Občno vzgojeslovje (1887):	hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in
Občno vzgojeslovje (1887):	drugemu dobro; s tem pa ravno kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku
Občno vzgojeslovje (1887):	kaže blogohotnost za svojega bližnjega. Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že
Tiun - Lin (1891):	me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti

bližnjiga

Zlata Vas (1848):	vami še kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil

bliſhnega

Ta male katechismus (1768):	na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa
Ta male katechismus (1768):	koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo
Ta male katechismus (1768):	is ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad

bližnjempridevnik, splošni, nedoločeno

bližnjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem
Blagomir puščavnik (1853):	zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda
Blagomir puščavnik (1853):	na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago

bližnjemupridevnik, splošni, nedoločeno

blieshniemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift
blishnemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra

blishnimu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na desheli, de bi ne mogèl na tavshent vish ſvojmu blishnimu pomagati, inu vękſhi dęjl
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę brumnoſti, de bómo Bogú po dolshnóſti ſlushili, inu timu blishnimu v' potrębi pa-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drugi: tó je perpuſhenu inu je prav. Jeſt niſim mojmu blishnimu nizh od njegóviga vsęl, tudi ne toiſtu poshelel, inu v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręſhnike; my moremo pak tudi ſturiti is lubęsni pruti naſhimu blishnimu, inu sa volo zhloveſhke druſhine, v' katęro ſmo my poſtavleni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſvętiti; sakaj kadar dęlamo, ſpolnimo vólo boshjo, ſmo niizni naſhimu blishnimu, ſe ognemo lenobe, katęra je ena mati vſih gręhov. Poſluſhajte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de v téj drushbi s majhnim ſami ſebi in ſvojimu blishnimu veliko dobriga moremo ſtoriti, in de nam ni treba smeraj

blishnjemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi sahvali boga sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden strah jemou tuje
blishnjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): matike v popravljanje blishnjimu kovazhu. V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene
bližnjemu
Blagomir puščavnik (1853): leskovo palčico v bližnjem germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj
bliſhnemu
Ta male katechismus (1768): milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu

bližnjipridevnik, splošni, nedoločeno

blieshnie
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi

blishni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	le poſhteno shivel. V tem najde nékiga dné, de v' blishni hoſti veliko panjovja (ſhiorov alj porobov) verhov in korenin poſékaniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novizh dobiti, naj s plazhilam tudi ſvoje imena in ſtanovanja blishni poſhti napovéjo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe je to v takim kraju sgodilo, v kteriga blishni dolini shlahtna vinſka terta raſte Popravik. V liſtu 13. numere
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odrajtamo. Zhe ſe komu kaj taziga priméri, naj ſe pri blishni poſhti oglaſi. ― Drugi ſo ſe tudi pritoshilí, de morajo pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	temu meſzu sa-nje oglaſijo plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa-nje oglaſijo, in s plazhilam vred ſvoje imé in ſtanovanje blishni poſhti na tanjko osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke

blishnji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is Jerusalema v' blishnji terg Emavs ſhla. Na poti ſe jima je perdrushil v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jerusalem popravljati, deſiravno s' velikim trudam ino s' veliko nevarnoſtjo. Blishnji neverni narodje ſo jim hotli sidanje po ſili ubraniti. Toraj

bližni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v temu mesecu za-nje oglasijo, in svoje ime in stanovanje bližni pošti na tanjko oznanijo, ali pa pisarnici c. k. družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	velki terg za mnogoverstno kupčijo celiga cesarstva; mi bomo njegovi bližni sosedje in voznína bo le mala. Kmetijſke opravila v meſzu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši

bližnji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita na glavi. Ko
Gozdovnik (1898):	izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se

bližnjihpridevnik, splošni, nedoločeno

blishnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju

blishnjih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shebétu oſlíze tovorívke ſedí. “ Veliko ljudí ſe je ſoſhlo od blishnjih ino daljnih krajev, ino ſo ga ſpremili. Med njimi je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih narodov, ſo ſe v' Jerusalem ſ-hajali, ino hodili v' tempelj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tedaj shitnize, ino previduje ſ' kruham veſ Egipt. Tudi is blishnjih deshél hodijo od Joshefa shita kupovat. Tudi po Kanánſkim pertiſne

bližnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zvedit', kaj se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že vse v plamenu. Vsa vas, ki 30
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3

bližnjih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti

bližnjimpridevnik, splošni, nedoločeno

blishnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s veſeljem poſluſhajo, doſti let Boshjo zhaſt

blishnjim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet naſhel! “ Ne delajte tako neuſmiljeno ino neprijasno ſ' ſvojim blishnjim kakor ta brat, temuzh mili ino uſmiljeni bodite kakor ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidi. „Blagor mirnim, otrozi boſhi bodo imenovani. “ Mir ſeboj, s' blishnjim ino s' Bogam je naj rezhi blago na semlji. Kdor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jas pa vam rezhem: Kdor ſe nad ſvojim bratam ali blishnjim rasjesí, je ſodbe kriv, (saſlushi she ſmert. ) Kdor pa brata

bližnjim

Stric Tomaž (1853):	sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit
Spisi Krištofa Šmida (1883):	serca pride, tudi v serce ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez

bliſhnem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na pomuzh klizati, inu njega zhaſt pogmirati. 2. Is svojem bliſhnem v'lubeſfni, per myru, inu dobri ſaſtopnoſti ſhiveti. 3. Po
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter nobenega k' prepiru napodshunta. Ta ima myr is svojem bliſhnem: perjaſnoſt is Bogam, inu svoje krayleſtvu v'nebeseh. Hodi ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od tega tvojega perpuſtè, koker de be myr s'tvojem bliſhnem kalil: odſtopi poprej od tvoje misle, de le zhaſt boſhja

bližnjopridevnik, splošni, nedoločeno

blishno

Pozhétki gramatike (1811):	naravia: uni je védno jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe blishno ſtvar, cela manj blishno, poſtavim: je n' aime pas ceci
Pozhétki gramatike (1811):	jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe blishno ſtvar, cela manj blishno, poſtavim: je n' aime pas ceci: donnez moi cela, to
Genovefa (1841):	dalje huje prihajalo in nizh ni vidila pred ozhmí, kakor blishno ſmert. Krish, ki je sraven njé nad póſteljo viſel, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na déſno ſlran poloshiti in tako ſe móra preneſti v blishno hiſho ali kozho. 4. Tam ſe mora vſa obléka ſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tih neisrezhenih obzhutljejih, de je videl, ni premogel ſtrahu pred blishno ſmertjo savolj dédove krive perſege is ſvojih miſel isgnati. Po

bližno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava.

bližnjo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali več
Blagomir puščavnik (1853):	noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz sim tisti mla-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je vidil to nek drug kmet, ki hitro teče v bližnjo vas ljudi na pomoč klicat; berž je bila vsa vas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ni mogel; dva korenjaka ga tedaj nabašeta in neseta v bližnjo vas , kjer je v malo dneh spet tako okreval, da
Gozdovnik (1898):	prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta

najbližjapridevnik, splošni, primernik
- najbliža
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa
najbližjepridevnik, splošni, presežnik
- najbližje
  Botanika (1875): rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje stanice, iz teh v sledeče in pride tako vedno dalje

najbližjipridevnik, splošni, presežnik

najbližnji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tem dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da

nar blishneji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lakote in sime umerli. Kako velika dobrota je tedaj ſolnze! Nar blishneji tovarſh in ſoſed naſhe semlje pa je luna ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	5 bukovſkih kmétov eden sa dru„gim, ki ſo naſhi nar blishneji ſoſédje, per sgo„rej imenovanimu Jakobu, Ferlanovo pinjo na

nar bližnji(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun
nar bližnjim(združena oblika)
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim

▶ bližnji samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bližnjega
- bližnjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime starček za roko
bližnjemu
- bližnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se kaj uči, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu
- bližnjemu
  Ferdinand (1884): srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih dohodkih.

▶ bljavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

belilec; kontekst

bljavcev
- bljavzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zheſkiga predenja, per Materi fari v Loki. Vezh tkavzov in bljavzov ſtaroloſhke fare ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od
bljavci
- bljavzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): platno in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler

▶ bljuvalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bljuvalna
- bljevalna
  Kemija (1869): Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo

▶ blodnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blodnik
- blodež
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi rekel, naše pameti, vzemite komu možgane, pa bo taki blodež ali pa top in slaboumen. Zdaj si lahko premislite, de

▶ blodnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

blodnji
- blodinji
  Valenštajn (1866): Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le

▶ bob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bob

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati. Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno
Zlata Vas (1848):	ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi
Robinson mlajši (1849):	bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo
Zlata Vas (1850):	Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató

boba

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se zavolj težke zemlje krompír dobro ne obnaša, je — zraven bôba — pésa nar rodovitniši in nar navadniši sadež na prahi. V
Kemija (1869):	Iz sočivne moke, na pr. iz leče, graha, boba i. t. d. se ne dá kruh peči, kajti v
Botanika (1875):	sočivja, kakor iz graha, iz leče, iz grašice in iz boba, se pa na tem spozná, da so njegova zrna povrh

bobom
- bobam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): s ſozhivnim ſemenam smeſhati ne ſme, namrezh ne s graham, bobam, grahorizo i. t. d. ; ampak gnojenje mora v eno, ſéme

bobu

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z razbeljenim putram polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj med tri maselce gresa tri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Včasi se pod repom bobu ali špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter

▶ bodalce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodalce
- bodalce
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le na Jutrovem v navadi
- bodalice
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov vsih

▶ bodeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodeč

Kemija (1869):	dobimo cijan v podobi plina brez barve. Plin ima hud bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov
Botanika (1875):	narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato špičast, bodeč. Pri dnu ali pri spodnjem koncu je list mnogokrat zarezan

bodeče
- bodezhe
  Genovefa (1841): hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de
bodečega
- bodezhiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in kosja ſlina je nar hujſhi ſtrup sa drevje, torej bodézhiga ternja okoli dreveſ navéshi, ſhe boljſhi pa ſtoriſh, zhe sraven

▶ bodisi veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodisi

Stric Tomaž (1853):	je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil
Stric Tomaž (1853):	dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga
Občno vzgojeslovje (1887):	meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška
Občno vzgojeslovje (1887):	sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je
Občno vzgojeslovje (1887):	tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se
Občno vzgojeslovje (1887):	se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To
Občno vzgojeslovje (1887):	Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo
Občno vzgojeslovje (1887):	otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá

bodi si(združena oblika)

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi
Valenštajn (1866):	svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše Okó, i bodi si, ker vam je nov. Tekla. Da, res je, marsikaj

bodi-si
Botanika (1875): vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one
bodi ſi(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje

▶ bodljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodljaj

bodlaj

Pozhétki gramatike (1811):

xion, ction. Apprehension, ſtraſhlivoſt, sapopádenje, dimension, poméra, ſtega; convulsion, savianje, bodlaj, boshjaſt; ascension, gorihod, idr. Attention, pàsenje, condition, ſtan, bitje, ſtanje

bodljaje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na

▶ bodljika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bodica; [sskj]

bodljika
- bodljiko
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko.

▶ bog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bog

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave
Divica Orleanska (1848):	ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi
Divica Orleanska (1848):	je skazal, in beseda Kraljeva moja perva bodi – milost! Ljudstvo. Bog živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu
Divica Orleanska (1848):	zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen
Maria Stuart (1861):	plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji
Oče naš (1885):	kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in

boh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): Syn, sveti Duh, v'Boshji naturi one So en edini Boh. v'Mogozhnosti, v'Modrosti, v'Lepoti, v'starosti, v'Zhasty

bueg

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	me: te zhaſtitluvi titl J. N. R. I. noi obareime Bueg Abraham Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N: noi spet tota diesh pomai Bueg Ozha † Bueg Sin † Bueg Sveti Duh † fpa merkei da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shrift pravi al bota vi vero jemeli? bovi gore praſtaulali? Bueg je ta venzhna resniza nanju mi mormo upati: on boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na talesi h' tomi pomai mene Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg S. Duh † jas N. vas monam inu sarotim noi isbodram
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti prei bonov ujemeni boshiomi noi bodi vpokoji inu shegneite Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg Sveti Duh † Amen † † † Konz.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhier si useu N. N: noi spet tota diesh pomai Bueg Ozha † Bueg Sin † Bueg Sveti Duh † fpa merkei da Ame
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tebi sheni sheni sheni noi permoreite Bueg ozha † Bueg sin † Bueg Sveti Duh † Amen. Sdei shebrei klazhe inu

bug

Biblia (1584):	Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak
Sacrum promptuarium (1695):	nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe
Sacrum promptuarium (1695):	pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri
Sacrum promptuarium (1695):	pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus
Sacrum promptuarium (1695):	grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj Bug Ozha, Syn, inu S. Duh. Amen.
Sacrum promptuarium (1695):	bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut
Sacrum promptuarium (1695):	oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N.
Sacrum promptuarium (1695):	ſe netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores
Sacrum promptuarium (1695):	in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta

buh

Ta male katechismus (1768):	ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je
Ta male katechismus (1768):	pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh
Ta male katechismus (1768):	dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube
Ta male katechismus (1768):	Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak le en sam Buh, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v'
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le

bveg

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg S. † Dvh Amen. TA 29. KAPITL. Tvje sadoro srezho pershpili
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kamen obdreshi ti tvoi pvamen kaker Jesvs svoje jeme pomai Bveg † Ozba Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Potam ana taka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh katieri je smert stverov nadravesi ta S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozhci nash zheshzhana. Ta shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv spvevi te S. Krish † kaker je shrok nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele katiere si ti o Bveg naenei ohlvbov inv prosimte o visoko vriedni nabeshzhi Krall daimijo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi ti o Jeshvsh moja sreszha tv pomaimi Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno

boga

Ta male katechismus (1768):	SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke
Branja, inu evangeliumi (1777):	folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi
Divica Orleanska (1848):	se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O.
Valenštajn (1866):	sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je
Izidor, pobožni kmet (1887):	naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi

bogu
Ta male katechismus (1768): notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje

bogom

bogam

Ta male katechismus (1768):	perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo
Genovefa (1841):	roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2.

bogom

Blagomir puščavnik (1853):	ti moral povedati, da boš na vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja
Oče naš (1854):	z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive
Maria Stuart (1861):	pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke
Viljem Tell (1862):	so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	strašno ječo pahnila. O da bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne
Zlatorog (1886):	mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi! « To Anka dé in ga pustí. A lovec gre
Zlatorog (1886):	rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom, Janez, z Bogom mi! « To Anka dé in ga pustí
Izidor, pobožni kmet (1887):	Bog hudo kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako

buegam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava shiva sina boshija v' te kruh

bugam
Sacrum promptuarium (1695): viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima
buogam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi shebrei to ozhitno spuved inu sposnei tvoje falarje prad buogam nabeshzhim ozhetam: inu prad

bogov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite

bogove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že

bogovi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	próſti vól'jo véro in poſtáve, Ak pa naklónijo nam ſmèrt Bogóvi, Manj ſtráſhna nózh je v zhèrne sêmlje kríli, Ko ſo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne pod klicarjevo kladvo, pod kovaško kladvo sem je spravil. Bogovi in boginje — vsi so razbiti in stolčeni. Kako bedro ali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zelenih livadah pa nektar*) serka. O da bi mi pač bogovi* kmalo poslali tisti dan, ko se bom jaz, tvoj najponižniši
Lohengrin (1898):	v komnato Ortruda v divjem navdušenju plane po koncu. ) Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih, ki vam tvoré nečast! Okrépite

bogovom

bogovam
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kruh v tem, de so iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za

bogovom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	očividen vzrok, da naj dá premoženje pervi njeni žlahtnici, ki bogovom služi, bi me prej ko ne ubogal. ” „Kako nek misliš
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ubožica pretekli večer mimo potoka, kjer so nejeverniki imeli svojim bogovom v čast nesramne gostarije; vabili so jo, da se udeleži
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	eden teh bratov, ko je videl, da je bratov dar bogovom ljubši, ga na polje speljal in ga tam ubil, kakor

bogu

bogo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu

bogu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj lepſhi dar je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti
Divica Orleanska (1848):	družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je
Tine in Jerica (1852):	ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne
Izidor, pobožni kmet (1887):	slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti?
Zeleni listi (1896):	še včeraj sem pomislil s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	grešil. Daj mi milost, da bom spolnoval Božjo voljo in Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj

buegi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spraberniano grata, skues tu jas vam sapoviem permoimu inu vashemu buegi jeshushu Krishtushu! da vi mojo volo do- pou-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shkode nadushi inu na talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drugi Zbong al sarotenje. Jas N. tebe Sarotim hobermon per buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober Mon: pertam shivam Buegi inu per tam zhovieshzham mesijasi inu per vsei niegovei obvaſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapoujem pervashomi moiſtri Bogu ozhet † noi Bogu sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda

buegu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prositi same per buegu tomv vsiga magozhnomi: da mena use zhasne rezhi pogmera noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skali s' ven stegnianiemi rokami skues tvojo pried proshenio k' buegu usiga magoshnemu si ti pomagou teſtam 77 raitarjam: venka is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	talesi tu jas vam sapoviem per buegi ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu

bugu
Sacrum promptuarium (1695): meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher

bvegi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos sother tetragramathon: dase ti pekfenska furija to

▶ bogaboječ pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogaboječ

Zlata Vas (1848):	mu odgovorí: „Kar so tvoj oče umerli, ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel.

bogabojezh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta

bogaboječa

bogabojezha

Pozhétki gramatike (1811):	majhina, o je dolg v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa veliko premoshenja. ˛Sara je bilo hzheri imé, ino vſa bogabojezha je bila. Angelj je po boshji volji tako obernil, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat neka dobra, vſa bogabojezha Israelſka mati. Le toliko salo dete je imela. Zhes vſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jakopovi hiſhi bo kraljeval vekomej; njegoviga kraljeſtva ne bo konza. “ Bogabojezha deviza, deſiravno she Joshefu obljubljena, ſhe ni miſlila v' nobeno

bogaboyezha
Sacrum promptuarium (1695): fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike: Leta bogaboyezha, inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je
bogoboyezha
Sacrum promptuarium (1695): kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu

bogaboječe
- bogabojezhe
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga

bogaboječega

bogabojezhega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXIV. POSTAVA. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. 1 N obedn ni bel revn, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXIV. Poſt. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. XXV. Poſt. Leſtna lubeſn je ſa zhloveka

bogabojezhiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kake ſtraſhne pregréhe perprávi nevoſhljivoſt! 18. Joshef na Putifarjevim domu. Bogabojezhiga, umniga, sveſtiga ino ſpoſhteniga zhloveka ni ſkerb, zhe mora tudi
Genovefa (1841):	priméri — in Bóg bódi s vámi! ” Pri téh beſédah pobóshniga, bogabojézhiga ſtarzhka je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla

bogaboječemu
- bogaboječimu
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti
- bogabojezhimu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sajme s' nami. “ Bersh ga poklizhejo, ino Moseſ pride k' bogabojezhimu Jètru. Kmál ſta ſi bila vſhezh. Moseſ mora Jètru obljubiti

bogaboječi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bogaboječi Daniel sedi v levnjaku, zapušen od ljudi, med levi; pa
Stric Tomaž (1853):	sporočite jim moje zadnje vošilo: da naj bodo pridni in bogaboječi, da naj mater slušajo in se greha varujejo, da se

bogabojezhi

Ta male katechismus (1768):	lazhne ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im Matere! vam poloſhim jest lete bukuvze pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imajo perzajti Bogá bati, njegove ſvęte Sapovdi dershati, dobri, brumni, bogabojęzhi biti? O kaku lejpu bi bilu viditi med vami! aku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dni, de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi; pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe ſhe ní ſkleníla s vámi. Uzhíl ljudi je mosh bogabojézhi, Duhóvni mósh, ki sdàj ga vídiſh s nami: Kakó naſ

bogoboyzhi
Sacrum promptuarium (1695): Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt

bogaboječih
- bogabojezhih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino jeser ljudí, Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò veliko bogabojezhih ajdov is blishnjih narodov, ſo ſe v' Jerusalem ſ-hajali, ino
- bogabojezih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nekaj bogabojezih mater, ktere ſo polne saupanja ino Ijubesni do Jesuſa ſvoje
bogaboječim
- bogabojezhim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſpominji ohranite. Bog tudi vaſhe majhne hvale ne sanizhuje. S' bogabojezhim ſerzam mu vezhkrat ſvete peſmi pojte!
- bogaboyezem
  Sacrum promptuarium (1695): she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v'

bogaboječo

bogabojezho

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Angelj je po boshji volji tako obernil, de mladi Tobija bogabojezho ˛Saro vsame sa sheno. Tudi denarje is Ragesa mu je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako pridna, ſlúſhljiva, pametna ino hvaleshna. To je Bózu nad bogabojézho ino dobro vdovo tako selò dopadlo, de jo, ako ravno

▶ bogaboječe prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogaboječe
- bogaboyezhe
  Sacrum promptuarium (1695): Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò

▶ bogaboječnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogaboječnost

Tine in Jerica (1852):	se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam
Občno vzgojeslovje (1887):	imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen

bogabojezhnoſt

Branja, inu evangeliumi (1777):	jesik sa ſobmy nadershy, te muzh sapelle ſvoje ſerze , taiſtiga bogabojęzhnoſt je nezhemerna. Ena zhiſta , inu bres madesha bogabojezhnoſt pred Bogam
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſerze , taiſtiga bogabojęzhnoſt je nezhemerna. Ena zhiſta , inu bres madesha bogabojezhnoſt pred Bogam, inu Ozhetam je ta: Srote, inu udove v'

bogaboječnosti

bogabojezhnoſti
Sveta grofinja Genofefa (1857): prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna

bogabojezhoſti

Hrana evangeljskih naukov (1835):	vseme. 3. Vaſhe laſtno sadershanje, ſtariſhi vi! naj bo otrokam bogabojezhoſti shiv isgled ali ſhpegel, de ſe nad vami v' vſim
Življenja srečen pot (1837):	savseli. Ker pa prebriſana glava malo pomaga, ako pameti ino bogabojezhoſti ni, je ſv. Janes tudi rad molil, ſveto piſmo bral

▶ bogastvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogastva

Divica Orleanska (1848):	nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani
Zlata Vas (1850):	rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Eskvilinom. ) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva*, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do zdaj še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil človek,
Oče naš (1885):	vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem

bogatstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je

bogaſtva

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo

bogastvo

Divica Orleanska (1848):	Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je
Oče naš (1854):	ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za
Ferdinand (1884):	sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je
Oče naš (1885):	ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za
Oče naš (1885):	je bogat, in ljubi Naceta, in na njem je, to bogastvo enkrat imeti, in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je
Oče naš (1885):	res tako dober namen, kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je
Oče naš (1885):	je zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako drugo, bogastvo starišev, kteri imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on
Oče naš (1885):	in na njem je, to bogastvo enkrat imeti, in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima
Gozdovnik (1898):	borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in

bogaſtuo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je velko barti skuhbano. Kaker povje an

bogaſtvo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres
Genovefa (1841):	hôtel. Dôbro je bilo, de ſim v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov

bogaſtvu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs

wogatſtvu

Branja, inu evangeliumi (1777):	na nebu, inu na semli ſe imęnuje , de vam bo wogatſtvu ſvoje zhaſty. de s'mozhjo poterjeni biti ſkus ſvojiga Duha
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſediſh. V' neſręzhu neobvupaj. Enu sadovolnu ſerzę je to narvęzhi wogatſtvu. Neobetaj, kar dershati nevtęgneſh. Eniga lenza ſlehern sanizhuje. Katęri ozhe

bogastvom

bogaſtvam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega h'kralu ſtury, da vſe kraleſtve tiga ſveita sh'nyh bogaſtvam. lepoto, inu zhaſtjo ſo naſtanovitne, zhaſsne, inu obene vreidnoſti nimajo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſam pruti ſębi: ti bahaſh s' tvojim saſlushenjam, s' tvojim bogaſtvam, s' tvojó modro glavo, s' tvojmi priatlami, s' tvo-

bogastvu
- bogastvu
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako
- bogaſtvu
  Genovefa (1841): ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te

▶ bogat pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogatpridevnik, splošni, nedoločeno

bogat

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sprosil milost in pravico. Ker je pa kralj Matjaš bil bogat kralj, so mu bili drugi kralji zavidni, in kakor gosenc
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to dupljo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	namaže? Kmalo potem pride Pavliha v grad, v kterem je bogat baron stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de
Ferdinand (1884):	pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra
Revček Andrejček (1891):	ozirati. Andrejček (smehljaje zase). No od tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač

wogat

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se njega ſanuzal. Tebi ima uſſe enu biti, zhe se wogat, ali uwog, ſakaj ti nabosh nezh is sabo uſel
Branja, inu evangeliumi (1777):	dan tega perpravlanja, inu pred Sabboto) pole, je perſhuv en wogat zhlovek od Arimathęe Judovſkiga mejſta, s'imęnam Joshef, en shlahtne

bogatapridevnik, splošni, nedoločeno

bogata

Sacrum promptuarium (1695):	je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	č. Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Dolenskim). Hvala Bogú! létina je bila lani pri nas pràv bogata. Po več krajih naše fare so pridelali veliko dobriga vina
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako ljubi, ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa
Oče naš (1885):	se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki je tako z njim govorila
Zlatorog (1886):	sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima

bogatepridevnik, splošni, nedoločeno
- bogate
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim

bogategapridevnik, splošni, nedoločeno

bogatega

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ne dá nobena njiva s pridom obdelovati, brez gnoja ni bogatega pridelka. To vé vsak gospodar, zato gnojí tudi svojo njivo
Najdenček (1860):	Mignončka. V dnévu svetega Frančiška Ksaverja sim stal pred hišo bogatega kupca. Ker sim bil tako razcapan in izstradan, me vratar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veljavne glave niso dobili v pest; ljud je pričakoval bolj bogatega lova in začel vpiti po drugem bolj kervavem mesarjenji, po
Ferdinand (1884):	je v velikem in krasnem mestu stanovanje v hiši nekega bogatega kupca. Mladi grofič je bil kmali veselje učiteljev in kinč

bogatiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo
Zlata Vas (1850):	Pa moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno

bohatiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo

bogatejšipridevnik, splošni, primernik

bogatejſhi

Fabule ino pesmi (1836):	s’ tém bogatéjſhi — — To meni ſèrze ób-tla tréſhi: S’ tem bogatéjſhi, kak ſi ti! « »Ne! tega nem’rem jas preneſti. ˛Strik
Fabule ino pesmi (1836):	Tak ſkopez miſli no krizhí: »Kaj? drugi je s’ tém bogatéjſhi — — To meni ſèrze ób-tla tréſhi: S’ tem bogatéjſhi, kak ſi
Fabule ino pesmi (1836):	bom s’ tém vboshnéjſhi; Pa ne je tat s’ tém bogatéjſhi? « Tak ſkopez miſli no krizhí: »Kaj? drugi je s’ tém

bogatishi

Sacrum promptuarium (1695):	bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua
Sacrum promptuarium (1695):	eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili

bogatempridevnik, splošni, nedoločeno
- bogatem
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje
bogatemupridevnik, splošni, nedoločeno
- bogatimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim

bogatipridevnik, splošni, nedoločeno

bogati

Sacrum promptuarium (1695):	ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati
Sacrum promptuarium (1695):	inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N.
Sacrum promptuarium (1695):	lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni
Sacrum promptuarium (1695):	tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej
Sacrum promptuarium (1695):	Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ”
Oče naš (1885):	vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati
Oče naš (1885):	veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima ta bogati mož res tako dober namen, kakor vi pravite? ali hoče

bogatihpridevnik, splošni, nedoločeno

bogatih

Divica Orleanska (1848):	pa gré zastava in deržava. Karol. Dovelj imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri

bogatimpridevnik, splošni, nedoločeno

bogatem
Sacrum promptuarium (1695): inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi

bogatim

Sacrum promptuarium (1695):	na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu
Zlata Vas (1848):	s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj

bogatimipridevnik, splošni, nedoločeno
- bogatimi
  Ferdinand (1884): bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega storiti, kakor popreje pri le pičlih

bogatopridevnik, splošni, nedoločeno

bogato

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic
Valenštajn (1866):	Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek
Botanika (1875):	po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob

bogatu
Sacrum promptuarium (1695): vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod

najbogatejšapridevnik, splošni, presežnik
- najbogatejša
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla
najbogatejšipridevnik, splošni, presežnik
- nar bogatejši(združena oblika)
  Zlata Vas (1850): In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi župan, ki nam veliko pomagati

▶ bogatin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogatin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje
Zlata Vas (1848):	stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst
Zlatorog (1886):	žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája

bogatinez
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal

bogatina

bogatina
Zlata Vas (1848): zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si

bogatinza

Genovefa (1841):	kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj ubosiga sná sopet bogatinza ſtoriti. Sej to na meni vidite! ” „Terdno ſe dershite Bogá
Genovefa (1841):	ſe na mertve denarje, temuzh na shiviga Bogá. Bog sna bogatinza hitro bolj ubosiga kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj

bogatini
Zlata Vas (1848): sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli
bogatinom
- bogatinam
  Zlata Vas (1848): nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so
- bogatinom
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ”
bogatinov
Izidor, pobožni kmet (1887): je bilo več miru in zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan
bogatinu
Zlatorog (1886): premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride

▶ bogatinčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

bogatinčevimi
- bogatinzhevimi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je poln torov pred bogatinzhevimi dúrmi leshal. S' drobtinami, ki ſo bogatinzu s' mise padale

▶ bogatinec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogatinca
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nazaj tirjajo. Bedarija noše (Mode) je nevarna bedarija. Revni, kteri bogatinca posnemati hoče, je žabi enak, ktera se napenja, de bi

bogatince

bogatinze

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

premogozhne poſaja, Ino ponishne na njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je

bogatinci
Oče naš (1885): to bogastvo enkrat imeti, in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima ta bogati mož res
bogatincu
- bogatinzu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): poln torov pred bogatinzhevimi dúrmi leshal. S' drobtinami, ki ſo bogatinzu s' mise padale, bi ſe bil rad naſitil; pa nihzhe

bogatinec

Oče naš (1885):	izvolil, bi gotovo lože v nebeško kraljestvo prišel, kakor vsak bogatinec, če je še tako pobožen. Toda ti si zabredel v
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	priporočati. Posebno je pa treba prepričati otroke premožnejših starišev, da bogatinec nima hujšega sovražnika nego je postopanje — lenoba. Proti temu sovražniku

▶ bogdaj medmet ↘ goo300k ↗ SSKJ

bogdaj

bog da(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): prišli — ali pak je je veter k kteremu ostrovu zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je vzdehnol, ino

bog daj(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naše Novice, stopi v jispo rekoč: Dobro jutro, gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. Ajda dobro kashe; ſterdí nam dajte, de jo

▶ boginja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boginja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi

boginje
- bog'nje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): devíze, Ki blà ſlushábniza je vére kríve, Je opravljála vêsho bóg'nje Shíve. Raslágajo, ko pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte
- boginje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter

boginji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde

boginjo

bog'njo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo Shívo. Kakó perſhlà k reſníze ſim poglédi, Moj Zhertomír! v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bojúje ſe nar mlájſhi med junáki Sa véro ſtárſhov, lépo Bóg'njo Shívo ****), Sa Zhèrte, sa Bogóve nad obláki. On s njími

boginjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v

▶ bogoljuben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogoljubna
- bogalubna
  Pozhétki gramatike (1811): v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote, bogabojezha ali poboshna ali bogalubna. u je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte, kózha

bogoljubne

Hrana evangeljskih naukov (1835):	lét; tega ſo napovedvali ſſ. preroki, njega ſo bile vſe bogoljubne duſhe veſéle, ino ſo ga perſerzhno sheléle. Ino glejte! ravno
Življenja srečen pot (1837):	Niklavsh. ˛Skerben varh nedolshnoſti. ˛Sv. Nikolaj (alj Miklavsh) je imel bogoljubne premoshne ſtariſhe; bil je pa tudi on bogabojézh. Vſako ſredo
Življenja srečen pot (1837):	reſnizi bil. V Laſhkim je bil rojen ino je imel bogoljubne ſtariſhe. Nikdar ozheta rasshalil ni, ino ſe ni is meſta

bogoljubni

Hrana evangeljskih naukov (1835):	logi prepevati: ſhe bolj veſelo je poſluſhati brumne pogovore, katere bogoljubni popotniki med ſebó imajo, sakaj v' ſredi take tovarſhije je
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſzer poſvetneshu hudi, to sapuſtiti, kar ljubi; lehko pa je bogoljubni duſhi ſe tvegati vſiga, ako ſe ſpomni Jesuſove obljube, ki

bogoljubnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): moralnih) in druzih lepiga nauka polnih pesem, v Naljeskovicóvih, Ranjinovih bogoljubnih, v Lukaricovih in Babulinicovih prestavke iz gerčkiga, i. t. d.

bogoljubnim

Hrana evangeljskih naukov (1835):	naſhe s' greſhnimi navadami opleteno ſerze. Rasodeval bo ſpet vſim bogoljubnim duſham ſvoje velizhaſtvo, alj gledale ne bodo isvelizharja ſvojga od
Življenja srečen pot (1837):	ſholo ino v' zerkev je nar raj hodil. Po tem bogoljubnim sadershanji ſvojiga Karlna ſo ſtarejſhi lehko ſposnali, de ga Bog

bogoljubno
Tine in Jerica (1852): de je, po svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo

▶ bogomilin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

bogomilinega

bogomilnega

Blagomir puščavnik (1853):	nezapopadljive sklepe. ” Med tem prinese Ljudomil jabelk in grozdja iz Bogomilnega vertiča. Kaj dobro jih okrepča sadje. Čez nekaj časa se
Blagomir puščavnik (1853):	v kotu za mizo. Veselje in žalost se polastite serca Bogomilnega. Kakor da bi se bila iz sanj zbudila, pregovori z

▶ bogomirjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

bogomirjevemu
- blagomirovemu
  Blagomir puščavnik (1853): Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske

▶ bogoslovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogoslovcev
- bogoslovcev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem
- bogoslovcov
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce
bogoslovci
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod

▶ bogoslovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogoslovskem
- bogoslovskemu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim
bogoslovsko
Kmetijske in rokodelske novice (1846): po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in

▶ bogovstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bogovi, božanstva; [sskj]

bogovstva
- bogoſtva
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga zhlovieſtva Amen. Ozhanash zheshzbana.

bogovstvo

bogoſtvo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji

▶ bogve prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bogve

Nemški valpet (1867):	za človeka v mojih letih. Valpet je tudi tuj človek, bogve katere in kake matere sin, kakovega srca; hude jeze je
Grajski pisár (1889):	kakor ptica, ki je danes na grajski strehi, jutri pa bogve kje tam doli, kjer je turški sultan hud gospodar svojim
4000 (1891):	Poslednje so nadzirale redovnice, katerih po obleki nisem mogel spoznati. Bogve kakov red je bil to, ker so se bili ženski
Vinjete (1899):	star koleselj polslepo kobilo ter se odpeljal z najlepšo ciganko, – bogve kam. Ljudjé so govorili, da so ga videli na Jurjev
Vinjete (1899):	tu pa tam kak spominek, – od bogvé kedaj in na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je še ostal lahen duh
Vinjete (1899):	nekatere brez zadnjih kitic; tu pa tam kak spominek, – od bogvé kedaj in na bogvé koga; uvenela roža, na kateri je
Vinjete (1899):	tega svojega hrepenenja in da se jim torej ne zdi bogvé kakó pomembno in zaslužno. Jaz medtem ne morem drugače, kot
Vinjete (1899):	treba, če ni vse to le njena sebičnost – če nima bogvé kakšnih postranskih namenov ... Da, če se takole spominjam, – kakšni so
Vinjete (1899):	je pred njim vsa silovitost njegove nesreče. »Odvedli so jo bogve kam ... kaj bodo napravili z njo? Kaj bodo napravili iz

bog ve(združena oblika)

Genovefa (1841):	ſtôlam bôshjim ſtala. Kakor hudodélniza ſim v ſmêrt obſojena. Pa Bog vé, de nekrivizhna umerjèm. To ti pred njegovim ſvétim oblizhjem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	1. Novoletnica. Vošiti srečo k novoletji Je šega že od Bog vé kdaj ; Alj prazdni sreče so obeti, Če srečo Bog
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	veliki noči. ) Judje, Tvoji smertni sovražniki, o Jezus! so mislili, Bog vé kako pametni de so bili, ker so grob, v
Oče naš (1854):	in podučevanju otrok je bila izgled poterpežljivosti in pridnosti, in Bog vé, koliko se ji imamo zahvaliti. Ako je pred se
Oče naš (1854):	moj sin naredil? Zakaj sta pa njega hotla umoriti? “ „Menart, Bog vé, da tega nisim jez kriv. Prepozno sim že zvedel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	terjatvijo le v zadrego pripraviti strelišče, razrušiti to društvo in Bog vé kaj še! Takih neslanih podvržkov smo v Ljubljani že
Čas je zlato (1864):	kraljevič Vladimir? « »Si pač čuden, dečko! « odgovorí lovec smejaje se. »Bog vé, kdaj pride kraljevič nazaj, in če bi tudi danes
Deborah (1883):	Tržinar. Bog ve, Bog ve. Nu, zdaj smo se njega iznebili. Prosil
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	da so svoje ujetnike, med njimi ženo in otroka, kakor Bog vé kako veliko čudo vlekli z godbo po mestnih ulicah

▶ boh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bohih

boheh
Kmetijske in rokodelske novice (1844): 2 zentih in zhes po 6 krajzarjev funt. ˛Shpeh v bòhéh 13 goldinarjev zent. „ od is koshe djánih preſhizhev 14 goldinarjev

bohih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16 gold. in pol, brez kože po 17 gold.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17 gold., brez kože po 17 gold. in pol

▶ bohinjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bohinjskem
- bohinjſkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſlávnih ſtárſhov, In ne pred ſmértjo ohranít' továrſhov. Premágan per Bohinjſkim ſam jeséri Ştojí naſlónjen na ſvoj mézh kervávi, S ozhmí
bohinjskih
- bohinſkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kaj nad nami popravljati inu bruſiti. — Piſano na Gorjuſhah v bohinſkih gorah 1. dan Roshnizvéta 1796.“ Do tega zhaſa je Vodnik

▶ boj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je noviga? (Nova drushba
Divica Orleanska (1848):	nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila
Divica Orleanska (1848):	Vitez. Čez Marno prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše
Blagomir puščavnik (1853):	rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu.
Lohengrin (1898):	bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog
Lohengrin (1898):	Nikar ne v boj! Ne v boj nikar! Ne bodeš zmagal ti nikdár! Če
Gozdovnik (1898):	grmov več ne vidi ter ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili

boja

Genovefa (1841):	njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg vojſká
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši
Lohengrin (1898):	Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in
Lohengrin (1898):	Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me
Lohengrin (1898):	sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne

bojem
- bojem
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' gerdimi hudobijami mero ſvojih grehov dopolnili, je Josve s' bòjem premagal. Potlej je Josve deshelo rasdelil med dvanajſt Israelovih rodov
- bojom
  Sacrum promptuarium (1695): norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je
bojev
- bojev
  Genovefa (1841): dan sa-nj moli, de bi ga Bog sdraviga is kervavih bojev domú pripeljal; kakó ſe veſelí, mu s imam ali s
- bojov
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vojſhak, je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko bojov poſkuſil, ter ſe sa ſvojo domazho deshelo ſlavno vojſkoval. Kedar
boji
Biblia (1584): tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy

bojih

bojah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo

bojih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kránji, Koratáni Prelita, napolníla bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z divjimi živalmi — hajdi med té kristijane, in so si
Fizika (1869):	in razvijalo, med tem ko je Evropa bila po divjih bojih razrovana, in mnogo dragocenih znanosti iz obsega prirode prinesli so
Oče naš (1885):	španjolskimi častniki. Pa njih oči, ki so se v mnogoterih bojih z bliski sovražtva in srditosti pogledovale, so se zdaj mirno

boju

boji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je
Ferdinand (1884):	nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel
Ferdinand (1884):	viteza iz te rodovine, ki je pred leti padel v boji sè Saraceni. Okoli polnoči je bil naš zamišljeni pevec še
Ferdinand (1884):	običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo
Občno vzgojeslovje (1887):	bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si

boju

Sacrum promptuarium (1695):	kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike
Divica Orleanska (1848):	Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti
Lohengrin (1898):	naprej v sredo). Gospod moj Bog! rotim te zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod
Gozdovnik (1898):	travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa

woju

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pomagalla v'tvojemu shtritanju, inu bom uzhila tvoje roke k'woju, inu tvoje perſte k'vojski, de bosh slavnu premagal, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ojſtruſti tega mezha ſo odshli, od bolesni ſo osdravleni, v' woju ſo mozni poſtali, teh ptuih vojske ſo odgnali: shene ſo

▶ Bojančan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Bojančani
- Bojančanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore

▶ bojar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bojarjev
- boljarjev
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vsaki mesec 396 mil. frankov ali vsako uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite

▶ bojda členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bojda
- bojde
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji

▶ boječ pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boječ
- bojezh
  Genovefa (1841): pobóshen in dober, kakor obá! ” Boleſlav je bil od sazhétka bojèzh in ſramoshljiv savoljo mnoshize ljudí, med kterimi je na enkrat

boječa

Tine in Jerica (1852):	vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se
Mlinar in njegova hči (1867):	morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen

bojezha
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron

boječe

bojezhe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	re bojęzhe ſèrza oſtraſhiti, inu taku rekozh v'zagovitnoſt perpraviti. Sdaj more
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha, ne poſhtenje ene bojęzhe duſhe neſhal, katęra ſe vſelej bojí, de bi ne bila
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo

boječi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peljá. Vročina zlo pritiska, mladenča zvije trud, Duhoven le priganja, boječi se zamud. Do dola tak prispeta, ki s kamni nasejan
Stric Tomaž (1853):	černimi psi se nam ni treba bati, ker so preveč boječi, da bi se nam zoperstavljali. “ „Jaz pa vem za prigodke
Blagomir puščavnik (1853):	vse kraje nosijo. Še stolpa čuvaji se ustrašijo in se boječi v sobni kot stisnejo, s strahom pričakovaje konca te grozne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kvarilo govor i neprenehoma bi se spotikali i govoreč zapletali boječi se, da morebiti nečto prav ne rečemo. V pismu se

bojezhi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs glojejo, tolikajn britkóſt, katęre naſs vjędajo? sakaj ſmo taku bojęzhi v'nevarnoſtih, taku ſlabi v'ſkuſhnjavah, taku nevólni v' teshavah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na enkrat v'druge udy preberneni. Ony niſo vezh ti bojęzhi, zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga

▶ boječnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boječnost

bojezhnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov

▶ bojevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bojeval

Robinson mlajši (1849):	je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati
Gozdovnik (1898):	videl otroke Apačev? « »Videl jih je in z njimi se bojeval. Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami

bojevala
Genovefa (1841): moshá ſpreletéla. Upanje in ſtrah ſta ſe v nju ſerzih bojevala, in kar jima jo povedal, niſta môgla verjéti. ” Şhkôf je

bojevali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar
Valenštajn (1866):	za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo
Gozdovnik (1898):	mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj

vojevali
Valenštajn (1866): je naš roj v Baruti pálil; Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i

bojevati

Genovefa (1841):	redite, de bo imel mozh v ſêbi, ſe s ſvétam bojevati. Ko ſo mene môja mati tako na rozhju dershali, gotovo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s mnogotermi sadershki bojevati, „predin vſe napotja premaga in zhlovéſhtvu ſre„zho prinéſe. “ „Kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako
Oče naš (1854):	se, da ti ne bo noben duhovin umerajočemu pomagal se bojevati, kadar se bo smertni angel bližal. “ Sleparja sta spodbodla konje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Ta časnik namreč piše, „da je Italija za terdno sklenila bojevati se do zadnjega moža in se poslužiti vsega, da pokončá
Viljem Tell (1862):	ženo tako na srcé pritiska, Veselo sme za dom se bojevati, Ter se nobene vojske ne bojí — Sedaj nemudoma na Urnsko
Čas je zlato (1864):	je, se, ker je bil mlad in močen, z elementi bojevati. Ker se je tako privadil, ni celo leto sprememb vremena
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nas je prijel, tako, de smo se mogli z njim bojevati”. To slišati, reče kerčmar zabavljivo: „To bi vam bila sramota
Gozdovnik (1898):	me ne briga! « »Utegne biti sovražnik! « »Nič me ne briga! « »Bojevati se bode! « »Nič me ne briga! « »Spravite in pripravite se

bojvat
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Goré; — zhaſ, Zhertomir! je vset' orôshje. In ſhèl je boj bójvat bres úpa smáge, In ſkásal ſe je korenÍne práve, Kjer
bojvati
Pozhétki gramatike (1811): koga:) rimailler, peſne kovati, ferrailler, ſe drégati, batailler, biti ſe, bojváti ſe, detailler, drobiti, na drobno ſkládat; émailler, obliati, ziniti; travailler

bojuje
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Žena molči nekoliko časa in videlo se jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem. "Dva goldinarja? " reče tiho. "Dobro
bojujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po

▶ bojevnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bojevniki
- bojevavzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali
bojevnikov
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano

▶ bokal samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bokal

Kuharske Bukve (1799):	200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	morji domú v Ameriko poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina do doma veljal 1 gold. — Če mu bo srečno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	domú prišlo, ga bo po 5, tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si
Zlata Vas (1850):	mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do

bokala

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj
Zlata Vas (1848):	eno samo kravo imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje

bokale

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	starosti, velikosti in moči vzemi vsako pot 2 ali 3 bokale kerví. Kdor pri ti bolezni naglo puša, se ne bo

bokali

bokalami

Kratkozhasne uganke (1788):	3. bokale is verzha odlij, inu is 2. ali 3. bokalami tople vode verzh ſalij: tok bosh bres tega, de be
Kratkozhasne uganke (1788):	per tüſti prizhi kmalu ſpet posodo is 2. ali 3. bokalami tople vode nalij. Kader se ta 2. ali 3. bokale
Kratkozhasne uganke (1788):	temu vina potrebuval, ſmirej dobr jeseh imel. Komer je is bokalami ſalyvati prevezh: ta ſalyvaj te odtozhene masleze is maslezami vina

bokali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dajo korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa

bokalih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): z zelenjavo vred, ki se korenin derži, kuhaj v 3 bokalih vode tako dolgo, da se dajo korenine popolnoma zmečkati. Vse
bokalom
- bokalam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj

bokalov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nabéra, de jo je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800 bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so bile kaj lepe in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči četerti del alj clo polovico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajc., in po 2 gold. malo vedro, to je, 20 bokalov; tudi so že nekteri prodali novo vino po 2 gold.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti

bokalu

bokali
Kuharske Bukve (1799): belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad

bokalu

Zlata Vas (1848):	s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že to navada, kadar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik

▶ bolan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oſem ino trideſet let bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de je she toliko zhaſa
Genovefa (1841):	koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že tudi slišali. Rok
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal
Tine in Jerica (1852):	ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler bo mož bolan, po moke in mleka večkrat pošlje. Ni mi treba povedati
Oče naš (1885):	in otročička na roko vzel, „tako hudo še ni; tako bolan še ni, kakor ti misliš. Njegov angelj varh bo že
Oče naš (1885):	Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji
Revček Andrejček (1891):	grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se

bolen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi — kaj si bolen? Ali še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France
Tine in Jerica (1852):	Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se

bovn
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je namore odprieti? je lasbov an velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den

bolna

Genovefa (1841):	odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh
Genovefa (1841):	je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki dan dvakrat v merzli vodi kopati. Čez osem dni
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	onega konca hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné
Revček Andrejček (1891):	Franica (proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže

bolne

Biblia (1584):	inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn
Ta male katechismus (1768):	urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kedar konji opoldne ali zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in
Gozdovnik (1898):	besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo

bolnega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poškodovanja svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti.
Ferdinand (1884):	za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila
Ferdinand (1884):	tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe

bolniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je kushna shitna bolésen, ki jo sdravo serno dobi od bolniga. Şnétje pride vezhidel od ſlabiga, mokriga vreména, in od nesreliga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pripasam) podpira, ktéri je na vsih šterih voglih na križ bolniga živinceta privezan. Mina. Prav hvaležna sim Jim za ta podúk
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bom po Njih besédah te cevke poskusila. Zdrav. Mléko iz bolniga vimena izpraviti ni pa še zadosti; drugo in poglavitno delo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bil sajen. V veliko klétih ni bilo lani ne eniga bolniga korúna per nas, še zdej ga imajo nekteri kmetje za

bolnem
Ferdinand (1884): ne naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi

bolnemu

bolenem

Fabule ino pesmi (1836):	pa ſhe bole. On hitro ſe na pot podá, K’ bolénem’ kmeti pride tá, Kak da bi iſkal vole. En kratek
Fabule ino pesmi (1836):	S’ njim vel’ko dopadénje ma, No rezhe tak k’ bolénem’: ˛Striz! tvoj peſ lepo kosho ma, ’S nje shlahtna bi

bolnemu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo
Ferdinand (1884):	Voz vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti k bolnemu dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil

bolnimu

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z besedami ne da
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji

bolni

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi

bolnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa okuženih so pobili; le 135 se jih je
Zlata Vas (1850):	vsacimu na tem ležeče bilo, de se ni mleko od bolnih krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljeni trije
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki je od terte

bolnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): morate de je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati

bolno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá ali s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je

▶ boleč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boleče

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če ga čez persi stiskaš. Tudi je kašljanje veliko bolj boleče, kakor pri pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	obstojí le v vnetji, je merzla voda poglavitno zdravilo za boleče parklje, ki naj se ovijó v cunje, ki se od

bolezhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): se N: perporozhim noter vte S.S. noi shpizhaſte terne tvoje bolezhe S. Krone kateri terni so skves tvoje serze noi skves
bolezho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi obravbrenje sa nia gnant: jas tabe prosim skues nia bolezho kronenje: jas tabe prosim skves nia nai svateishi rano na

boleči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ako ni huda, pervo in dosti zdatno zdravilo. Vneti in boleči gobec naj se rahlo spira z okisano ali slano vodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	je, s čebulo, česnom, poprom ali drugimi takimi ostrimi rečmi boleči gobec spirati. Treba je, da se živini večkrat hladne vode
Zoologija (1875):	naselbino. Ose glojejo plemenito sadje (voče). Osini piki so jako boleči. Ose cvetnice (Anthophila) so najimenitniše žuželke v tem razredu, večidel

bolezhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored

bolečim
- bolezhim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe

▶ bolečina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolečin

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor hitro bo mogoče
Stric Tomaž (1853):	pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor
Stric Tomaž (1853):	že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z vsakim zastonj. Koj jo pelje k Ivanu, da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin'
Viljem Tell (1862):	je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet! To je moja hiša! Stojím
Ferdinand (1884):	kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in

bolezhin

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino v' ſànza sadira. Tako rastepeniga, sapljevániga, vſiga kerváviga, od bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino njih koshe ſebi v' prid oberniti; pa ne jim bolezhin delati bres potrebe, ne jih terpínzhiti nalaſh. Po vſim svetu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtarzhek, ſo ſvoje dni na vojſki bli, alj savolj ſvojih bolezhin ſo morli sholdnirſhino sapuſtiti, ino ſo ſe s' tvo jim
Genovefa (1841):	grôfam porózhil, ſpomin njéne ſmerti obhajat. Vojvoda je poln ſerzhnih bolezhin molzhal, in ravno miſlil: „Straſhno nakluzhje je vunder to, de

holezhin
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kakôr en dober hiſhni Ozhe tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury

bolečina

bolazhina

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi pralvbesnivi Jesvs jes tabe prosim skves te kervave
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa

bolečina

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pa v vimenu prisad ali kaka druga bolezen, bo bolečina ta vzrok kmalo razodela, in vidilo se bo, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so ga ji vzeli, preveč ne toži? — če ji kakosna bolečina mléka v vimenu ne zaderžúje, postavim kaka bula v sescu
Blagomir puščavnik (1853):	bom vedil nič od očeta povedati, bo njih žalovanje, njih bolečina še večja, in zgoditi se zna, da mi jih nemila
Blagomir puščavnik (1853):	bere nar veči veselje, in kakor bi pihnil zgine vsaka bolečina. Blagomir pak
Oče naš (1854):	obličju se je brala bridka pa vunder večdel že premagana bolečina. Le takrat, ko je Nace mater prosil, ga poblagosloviti, se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	jih u serce. Naj te rane tvoj'ga Sina, Naših grehov bolečina, Tud mene v živo skle. Daj, de s tabo rad
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	jih trdno zaklenoli. Francozi ne bi smeli videti, kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali.

bolezhina

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs
Genovefa (1841):	tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel

bolečinah

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa
Valenštajn (1866):	Tekla (blagoj dostojnostijo). Vi ste me v bolečinah videli, Nezgodonosna mi naključba vas Iz ptujca promenila naglo je
Valenštajn (1866):	mizi ter vzame iz lišpnice prstan). Vi ste me v bolečinah videli, Usmiljeno srcé mi pokazali, (daje mu prstan. ) Prejmite ure

bolezhinah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v'

bolečinam

Stric Tomaž (1853):	novo moč; hitrejši ko popred jo maha dalje, vkljub vsim bolečinam in napotkom. Če ravno so bile muke neizmerne za materno
Oče naš (1854):	nazaj! “ Menart je potegnil sina od matere. Hotel je obeh bolečinam konec storiti in spremil je Naceta v Dižon. Barba je
Gozdovnik (1898):	niti ne pogleda, ustopivši skozi odprtino h konjema. Vkljub svojim bolečinam skoči na konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter

bolezhinam
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pred ſheſtnajſtimi meſzi vlotil, dokler je njegovimu terpljenju in velikim bolezhinam ſmert konez ſtorila. Umerl je, ko pravi kriſtjan, vèſ o

bolečinami

bolečinami
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj

bolezhinami

Štiri poslednje reči (1831):	Pravizhen, zhe ravno je od vtih sapuſhen, in s' velikimi bolezhinami in s' grosnimi teshavami obloshen; zhe nima od nobene ſtrani
Štiri poslednje reči (1831):	kteri nesapopadlivo pezhe, in bo duſho in telo s' grosnimi bolezhinami napolnil. « Boshja jesa je pershgala v' peklu taki zhudni in
Slate jabelka (1844):	hudih dni in neſrezhe imel, ki ſi veſ obdan s’ bolezhinami in s’revſhino? Ali leta boshji ſlushabnik mu je tako

bolečine

bolazhine

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od tvojega sina: jas tabe prosim skues vse tvoje matharne bolazhine katere si ti pozhutva k' je tvoi sin vmartro shov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	iv dovi vsetje stega svetiga Krisha: jas tabe prosim skues bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem dabi te 15. bolazhine pozheshzhane ble naden te sodve je jas ozbam sposebnjem vonam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoi sin vmartro shov: jas tabe prosim skues use te bolazhine katere si ti utvojemu Matharnomi serzi pozhutva k' si ti

bolečine

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo tega, de so se
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in Marija, ki sta se tako
Valenštajn (1866):	A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li
Ferdinand (1884):	tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je
Ferdinand (1884):	jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas

bolezhine

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga

bolečini

Oče naš (1854):	pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel

bolečino

bolazhino

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	agnje Jesv Kriſte jas tabe prosim skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvsa Kriſtvsa jes prosim tabe skves tvoje sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti moi bogi sapvshzheni Jesvs oh htve samora to velko bolazhino sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is grunt moiga Serza! inu skues tvojo grenko Martro noi bolazhino: inu shavoſt noi potashavo: noi skues tvojo nai svateishi rano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moi petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga

bolečino
Občno vzgojeslovje (1887): si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja
bolezhino
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil.

▶ bolehati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boleha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njega. Med ljudſtvam je bila shena, ktera she dvanajſt let boléha. Mnogim sdravníkam je bila she v' rokah; veliko she je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa

bolehva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali

bolehajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne vloti. Per naſ ſmo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na to pravim; vender
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki

bolehal
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ni dolgo bolan ležal, je vunder že od spomladi sèm bolehal, in z žalostjo se je že takrat vidilo, de ne
bolehala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sa arznije je dobro. Prijatelzo imam, ki je na pluzhah boléhala, pa s' tem selenim perjam ſe je sopet isdravila, kakor

bolehati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Gorenskim tolikanj dober in zdrav zrak, de ljudem kaj bolehati ne da, in kér so Gorenci takó pridni delavci, de
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se ni ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi

▶ bolehen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolehen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je
Ferdinand (1884):	vendar ni tako zlobno, kakor se ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže

bolehin

Slate jabelka (1844):	nobeniga poſebniga ſpokorniga dela opraviti, ker je bil preſlab in bolehin ; in de ſhe tega ni samogel ſtoriti, kar je bilo
Slate jabelka (1844):	bilo le mogozhe, malo ſpanja in pozhitka pervoſhil. Deſiravno je bolehin bil, in vzhaſi komaj dve uri po nozhi ſpal, je
Slate jabelka (1844):	tudi povedal, de neki ſvet ſtar mosh je bil smiram bolehin in je imel veliko terpeti, pa je vſe s’ veſeljem

bolehna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterih pa gospodar ne želi. Da je ovca zdrava ali bolehna, se po sledečih znamnjeh spozna:
Spisi Krištofa Šmida (1883):	bližini stanuje gospá Topolovska sè svojim sinom, toda gospá je bolehna in silno pobita, odkar je prejelá vest, da je vitez
Izidor, pobožni kmet (1887):	blizo 80 let stara. Ker je bila vže nekaj let bolehna in popolnoma oslabljena, tudi ni več svojega premoženja imela, ter
Revček Andrejček (1891):	Saj bi ne bil Franice že danes snubil, ker je bolehna in se torej ne spodobi. Toda, ker Jeklen v občinskem

bolehne
Svetu pismu noviga testamenta (1784): po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. Inu ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja

bolehni

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v šolo peljali, ker so bili oče nékaj časa védno bolehni in niso mogli hiše zapustiti. Ker je bila pa šola
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	jih je poslala potem rimski in avstrijanski vladi na znanje. — Bolehni pruski kralj se bode s kraljico 23. dan t. m.

bolehnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu

▶ Boleslav samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Boleslav

Boleslav
Genovefa (1841): Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh

Boleſlav

Genovefa (1841):	je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí priſhel in njih hude sgléde
Genovefa (1841):	zhér sopet v dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal in rékel
Genovefa (1841):	bil v ſpanju is rok padel. Iſkala ga je, in Boleſlav, ki je koj vidil, kaj hozhe, ji ga je sopet
Genovefa (1841):	na ſvojo poſteljo je nasaj padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva
Genovefa (1841):	poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja mati
Genovefa (1841):	ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo
Genovefa (1841):	in nebó naſhla! ” Med tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ
Genovefa (1841):	prava podóba revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O
Genovefa (1841):	je dal! ” je odgovorila Genovefa. ” „Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de

Boleslava

Boleſlava

Genovefa (1841):	nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili, ſhe tudi, kakor je shé otrózhja naváda
Genovefa (1841):	povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe

Boleslavom
- Boleſlavam
  Genovefa (1841): na proti, ki je bilo Genovefi bolj pripravno in s Boleſlavam ſe je na-nj uſédla. Kmalo, ko ſo is gôjsda priſhli
Boleslavu
- Boleſlavu
  Genovefa (1841): s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki

▶ Boleslavček samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Boleslavček
- Boleſlavzhek
  Genovefa (1841): hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ

▶ boleslavov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

boleslavovi
- boleſlavovi
  Genovefa (1841): toliko drasih ſpominkov, ſo dali — to de ſhe lé po Boleſlavovi ſmerti — v slato vkovati in na altár poſtaviti. Na drugi

▶ bolest samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

duševno trpljenje, bolečina; [sskj]

bolesti

bolest
Blagomir puščavnik (1853): obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest rane. Mogel sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti

bolesti

Robinson mlajši (1849):	So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko
Robinson mlajši (1849):	je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine, ktero je pred imel
Valenštajn (1866):	Začeto poročilo. Prosim vas, Povejte vse mi. Stotnik (promišljuje). Vojvodičina, Bolesti poročilo ponovi. Tekla. Sedaj sem mirna — in ostanem mirna. Kak
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekega druzega” „Tiho, tiho! ” ustavi ga Fulvij v silni dušni bolesti. „Kaj me vedno in vedno na to spominjaš, kar bi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	gospodu župniku, vsaj so mi vže dostikrat olajšali težnje in bolesti, naj si bode z besedo ali dejanjem. " Skerbno povije in

▶ boleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolel
Zlata Vas (1848): kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce bolel, torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je
bolele
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): k' Shofkinjim' ozhetu pogledal, kterih ſo hude rane pogoſto ſilo bolele. Kedar Shofka své, de je sdravnik priſhel, na ravnoſt v'
boleli
Oče naš (1854): in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči

bolelo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam
Viljem Tell (1862):	objame ga). O Tell, Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela

boleti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v

boli

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik
Stric Tomaž (1853):	otrok, in ne veš, kaj govoriš; tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker

bolj
Sacrum promptuarium (1695): fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie

boly

Sacrum promptuarium (1695):	gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter boſh

bolijo

bole

Ferdinand (1884):	se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil
Pripovedke za mladino (1887):	široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite

bolie
Sacrum promptuarium (1695): bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu

▶ bolezen samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolezen

bolesen

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ
Genovefa (1841):	s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla, pa vunder je bila ſhe tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne vloti. Per naſ ſmo dali dvema takó; ali eden
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de

bolesin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih bolesin ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta bolesin le kake ure, lé 1, 2 ali 3 dni terpi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo

bolesn

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Naj tebi vjima tvojo shétvo ino tergatvo pokonzhá, naj ti bolésn tvojo ljubo shivinzo pobèère; naj ti ogenj tvoje pohiſhtvo v'
Hrana evangeljskih naukov (1835):	na tenko, kakor mogozhe, sdravniku (vrazhu) vſe rasodéti, kar njegovo bolésn sadéva; le greſhnik ſi rad persadeva, bolj ko more, hudobije
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ga je lotila; kakor shivi ognj ga neprenehama ognenza — vrozhinſka bolesn — od snotraj pekla; ſtraſhen glad, ki mu ga ni bio
Hrana evangeljskih naukov (1835):	veſti nevsmileno shgan, nozh ino den ni najdel pokoja. Nesnana bolésn ſe ga je lotila; kakor shivi ognj ga neprenehama ognenza
Hrana evangeljskih naukov (1835):	bo v' molitvi pomozhi najdel? — Priſhla je kuga ali huda bolésn, bila je vojſka, vſtala je po desheli lakota ino dragina
Hrana evangeljskih naukov (1835):	vezhidel posabijo, ino tako ſame ſebe okradejo. Mlade leta minejo, bolésn in ſtaroſt se ſjim oglaſí, ſlushiti ne morejo vezh: ino
Hrana evangeljskih naukov (1835):	rasodéti vſe ſvoje ſlaboſti, vſe priloshnoſti povedati, v' katerih je bolésn dobil; le greſhnika rada taka neſpamet omoti, de ſe boji
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ino mi hitro ſtori; tak bo tudi na tvojo besedo bolésn hlapza puſtila ino osdravél bo. “ V. 10. Terdno je bilo
Hrana evangeljskih naukov (1835):	ſvet poſilila med naſ ſvojo vbijavko, katera ljudém na shivoti bolésn nareja, ino njih duſho mori. Le ta je pregreſhana poshreſhnoſti

bolezen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov pomorila, bi bilo dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja učí. Pošten kmet
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest.
Zoologija (1875):	In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti
Ferdinand (1884):	njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti
Revček Andrejček (1891):	vas kmetih in pri vašem delu sem si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant

bolezin

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak konj ni za nobeno rabo, in bolezin prihaja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	preden se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah

boliesen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tegniel te angel boshji je ta vezh Kinſtlar † te sasako boliesen pravo garznijo pokasha noi tapratazh ani rezhi opuevna inu ta

bolezni

bolesen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi

bolesin

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe, bom govoril, in de me bo Gorenez
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tréba. Sakaj vediti morate de je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno

bolesni

Biblia (1584):	bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi
Genovefa (1841):	je shé toliko zhaſa bolna in ktéri ſte v njéni bolésni toliko dobrót ſkasáli. Oh, tako vaſ imam rada in bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. Voli sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh

bolezin

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.

bolezni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ločili, in potlej svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vas, moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri
Divica Orleanska (1848):	Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi bil kterega

boleznij
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom
boleſne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v'

boleznih

bolesnih

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke

boleznih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba
Zoologija (1875):	v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine

boleznijo

bolesinjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar bote sa ſól dali
bolesnijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril

boleznijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	gosence ne červa pri tej bolezni, je večkrat združena z boleznijo v gobcu. Ker so bolečine včasih hude, ne more živina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	celó po tri bolezni združijo, namreč bolezen v gobcu z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	z boleznijo na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú in tam ji pravijo ovčeč ali sajovec
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekaj, kar se zediniti ne dá s pogubljenjem, ne z boleznijo, ne s smertjo — nekaj, kar zametuje vse prilizovanje in sovraži
Spisi Krištofa Šmida (1883):	goldinarjev dolga. Zgodi se, da tudi Kerčàn umrè za vročinsko boleznijo. Njegov zet, ki je vse podedoval, najde med zapuščino dolžno
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	posebno častil. 37. — Če postaneš malosrčen in nevoljen nad svojo boleznijo in velikimi bolečinami, premišljuj, koliko so morali sveti mučeniki trpeti

▶ Bolgar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Bolgari
- Bulgari
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): na Krajnskim. Kristjanstvo je po raznih potih do Slovanov dospelo. Bulgari in Serbi, ki so po Mezii in Ma— cedonii do

▶ bolgarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bolgarskega
- bulgarskega
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj

bolgarski

bulgarski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna

▶ bolgarski vlaški sedmograški pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

bolgarsko vlaško_sedmograške
- bugarskovlaško-sedmograške
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se

▶ bolha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi
bolha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k
bolhami
- bolham
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo

bolhe

bolhe
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred

bovhe

Kratkozhasne uganke (1788):	XX. Is lesú bovhe narejati. Deni v' eno shroko glaſhovnato posodo enukolku ublanz, ali
Kratkozhasne uganke (1788):	8. dny v' posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobru ſtolzhen h'Prahu preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'pepelam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	teman, al meglan, kader Sonze prov perpeka, inu muhe pikajo, bovhe jedo, ribe per verhi vode plavajo, kader ſe mazhke lishejo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe, katęre Flanzam ſo ſhkodlive, s'pepelam, s'ſtolzhenim voglam, al

▶ bolj prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boljprislov, splošni, primernik

bol

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil
Kuharske Bukve (1799):	rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi

boljprislov, splošni, nedoločeno

bel

Ta male katechismus (1768):	ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu

ble

Sacrum promptuarium (1695):	ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri
Sacrum promptuarium (1695):	poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je
Sacrum promptuarium (1695):	ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu

bol

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo

bolj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske
Zlata Vas (1850):	senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec

bolje
Revček Andrejček (1891): nekdaj rada imela; — na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolje zanaša, nego pa na to, kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka
bolji
Blagomir puščavnik (1853): ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci
nai bol(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pashebrati morash ti osuna shishe databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi alpa ugore kader bodashebrou

najboljprislov, splošni, primernik
- naj bolje(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): trudom; — ne zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici naj bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo
- nar bol(združena oblika)
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu ſi je vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto

najboljprislov, splošni, presežnik

narbel

Ta male katechismus (1768):	oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter njim
Branja, inu evangeliumi (1777):	Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu
Branja, inu evangeliumi (1777):	oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S.

narbol
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe
nar bol(združena oblika)
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj

▶ bolj kdo prislov, splošni, primernik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

bolj komu
- belkomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima

▶ boljšanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boljšanje

boljſhanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na

▶ boljšati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boljšajo
- boljſhajo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſ' ſvojim plazhilam. “ Sdaj, ko ſe Janesovi poſluſhavzi v' reſnizi boljſhajo, ſe tudi shelje v' njih vnemajo, de bi Odreſhenika le
boljšal
- boljſhal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v malo let od 5,000 do
boljšala
- boljſhala
  Genovefa (1841): ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa
boljšati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda ne le za eno leto, ampak za

▶ bolnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolnica

Tine in Jerica (1852):	pridejo fajmošter sami, brez de bi jih kdo klical bil. Bolnica je bila iz nevarnosti, pa nekoliko žalostna. Želela je s
Gozdovnik (1898):	moj sinko! « Mladenič vzravna pobešeno glavo, pa vidi, da je bolnica v zadnjih pojemljajih. »Ljuba mati moja! « Rekši pritisne svoji ustni

bolniza
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): 20. Jajrova hzhi ino bolniza. Jesuſ je bit per Matévshi v' hiſhi, kteriga je bil

bolnice

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Dijakonise so pazile na ženske v cerkvi; so skerbele za bolnice in rovicee, so narejale in popravljale sveta oblačila in platno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	shranil samo kot predplačilo, in da bi gospe kot dobre bolnice ne žalil, ni več hotel nasprotovati ji. Razjasnil si je

bolnici
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič več oboljšalo, ne bo se

bolnico

Tine in Jerica (1852):	Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so prišli fajmošter, bolnico obiskat. Jerica je bila mirna in reče fajmoštru: Mislim, de
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapazil, da se je zeló na slabo obernilo ž njegovo bolnico, odkar je ni videl. Zgodilo se je, kakor se je
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Charite« v Berolinu pride vsako leto 500 do 600, v bolnico v Hamburgu 150 in na celem Pruskem l. 1885. je

▶ bolnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolnik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni treba okoli dohtarja hoditi ; per hudih in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga
Ferdinand (1884):	smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka
Ferdinand (1884):	slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je lahko tam v duhu in
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v

bovnik

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saki den shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kolzhenze noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho

bolnika

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor
Ferdinand (1884):	Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram

bovnika
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Kader an zhvovak aniega bovnika Dvsho shnjemi saklena obeden sovrashnik je namore odprieti? je

bolnike

Biblia (1584):	ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu
Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je osdravil njih bólnike.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po vſim meſtu saſlovélo, ino svezher ſo od vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ'
Genovefa (1841):	nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih

bolniki

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bres ſhtevila. Bolj ino bolj pertiſkajo okoli njega. Vſi bolniki ſe ga iſhejo dotakniti, de bi osdravéli: ſlepi, gluhi, hròmi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ví pa ſte jo v' tolovajſko luknjo ſpremenili! “ Tedaj perſtopijo bolniki, ſlepi ino hromi, k' njemu v' tempelj, ino vſe je

bolnikih

Tine in Jerica (1852):	prišel. Tinetu, ki jih je spremil, so rekli: „Pri tacih bolnikih se tudi jez sam kaj lahko naučim. ”
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tvoji merzlici iz postelje vzeli in v vodi topili; pri bolnikih je zadosti nekaj kapljic — ne več, kakor je v tej-le

bolnikom
- bolnikam
  Genovefa (1841): na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe
- bolnikom
  Ferdinand (1884): ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega

bolnikov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče in sin v

bolniku

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga

▶ bolnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolnikov
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi
bolnikove
Ferdinand (1884): sobo k bolnemu otroku. Otroci so ostali nekoliko oddaljeni od bolnikove postelje. »Oj, moj Bog! « zdihne bolni Ferdinand, »tedaj me hočete
bolnikovi
- bolnikovej
  Ferdinand (1884): moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi

bolnikovo

bolnikove
Oče naš (1854): fajmošter; „zdaj nej bo naša hči. “ Sladka tolažba je razjasnila bolnikove obličje; govoriti ni mogel več. Emilino roko je položil v

bolnikovo

Ferdinand (1884):	ravno prižigal v prednej sobi svetilnico, da jo nese v bolnikovo sobo, kar stopi v sobo redovnik ter podá slugi list
Ferdinand (1884):	lahko noč ter prižige malo svetilnico, ki je pičlo razsvitljevala bolnikovo sobo. Potem pa gre v stransko sobo ter se kar

▶ bolnišče samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

bolnica; Pleteršnik

bolnišče
- bolniſhe
  Pozhétki gramatike (1811): velko prebivalſhe, velko goſtiſhe; bôtellerie, kerzhma, goſtniza, oſtaria, tabérna; hôpital, bolniſhe

▶ bolniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bolniške
- bolniſhke
  Genovefa (1841): ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti

▶ bolnišnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bolnišnica
- bolehnišnica
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): v kterih po leti navadno okoli 200 gostov prebiva; tudi bolehnišnica (špital) za 24 ubogih je bila sozidana, ktero sestre iz
- bolnišnica
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na
bolnišnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka

bolnišnici

boleſhnizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de

bolnišnici

Revček Andrejček (1891):	še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In
Revček Andrejček (1891):	si pa nakopal bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant!

bolniſhnizi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tedaj, kakor ſhe vezh drusih, ki ſo ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino

bolnišnico

boleniſhnizo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

je kmetijſka drushba ſklenila na imenovani Polanſki priſtavi kovazhnizo, shivinſko boleniſhnizo in ſholo napraviti, kjer ſe bojo kovazhi poduzhili, kakó ſe

bolnišnico

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan
Revček Andrejček (1891):	peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi
Revček Andrejček (1891):	ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej). V bolnišnico bi šel rad, v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako

▶ Bologna samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Bologne

Bolonje

Slate jabelka (1844):	soper tebe. « — Tako pravi ſ. Ignazi. Od ſvete Katarine is Bolonje ſe bere, de kadar ji je kdo kako krivizo ſtoril
Slate jabelka (1844):	podloshnoſti in pokorſhini dershati. « — Tako govori ſpokorna ſ. Katarina is Bolonje. Od ſ. Dositeja ſe bere, de ni samogel nobeniga poſebniga
Slate jabelka (1844):	tako pokorſhino vezhi saſlushenje pred Bogam imeli. ˛S. Katarina is Bolonje je shelela, de bi ji njena vikſhi smiram s’ ojſtroſtjo

▶ Boltežar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Boltežar

Balteshar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar †
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi navezano ti S S. S. 3. Kralli GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi ti

Bolteshar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sadai † Jesvs od Nazareta an Kral tah jvdov Kaspar † Melbar † Bolteshar † Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni

▶ bonanza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

zlata žila; splet

bonanz
- bonans
  Gozdovnik (1898): in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja
bonanza
- bonansa
  Gozdovnik (1898): »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le

bonanze

bonanse

Gozdovnik (1898):	nem zadnji, od kterega se je bilo izdajstva bati glede bonanse. Zlato vam je zagotovljeno, sennor Fabij. « »Napadno črto podelimo na
Gozdovnik (1898):	pa, ki vem, da Markos Areljanos je bil prvi najdnik bonanse, in da ga je vaša roka s pota spravila, mislim
Gozdovnik (1898):	ostalimi. « Diaz zmaje z glavo. Nisem se vam pridružil zaradi bonanse, temveč, zaradi shodne priložnosti, da morem z rdečimi po domače
Gozdovnik (1898):	čemu naj se dam ubiti, preden sem dobil svoj delež bonanse, preden sem ga zaigral ali zapil! « »Prav res,« pritrja mu
Gozdovnik (1898):	od taborišča. Kučilo je poznal kraj, kjer je bilo iskati bonanse, gotovo tako dobro, da mu pač ni bilo treba iskati
Gozdovnik (1898):	»Ali kako hočete spraviti zaklade vaše bonanse, neimajoči ne tovornih živali, ne voz? « Kanadčan in Pepo pogledujeta
Gozdovnik (1898):	rdečokožnike naklestili, zatoraj ni neverjetno, da so se zgodaj napotili bonanse iskat. Vsled tega nimamo časa gubiti, ako jih hočemo preteči

bonanzi

bonansi

Gozdovnik (1898):	bi mogli tej dobri menitvi odgovoriti zdaj, ko se bližamo bonansi. « »To pač morem, don Baraha,« odgovori Oročej, svoje dolge kodre
Gozdovnik (1898):	Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi! « zakričita oba, kakor bi ju bilo to strahotno poročilo popolno
Gozdovnik (1898):	bitje. »Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha. »0 bonansi! « zakričita oba, kakor bi ju bilo
Gozdovnik (1898):	brž? « »Mora tako biti. On ne ve le o naši bonansi, temuč nosi tudi popolni načrt v svojem žepu. « »Je-li ste
Gozdovnik (1898):	vam povem v vaše pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam pravice posedati niti najmanjšega dela. To
Gozdovnik (1898):	neki potegnil, kaj mislite, sennor Oročej? « »Mislim, da pač proti bonansi! « Naravno je! Ali se hoče povse od nas odločiti, da
Gozdovnik (1898):	ga izpraševali. Uverjen sem, da niti besedice ne vé o bonansi. Markos Areljanos je umrl, nemogoč ničesar sporočiti ni svoji ženi

bonanzo

bonanso

Gozdovnik (1898):	da? tako! on! « »Da, bil je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa je? «
Gozdovnik (1898):	morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij
Gozdovnik (1898):	pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na
Gozdovnik (1898):	ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta
Gozdovnik (1898):	to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil na čistem
Gozdovnik (1898):	jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na

▶ Bonaventura samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Bonaventura

Sacrum promptuarium (1695):	shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga
Štiri poslednje reči (1831):	zhutil; ali oh! de bi le preposno ne bilo. ¸S. Bonaventura pravi: »Kakor vol, dokler je per jaſlih pervesan, ne zhuti
Hrana evangeljskih naukov (1835):	sakaj: „Kdor sná prav moliti, tudi vé prav shiveti. " (˛Sv. Bonaventura. ) — „Tako molite pa tudi vſi, kakor naſ ſv. Pavl opominja
Življenja srečen pot (1837):	ladija, v' kateri ſe peljamo v' ſveto nebo; vuzhí ſv. Bonaventura; ona je kluzh, ki nam nebeſa odpré. “ 5. Peta nevarna
Slate jabelka (1844):	je bil kloſhter, v’ kterim je shivela rasujsdana nuna, Marija Bonaventura po imenu. Kadar je ſlíſhala, de bodo ekserzizije v’ tej
Slate jabelka (1844):	nevredniga greſhnika, obilnoſt boshjiga vſmiljenja vſula. « — Tako govori ponishin ſ. Bonaventura. Lete njegove ſvete beſede naſ prav preprizhajo, kako imamo ſhe
Slate jabelka (1844):	delih ſposnali, kakor ſe drevo po njegovim ſadji ſposna. S. Bonaventura je ſam ſebe in druge vedno perganjal, ſvoj zhaſ smiram
Slate jabelka (1844):	vſe potrebe v’ kako drugo jamo vergel. « — Tako govori ſ. Bonaventura. Od nekiga Kardinala ſe bere, ki je imel prevsetniga in
Slate jabelka (1844):	Boga prejemaſh, ne povsdiguj, potlej boſh sareſ ponishin. « Pravi ſ. Bonaventura. Ravno taka, kakor nam tukaj ta ſvetnik pravl, de bi

Bonaventuro
- Bonaventuram
  Sacrum promptuarium (1695): ſturil, potle je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare

▶ Bonifacij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Bonifacij

Bonifaci

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in Meta sta le veselje nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih

Bonifacija

Bonifacia

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš, brate! « — opomni Anže Bonifacia — kaj mi je vse od soseda pričakovati. « Monih pa je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	K sreči se je namerilo, da sta domu pridši brata Bonifacia v hiši našla, ki, če ravno sam ves omamljen, je

▶ boren pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bornepridevnik, splošni, nedoločeno

buerne

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu pertam kna pozabi nate buerne noi nate vierne Dushe tu shebranje je prou alsi leti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sin Bueg S. Duh Amen. Per tam kna posabi nate buerne inu navierne Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna

bornegapridevnik, splošni, nedoločeno

bornega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj

borniga

Življenja srečen pot (1837):	naſhim ſkala) imenoval, ozhitno pokasat, de bo Peter, zhe ravno borniga ſtanu, pervi kamen njegove ſvete zérkve. — Pogléj, mladénzh, kako Bog
Življenja srečen pot (1837):	ino moshe povsdignil. — Ne bodi shaloſten hlapzhe moj, ako ſi borniga ſtanu, pogoſto sanizhvan od oſhabnih prevsetneshov; Bog ponisha napuhneshe, ino

bornejšipridevnik, splošni, primernik
- borneji
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): no trati. To se žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga

bornempridevnik, splošni, nedoločeno

bornim

Življenja srečen pot (1837):	ſporozhiti, ker ni imel ſvojih otrók. Mladenzh pa, v' ſvojim bornim ſtanu veſ sadovoljn, ſe mu je lepo sahvalil, rekozh: „Vboshez
Življenja srečen pot (1837):	Mariji ſhe ſtrehe ne da: poterpeshlivo is meſta gre, v' bornim hlevzi prenozhí, ino v' tim revnim kraji Marija boshjo déte

bornipridevnik, splošni, nedoločeno

borni

Roza Jelodvorska (1855):	priložnost dodelil, Vas, dragi oče zopet viditi, vam po moči borni stan zlajšati. O jez sim zdaj naj srečnejši hči! «
Čas je zlato (1864):	po vodi. In vender en sam križavček, en sam ubogi, borni križavček! Bog me! « Pri teh besedah vzdigne Angličan svojo zlatokovano
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je dobri pastir. ” „Res je dobri pastir,” reče Sevér, „v borni obleki stoji tukaj, na rami izgubljeno in zopet najdeno ovco

buerni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim teſte sromazhe, kateri so blisik per svojah

bornimpridevnik, splošni, nedoločeno

buernam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam zerkuam nati kei zve priti.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha † Bueg sin

bornopridevnik, splošni, nedoločeno
- borno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je

▶ Borgia samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Borgia

Borgja

Slate jabelka (1844):	sanizhevan biti. — Tako uzhi ſ. Janes od Krisha. ˛S. Franziſhk Borgja je vezhkrat Boga proſil, de naj soperne ſtorí vſe vshitke
Slate jabelka (1844):	popolnamoſti. Tako piſhe ſveti uzhenik Hieronim. Kadar je ſ. Pranziſhk Borgja ſliſhal od kteriga praviti, de je ſvét, je imel navado
Slate jabelka (1844):	boshjo zhaſt iſkala. Ravno tako ſe je tudi ſ. Franziſhk Borgja per vſaki perloshnoſti pokoril, in je ſvojim teleſnim pozhutkam naſproti
Slate jabelka (1844):	in v’ unim. « — Pravi ſ. Janes od Krisha. S. Franziſhk Borgja ſprizhuje, de njegove pridge vzhaſi niſo ne njemu ne drugim
Slate jabelka (1844):	v’ naſhim ſerzu. « — Tako uzhi ſ. Franziſhk Salesi. S. Franziſhk Borgja je ſvoje podloshne smiram s’ veliko ljubesnijo in krotkoſtjo ſvaril
Slate jabelka (1844):	bi ſam hotel. « — Pravi ſ. Teresija. V’ shivljenji ſ. Franziſhka Borgja ſe bere, de predinj je bil v’ Jesvitarſki orden ſtopil
Slate jabelka (1844):	ſo ſposnali, de je njih nar vezhi prijatel. S. Franziſhk Borgja ga je ſhel nar manj ſedemkrat vſak dan obiſkat; in

▶ borišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bojišče; [sskj]

borišča
- boriša
  Divica Orleanska (1848): Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano
borišču
- borišči
  Blagomir puščavnik (1853): sim se zdaj iz pod kupa mertvih izplaziti. Po vsem borišči je mertvaška tihota. Ognjeni žar in divji ropot mi je
- borišču
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom
- borišu
  Divica Orleanska (1848): kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za

▶ boriti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bori

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu, ki se srčno bori sè sovražno osodo, ki brez straha gré v boj , v
Valenštajn (1866):	drzna moč ne more mirovati, Naj krepko z elementi se bori, Prestavlja rekam struge, ruši skale, I gladke ceste dela obrtnii
Zlatorog (1886):	In tisoč brstij cvête, Odpira cvet se vsak, In vse borí se, gnjête Za žitje, žar in zrak. A koder v
Občno vzgojeslovje (1887):	Predstava o domovini nastopa zategadelj vedno krepkeje ter se siloma bori s predstavami, katere je pospeševala resničnost,— t.j. po domovini hrepenimo
Gozdovnik (1898):	Don Antonio stopi prav pred njega. Na njegovem obličju se bori izraz zaničevanja z onim porogljivosti.

borijo
- bore
  Divica Orleanska (1848): trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške

boril

Robinson mlajši (1849):	Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova
Blagomir puščavnik (1853):	divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo
Lohengrin (1898):	tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to up je

borila

Blagomir puščavnik (1853):	se tudi včasi tistega dneva, ko sva se pred cesarjem borila. ” Po tih besedah zatrobi v rog in konja spodbode. Zdaj
Gozdovnik (1898):	vzdržavali daleč glasečo se talitev, in tukaj, prav pred njima, borila se je postava belega z najmanj osmimi Indijanci. Razbit je

boriti

Divica Orleanska (1848):	njim se biti. Na to pristavi, de mu treba ni Boriti se za nekaj kar že ima. Če pa te tako
Tiun - Lin (1891):	dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko
Gozdovnik (1898):	danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi.

▶ Borovlje samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Borovelj

Borovlj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svilar iz Gorice v razstavo poslal. — J. Pobeheimove, puške iz Borovlj se morajo v primeri majhne cene pohvaliti. — Groſ G. Egger
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	železnina in jeklina, ki jo je baron Zilberngelnova fužina iz Borovlj iz Koroškiga na ogled postavila. — Zopet moramo dva Teržičana pohvaliti

Borovljah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Rusheim v Celovcu. 11. Gosp. nasledníkam baron Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim. 12. Gosp. J. Sirola, bukvovezu v Gradcu in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Ribnici na Koróškim. 7. Gosp. J. Justu, puškarju v Borovljah na Koróškim. 8. Fužini gosp. K. grofa Ladrona v Gmindu

▶ borovnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

borovnic
- borovniz
  Genovefa (1841): je is bizhja ſpletla, ji je najbôljſhih rudézhih jagod in borovniz, in posnêji robidniz in malinez nabiral. Puſto votlino je s

▶ Borovniščica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Borovniščica
- Borovnišica
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem bregu pa

▶ börseordnung neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

börseordnung
- borseordnung
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko

▶ boršt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozd; [sskj]

boršt
- boršt
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo tisti, ki
- borſht
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja. Matizh. Nikar doli ne hodi
boršti
- borſhtmi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga
borštih
- borshteh
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino
borštov
- borštov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog
- borſhtov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpredniki tudi tako nesaupljivi in ſamogoltni bili, bi mi malo borſhtov in ſtariga drevja iméli ; veliko koriſtnih narédb i. t. d.

borštu

borſhti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	puſti vędit, toku hitru koker moreſh, de ſe boſh v' borſhti snajdla. Al de obeden drugi — Nęshka. Saj Matizhek — Goſpa. Tudi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu vrozhina me na enkrat prevſame. V' zhaſsih Iętam po borſhti , koker
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lępa! Goſpá. Ti tedej ſam pervoliſh , de bo Nęshka v' borſhti — Matizhek. Kaj ſhe! Bog obari! — Jeſt le enga v' Neshkin

▶ borštnar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gozdar; kontekst

borštnar
- borſhtnar
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pa Ivan ime — ino vaſh rajni ozhe ſo bili hoſtnikar (borſhtnar) v' Selenizah. Lehko vaſ ſhe ene alj druge male rezhi
borštnarjev
- borſhtnarjov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): per manjſhih poſéſtnikih ne bilo potréba, tudi poſébnih oglednikov ali borſhtnarjov, ker bi vſak s ſvojim nar bolj pràv védil ravnati
borštnarji
- borſhtnarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta
borštnarju
- borſhtnarju
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil

▶ borza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

borza
- borsa
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso
borzi
- borsi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni

borzo

borso

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da smejo na borso hoditi; kdor plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo

▶ borzen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

borzna
- borsna
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo
borzni
- borsni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pozvoní; kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska

▶ bos pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bos
- bos
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor
- boſ
  Genovefa (1841): Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize

bosa

boſa

Genovefa (1841):	savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi

bosi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v
bosima
Kitica Andersenovih pravljic (1863): da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan.

▶ Boštjan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Boštjan

Boštian

Najdenček (1860):	krotkoserčnost in dobrotljivost tako hvaliti, da sim pri njem ostal. Boštian je pa rés resnico govoril. Moj gospodar je bil najboljega
Najdenček (1860):	bi se bil jez rajše v svojo domovino vernil ; ali Boštian, kupcov kočijaž, mi je vedel toliko dobrega od svojega gospodarja

Boštjan

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	opravili. Ko stopi oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi bila morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči, kakoršne pripisujejo tem ljudem — in

Boſhtjan

Življenja srečen pot (1837):	poſvetno je gol prah; prava ſrezha boshji ſtrah, 10. ˛Sv. Boſhtjan. ˛Stariſhi ſv. Boſhtjana (˛Sebaſtijana) ſo bili vboshni kmetizhi v' ſhpanſki
Življenja srečen pot (1837):	blaga pripeljá, kar mu hzhér nekoljko ſladke torte prineſe; alj Boſhtjan nozhe prikupila, koſze torte volam da ino tako ſkuſhnjavo premaga
Življenja srečen pot (1837):	ſvojim ſtani, ſkerbno moliti vuzhili, íno pa varvati ſe greha. Boſhtjan je vidil ſvojiga ozheta ino ſvojo mater lepo Bogu ſlushiti
Življenja srečen pot (1837):	ſo njive toljko rodile, de ſta on ino goſpod obogatela. Boſhtjan je po tem ſklenil ſe v' nov ſvét podati, de
Življenja srečen pot (1837):	sapuſtí ſvojo mater, nehvaleshnik, kako bo ſrezhen na ſveti? ˛Sv. Boſhtjan je v' Ameriki nevednim ino potrebnim ljudém neisrezheno veliko dobriga
Življenja srečen pot (1837):	jemati. V' takih ſladkarijah je nezhiſten ſtrup; ne jemli ga! Boſhtjan ſi je drugo ſlushbo pojiſkal, ino v' nekim meſti poſhteno
Življenja srečen pot (1837):	ſpolu hodi, njega ſkuſhnjava vodi ino pregreha na vujsdi ima. Boſhtjan ſe je sunaj meſta na priſtavo nekiga goſpoda vſelil, ino
Življenja srečen pot (1837):	njo pod ſtreho vseme, de ſe ji hudiga ne prigodí. Boſhtjan, vſmilenga ſerza, ji lepo poſtele, on ſe pa sa vrate
Življenja srečen pot (1837):	ſebo vsel, ter ſe joka in prilisuje. Na to ſe Boſhtjan rasſerdi, ino njo ojſtro ispraſhuje, kdo ino od kodi je

Boštjana

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je res, kmalo se bo vresničilo,” reče navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev, da bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je poslala krasen perstan in me prosila za življenje tistega Boštjana, ki so ga ravno z betmi pobili, (in se spet
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža

Boſhtjana

Življenja srečen pot (1837):	nar raji vſliſhi, ter jih reſhi vſake neſrezhe, kakor ſvetiga Boſhtjana. Kekar je she sali ſantizh odraſtil, pride nevarna kushna bolésen
Življenja srečen pot (1837):	pregréſhniga snanja naſtavlja; boljſhi je zhíſta véſt, ko slata ſlushba. Boſhtjana je neki shlahen goſpod v' ſlushbo vsel; alj hzhúr, ktéra
Življenja srečen pot (1837):	prah; prava ſrezha boshji ſtrah, 10. ˛Sv. Boſhtjan. ˛Stariſhi ſv. Boſhtjana (˛Sebaſtijana) ſo bili vboshni kmetizhi v' ſhpanſki desheli. Lepo ſo

Boštjanom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ktera je z razprostertimi rokami in prosečega obraza klečala pred Boštjanom pa molčala. „Boštjan! ” spregovori Nikostrat. „čas bo, da greš — jaz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Jezusa Kristusa! ” odgovori s terdnim jasnim glasom in pade pred Boštjanom na kolena. Tudi Nikostrat se verze pred-nj in móči njegovo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spet vnel boj prave svete ljubezni med duhovnom Polikarpom pa Boštjanom. Oba bi bila rada ostala v Rimu, ker sta v

Boštjanu

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od kerščanstva, da bi se bila mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj

▶ botaničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

botanične
- botanske
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v Ljubljani, praviga člena c, k. kranjske kmetijske in bavarske botanske družbe, i. t. d. Tak je delo tvoje dokončano! Lepši
botaničnega
- botaniškiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim
botaničnem
- botaniškim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. k. botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó

▶ botanik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

botanik

botanikar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spravil in razun tega tudi očitno pokazal, de je zveden botanikar, zakaj vsih 400 cvetlic je po pravim imenu kerstil. Tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva

botanika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na
botaniki
- botanikarji
  Botanika (1875): ki ima časih v sebi kapljice olja, in ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z
- botaniki
  Mineralogija in geognozija (1871): njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine
botanikom
- botanikarjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): baron Coiz skupej spravil, in kteri še dan današen našim botanikarjem od perviga do zadnjiga prav dobro služi. Torej iivala, komur

botaniku

botanikarju

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere
Botanika (1875):	drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in

▶ božati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

boža

Blagomir puščavnik (1853):	Miroslava in moj oče! ” ter starčka rahločutno po bledem licu boža. Milko pa na kolena pade, Blagomirove roki poljubuje rekoč: ”Stari
Čas je zlato (1864):	in bije ob tla, de iskre odletajo. Lenček ga prijazno boža in gladi po glaví, ga tolklja po vratu, ga pokrotuje

božala
- boshala
  Genovefa (1841): vſtraſhila, s zhaſam pa je bila ſerznnêji in jo je boshala. Svér ſe té prijasnoſti ni obzhutljiva sdéla. Sdaj ſe je
božali
- boshali
  Genovefa (1841): tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi te shiváli

▶ božič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

božič

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po Božiči; malo rèži. — Zelen Božič; bela Velika noč: Bel Božič; zelena Velika noč. — Kadar je predbožično vreme do ss. 3
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko nmetnost razglasil. — Lorenc Božič,
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobre letne nadja. — Mokro vreme po Božiči; malo rèži. — Zelen Božič; bela Velika noč: Bel Božič; zelena Velika noč. — Kadar je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	gospá: ,,Ljuba Rozika! ker si tako pridna, ti bom za božič dala novo obleko narediti. S tergovcem sem že govorila o
Zeleni listi (1896):	v njih pripoveduje, kako darujejo bogati otroci ubogim kaj za Božič. Jaz vam bom pa danes pripovedoval božično pripovest, v kateri

božičem

boshizham
Kmetijske in rokodelske novice (1844): is njih na ſnég preletvale in ſe takó pokonzhale. —^ Pred boshizham sneſene kurje jajza ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo

božičem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je

božiču

boshizhu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſadíti. Govejo shivino 4. tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju
Abecedika ali Plateltof (1789):	sa to kupil. Zhes to je ſhe tudi zhaſi kakimu boshizhu od tiga , ali tok kaj eni mu ſvojih tovarſhov kak

božiči

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in svitla, se kmet dobre letne nadja. — Mokro vreme po Božiči; malo rèži. — Zelen Božič; bela Velika noč: Bel Božič; zelena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in dolga, de je o binkoštih še zmerzovalo, in o božiči so še le grozdje tergali. Vse je bilo tudi silno

božiču

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo
Sveti večer (1866):	da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo
Revček Andrejček (1891):	veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan

▶ božičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

božična
Zeleni listi (1896): da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet

božične

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v Pavii so na višje povelje zaperli, pa le čez božične praznike, kakor vladni časnik „Oest. Corr. ” pravi, in učenci, kteri
Sveti večer (1866):	izgovarjam”, reče gospodu Dejakoviču, „da nas bo Tone včasih obiskal, božične praznike pa vselej z nami preživel. To mu morate dovoliti
Sveti večer (1866):	Tonetom, ki je postal cveteč mladeneč, k logarju Dobravcu na božične praznike. Gospod Dejakovič ostane z logarjem in logarico po večerji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	sabo klali, moram vam jaz k sklepu starega leta za božične praznike še žalostnišo prigodbo naznaniti. Kvaterno nedeljo zjutraj k fari
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	cerkvi — po 31 letih spet v znanem mu oratarji. — Pretekle božične praznike so tukajšnji vojaki Weberjevega polka ponoči ljudí napadali in

božičnem
- božičnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): previdnost otéla. J. Oberdank, cerkovnik. Nekaj za hišne gospodinje ob božičnim času! Svinsko in drugo meso se da nar boljši takó

božični

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kjer bom zveličanja vžival, ki ne bo nikoli minilo. Amen. Božični praznik. Ta dan se spomni, de je bil Jezus Kristus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se je začelo srečkanje, po kterem so se delili različni božični darovi, ktere so mili dobrotniki tudi letos prav bogato podelili
Sveti večer (1866):	božični dar, kterega nam bi bil zamogel Tone ali kak drugi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	svobodi, enakosti in bratinstvu vseh narodov. Če pa tudi letošnji Božični prazniki niso še vsadili cvetlic miru in sprave na političnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	in s plesom, k kteri uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Božični prazniki so pretekli, — al cvetke, ki jih še zmirom nahajamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	obupajo, marveč o zavesti svojega prava trdno zaupajo na — veselejši Božični čas! Radi se udarno previdnosti Božji — a ne udajmo se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	okolščinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični praznik nihče vozil po naši Gorici; samo nadškof so se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	pravilno, temveč, da mora biti druga volitev. Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih
Zeleni listi (1896):	kako veselje! « »Veste kaj«, reče nekega dne Vida, »skoro pridejo božični prazniki in tedaj jej kaj darujemo«. »Dà, dà«, rekó vsi

boſhizhne

Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	XVIII. PESM. Na Boſhizhne Praſnek. 1. O Dete zartanu! * milu objokanu! * kolkajn terpish! * ke
Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800):	ob polnozhy. 87 XVII. Na svet Vezher. 90 XVIII. Na Boſhizhne Praſnek. 93 XIX. Na S. Vezher per S. Mashi. 94

božičnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat
božično
Zeleni listi (1896): stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni

▶ božjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novec majhne vrednosti; [sskj]

božjaka
- boshjaka
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): va-njo dajalo. Uboga vdova pa pride, ino da le dva boshjáka vanjo, ktera ſta vkup eno néshizo sneſla. Jesuſ poklizhe ſvoje

▶ božjast samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

božjast

boshijaſt

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	enako pravizo, ki ſo veſolni udje eniga trupla! Pomozh soper boshijaſt pri preſhizhih. Is Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	godi, kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo! — Med vſimi pomozhki soper boshijaſt preſhizhev ſo tè le nar bolj poterdili : Dobro poſuſhene koreninize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tó bolesen ſtoriti? Şkuſhnje vſih shivinſkih sdraviteljev uzhé, de je boshijaſt pri preſhizhih prav huda bolesen in de vezhidel nar bolj

boshjaſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva

božjast

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to ji je pa takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte
Najdenček (1860):	smerti svojega ljubčka preživela! ” „Žlahtna gospa! ali ne vidite, da božjast odjenjuje? Mignonček bo gotovo ozdravel! ” „O moj Mignonček! kaj moraš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Ustanoverce že več dni božjast lomi zarad direktnih volitev, kajti vsak dan bolje vidijo, da

božjastjo
- boshijaſtjo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): dan bolniku dajo. — Vezhkrat je prav dobro bilo, praſze med boshijaſtjo s merslo vodo po zelim truplo takó dolgo poljivati, de

▶ božji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

božja

boshia

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih volo ta Boshia miſſu, katira vſelei nam h' dobrimo bedy,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tudi nezh sgoditi, Kar bi nie h'svelizheinu blu. 3. Boshia gnada pamet resſveiti Sposnati, kar je, no kar ni prau
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	poſvezhena Tvoiga Jmè ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	te Lubesni. 1. Naſmemo s'miſli mi spustiti, Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo doushni Boga lubiti s'Zel'ga serza , Dtiſhe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ponishnost imeti, Smaſo, poterpeshlivost, Brumnu, no ſvetu shiveti Tu dely Boshia milost. K'dir' dobru ſerze ima, Skus pomozh Boshio on

boshja

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh
Genovefa (1841):	iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe
Slate jabelka (1844):	minuta v’ sopernoſti, kakor nebeſhko veſelje pokuſiti. « Pravi ſveta ſlushabniza boshja Marija Viktorija. S. Angela je bila vpraſhana, kako samore teshave

boshje
Genovefa (1841): ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim

bož'ja

Valenštajn (1866):	duhi, Vilami prebiva rada, V bogove ima vero, ker je bož'ja, Pravljičnih starih bitij zdaj več nej, I boginje so izselile
Valenštajn (1866):	Oktavij. To vem. česá se imam tvegati, Nad manoj čuje bož'ja roka, ona Zakrije milo svojim ščitom carsko Pobožno hišo, nočno

božja

Zlata Vas (1848):	ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja bo; Ker Bog le hoče vse, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se
Sveti večer (1866):	je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se
Mlinar in njegova hči (1867):	ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj je bila božja volja, da sem revna, po njegovi volji se mi je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja, in udaj se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne

božje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje
boſhja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader

božje

boshie

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie viſokuſti ponishnu klezhymo, inu h' sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſramota sa volo tiga ſturjeniga greha, ta strah te ſodbe Boshie, ta nagviſhnoſt te pokure, ta ſiunoſt te hudobe tiga greha
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	K'dirga lubit ti sapoveiſh. Sedma Peiſem. Te deſet Sapovedi Boshie. 1. Bog popiſou je postave Na dve Tabli s'mozhy
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto delat. 1. Duſha ostane vezhnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	no vſe rezhy So se prezei sazhele, So perſhle od Boshie mozhy Na glaſs nega povele. 2. Bog ozhe je Synu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Te bvkve so skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov

boshije

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh sazheu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne. Pr.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Pr. Koga ſhe virjemo ? Od. De mi pres pomuzhi gnade boshije na moremo ne dobru ſturiti, ne hudiga ſe varvat, ne

boshiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu jagne Boshiu, katiru jemle ta greh od tiga ſveita. S' katirih beſed
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo, no
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	JESUSA bosh'ga Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je otlu skriti se , Kadiru je na krishu Sbriſalu grehe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nebeſs podati Oteu , no zhlovek postati. 4. Boshji Syn! ti Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju

boshje

Sacrum promptuarium (1695):	Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho
Branja, inu evangeliumi (1777):	sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu
Branja, inu evangeliumi (1777):	leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti

božje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v slavo in
Oče naš (1885):	med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem
Izidor, pobožni kmet (1887):	nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno
Izidor, pobožni kmet (1887):	je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav
Izidor, pobožni kmet (1887):	razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod

boſhje

Ta male katechismus (1768):	je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl
Ta male katechismus (1768):	prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni

božjega

bosh'ga

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	JESUSA bosh'ga Syna No Oltarju stoy. 2. Tu pravu Jagne Boshiu Je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ni vezh kruh no vinu , Ampak Meſu, no kry JESUSA Bosh'ga ſynu, Kokar on ſam vuzhy.

boshiga

Biblia (1584):	bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali
Sacrum promptuarium (1695):	S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes

boshija
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): prad praviem shiviem buegam opravla? k'ta prava shiva sina boshija v' te kruh noi vino, poklizha? 2. Jas N. N.

boshjega

Branja, inu evangeliumi (1777):	nym ſkus shtirideſſet dny perkaſuvov , inu s'nymi govoruv od boshjega krayleſtva. Inu kader je on s'nymi jęduv , je nym
Branja, inu evangeliumi (1777):	11. Poſtavi. O Viſſokuſt tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel namorejo njegove ſodbe sapopaſti, inu njegovi poti

boshjiga

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. Tèdaj je Jęsus ſvojim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval
Genovefa (1841):	pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz

božjega

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden
Oče naš (1854):	„V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški
Oče naš (1885):	„V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji sveti katoliški

božjiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo
Tine in Jerica (1852):	otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi.

boſhjega
Ta male katechismus (1768): narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh

božjem

boshiam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu

boshiomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Duh spet nate krei zkier si ti prei bonov ujemeni boshiomi noi bodi vpokoji inu shegneite Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg
boshjemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): boshjemi da oni kna bojo moli kei zhries me napraviti sbesiedo
boshjemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro sa kme na
boshjim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli
boshjimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu

boshjomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu potam trezhijam barenie daijemu obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg sveri Duh † Amen jedi ti natvoi krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri

božjem

Ferdinand (1884):	pikave od kóz okoli sebe? « »Če je tako, idi v božjem imenu sam z otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem
Revček Andrejček (1891):	Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere

boſhjemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal

božjemu
- boshjimu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo

božji

boshi
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Od. Kir je ona ſama po podobi boshi uſtvarjena. Pr. Sakaj tedej sa en Kruh proſsimo ? Od. Duſhe
boshiei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham
boshje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega

boshjei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen: 3. Ozha 3 zbesh: 1. vero. SHEBRANJE. k' Materi boshjei. O ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tomi shebranji perpravov! ta shebranje je 6 molituiz noi kmateri boshjei ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi Johanesv na 14
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	brumnu erlih shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale

boshji

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje
Genovefa (1841):	iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni

boshy

Sacrum promptuarium (1695):	priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui
Sacrum promptuarium (1695):	letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre
Sacrum promptuarium (1695):	inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe

bošji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo
božje
Gozdovnik (1898): vam je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč
božjej
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Sama o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na

božji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor de bi to delo
Zlata Vas (1848):	pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega
Blagomir puščavnik (1853):	je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako
Maria Stuart (1861):	Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da je tako okopani veliko imenitniši, kakor gospod ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ”
Oče naš (1885):	bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši, in ta blagoslov je bil
Lohengrin (1898):	suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv

boſhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhpegel, ki ſe Bog is njega vidi. „Blagor mirnim, otrozi boſhi bodo imenovani. “ Mir ſeboj, s' blishnjim ino s' Bogam je
boſhj
Sacrum promptuarium (1695): jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam

boſhje

Ta male katechismus (1768):	po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano.

boſhji

Ta male katechismus (1768):	v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak
Ta male katechismus (1768):	Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de

božjih

boshiah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	angelou boshiah inu skues tugaht teh kerrabinou inu Serafinou? jas N. tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv marterniz noi vsah boshiah svetnikov inv isvolanah ti bodita smano dones noi navezano ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pra svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah tv

boshih
Praemium sa male otrozhizhke (1810): nar bolſhi boshja beſseda? Od. Svet kerſhanſki Nauk is uſt boshih Nameſtnikou. Pr. De tedej vaſha Duſha bo u' Bogu brumnu

boshjah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridatha inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei

boshjeh

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje
Branja, inu evangeliumi (1777):	od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje , inu teleſne

boshjh
Sacrum promptuarium (1695): volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in
boshjih
Genovefa (1841): me ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu

božjih

Divica Orleanska (1848):	francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu
Robinson mlajši (1849):	ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo
Tine in Jerica (1852):	vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih rokah, on je vselej… Tresk. — Že je bila vsa hiša
Izidor, pobožni kmet (1887):	otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju

boſhjeh

Ta male katechismus (1768):	III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti
Ta male katechismus (1768):	katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá
Ta male katechismus (1768):	de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te stvary na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti

božjim

boshjem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo

boshjim

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v'

božjim

Divica Orleanska (1848):	lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s

boſhjem

Ta male katechismus (1768):	ali povedanje svojeh grehov pred enem spovdnikam, namestnekam boſhjem. V. Pokura, tu je: ſadostisturjenje, ali shtraffenga ſa grehe k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhes uſſe ſveſt, inu akulih je on mene is Synam boſhjem noshezho othl skrivaj ſapuſtiti, toku mene on vonder reſglasiti ni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	narvezhe sovraſhnek teh zhednoſt, inu de so njegove malupridne regelze boſhjem ſapovdam ſuper. Kedur je s' Chriſtusam na krish perwit, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	iskro is gvanta prezhstresesh, de se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem straham te hude misle ſdajzi napreſhene, se is eno giſterko
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'zujnah, inu zapah tèzhy, je vonder ſhlatnu oblezhen pred boſhjem oblizhjam, zhe je le v gnadi boſhji, koker je slabu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so drugi; ſakaj ti navęsh, zhe niso ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode
Branja, inu evangeliumi (1777):	supet bati, temuzh vi ſte prejelli Duha tega goriusetja k' boſhjem otrokam, v' katiremu mi klizhemo , Abba (Ozha) Sakaj taiſte Duh

božjimi

boshjimi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vkup na vsame, na bo negova pamet s' timi vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu ſerze v' ſvetih sheliah vshganu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ludmy ſposnov, tega bo tudi Syn tega zhloveka ſposnov pred boshjimi Angelzami.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bôl pogmęrajo. Ona je takrat taku oſtudna inu gèrda pred boshjimi ozhmy, de aku bi jo my v' letej podóbi viditi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od ſvętiga Duha sapuſhena duſha drusiga, kakôr ena nagnuſsoba pred boshjimi ozhmy. Ena s' ſvętim Duham vkupej ſternena duſha pak vshiva

boſhjem
Ta male katechismus (1768): ſa drugem k' Mohorju tekli, njega, dokler je njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli
boſhjemi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte

božjo

boshijo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je use dergazhi: noi vse doro pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an dar alpa an shaz ofenporava al resodeva: skues tvojo boshijo volo Amen.

boshio
Sacrum promptuarium (1695): inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio

boshjo

Biblia (1584):	je odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh
Biblia (1584):	kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim bily: 4. Kakú je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ,
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi

boshjoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rudezhi raki tebi tvojo krivizo kàshejo, in trepetala ſi pred boshjoj ojſtroj pravizoj. Poglej kako ſtraſhna je huda véſt, ona boshji
bosjo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je le boshji pot: on mora oſtati

bož'jo

Valenštajn (1866):	Grofinja. Prejšnji. Grofinja. Tesnobe te prebiti več ne morem, Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof
Valenštajn (1866):	Trčka. Njihovo slepo ukrotiš tegoto? Vojvodica i Grofinja. Za bož'jo voljo, ne! Ilo. Zdaj ne, vojvoda! Grofinja. O drži, drži

božjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama
Divica Orleanska (1848):	pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil
Tine in Jerica (1852):	je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v
Stric Tomaž (1853):	kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi
Oče naš (1854):	pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože
Ferdinand (1884):	»Za božjo voljo, kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če

boſhjo

Ta male katechismus (1768):	testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá
Ta male katechismus (1768):	Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi
Ta male katechismus (1768):	ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu
Ta male katechismus (1768):	podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu
Ta male katechismus (1768):	Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali
Ta male katechismus (1768):	ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta

▶ brabanški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

brabanški
- brabanſhki
  Genovefa (1841): vertam vmaknile, je shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda Brabanſhki. Savoljo njegoviga ſerzhniga poguma in njegove velike hrabroſti ſo ſe

▶ bradavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bradavic
- bradoviz
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima

bradavice

bradavice
Botanika (1875): mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s

bradovice

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi. VIII. Poglavje. Bradovice. Bradovice so neki izrastki na živalski koži, in mislil bi si

bradovize

Kratkozhasne uganke (1788):	ſapored, kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red
Kratkozhasne uganke (1788):	use enu; ke v' 14. dnęh usem glih pomaga. XXX. Bradovize is rok, ali obraſa odpraveti. Kader se goridijane, inu ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa bradovize. „Goſenze is répe ali sela pregnat, vsemi devét goſenz od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	minila. — To gotovo pomaga, ako mersliza ſama od ſebe mine. ” „Bradovize odpravit vsemi kaki klinez in v njega toliko sarés naréshi

bradavico

bradovizo

Kratkozhasne uganke (1788):	is ſoljo v' red v' eno męshto, inu s' tem bradovizo maſhi: tok njo s' korenino vonspravesh. XXXI. De otrozi kôs
Kratkozhasne uganke (1788):	pęname (so hladne, ali gorke, jo use glih) si ti bradovizo na bradi, ali na roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny

▶ brahman samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brahmana

bramina

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo

▶ braillova pridevnik, splošni, nedoločeno

braillova
- braille jeva(združena oblika)
  Občno vzgojeslovje (1887): svoji jednostavnosti. Razen tega se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda označena z

▶ brakonid samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrsta žuželk kožokrilcev; splet

brakonidi
- brakoni
  Zoologija (1875): so pravi najezdniki (Ichneumon) kojih je 300 vrst, in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam

▶ bralec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bralca
- bravca
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so

bralce

bravce

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi kdo reči, de je cena te knjige za naše bravce prevelika, ali če se premisli veličina knjige in lepota papirja
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vunder tudi sami po sebi celotina. Po ti poti mislimo bravce po širokim svetu s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	lepa za poslano; sicer pa nas bo in gotovo vse bravce našega lista serčno veselilo, ako, bote spolnili, kar nam je

bravze

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo gotovo tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj ſo v edinoſti sdrushene mozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj sa kratek zhaſ Slovenzam povedati. Kakor imo ſliſhali, nektere bravze poſebno po novizah mika; tudi tém bodemo vſtrezhi ſe prisadjali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na ſvoje bravze opravljati. Ker ſo tedaj „Novize” narprej in poſébno sa koriſt

bralcem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je med dnevom tù ali tam prigodilo. Tudi z dragim bralcem se podamo na pot, pa ne v krasne verte, ampak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	poslane gosp. dr. Razlagu. ) Prinesite drage „Novice” to „pojasnilo” svojim bralcem, da zvedó, da ste prav imele, ko ste unidan zavračale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim bralcem, če jim ta poduk po večem podamo. Tako piše gosp.

bravcam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobili; prav radi bi ga bili že v poprešnim listu bravcam krajnskih „Novic” v roke podali.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam je, de nam prostor to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj kratko povedati: kdo de je Slovenec, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu

bravcem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k nam ta in

bravcom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	slišali o njih, sem si izpisal nektere, ter jih podam bravcom Novičnim. Zakoniki so zercala, v kterih se ogleduje življenje narodov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	postave V današnjem listu smo na strani 4. podali svojim bravcom kratek zapopadek o nji; z natisom cele postave bomo začeli

bravzam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka

bralcev

bravcov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati želimo. To
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Vertovc je umerl, živi Vertovc! Po tem razumljenji svojih čast. bravcov začnemo 1. pismo iz 2. Vertovcove občne zgodovine. Pervi po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	m/p.“ Da bojo pisemce to razumeli tudi tisti naših bravcov, kteri radi berejo v listu našem gosp. Terstenjakove spise, pa

bravzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadja ; drugizh pa bodo na to visho voſhila naſhih dvanajſt bravzov tiſti goſpodje ſami brali, kteri v téj rezhi veliko perpomozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhim perdelkam na polji varſtvo dodelíli. ― ― To je potrébno! ” Dvanajſt bravzov kmetijſkih noviz. Perſtávek vzhredniſhtva. — Prizhijozhe piſmo ſmo pred tremi dnévi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. v poprejſhnim liſtu je: Grablje. De bi sheljé nekterih bravzov ſpolnili, bomo prihodno tudi zeno preſhizhev, kakor je na tergu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Krajniu ſe pripravljajo nov moſt zhes Kókro sidati. ) Marſikomu naſhih bravzov je ſhe v ſpominu sidan moſt v Krajnju, kteriga ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe lih takó naleti. To naj bo k rasumnoſti naſhih bravzov rezheno, preden jim imenovani podúk vinoréje v roke podamo. Vredniſhtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſilo, de bi po deshéli zhuvaje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſe to pazh prav kmalo sgodilo : gotovo veliko naſhih bravzov je, ki po njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobé, in ki jih morebiti, ſkorej bi rekel, malo naſhih bravzov posná, od ktérih ſam goſp. Vodnik takó le piſhe: Şmo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smoshnoſti pri naſhim delu nikdar posabiti ne ſmemo. Veliko naſhih bravzov pred nekoliko meſzi od ilirſkiga pravopiſa ſhe nizh vedilo ni

bralci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	gotovo zanimival ta govor poslanca Hermana; kajti razvideli bodo naši bralci, da tudi drugod ne gré tako naprej, da politična uprava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar je sicer sploh znano — da tudi letos bodo

bravci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí. ) V
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navadno. Dosti je, de jo le tako postavi, de ga bravci lahko razumijo. Takih beséd, ki še niso povsod znane, se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetijske šole, pa vse bolj ob kratkim, de bojo naši bravci vedno z veseljem te poduke brali in si jih dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega

bravzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah

bralcu

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka postavilo pod versto. Tudi še kaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	povestjo samo v ozki zvezi; vendar je ostalo, kolikor je bralcu v pojasnjenje popisanih dogodkov ravno neobhodno potrebno — vzelo se je

bravcu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	da ostane na veke slavno, učenimu ravno tako kakor prostimu bravcu v poduk in veselje. Vertovc je umerl, živi Vertovc! Po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	to doseglo. Začeti pa moramo iz maliga, da bo vsacimu bravcu jasen naš dokaz in bojo gotovi naši nasveti. Kratkovidni človek
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	J. Pajk. Nadjamo se vstreči ne le kmetovavcom temoč vsakemu bravcu, ki na kaj več misli kakor le na svoj samotni

bravzu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj 20 kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo

bralec

bralec
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in vendar ni tako. Koliko

bravec

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo, kakošen svèt ali kar si bodi brez
Robinson mlajši (1849):	Kar se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska
Robinson mlajši (1849):	če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dr. Lovro Toman. Popravljati poti in olepšati vasí *). Gotovo, ljubi bravec*! si že po vaséh hodil in morebiti si sam v

bravez
Kmetijske in rokodelske novice (1844): némſhka detela she 21 lét raſte. Ako greſh, ljubi moj bravez, v Latermanovo ſ-hodiſhe poleg Ljubljane, bodeſh koj per sazhetku imenovaniga

▶ bramba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obramba, varstvo, zaščita; [sskj]

brambo

branbo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Na rashnu okrog. Sa vſako povéle, 'Mam shidano volo, Sa branbo deshele. Al hóditi v ſholo: Povſoti ſe maham Ko zhveſt

branvo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha

▶ brambovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

branilec, branitelj; [sskj]

brambovce
- brambovze
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Görz. “ V léti 1809 je dal on tudi péſmi sa Brambovze na ſvétlo, ktére ſo ſe od uſt do uſt po
brambovci
- brambovzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje ſmo shidane Dobro nam je. Kaj

▶ brambovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brambovska
- brambovſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): posnajo, tukaj le eno sa pokuſhnjo damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi brambovzi Vezh niſmo zagovzi Volje

▶ bramor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bramorja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): po vertih gnojé , in pravijo, de je tak gnoj soper bramorja prav dôber; ravno sató potreſujejo tudi vſeſkosi vertne gredize s
bramorjem
- bramorjam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna

▶ braneč pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

braneče
- branezhe
  Genovefa (1841): máh od naneſbêniga ſnêga premôzhil in premrásil. Vrata votlíne in branézhe hvojeve vêje ſo bile od ivja smiraj béle ko ſnég

▶ branilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

branilni
- branivni
  Divica Orleanska (1848): ga, ki se ne brani več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok

▶ branilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kar brani, kar varuje; [sskj]

branilom
- branilam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ki se s svojim temenam nebés dotika in z zlatim branilam ali sčitam odvračuje gromove hudih oblakov. Na vsaki téh sedem

▶ braniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brani

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sam pred njimi hodi; Ki v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato ni
Divica Orleanska (1848):	ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih staršev tužnih se
Divica Orleanska (1848):	njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki se ne brani več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred
Ferdinand (1884):	reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej
Zlatorog (1886):	višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo

branijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi
Gozdovnik (1898):	toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad

branil

Genovefa (1841):	je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z
Zlata Vas (1848):	pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni
Divica Orleanska (1848):	Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših? V nadlogi in bolezni kdo vam
Robinson mlajši (1849):	če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok

branila

Zlata Vas (1850):	v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi župan
Zlata Vas (1850):	kakor de bila hotla rejči: de bi se njega ne branila, ko bi oče in mati zadovoljna bila. »Pa moj oče
Zeleni listi (1896):	gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni dal odpraviti. Šel je zraven.

branile

Roza Jelodvorska (1855):	in stare drevesa, ki so obdajale milo dolinico, so jo branile merzliga viharja, in tako so ji bolj začasno pomlad narejale
Maria Stuart (1861):	Iskat pri svoji rodbini pomoči. Mednarodna pravica, visokost Kraljeva je branile niste; v ječi Življenja zora ji je utonila. In zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	županijam, naj pobirajo davek (porez); ker so se županije dosihmal branile tega, je vse radovedno, ali bojo to sedaj storile. — „Domobran
Mineralogija in geognozija (1871):	tú v sredi trše klade, ktere so se sprhnenja bolje branile. Vsled tega nastanejo iz sprhnenega granita prav čudne podobe, tako

branili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čutijo nič. Muhe jih pikajo, brez de bi se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni
Sveta grofinja Genofefa (1857):	kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi
Viljem Tell (1862):	Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje.
Čas je zlato (1864):	zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili v šolo hoditi. «

branim

Divica Orleanska (1848):	zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske
Maria Stuart (1861):	Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot

branimo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos kruha v rokah bolj

braniš

Zlata Vas (1848):	moja, de le vém, de se ti mene moža ne braniš, — tvoj oče in mati te ljubita kot punčico v očesu
Lohengrin (1898):	greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo

branite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): k' ſebi, uzhenzam pa rezhe: „Puſtite otrozhizhe k' meni, ne branite jim; tazih je nebeſhko kraljeſtvo. Ino pa gotovo vam povém

braniti

branit

Fabule ino pesmi (1836):	najſhel je? Ne véſh, pri Tarviſi bi ſtati No ſhanze branit’ mel? ˛Si ti no tvoji plahi brati Dushnoſt ſtoriti htel
Fabule ino pesmi (1836):	no v’ me dêhnite, Da ſe moj otali! Sima njemi branit’ zhé Péti, kaj vſa fara vé, Enem’ moshi k’ hvali

braniti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa
Divica Orleanska (1848):	V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na
Divica Orleanska (1848):	smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim
Valenštajn (1866):	Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko
Zoologija (1875):	človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi
Gozdovnik (1898):	Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni

▶ branje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

branja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas že
Zlata Vas (1848):	se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima
Stric Tomaž (1853):	mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V serce me zbada, viditi

branje

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno Sredo. Branje is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud
Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v'

ranje
Branja, inu evangeliumi (1777): pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15.

branjem

branjam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v

branjem

Maria Stuart (1861):	Nje obraz! (Poljubi ga in tiho zamaknjen gleda). Mortimer (med branjem pazi na-nj). Sedaj vam verjem, lord. Leicester (ko pismo z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z branjem. Vzela je v roko zvezek za zvezkom bukev, ktere je

branju

Pozhétki gramatike (1811):	eden je nedoversshen ali nedopolnen, je lisois, ſim bil v' branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai
Pozhétki gramatike (1811):	de quelqu'un, obrékovati koga. Prjiter des leçons, perdobívati (:perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli. Ki ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vaſhi otrozi poduk sadobili, kteriga sa perhodni ſtan potrebujejo ; v branju bodo svedli sa kmetovanje potrebne rezhi, de ſe bodo sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe per mladenzhih rado sgodi, sakaj mladoſt je noroſt. V branju bodo vaſhi otrozi poduk sadobili, kteriga sa perhodni ſtan potrebujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s trudam brati samogli in tako v njih veſélje k branju saduſhiti? nameſt de bi jih podbadali, oshivljali in s ſladkim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač

▶ brat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brat

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda
Stric Tomaž (1853):	čudijo. Ona pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat
Stric Tomaž (1853):	brat! ne zamerite mi sitnih uprašanj. „On je moj lastni brat! Jaz sim bila, ko je še on otrok bil, v
Blagomir puščavnik (1853):	ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra
Gozdovnik (1898):	Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče
Gozdovnik (1898):	mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno
Gozdovnik (1898):	pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več

brate
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz

brata

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi ny pèrpuſhenu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mati ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja v Krajnu, 5) T. žl. Domazetovič v Ljubljani. Krajopisje
Lohengrin (1898):	ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu

brate

Ta male katechismus (1768):	Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skorej tudi naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej, ker kralj je hotel videti
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ona je to vse rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega

brati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni
Zeleni listi (1896):	pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca

bratih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rekli Joshefu: „Pojdi, pojdi, ino poglej, kaka je kaj per bratih in shivini. “ Pokorni Joshef prezej vſtane, ino gré. Kedar ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naučile, kakošno vreme de je ravno pri vsih naših slovenskih bratih. Kdo nam tedej pravo pot kaže ? Po svoji enostranski misli

bratje

Biblia (1584):	Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole Mati inu bratje njegóvi ſo svunaj ſtali, inu ſo yſkali s' njim govoriti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga
Blagomir puščavnik (1853):	eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k njim poda, je varen
Oče naš (1854):	če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	brez dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne
Pripovedke za mladino (1887):	redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive

bratji

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ALI PREDGOVOR na Brate, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se blu bel perrajmalu taiſte perpisati, inu iſrozhiti, koker vam Bratji, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa? Vam !
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre v' Bratovski Zirqvi S. Joſhefa S. Ma-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu seſtre oppominene te regelze inu poſtave, kar bo narbel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	spovę, inu urednu S. Reshnu Telu prejme. 2. Dobę tudi Bratji, inu Seſtre te Bratovshne P. O. na ſadno smertno uro
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te tolkajn gnad polne Bratovshne S. Joſhefa. De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel

bratom

bratam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Svèt mojim duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi

bratom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči: ta mož slovenske
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile
Zeleni listi (1896):	proti hiši. Bogdan, kateri ni vedel, kaj se bo z bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo
Zeleni listi (1896):	Bogdan pri vratih in žalostno gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter

bratoma
- bratama
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in na ſvitlo dajal ſe bode v Sadru (Zara) pri bratama Battara, in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen

bratov

Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves v to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je
Ferdinand (1884):	jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter
Ferdinand (1884):	postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela
Oče naš (1885):	je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka

bratu

Ta male katechismus (1768):	Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8
Pripovedke za mladino (1887):	Od sedaj naprej je vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi

▶ bratec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratca
- bratica
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v rádosti sercé igrá, Kér tam vidim zelenéti Polja svojiga bratica. 'Z mračnih logov se odkriva Bistre Sovne dólič mirni, Tam
bratce
- bratice
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Naj jim tertice rodijo Naj pšenica polni klase, Sej tud bratice gostijo, Če jim dobro vince rase: Bomo skup se veselili

bratec

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš

bratez

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Bog te obari, Angelzhek! — DEVETI NASTOP. Monkof nasaj pride. Monk. Bratez, zhe tvojga sdihvanja ne bo ſkorej konz, ti bom damu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kakſhna neſręzha pergoditi — Nozh ima ſvojo mozh. Tulp. Prov imaſh, Bratèz , ſej pak jutri supet pridemo — Ansh. Nizh naj ſe neboję
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Monk. Bratez, tak je, vidiſh , koker ſi ga le voſhit moreſh — sręl
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti jeſt, inu jeſt bom ti — Tulp. Meniſh? — obriſhi ſe, Bratez — DESETI NASTOP. Glashek, inu ti popręjſhni. Glash. Naj nesarnerijo Goſpodje

▶ brati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bere

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta, od leta 1845
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar koli more, eno in drugo reč razlaga, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da na Napolitanskem se pripravljajo hude reči. — Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke gore
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da mi je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor
Revček Andrejček (1891):	No, naj bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog

berejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé

bero

Branja, inu evangeliumi (1777):	dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in so velik prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje; eni beró, drugi pišejo in zopet drugi delajo po vertih, pa s

berem

Sacrum promptuarium (1695):	non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak
Sacrum promptuarium (1695):	mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni
Sacrum promptuarium (1695):	poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo berem nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže

beremo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri

bereš

beresh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu

bereš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za

bereſh

Pozhétki gramatike (1811):	ils, oni, elles, one: Kakor je lis, berem, tu lis, bereſh, il ali elle lit, bere, nous lisons, beremo, vous lisez
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa tam slágati mora. „No, no,” pravijo vuzhenik, „she kolj bereſh; v' kateri ſholi ſi ſe pa brati vuzhil? ” „Oh, je

bereta

Pozhétki gramatike (1811):	mon frère et sœur lisent, moj brat ino moja ſeſtra bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada
Pozhétki gramatike (1811):	vous et votre, frère vous lisez, ti ino tvoj brat bereta. (. Prava dvornoſt hozhe iméti, de préd imenujemo zhloveka, s' ktirim

berete

Pozhétki gramatike (1811):	il ali elle lit, bere, nous lisons, beremo, vous lisez, berete, ils ali elles lisent, berejo. Nameſtimena je, jes, nous, mi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſpominj nad njo hvalilo. “ — ˛She sdaj, ravno ko to berete, ſe ta Jesuſova beſeda ſpolnuje; nje ſpominj je v' zhaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj , ki naſhe novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnevnike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati, če bi slovenski

bereva
Pozhétki gramatike (1811): tretje, poſtavim: vous et moi nous lisons, ti ino jes bèreva: vous et votre, frère vous lisez, ti ino tvoj brat

beri

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge slavjanske Novine
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih stvarí; beri rad naše Novice, pa tudi še

berimo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil

berite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Berite to priliko ali pergliho: Kaj ne, zhloveku, kadar ſe k
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko svediti , kako ſe vaſhim otrokam po ſholah kaj godi. — Berite, poſluſhajte ! Bilo je 13. kimovza letaſ, ko ſo vſakdanjſko ſholo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſp. Matévsh Ferlan snajdli, ne bodem po vſih uſtah hvalil. Berite kar od nje v novizah v 2. in 18. liſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite jo s takim veſéljem, s kakorſhnim Vam jo srozhimo! V
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh
Najdenček (1860):	je, sosed,” je začel eden gostov; „če mi nečete verjeti, berite sami, tu imate Augspurške novice. ” — Sosed je bral. — „Resnično, prav
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite tedaj od teh junakov, opazujte je v njih djanji, govorjenji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	mrtev kapital? „Ako sedaj še od Blaznika, kakor se pravi (berite vendar poročila o odborovih skupščinah), kupi vse že zglodane in

bral

Sacrum promptuarium (1695):	inu ſe ym gody, kakor unimu oſlu, od katiriga ſim bral: De je shlushil enimu Mlineriu, ter shitu je v' malen
Sacrum promptuarium (1695):	k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neki listi Siona ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga sim notri najdel. Prav je, de unajne liste
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de so černe bukve v Ljubljani pripravljene za
Stric Tomaž (1853):	dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv.

brau
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro

brala

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina
Spisi Krištofa Šmida (1883):	veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V duhu je že

brale

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Novíce imela, ki bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe

brali

Biblia (1584):	Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše

bralo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ali kaj pomaga, kér ga bo le malo izmed njih bralo (kterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	blizo 60 let stara, kteri se je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Evrota gori in doli; očesa, ki je vedno bralo v Fulvijevi duši, da bi tudi zdaj spoznal, če nima
Spisi Krištofa Šmida (1883):	zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni. Med njimi se je bralo tudi ime viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi

brati

brat'
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sploh, De vsak takó pisári. De z zdravim sercam smejo brat' Tud mladi — ne le stari. Mé vošmo, de se strasti

brati

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dohtar! — Naš učitelj je prišel, de mu bom dal „Novice” brati. Doſti koriſtniga se v njih bere, to more vsak spoznati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	šole ne vpelje, de ga bode vsaki znal, kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati
Revček Andrejček (1891):	bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom

▶ bratovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratovska

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega bliſhnega uſſe dobru misliti, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Naj v ognji rodoljubja vnema Slovensko vsako' serce se; Ljubezen bratovska objema, Pobrati naj narode vse! Ti, bravec, prašaš nas Novice
Valenštajn (1866):	Al bi se v bojno polje promenilo To mesto, svada bratovska ognjenim Očesom po njegovih ulicah Spustila se v div'jaštvu grozovitem

bratovſka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): na ſamno, ino ſe isjoka. O, kako lepa je reſnizhna bratovſka ljubesen! Ko ſi je Joshef obras ismil, pride nasaj, ſe

bratovske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	toliko novcev zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala

bratovſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhkoda ne bo povernila. 25. Sato je is prave in bratovſke ljubesni vſak, kteri své, de ſe je kdo prezénil, to

bratovskemu
- bratovſkimu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi
bratovski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b
bratovsko
- bratovſko
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' veliko uzhenzi v' neki hiſhi v' molitvi ino s' bratovſko ljubesnijo sbrani. Kar ſe okoli devetih pred poldnem velik ſhum

▶ bratovsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

bratovsko
- bratovski
  Robinson mlajši (1849): ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako
- bratovsko
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno

▶ bratovstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratovstvo
- bratinstvo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tudi enake pomoči od druzih Slavjanov, ktéri tudi, kakor naše bratinstvo ih rojaki, imajo del v časti in Slavi teh pesem

▶ bratovščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratovščin
- bratovſhinj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſati in nekterim krive miſli od teh bratovſhinj odvseti ker miſlijo, de ni mogozhe vezh is bratovſhnje ſtopiti

bratovščina

bratovšina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo

bratovſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in visharji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenovana, ktera ſe je she v letu 1823 sazhela. Ta bratovſhnja ne sagotovi ſamo pohiſhtev, temuzh tudi klajo, hiſhno orodje, shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogorelzam pa tudi gotovo pomaga. Sa tó je pa ta bratovſhnja poſébno dobra:
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſhkoda ſposna, in tako dalje. — To je v reſnizi bratovſhnja, ki nima drusiga namena, kakor pomagati. Neſrezhnim pogorelzam pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neſrezhe dobróte bratovſhnje ne sgubé. Zhe pa rezhemo, de je bratovſhnja ſ. Florjana v Gradzu sa prebivavze Shtajerſke, Koróſhke in Krajnſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvoji neſrezhi nikoder, sato, kir ſo ſami dobroto, ktero jim bratovſhnja ſ. Florijana vſeſkosi delí, od ſebe odvernili. Kako vſhezhno bi

bratovščine

bratovshne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Reshnu Telu prejme. 2. Dobę tudi Bratji, inu Seſtre te Bratovshne P. O. na ſadno smertno uro, aku se zhiſtu spòvędó
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perrajmalu taiſte perpisati, inu iſrozhiti, koker vam Bratji, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa? Vam !
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uro ſbrati ſa ſhive, inu mertve brate, inu seſtre te Bratovshne moliti, inu na to manengo eno S. Masho najeti; katire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naſajpernese, al katiri od enega Brata, ali Seſtre s'te Bratovshne ſveè, de je umerl, ima toku dobr biti, inuhitru njega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te Bratovshne omolejo.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne Bratovshne S. Joſhefa. De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	PREPISANIZA ALI PREDGOVOR na Brate, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem

bratovsine
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda

bratovšine

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gré
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo

bratovſhine
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in razhumbo ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te bratovſhine v nasnanje dalo, tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili

bratovſhnje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſi v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſani. Ako ſo ravno vſe bratovſhnje ſ. Florjana koriſtne , pa vender miſlim , de je sa naſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahko sgodi, in tudi de tako ob zhaſu neſrezhe dobróte bratovſhnje ne sgubé. Zhe pa rezhemo, de je bratovſhnja ſ. Florjana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo , kterih namen je, ſhkodo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in Krajnſke deshele poſebno pripravna, vender ne pravimo, de druge bratovſhnje ſ. Florjana tudi dobre in koriſtne niſo. Tudi druge ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	va-njo sapiſhete, ſvoje dolshnoſti vedili, bodemo drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teh treh deshel! tudi Vam ſo druge, ravno take koriſtne bratovſhnje ſ. Florjana odperte. Ne obotavljajte ſe, k eni ali drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in Krajnſko deshelo léta 1843.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vaſ ſaj neſrezha in nadloga nesavarvanih pogorelzov h perſtopu te bratovſhnje ſpodbode. Kratkozhaſnize. (Nekimu grajſhaku), ki je bil slo sadolshen, pravi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in tako bo mnoshiza bratovſhnje ſ. Florjana od dne do dne vezhi in mozhneji prihajala

bratovščini

bratovshni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je v'ti Bratovshni ſapisan, ta narozhi enemu , de po smerti njegovu imeè naſajpernese
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Njeh Papeſhova Svetuſt Innocenzius ta XI. podejlę leti zhaſtiti Bratovshni S. Joſhefa. POPOLNEMA ODPUSTEK. Tu je : popolnema odpushanje uſſe pokure

bratovšini
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča
bratovšni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne
bratovſhini
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je pa sa te ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de

bratovſhnji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	premoshenje naſhih ſoſedov je obvarnji, ki ſo s nami v bratovſhnji. In vſe to ſe s nekterimi krajzarzhki sgodi! Koliko mènj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Naj vam bodo neſrezhni Mednijani vſim, ki niſte ſhe v bratovſhnji ſ. Florijana veliki ſvarivni isgled! — Zhe naſhim nagovoram ne verjamete
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojo ſerzhno beſedo tega ali uniga napravljajo, de naj k bratovſhnji ſ. Florjana perſtopi! Naj mu rasloshno povejo v kakſhni nevarnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri je tadaj per ti bratovſhnji savarvan, je velik in sneſe 43 milijonov in 803700 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podamo: „V letu 1843 je na novo 2243 deléshnikov k bratovſhnji perſtopilo : is Şhtajerſkiga 1064, is Koróſhkiga 638, is Krajnſkiga pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pohiſhtva plazhalo. Hiſhni goſpodarji! ki ſhe niſte dosdaj v tí bratovſhnji sapiſani, hititi k nji perſtopiti. Şliſhali ſte she vezhkrat, kako

bratovščino
- bratovšino
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je donelo od vsih straní). „En mesec
- bratovšno
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ime podpiše, alj zapisati da, ino z tem bo v bratovšno zapisan. ”
- bratovſhino
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj
- bratovſhnjo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih

▶ bratrina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

bratovščina; Pleteršnik

bratrina
- braterna
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino

▶ bratstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bratstvo
- bratimstvo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): strele in gromove, Pantelija velike vročine, Sveti Jovan kumstvo in bratimstvo, Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa

▶ brazda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brazda

brasda

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva

brazdah

brasdah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo moraſh vezhkrat globóko preoráti, po vſakimu preoranju jo v brasdah dôbro ſpraſhiti, potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	odkopano semljo saſuti. Zhe ſe pa krompirju gnojí, ſe po brasdah ali po jamizah okoli vſaziga krompirja po péſti take preſhe

brazde

brasde

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko

brazde

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njivah , to je, veržem od vsake strani nar manj tri brazde, in naredim razorjev le toliko, kolikor jih je treba, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plam, „Gospod se bliža, kliče, ogladite mu pot, Iz rodovitne brazde poplite ljulko zmot! ” Enkrat ob letni uri se v daljni
Zoologija (1875):	cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na brazde istega cveta, ali pa na brazdo druge rastline iste vrste
Stelja in gnoj (1875):	Ta lastnost daje potem pesku krhkost ter drobljivost obrnjene zemlje (brazde), kar se tudi pri sušenji ne zgubi. Po tej poti

brazdi

brasdi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol

brazdi

Stelja in gnoj (1875):	poti dober pesek postane prst, kakoršna je v naj boljši brazdi.
Botanika (1875):	nam kaže povečan prerez skoz dresnov. pestič (Polygonum convolvulus); na brazdi a zapazimo veliko množino pelodovih zrnov b, kterih nitasti mešički

brazdo

brasdo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna

brazdo

Botanika (1875):	plug, kakor tudi da je cesar Jožef na Moravskem sam brazdo izoral, so ta djanja le izraz spoznanja, da je poljedelstvo
Botanika (1875):	godi s tistimi zrni cvetnega prahu, ki so padla na brazdo, vidimo, da se to zrno najpoprej napné, in da se
Zoologija (1875):	cvetji prenašajo ga na brazde istega cveta, ali pa na brazdo druge rastline iste vrste in na ta način pospešujejo oplodbo

▶ brazditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brazdijo
- brasdio
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo , Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj
- brazd'jo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Zapojte za Vodnikom ktero nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam

▶ Brazilija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Brazilija

Brasilija

Mineralogija in geognozija (1871):	nahajališča imenovanih biserov so v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija. Prideti hočemo še olivin ali krisolit, kremenokislo magnezijo, Mg3 Si
Mineralogija in geognozija (1871):	in v Sedmograškem gaje nekoliko. Izhodna Indija pa, južna Amerika (Brasilija, Peru, Chili, Kalifornija) in Ural so bogati kraji radi te

Braziliji

Zoologija (1875):	Krvosesi ali vampiri (Phyllostoma) so veliki, kri pijoči netopirji v Braziliji, ki razpeti merijo črez dva črevlja. Po noči se
Zoologija (1875):	Penelope), ki se oba dasta ukrotiti. Tinamu (Crypturus) nadomešča v Braziliji našo jarebico. Znamenita je tudi avstralska lesna kokoš (Catheturus), ki

▶ bražiljka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bražiljka

braziljka

Kemija (1869):	premog, 506. Braunstein, rjavi manganovec, 427. Brausepulver, šumeči prah, 469. Braziljka, Rothholz, Fernambukholz, 486. Breehweinstein, bljevalna sreš, 468. Brennstoffe, goriva, 508.
Zoologija (1875):	143. Bovista 114. Brada kozja 114. Bradavina 115. Brassica 145. Braziljka 159. Breskev 157. Brest 131. Breza 130. Brina 129. Briza

▶ brbrati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

govoriti mnogo in nepomembne stvari; [sskj]

brbraš
- berbraš
  Stric Tomaž (1853): unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne berbraš in si domišljaš, tiho bodi, vsaj si še otrok, in

▶ brcati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brca

berca

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po sledečih znamnjeh spozna. Živinče noče žreti, z zadnjimi nogami berca in tla bije; vamp je močno napet. Živinče se pogosto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama semtertje prestopa, pod trebuh berca, je klavern in se večkrat vleže. Tako živinče se mora

brcati

berzati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dushe. Tvoj ſhelodez, zhe vezh snę, bel ſazhne ritati, inu berzati, inu kader ti njega is jędjo zhes dalej bel debelega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s'temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel; k'pregreshnemu nekol roke nastegni. Nezh nauſemi k'sebi
Branja, inu evangeliumi (1777):	Savle! kaj mene pregajnaſh ? Tebi je teshku super tu ſhellu berzati. On pak je poln ſtrahu, inu trepetanja djal: Goſpud! kaj

▶ brcniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brcnil
- bacnil
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo

▶ brdek pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hiter, uren; [sskj]

brdkih
- berdkih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): le po deshéli! Okóli po vaſéh je vezh sbrihtnih , rózhnih, bérdkih in poſhtenih rokodelzov kteri ſe kadaj ſhe zeló meſtnih ne

▶ brdo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brd
- berdov
  Divica Orleanska (1848): Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo
brda
- berda
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): na cvetlici, Dela kmet na svojim polj'. Žarko solnce v berda sije, Zóri sladki up plačila. Trud zastonj ne bo kmetije
brdo
- berdo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): slaſti pa per vaſeh Tomaj, Krish, Shepu l e, Grahorjevo berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga
- brdo
  Deborah (1883): Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji

brdom

Deborah (1883):	in položi roko Jožefu na ramo. Deborah se skrije za brdom. ) (Zavesa se spusti. ) (Konec narodne igre. )
Deborah (1883):	gozda domú, mimo mlina, veš, za zelenim, nama tako priljubljenim brdom, kolo je ropotalo, luna je iznad oblakov tiho gledala, in

brdu

berdi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vstavil, ter s svojimi hrabrimi Čehi in Moravani na nekim berdi blizo Olomuca strašno pomahal in potolkel. To je bilo leta

brdu

Deborah (1883):	moj! O Bog, o Bog! Deborah! Deborah (se prikaže na brdu za hišo, a Jožef in Ana je ne vidita). Ana
Oče naš (1885):	je konja še bolj pognal. Urno sta se peljala po brdu, ki je med njima in Bezinom ležal. Veselja je zavpil

▶ brdski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

brdski

berdski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mojškra. — J. G. F. Dubois vlastnik žag na Bistrici v Berdski komisii je z lično izdelanimi furnirji pohvalno pismo zaslužil. — Železnina
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi po ptujih deželah, posébno pa tisti, ki jih v Berdski komisii izdelujejo, kterih nam je A. Jelenc iz Ihana v

▶ breča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breča

breccia

Mineralogija in geognozija (1871):

gl. bildsam. Platina, 62. Plavutaste noge, Ruderfüsse. Plavje, Treibholz. Plazna breccia Reibungsbreccie, 75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus

breče

breccije

Mineralogija in geognozija (1871):	zopet mnogo razklane. Kjer se dotikajo druzega kamenja, nastanejo plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi smolnikovi porfir
Mineralogija in geognozija (1871):	Konglomerati se rabijo za zid in za tlak; sprhnele breccije in konglomerati dajajo zemljo, koje lastnost se vedno ravná po

brečo
- breccio
  Mineralogija in geognozija (1871): škrilniki se menjajo z drobno- in debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri

▶ breg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breg

Robinson mlajši (1849):	se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe
Blagomir puščavnik (1853):	ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev
Gozdovnik (1898):	bi nas skozi ogenj pognali v vodo, potem pa na breg,« reče Pepo.
Gozdovnik (1898):	otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun

breh
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe mora sa pervo ſétev s poprej napravljeno hoſto ſolnzhni bréh poſhgati, poshár drobno ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija kapuſovo

brega

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne
Viljem Tell (1862):	Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet
Astronomija (1869):	ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi

bregih
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti

bregov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj
Astronomija (1869):	razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so

bregove

brege
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to *). V Zagrebu

bregove

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na

bregovih

bregih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi

bregovih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi
Astronomija (1869):	ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne
Mineralogija in geognozija (1871):	po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča
Zoologija (1875):	pesek, ali se še celó vvrtajo v kamen ob morskih bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih

bregu

bregi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): bili dvajset stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali

bregu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de
Robinson mlajši (1849):	kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si
Blagomir puščavnik (1853):	tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana o bregu Rajne. Na eni strani se širajo gosti temni gojzdovi, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	smo tedaj vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva
Mineralogija in geognozija (1871):	t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v
Zlatorog (1886):	Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja krstna

▶ brejatva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda)

zaploditev; Pleteršnik

brejatve
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku plazhano. Tém poſtavam, je ſhe
brejatvo
- brejatel
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): do darila, ako ni tudi novi laſtnik bika neprenéhama sa brejatel prepuſtil in ſizer v ravno tiſti ſoſéſki. Ko bi bik

▶ breme samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breme

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej
Divica Orleanska (1848):	se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza
Ferdinand (1884):	dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil

bremen
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in slaboumen. Zdaj si lahko premislite, de nam nošenje težkih bremen morde pameti ne odvzeme, pa vender nam njo skratí in

bremena

Valenštajn (1866):	O, tiho o le-tem zalupljenii. Saj vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta
Gozdovnik (1898):	da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh

bremenom
- bremenam
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena

▶ Brencelj samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Brencelj

Zlata Vas (1848):	Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet čez-nj
Zlata Vas (1848):	Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram nehati
Zlata Vas (1848):	zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj
Zlata Vas (1848):	so ga morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta
Zlata Vas (1850):	hoče obiskati. « Tako reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj
Zlata Vas (1850):	objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam prišel, in mene pri Očetu in materi snubil
Zlata Vas (1850):	bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s svojim sinam. Danes sta pri nas
Zlata Vas (1850):	ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče
Zlata Vas (1850):	Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi župan, ki nam

Brenceljem

Brenceljnam

Zlata Vas (1850):	je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne
Zlata Vas (1850):	Danes sta pri nas kosila; oče in mati sta z Brenceljnam vse poravnala in danes bi se imela žennu obljubiti. Jez

Brencelju
- Brenceljnu
  Zlata Vas (1848): Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal

Brenclja

Brenceljna

Zlata Vas (1848):	Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako
Zlata Vas (1848):	je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in
Zlata Vas (1848):	mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne
Zlata Vas (1848):	20. Od noviga župana in od Brenceljna. „Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani vselej rekli se
Zlata Vas (1848):	poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža

▶ Brencljevka samostalnik, lastno_ime, ženski

Brecljevka

Brenceljnovka

Zlata Vas (1850):	zvedila in je še obljubiti mógla, nikomur tega ne povédati. Brenceljnovka tudi zares ni nikomur druzimu nič povedala, kakor svoji sestri
Zlata Vas (1850):	pa poprej obljubiti mogla, vse zamolčati. Pa mlinarično govorjenje je Brenceljnovka tako razložila, kakor de bi bila z lastnimi očmi polne
Zlata Vas (1850):	je v svoji jezi povédala, kar je hotla zamolčati. Tudi. Brenceljnovka ni več zvedila in je še obljubiti mógla, nikomur tega

▶ brenkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brenkal
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): jih je sam zložil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na harpo
brenkala
Genovefa (1841): ſkosi ôkno ſvetila, je v ſamôtni ſôbi ſedéla, taa ſtrune brénkala in sraven kako pobóshno péſem péla. Pri vſim pa je

brenkati

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	na harpo brenkal. Ker je znal tako lepo peti, ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je perva pésmica, ki se jé je Karl na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo

brenkeče
- brenkoče
  Valenštajn (1866): se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo

▶ breskev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breskev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton Posnik, vertnár na Poljanah, dve pleméni fižola; Lenka Tomcova
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj
Roza Jelodvorska (1855):	hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v

breskvah
- breſkvah
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): oba ſpôla v eni zvetlizi, kakor pri jabelkah, hrúſhkah , zheſhnjeh, breſkvah, ſljivah i. t. d. Na té rezhi uzheni moshje, k

breskve

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dva mesca perdeni še en funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa še enkrat vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija

▶ breskvin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

breskvino
- breskevno
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih

▶ breskvin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

breskvino
- breskino
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jablani ni vidil Hafed nikakega sadja, le debele kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile

▶ Breslau samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Breslau
- Brezlavi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas

▶ brez predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brez

bras

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrb vsolei: da bosh vboshjei gnadi shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi prad mano resodiesh kaker to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bom klor videti mogov kaku je tota dian inu tu bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi davi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shaz sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu
Pozhétki gramatike (1811):	je priſhla pred pótam. Entre. Tenir un enfans entre ses bras, otroka péſtvati, otroka narózhej imeti. Entre Pâques et la Pentcôte

bres

Ta male katechismus (1768):	svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam
Branja, inu evangeliumi (1777):	der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali

brez

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tako ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim
Divica Orleanska (1848):	Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji
Robinson mlajši (1849):	ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij
Blagomir puščavnik (1853):	vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take nemarneže saj nesreča
Botanika (1875):	pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem
Oče naš (1885):	ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče

pres

Biblia (1584):	pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre
Sacrum promptuarium (1695):	divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza
Sacrum promptuarium (1695):	hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer
Sacrum promptuarium (1695):	k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla
Sacrum promptuarium (1695):	yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor
Sacrum promptuarium (1695):	sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga
Sacrum promptuarium (1695):	dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je
Sacrum promptuarium (1695):	On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua
Sacrum promptuarium (1695):	perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi

▶ brezast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezast
- bresaſt
  Pozhétki gramatike (1811): ſkasíti, parroissien, farmaniz, barriere, savora, désarroi, sméda, porreau, luk, bigarré, brésaſt,

▶ brezbarven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezbarven

Mineralogija in geognozija (1871):	črevljev na debelo. T. = 2; g. = 1.6 do 1.8; čist, brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih
Mineralogija in geognozija (1871):	do 4, g. = 2.9 do 3; prozoren je, leska steklenega, brezbarven. Dostikrat ga najdeš po mehurčkih v basaltu in druzih. Šestostranemu
Botanika (1875):	kemiji (§. 195.) popisanih. Stanice imajo razun tega v sebi brezbarven, prozóren sok, tako imenovani stanični sok. Ta je večidel le

brezbarvna

brezbarvena

Kemija (1869):	gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v
Kemija (1869):	razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina

brezbarvne

brezbarvene

Kemija (1869):	da so alkalične in da se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se
Zoologija (1875):	želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska

brezbarvne
Mineralogija in geognozija (1871): Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6.

brezbarvnih

brezbarvenih

Kemija (1869):	žestinskem vrvežu, zato tudi vino ni brez nje. Kristalizuje v brezbarvenih kristalih, v vodi se raztaplja, okusa je slabo kislega. 14.
Kemija (1869):	Čista vinska kislina je jako kislega okusa in kristalizuje v brezbarvenih, pločastih kristalih. Najimenitniša njena spojina je s kalijem, ki se

▶ brezbožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezbožni
- bresboshni
  Genovefa (1841): Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno
brezbožnim
Oče naš (1885): Ménart! zakaj sva toliko časa ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in

▶ brezdelnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezdelnost
- bresdelnoſt
  Pozhétki gramatike (1811): bzhéla, l'épée, mezh, l'intention, naménjenje, l'oisivete, poſtópanje, bresdelnoſt, idr, ne la abeille, la épée, itd. je rezhejo in
brezdelnosti
- brezdelavnosti
  Občno vzgojeslovje (1887): pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu

▶ brezden samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

brezno; Pleteršnik

brezden

bresden

Hrana evangeljskih naukov (1835):	malopridne najemnike, kateri jih na ſvojih laſtnih ramah v' peklenſki bresden neſejo. Glejte, ljube ovzhize Kriſtuſove! to je teshavna butara, ki
Življenja srečen pot (1837):	kakor de tebi godzi godejo po ſhroki zeſti v' peklenſki bresden. Sapeliv ſvet ſzer vſe drugazhi govorí, alj njega poſluſhati varno
Življenja srečen pot (1837):	prevsetne angele, vaſhe tovarſhe, s' gorezhimi verigami (ketnami) v' peklenſki bresden priklenil, on bo tudi vaſh ſodník. „Gorjej je shivimu Bogu
Življenja srečen pot (1837):	najemnik. Pahnen bo, kakor luziſer s' ſvojimi puntarji, v' peklenſki bresden. Punt napravi is mirnih ljudi hudizhe v' zhloveſhki podobi. ˛Sam
Življenja srečen pot (1837):	ino v' djanji tako hudo greſhi. Pokonzhajo ino v' vezhen bresden pogresnejo ſe naj vſe tiſte she saſtarane pregreſhne navade, ki
Življenja srečen pot (1837):	vſe nepokornike. — Nepokorſhina je prevsetne angele is nebéſ v' peklenſki bresden pahnila, ona pervim ſtariſham veſél raj v' ſolsno dolino premenila
Življenja srečen pot (1837):	ne more ino nezhiſto shiví, po ravni zeſti v' peklenſki bresden letí. „Vſako drevo, ki dobriga ſadu ne ſtori, bo poſekano

brezdni

bresdni

Hrana evangeljskih naukov (1835):	enkrat ſe vsdigne hud vihár, ſtraſhne globozhine ſe odpirajo, kakor brésdni globoki, vsdiguje valove, kakor hribe, viſoke, ki ſe na rahel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno snaminja rude, in drugih ne navádnih kamnov

brezdnu

bresdni

Hrana evangeljskih naukov (1835):	kraljeſtvi, dokler bodo malopridni goſpodarje in goſpodinje terpéli v' peklenſkim brésdni. Naj ſi bo ravno teshaven ino bridek ſlushevni ſtan, potolashite
Hrana evangeljskih naukov (1835):	dobro ſposnati. 1. Premagal je Kriſtuſ ſatana: on v' peklenkim bresdni perklenjen leshi (II. Pet. 2, 4.), ino nam, boshjim otrokam
Življenja srečen pot (1837):	peſme naj bojo poſhtene, v' nebeſih narejene, ne v' peklenſkim bresdni; naj bo hvalen Bog, ino veſeli angeli boshji, ne pa

▶ brezen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezno; SSKJ

brezen

bresen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal

brezden

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem

brezna
- bresna
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njim, ino v' bresen ga hozhejo pahniti. She na kraji bresna je Jesuſ ſtal, kar ſe oberne, ino gre po ſredi

▶ brezglasen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nem; kontekst

brezglasen
- bresglaſen
  Pozhétki gramatike (1811): ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim

brezglasne

bresglaſene

Pozhétki gramatike (1811):	s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe
Pozhétki gramatike (1811):	konzu v' beſedah. Venus, Romulus, Titus, ino laſtnih imenih latinſkih. Bresglaſene e je vſelej kratek, tui kadar ima per ſebi s

brezglasnem
- bresglaſnimu
  Pozhétki gramatike (1811): je ſhe dalſhi v' epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe more tolko bol opréti na pejſhni glaſni slog

brezglasnim

bresglasſnim
Pozhétki gramatike (1811): vſak hohnjávi slog s' enim al s' vezh glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna, pinte, (néka

bresglaſnim

Pozhétki gramatike (1811):	réſ. Opomin. Kader ſe ime sazhine s' glaſnikam al s' bresglaſnim h, ſtavimo cet nameſt ce, kakor: cet, arbre, to drevo
Pozhétki gramatike (1811):	nous louerons, bomo hvalili. Vprava VII. Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in
Pozhétki gramatike (1811):	a al e pride beſéda sazhnejózha s'glaſnikam al s' bresglaſnim b, jih pogóltnemo to je ispuſtimo v' beſédah; la, le
Pozhétki gramatike (1811):	na predsadni slog v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader je predsadni è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt
Pozhétki gramatike (1811):	Dolgi ſo vſi slogi, v' ktirih predhájata dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt

▶ brez greh predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

brez greha
- brasgrieha
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti

▶ brezkaličnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

brezkaličnic

Botanika (1875):	orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več
Botanika (1875):	oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali

brezkaličnice
- breskaličnice
  Botanika (1875): iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar
- brezkaličnice
  Botanika (1875): poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji

▶ brezkončen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezkončne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti

brezkončno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez
Fizika (1869):	sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je

brezkonečno
Občno vzgojeslovje (1887): Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in

▶ brezkrilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezkrilnih
- brezkrilih
  Zoologija (1875): sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče

▶ brezmatičnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

brezmatičnosti
- bresmatizhnoſti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu

▶ brezmočen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezmočna
- bresmoshna
  Genovefa (1841): ſvôjiga ljubiga otrôka pogledali! ” Genovefi je sdaj jók govor saperl; bresmóshna je nasaj na poſteljo padla in dolgo ni mogla v

▶ brezmožen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ničen, neveljaven; kontekst

brezmožen
- brezmožin
  Oče naš (1854): časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe

▶ brezno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezna

bresdna

Hrana evangeljskih naukov (1835):	Dobri pojdejo v' veſelje ſvetiga raja, hudobni v'pogublenje peklenſkiga brésdna. Terplenje pravizhnih ſe bo na vſelej konzhalo; shaloſt ino terplenje
Življenja srečen pot (1837):	tepel? On je zele ſoſeſke ozhiten ſovrashnik, pravo ſeme peklenſkiga bresdna is ozheta hudizha; sakaj on je bil od sazhetka vbijávez
Življenja srečen pot (1837):	veſovavzi, vlazhugarji ino ponozhniki ſo zherni vrani alj krokarji peklenſkiga bresdna, pravi vbijavzi nedolshnih duſh. Vſaka nozh imá ſvojo mozh. „Moj

bresne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani

brezna

Stric Tomaž (1853):	derlo. Naenkrat se mu spet sanja, da na kraji strašnega brezna leži in da nekdo za njim postopa, ga v globočino
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ozke steze skozi górje najdel, in bi se desetkrat v brezna ne prekucnil! “ „Pa še edina berv čez réko,“ reče Lenart
Čas je zlato (1864):	spozná za kraljeviča Vladimira, kraljevega sina. Ta stoji poleg nekega brezna ter sili svojega psa v prepad iti nekaj iskat, česar
Čas je zlato (1864):	iti nekaj iskat, česar se pa pes noče vdati. Okoli brezna leta, – poskuša va-nj, pa se precej umakne in se poslednjič

brezno

bresdn

Hrana evangeljskih naukov (1835):	na levim ſkuſhnjavo, od sgorej ojſtriga ſodnika, od ſpodej grosoviten brésdn, od snotrej shgezho vést, od svunej gorezhi ſvet. " (˛S. Anselm
Hrana evangeljskih naukov (1835):	nami je obljublena deshela ſvetiga raja, pod nami ſe ſtraſhen brésdn vezhniga pekla odpira, naſhi nar ſovrashnejſhi valovi ſo greſhno nagnenje

bresin
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Ştojí naſlónjen na ſvoj mézh kervávi, S ozhmí valóv globôki brêsin méri, Ştraſhnè mu miſli rójijo po glávi, Shivlênje miſli vsét'
bresno
Genovefa (1841): bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhejſhi brêsno pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in

brezdno

Divica Orleanska (1848):	steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno
Divica Orleanska (1848):	Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju

brezno
Blagomir puščavnik (1853): Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga

breſn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Doſtikrat se ti ſauſamesh, ke hudobne ladji toku globoku v' breſn teh grehov padejo, inu so ſhe skorej uſſo muzh ſgubili
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	le po taiſti peshpoti hoditi, po katiri se v' peklenske breſn hode. Kjer leta lubeſn gospodare, tamkej meſſu, ta tyran te

breznu

bresnu

Štiri poslednje reči (1831):	neisrezheni britkoſti in v' ſtraſhni shaloſti, vſak pogubljeni v'peklenſkim bresnu sdihuje, joka in shaluje ker mu nikoli ne more is
Štiri poslednje reči (1831):	premiſhIjevati, de ſe ga obvarjemo. Sdaj ſkerbimo, de odidemo peklenſkimu bresnu, de ne bomo perſiljeni kdej v' djanji zhutiti, kar sdaj
Štiri poslednje reči (1831):	Glej kriſtjan! tako boſh jokal, tulil in klel v' peklenſkim bresnu, ker ſe sdaj ſmejaſh, in v' ſvojih gerdih pregrehah terdovratno
Štiri poslednje reči (1831):	Terpeli bodo na duſhi in na teleſu, ker bodo v' bresnu, kakor v' gorezhim morji vtopljeni, in od plemena peklenſkiga ognja
Štiri poslednje reči (1831):	ſhe pravizhni ſe treſejo! rajſhi bi ſhe sdaj v' peklenſkim bresnu oſtal, kakor pa k' ſodbi ſhel. Preden ſe bo ſodba
Štiri poslednje reči (1831):	ſtraſhne nesapopadlive ſhtrafenge, in grosne martre ſo perpravljene v' peklenſkim bresnu hudobnim, kteri bodo v' grehih ſvet sapuſtili, in s' hudobijami
Štiri poslednje reči (1831):	ognja. « Jud. v. 7. Kolike martre terpe pogubljeni v' peklenſkim bresnu, v' vezhnim ognji, nam nar bolj pove bogati mosh, kteri
Štiri poslednje reči (1831):	konza na vſe vezhne zhaſe. Kakor bodo pogubljeni v' peklenſkim bresnu sa vſelej na vekomej oſtali, in vezhne peklenſke martre terpeli
Štiri poslednje reči (1831):	ni minute manjſhi. ¸Straſhno dolgo bi mogli pogubljeni v' peklenſkim bresnu terpeti, preden bi vſakteri toliko ſols natozhil, de bi s'

brezdnu
Zlatorog (1886): na plán, Prišèl pač Janez ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih.

▶ brezov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezov
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno
brezovega
Zeleni listi (1896): rada. Pa ubogati me mora. Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo
brezovo
- bresovo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kje goſenzhine gnjesda najdeſh, omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje
- brezovo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo

▶ Brezovčan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Brezovčani
- Bresovzhani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe nekteri per tej perloshnoſti ſpomnili. —— Jes miſlim, de ſe Bresovzhani ne motijo, zhe pravijo, de je tega ptizha ſapa od

▶ brezovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezovje
- bresovje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): trud ſe obilno poplazha. Koliko zhaſa ſe mora zhakati, preden brésovje kaj dobizhka vershe! koliko zhaſa, preden vſjano borovo in ſmerékovo

▶ brezovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

brezovski
- bresovſki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ

▶ brezpostaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

brez zakona; Pleteršnik

brezpostavna
- brezpostavne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni

▶ brezredje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

brezredju
- bezredii
  Valenštajn (1866): spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna

▶ brezskrben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezskrbne
- bresſkerbne
  Genovefa (1841): prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe

brezskrbni

bresſkerbni
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dolgo, dokler zlo tudi vezhkrat obleshé ? — Med tém ſe pa bresſkerbni kmet poredama, ſkorej vſak vezher v goſtivnizo vlezhe, kjer ga

brezskrbni

Ferdinand (1884):	Anton, kako so ti otroci prijazni in postrežljivi, veseli in brezskrbni! Taka sva bila nekdaj tudi midva; lahko bi bila takova
Gozdovnik (1898):	da Apači niso mogli prosto gledati na iztok. Zatorej pa brezskrbni čuvaji v diru prihajočih Komančev in vakverov niso prej opazili

brezskrbno
- brezskerbno
  Najdenček (1860): stopal. Kako sim prevdarjal, kako bom dnarje obernil in si brezskerbno prihodno življenje napravil! Kolikrat sim se spomnil Kristine in veselja

▶ brezskrbno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezskrbno

brezskerbno

Robinson mlajši (1849):	medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me tako lepo podučila in zavernila. Kam pa capljaš tako brezskerbno? ” „Ali ne veste, da so me izvolili za vodnico v

▶ breztelesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breztelesen
- breztelesni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 3 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 3 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —