- aziata
- azijata
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel
- azijata
aziat azienda Azija azijatski azijski ažio
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali drugi perſtopiti; poſtavim k Tershaſhki drushbi, k ſe imenuje,” Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet lét pogorelzam in drugim neſrezhnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in koriſtne niſo. Tudi druge ſo dobre, slaſti pa tershaſhka „Azienda Assecuratrice” imenovana, ktera ſe je she v letu 1823 sazhela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bik ali pelikan imenovan. Shivi pa v jushnih krajih Evrope, Asie in v Afriki. Vidi ſe tadaj v Evropi v Dalmazii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rasdeliti. Rasſhli ſo ſe ſemterlje. ˛Semovi mlajſhi ſo oſtali v' Asii, Kamovi ſo ſhli vezhi dél v' Afriko, in Jafetovi v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pred Kristusovim rojstvom v Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo |
| Zoologija (1875): | niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se |
| Zoologija (1875): | do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še v navadi. |
| Botanika (1875): | dobiva ravno tako kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | derži. Leto rudo so naši prededi po mestu Magnezji v Azji magnet imenovali; ino moč, ktera v magnetu vladuje, imenujemo magnetično |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | in rudar pod zemljo. V velki pušavi, kakoršne so v Azji, Afriki, po gojzdih Amerike, kjer ni mesta, ne hiše, ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Poprej ste mi povedali, da je namenjen moj oče v Azijo; to sem že tudi od drugih straní nekaj slišala, zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Pruski Fridrikdori . . „ 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48 Louisdori (nemški) . . „ 11.78 Srebro (ažijo) . . . „ 44.— Žitna cena v Ljubljani 1. januarja 1861. Vagan (Metzen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 5 % metaliki 72 fl. — kr. Narodno posojilo 80 fl. — kr. Ažijo srebra 14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte sdaj dva junza. Balovi preroki naj ſi eniga isberejo, raskoſijo, ino denejo na germado |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudſtvo je savpilo: „To je prav, to! “ Naj pervizh vsamejo Balovi preroki junza, ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſzu grudnu svezher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo kril, torej tudi ne morejo letati, temozh od tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imam, de prepričani bojo od goluſije čez méro časténe prerokinje. — Babilonci in Kaldejci, Rimci in Gerki so Šembiljo tiste ženske imenovali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili tudi bolj sdravi ino umni, kakor vſi drugi mladenzhi. Babilonzhani, med kterimi ſo Judje v' ſushnoſti shiveli, ſo bili tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo tu blaga svilnatega iz Kitajskega in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda pri sidanju babilonſkiga turna, kakor ſe nam v ti rezhi meſha. Rad bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rodiv Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel pak je rodiv Zerobabela |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Joſia. Joſias pak je rodiv Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pač dobrotljiv! Kdo bi ga ne ljubil? 49. Daniel v Babilonski sužnosti. Kakoršna se je Izraelskimu kraljestvu zavoljo njegovih grehov zgodila |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | grehov zgodila, ravno taka se je tudi Judovskimu kraljestvu. Nabuhodonozor, Babilonski kralj, je prišel s svojo vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi Judovſkimu kraljeſtvu. Nabuhodonosor, Babilonſki kralj, je priſhel ſ' ſvojo vojſko v' Judovſko kraljeſtvo, premaga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pazh dobrotijiv! Kdo bi ga ne ljubil? 47. Daniel v' Babilonſki ſushnoſti. Kakorſhna ſe je Israelſkimu kraljeſtvu savoljo njegovih grehov sgodila |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | trenil, so jih levi pohrustali. Po tem čudeži je vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trenil, ſo jih levi pohruſtali. Po tem zhudeshi je vſe Babilonſko kraljeſtro priſhlo k' ſposnanju praviga Boga. Bog je Danielu, ſvojimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta vnovizh sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | premaga mesto Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost na Babilonsko, ino požge mesto ino tempelj. Vmes vjetih Judov so bili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | premaga meſto Jerusalem, pelje kralja ino podloshne v' ſushnoſt na Babilonſko, ino poshgè meſto ino tempelj. Vmeſ vjetih Judov ſo bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje |
| Kuharske Bukve (1799): | pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Teta presvitlega Cesarja nadvojvodinja Marija Anna je 28. decembra v Badenu poleg Dunaja umerla 54 let stara. — Od vseh Svetih je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | IZ BIOLOGIČNEGA TRTOREJSKEGA POSKUŠALIŠČA od HERMANA GOETHE – JA v Badenu pri Dunaji. Izdalo društvo za varstvo avstrijske vinoreje v nemškem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tam na vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſholo: Povſoti ſe maham Ko zhveſt korenák, Pa delam, pa baham, Pa pijem tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naprej šel. Ko bi on, kot marsikteri drugi rokodelci, se bahati znal, gotovo bi ljudje od njega veliko več govorili! — Med |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nauke, stopi suženj v dvorano: „Nek sel je pridirjal iz Baje*), milostna gospica! ” „Le koj naj pride noter. ” Poslanec ves truden |
| Ultra! (1867): | same šale — Vilko je to prinesel iz Ljubljane. To je — bajè — tam — najnovejša noša — toda meni ni po godi. Jaz si |
| Ultra! (1867): | mi to težko védel razbistriti — toda neki imeniten Kranjec je bajè rekel, da so vsi mladi Slovenci — ultra. Zalka. To nam |
| Zoologija (1875): | jim otimajo življenje. Od svojih bližnjih sorodnikov razloči se pes baje po repu, ki je pri njem na Pod. 68. Volk |
| Zlatorog (1886): | jíh je vzgojil v svoji sobi »In vrt čarôbni, kjer bajè so vzrastle, »Ni druzega, kot nekaj cvétnikov. « A Jérica nató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu grabnu naredi od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vali, ter ſtermé gledajo poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in |
| Roza Jelodvorska (1855): | so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bili ſtariſhi odmerli, ino mu niſo drúgiga sapuſtili, kakor ſtaro bajtizo (kozho), pa majhen ſadovnik (pungart) sravno. Poſhténimu moshu ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami, s' mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z muziko iz |
| Genovefa (1841): | rokah na tleh klezhé molila. Moshá ſta jo pri ſvitu bakle klezhati vidila. „Vſtani Genovefa — je rékel tiſti, ki je mezh |
| Genovefa (1841): | goſpódam po ſtopnjizab, in njegova trepézha roka je komaj gorézho bakljo dèrshala. Grôf v zélim gradu ni drusiga vidil, kakor potrato |
| Genovefa (1841): | pod semljó in ſkoraj je ni kônza bilo. Mósh s baklo je ſhel naprej, drugi s mêzhem pa sa-njó in velik |
| Genovefa (1841): | dva moshá v oklépih, notri ſtópita. Eden nju je gorézho baklo v rokah dershal in drugi je velik, gol mezh pod |
| Genovefa (1841): | mósh, ki je ſhel napréj, kljuzh v kljuzhavnizo vtaknil, in baklo vgáſnil. Vrata ſo ſe odperle, in pod milim nébam, bliso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Včeraj so tukajšni mestnjani v slavo Schmerling-ovega programa na/ pravili bakljado in slovesno igro v gledišču. Brez ukaza so zapeli „cesarsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | gospodu dr. Smolku, nekdanjemu predsedniku deržavnega zbora na Dunaji, napravili bakljado. Laško. Neprenehoma mečejo sedaj Sardinci bombe v Gaeto, ki je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v |
| Gozdovnik (1898): | počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na |
| Botanika (1875): | kterih naj omenim le kopalovo smolo (od ,,Hymenaea”) in peruanski balsam od ,,Toluifera”). Zadnjič niso, da bi so pozabile tako imenovane |
| Zoologija (1875): | B. Babja vera 144. Bacillaria 110. Badjanik 147. Balsamina 160. Balsam peruanski 160. Banana 127. Baniana 132. Bambus 123. Bambusa arundinacea |
| Botanika (1875): | plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Rudninoslovje (1867): | Chessi blizu Lyona na Francoskem, pri Nerčinsku v Sibiriji, v banatskej Moldavi i Saški. Kjer se obilno nahaja, topé iz njega |
| Rudninoslovje (1867): | imajo tenko-stebelčáste, časih tenko vláknaste zloge. Nahaja se posebno v banatskej Moldavi, v Sibiriji, v tirolskem Sehwazu i. dr. Na Slovenskem |
| Kuharske Bukve (1799): | deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni |
| Kuharske Bukve (1799): | inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj jih ne zlo do verha, po zhaſi |
| Kuharske Bukve (1799): | putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta ſturi eno podlogo v' bandelze; sręshi na drobno preſhute ali ſuhiga ſvinſkiga meſa, narędi is |
| Kuharske Bukve (1799): | ure; po tim versi notri sręsauiga lupka od lemón. Pomashi bandelze, polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama |
| Kuharske Bukve (1799): | bandelze, polovizo napolni, pezi v' tortni ponvi pozhaſi. 74. Rajshovi bandelzi. Dinſtaj eno unzho rajsha v' enim polízhi mlęka, potle naj |
| Kuharske Bukve (1799): | pęt zhetert ure, to je dokler je lępo rumena. VII. Bandelzi. 66. Mandelnovi loki, ali mandelpegni. Olupi eno unzho saurętih mandelnov |
| Kuharske Bukve (1799): | 75. Sirni bandelzi. En dober maſelz mlęka, oſem jajz notri vbitih, ene kaple |
| Kuharske Bukve (1799): | ſiram napolni v' bandelze nad teſtó, inu jih ſpezi. 76. Bandelzi od ribaniga kruha. Deni v' en lonez eno unzho preſjaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | lęd, puſti ga poſuſhiti inu daj na miso. 71. Preſhutani bandelzi. Narędi maſleno teſto ali putertaig, tanko svalaj, is tiga teſta |
| Kuharske Bukve (1799): | v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni bandelzi. Rastopi eno unzho ſroviga maſla, notri vbì ſhęſt jajz, ſhtir |
| Divica Orleanska (1848): | gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa ne vidim – Kje je? Brez tega jez ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. |
| Divica Orleanska (1848): | jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil |
| Divica Orleanska (1848): | na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo? |
| Divica Orleanska (1848): | In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in |
| Divica Orleanska (1848): | tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo |
| Divica Orleanska (1848): | zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate |
| Divica Orleanska (1848): | s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo pa tudi lanjſko leto veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz apoteke dane strupe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | drobno kakošnega blaga za tega voljo prodati ne more , ker bankovca ni v stanu menjati. Šestice — pravi „Triest. Ztg.u — grejo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dnarja mora doplačati 5 novih krajcarjev, da ima vrednost starega bankovca, se mora na to gledati in pri vsaki kupčii tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | novem dnarji polagama za 100 milijonov goldinarjev izdati, vse stare bankovce po 5, 2 in 1 gold. pa med tem in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poštenji — sem za-njo ravno tako malo vedel, kakor za tiste bankovce, ki sera jih za kože izdal. ” „To je zopet težko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold. med |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Narodska banka je 27. t. m. za 13 milionov starih bankovcov očitno sožgala. — Sred mesca septembra bo veliko taborišče (Lager) poleg |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kraljestva, in ki dunajski banki dovoljuje, da sme goldinar skih bankovcov v novem dnarji polagama za 100 milijonov goldinarjev izdati, vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bankovci, da ne bo pomote in prepira. — izdajanje teh novih bankovcov se upira na cesarski patent od 26. dec. preteklega leta |
| Najdenček (1860): | kako sim se zavzél, ko sim za 80 tavžent goldinarjev bankovcov in drugih papirjev v njem našel. Malo minut pred nisim |
| Najdenček (1860): | imaš, 20 taužent goldinarjev je. ” To izgovorivši je porinil šop bankovcov k meni. Kako mi je bilo takrat pri sercu, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | kar sem govoril, se v hipu zgodí. Se vsulo je bankovcov kakor komarjev, Le škoda, da tolsti preveč so že b'li |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | določno izgovoriti: ali se bo plačalo s starimi ali novimi bankovci, da ne bo pomote in prepira. — izdajanje teh novih bankovcov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imajo vso tisto veljavo kakor že pred njimi izdani novi bankovci po 1000, 100 in 10 gold. in so začasno za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tega leta (31. dec. 1859) nazaj vzeti. Ti novi goldinarski bankovci imajo vso tisto veljavo kakor že pred njimi izdani novi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pride dovelj srebernega dnarja med ljudi. Zagotovljeni so pa ti bankovci z doneski in izkupilom tistih cesarskih posestev, ktere je deržava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti novi bankovci so starim goldinarskim bankovcom popolnoma podobni, le v sredi so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kasir. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Novi bankovci po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | res! Toda kar pravite, je neverjetno, Kako bi se bili bankovci, kateri so bili vsi pravi, ko ste jih od krčmarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | njegovo hišo, ker se mi je mogoče zdelo, da so bankovci, katere je Linarju dal, vendar-le bili ponarejeni. Pa preiskava je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo jeli papir is zunj delati, „ 596 „ ſo priſhli pervi bankovzi v Majlandi na dan. „ 571„ je Rudolſ I. Habſburgovi grof |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je za dun. cent (56.006 kg) cukra 32 gl. v bankovcih, pozneje, ko je bilo le 2 % ažije, za kg 56 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vrednih dne 18. avgusta 2500 gl. jednotnega državnega dolga v bankovcih s kuponi od dne 1. maja po 81.5? (Obresti po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je veljalo 158 vsacih tacih zlatníkov? 14. Ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | od starih že od deleč. Ker pa se na goldinarsk bankovec novega dnarja mora doplačati 5 novih krajcarjev, da ima vrednost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | z močnikom vred požrè. Zaklali so ga sicer berž, pa bankovec je bil že za nič. Iz Francozkega. Iz Pariza. Cesar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | 500 fr. in ga nese naravnost v skledo; pes zmočeni bankovec z močnikom vred požrè. Zaklali so ga sicer berž, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | veter v odperti sobi njegovega gospoda in popiše z mize bankovec za 500 fr. in ga nese naravnost v skledo; pes |
| Robinson mlajši (1849): | Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako je |
| Robinson mlajši (1849): | je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na |
| Rudninoslovje (1867): | bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici i v Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu |
| Gozdovnik (1898): | ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Na kogá bó vèrſtá priſhla? Ah Chriſtjani! Judje proſsio sa Barabba, inu vpiejo k' Pilatoshu naj bo Chriſtus krishan. O vy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eniga jetnika próſtiga ſpuſtiti: svolite ſi, kogá hozhete Jęsuſa, ali Barabba? — Ena zhudna pergliha. — Barabbas je bil en poglavar tih puntarjov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | svolite ſi, kogá hozhete Jęsuſa, ali Barabba? — Ena zhudna pergliha. — Barabbas je bil en poglavar tih puntarjov, Jęsus en Vajvoda tiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bil en poglavar tih puntarjov, Jęsus en Vajvoda tiga myrú. Barabbas je ſvoje brate ropal, inu Jęsas je ſvojim ſovrashnikam dobra |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje brate ropal, inu Jęsas je ſvojim ſovrashnikam dobra ſturil: Barabbas je ludęm shivlenje jemal, Jęsus ga je tim mèrtvim ſpęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bilo letas malo češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plača 50 fl. na leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli |
| Življenja srečen pot (1837): | veſtí, ktera jih ſvarí pred tim grosovitnim greham. Ako me baraſh, kako ſe imenuje, ti po ſlovenſko povedat' ne vém, sakaj |
| Življenja srečen pot (1837): | 3. Varji ſe pleſa, ki je malokdaj bres greha. — Ako baraſh, sakaj pléſhejo? bojo ti rekli: „Sa dobro voljo. “ Alj ſlaba |
| Življenja srečen pot (1837): | dobra volja je, po kateri zhloveka veſ shivot bolí. — Ako baraſh, kdaj ſe pleſhe? boſh svedel, de nar vezh po nozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa spet bara: „Kako se ji je v tem času kaj godilo? Kako |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kedar hlapze ino dekle proſiſh, ſamo, kako oni delajo, ampak baraj tudi, kako ſe kaj sadershijo. Ne rezi, kaj je meni |
| Življenja srečen pot (1837): | oblazhilo kupujeſh, praſhaj ſvojo premoshenje, ino po njem zeno naredi; baraj drugizh ſvoj ſtan, ino po pametni ſhegi ſvojiga ſtanu ſi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſts kraja zhier je shevina pikniana ano mausheno Kruha potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bo te duh h' tabei pramarnuov: noi tabei barou: cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku rezi jas pe- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Altabe bo te Duh barov kai je tvoja pegeringa takit rezi? Jas ozham boshjo gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa inu pernja svetam Krishi † Amen. Kader bo tabe duh barov kai ti pegerash taku rezi oh jas pegeram boshjo gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso hvdizhi sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu dal — Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér je baron Végatove, sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in v svojo službo ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim |
| Divica Orleanska (1848): | in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel in v svojo službo ga je vzel. Njegovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen tu so ludi svo velko barte ferihtuali inu tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furm je svo velko barti skushanobu. SAHVALENJE. Jas tabei sahvalim o ti dobri Duh skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel nabvase: Kshtertei barti prosim jas tabe o Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker shitro uſtanash poklekni isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh pihni. Potam pa rezi. Tam stoji Ana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te krishni titel anemavi guasnu venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an Kral tah judov? inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Benediction alje saplentano daspet gori odriesh. Taku rezi ti 3 barti te S. S. besiede Apramel † Armadiel † Alevia † Anorektus † Sapiel † Jothan |
| Biblia (1584): | brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom |
| Divica Orleanska (1848): | sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa plačujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ž njimi brati tiste nevarne rimske pa gerške knjige, polne basni in praznih reči. Z besedami nisem mogel nič opraviti, morda |
| Deborah (1883): | Z obečane jeruzalemske zemlje. Ruben. O molži o prelepej verskej basni! Grob mrtev nam je staroslavni Sion, In nikdar se od |
| Gozdovnik (1898): | gospodstvo pač ne poreče, da sem« »A kaj! pravite svoje basni, komur hočete, le ne meni. Prepričan sem, da imate še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se |
| Divica Orleanska (1848): | padla v možu tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol. Kaj je |
| Biblia (1584): | on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr sa Preróka dèrshali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela |
| Zlata Vas (1850): | umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de se s svojo kervjo podpišem, se mu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je, da bi ga njemu ne dali v preiskovanje |
| Ferdinand (1884): | mu ga ni bilo kmali kos. Grof Alfonz se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaradi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti je shushano velko barti. |
| Robinson mlajši (1849): | Vsej pak bi lehko resno bilo, česar se je Robinson bojal, ino tako je treba bilo, da bi si pred njim |
| Tine in Jerica (1852): | s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne bil otrok po te poti v napuh |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | oiſtru kosila; * tud spoba bo oiſtra, * ’nu raitenga: dusha se balla, * ’nu trepetalla. Maria (itdr.) 11. Maria pomagej! * Maria pomagej! de |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Vso dobruto bosh vſhivalla, Hud’ga se na bosh vezh balla. 26. Ena srezha zhes vse srezhe Je ſaſhihranje te srezhe |
| Genovefa (1841): | bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa njegovo shivljênje bâli. Njegova bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se bali, de ne bojo prišli, ko smo od velike žalosti po |
| Zlata Vas (1848): | so bili Ožbè in njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne |
| Zlata Vas (1850): | bilo celo tako strah, de bi bili radi zbežali. Pa bali so se, de bi se jim že kaj hujšiga ne |
| Tine in Jerica (1852): | narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bila pri nas tako velika, da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro |
| Blagomir puščavnik (1853): | bo nič daljše, kakor moje življenje. ” ~ Brica se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred |
| Sacrum promptuarium (1695): | ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena |
| Genovefa (1841): | bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in |
| Genovefa (1841): | terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène |
| Tine in Jerica (1852): | Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam |
| Maria Stuart (1861): | Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati. Leicester. To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena |
| Valenštajn (1866): | mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | rado v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj dečko; jaz te ponesem čez berv; le pojdi sem! ” Že |
| Oče naš (1885): | le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej |
| Genovefa (1841): | v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet verne, ter |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' ſę jiti, inu ſi per ſvojïm goſpodarſtvi, per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne vém kaj bi dal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali se lépša ne vidi? Ali se gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je |
| Gozdovnik (1898): | bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vondal. Nezh ni imęnitnejshega koker en perjatl, katire se Boga bojy nezh shkodlivshega koker en tovarsh, katire je ene ſhleht poredne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njemu skus eno shprajno se voda noternasolſy, ſakaj on se bojy potopiti, toku gledej tudi ti, de ſamirkash, koku ali kam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is Bukuv te Modruſte na 15. Poſtavi. Katiri ſe Boga bojy, ta bo dobru ſturuv, ina katiri ſe pravize dershy, ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je lubesnivoſt, inu nezhemerna je lepota; Shena, katira ſe Goſpuda bojy, taiſta bo hvalena. Dajte nje od ſadú njenih rok: inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le: tih dinarju, katire ſo sa ta greh shteli, ſe boijo. tiga greha pa ſe vunder na boijo. Kai je ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greh shteli, ſe boijo. tiga greha pa ſe vunder na boijo. Kai je ta sa ena najavera? ni ſte le vy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | terpiſh. „Poglej, ozhi Goſpodove gledajo na tajiſte, kateri ſe njega bojijo; ino na te, kateri na njegovo vſmilenje upajo, de njih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | sanikarno nozhejo, drugi poſvetneſhi ſe ſramujejo, tretji ſlabeshi ſe zelo bojijo, pred ſvetam svojo véro v' djanji ozhitno ſposnati. — ˛Sveti trije |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | v' njih ſerze saſadl, kedar ſe nar manj saneleto ali bojijo. Kedar ſo she vſi v' greh sakopani, ſhe le ſvojo |
| Življenja srečen pot (1837): | vezh velja kakor ſrebro in slato: Le kteri ſe Boga bojijo, ga najdejo. “ ˛Sir. 6, 4 — 16. „Ne pezhaj ſe s' |
| Življenja srečen pot (1837): | je gerdiga, jim dopade, poſhtenja pa jih je ſram; ne bojijo ſe greha kakor ſv. Alojsi. Ozhe vseme mladiga Alojsija na |
| Življenja srečen pot (1837): | sa ſvojo ljubo shivinzo. — ˛Srezhni ſo paſtirzi, ki ſe Boga bojijo, ino shivino ſhkode varjejo. Abraham, Jakob, Egiptovſki Josheſ, Moseſ in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki |
| Stric Tomaž (1853): | da naju bodo skupej prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe |
| Viljem Tell (1862): | Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da ne bi bilo res, kar me čaka, ampak le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko upanje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v redu. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | I 2 * teshku se podſtopim ſazhet’ tu petje: * k’ se bojm, * de na ſt’rim, kar m’i je ſtr’rit |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | szer tud’: k’nebu ſgubim: Shov, k’se mozhnu pekla bojm: Vender (męnem) je ſhalloſt vsa Savl’ tebe zhes vse lublen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo, koker debi nihdar na vmerli, inu je vunder |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu ſe mi boymo, kader smiſlimo, kam je Judesh perſhu, mu koku glaboku je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tiga dobriga. Ansh. Ozhem s' tabo jiti, zhe ſe ſama bojiſh — Miz. Nizh ſe nebojim — le tukej oſtani, Anshe; jeſt bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | golfat , raji bom jeſt njega. Nęshka. Al ſe nizh ne bojiſh! Matizh. Koga ſe bom bal? Kdur ne vaga , je bres |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtèrgati. Kakor hitru pak bi imel, kaj dobiti, ali le bojiſh kaj sgubiti, takrat ny vezh ne prasnjka, ne Nedęle sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſvaril ino rekel: „Kaj ſe tudi tí Boga ne bojíſh? Nama ſe praviza godí, plazhilo ſva prejéla, ktero |
| Fabule ino pesmi (1836): | dol gledíſh, Kak veter drevje goni. Nevihte ſe ti ne bojiſh, Gda drugo drevje ſtêre: Zhi ti le s’ liſtjom saſhumiſh |
| Življenja srečen pot (1837): | ſtorili, kalj? 4. ˛Smerti ſe ne boj; ako ſe Boga bojiſh, ino ſerzhen bodi; tudi kugle, ki na boji ſhvégajo, boshja |
| Življenja srečen pot (1837): | bi naj bilo. “ ˛Sv. Jefrem ji rezhe: „Ti ſe ljudi bojiſh, Boga pa ne, ki je povſodi prizhejózh, ino bo enbart |
| Življenja srečen pot (1837): | pekel. “ Tako ſv. Jeronim govorí. Mladénzh, ki ſe globoke jame bojíſh, ktero tebi nezhiſtoſt naſtavlja, ne poſluſhaj sapelivih tovarſhov, kteri pravijo |
| Genovefa (1841): | ſe ne bojiſh ſtrahot téga kraja? Lé ſmehljaj ſr, lé! Tvôje ſmehljanje mi |
| Genovefa (1841): | plazhila v hudobne déla sapeljati, sakáj njih plazhilo je vézhno. Bojita ſe ſaj Bogá bolj, kakor ljudi. Ali hózheta morde réſ |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. |
| Ferdinand (1884): | je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer stojite |
| Tiun - Lin (1891): | da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo |
| Slate jabelka (1844): | kteri ſkoraj zel dan molijo in boshjo hvalo pojó. »Ne bojmo ſe, de bi naſ opravila, ki jih is pokorſhine opravljamo |
| Slate jabelka (1844): | popolnama podloshni njegovi previdnoſti, in po tem ſe nizh ne bojmo, naj ljudje soper naſ govoré ali ſtoré, karkoli hozhejo; vſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas ſim, jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | la rekozh: „Ne bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem pošten mož ; iščem samo za to noč |
| Valenštajn (1866): | v Ratisboni je. Grofinja. Takó Ne bo. Zdaj ne. Ne bojte tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je |
| Biblia (1584): | pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſu ſe perkashe : 2. Goſenza béliga drévniga metulja (Raupe des Baumweisslings), kteri je she zhes simo v podobi goſenze preshivil. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadniga drévja sa rejo dobiti. ” — V danaſhim zhaſu drevnih saſadiſhev (Baumschule) ne manka, is kterih ſe lahko dreveſza dobivajo. Vſak priden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj poſkuſhajo osnanilo , ki ſim ga v vertnih novizah is Bavarſkiga bral ; rad bi svedil , ali je réſ, kar tam piſhejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſim ga pred nekimi létmi v vertnih novízah is Bavarſkiga bral. Zhéſhplovo ſadje mi je she od njega dni od |
| Rudninoslovje (1867): | sosebno v severnej Ameriki, v Perziji, v Modeni i na Bavarskem, a kamena smola največ pri mrtvem morji, v Albaniji, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so v 30 letih nastati 6 črevljev debelo šotišče, na Bavarskem so pa skrbne preiskave kazale, da na leto naraste le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemški kmetovavci pri letašnimu velkimu zboru v Munakovim (München) na Bavarskim ravno to vprašanje vganovali, in de ga je le gosp. |
| Valenštajn (1866): | Polkovniku Svisu je car ukazal Uže, naj se pomakne na Bavarsko. Valenštajn. I kaj je storil Svis? Kvestenberg. Kar bil je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav plemenito je biti iskren domorodec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najde se v olivasto-zelenih, kratkih rombiških stebričkih, največkrat vtrošen v basalt. T. = 6 do 7; g. = 3.4. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo kvartarni so se naseli pozneje ko se je prikazal basalt. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | d., ki večidel celi leže v glinatih in peščenih tleh. Basaltov konglomerat navadno daja prav rodovitno ilovato in glinato zemljo. 39. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Navadni augit najdeš kot augitovo skalovje, tudi je glavni del basaltov, porfirov in lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jih skoraj celó nič ni, je pa več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli |
| Kuharske Bukve (1799): | per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſovraſhtvo, ino v' druge poprejne pregréhe podál. „Tajiſti, uzhi ſv. Basili, kateri k' teleſu ino kervi Goſpodovi perſtopi, ne ſmé le |
| Življenja srečen pot (1837): | Nagla jesa pamet otemní, in zhloveka v' shvino premení. “ ˛Sv. Basili. 17. ˛Sv. Franziſhko ˛Serafinſki. Mlad prijatel vbógih. Veliko ſtariſhev je |
| Življenja srečen pot (1837): | ſta ſi bila ſv. Basili ino ſv. Gregor Nazjanzhan. ˛Sv. Basili je imel imenitne, ſvete ſtariſhe. Njegova babiza ſv. Makrina, ino |
| Življenja srečen pot (1837): | krivoverzam povedal, ino niſo ſe predersnili njemu shaliga ſtoriti. ˛Sv. Basili je mladenzham veliko naukov sapiſal, ino je bil, kakor ſv. |
| Življenja srečen pot (1837): | mladenzhu. Taka prijatela ino ſholſka tovarſha ſta ſi bila ſv. Basili ino ſv. Gregor Nazjanzhan. ˛Sv. Basili je imel imenitne, ſvete |
| Življenja srečen pot (1837): | v' tebi, o Bog, ne pozhiva. “ ˛Sv. Avguſhtin. 6. ˛Sv. Basili in ſv. Gregor. Poſhtena tovarſha ino sveſta prijatela. Svéſt prijatel |
| Življenja srečen pot (1837): | dijaki ſo po velikih meſtah grosno rasvujsdano shiveli; alj mladi Basili ſe je sapelivih tovarſhov varval, ino ſi je ſvetiga Gregorja |
| Življenja srečen pot (1837): | po vſi mozhi jiſhimo. “ Poln dobrih del je ſklenil ſv. Basili ſvoje ſveto shivlenje. Od prevelikiga joka ſe per njegovim pogrebi |
| Slate jabelka (1844): | is miſIi ne ſpuſti prizhujozhnoſt boshjo. « — Tako piſhe ſveti uzhenik Basili. Ravno letá ſveti uzhenik piſhe od ſvojiga prijatla, ki je |
| Kuharske Bukve (1799): | moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka od lemón inu pomoranzh; tę sęla pomo |
| Kuharske Bukve (1799): | Drugiga govejiga meſa perſtavi po navadi kuhat, sraven en malo basilike inu peteriſhila; ga ſpęni, inu oſoli. — Kader je uno meſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je uže naprej sprevidelo , da vkljub obilnemu številu altarjev v baziliki ne bodo mogli lahko vsi za maševanje priti na vrsto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | g. Peterlin je s pričetka nameraval ta dan maševati v baziliki sv. Klemena; pa bal se je prevelikega drenja, toraj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | serca za ljudstvo je bilo malo, in ravno gospodje tiste baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se je povsod le po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni to čudno? ” „Res je; ali povejte |
| Rudninoslovje (1867): | se ón kvadrat zove tudi piramidino stojalo — tudi stojalni robovi (bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi |
| Fizika (1869): | iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo |
| Zoologija (1875): | pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj |
| Genovefa (1841): | ne ſhe is gnjésdizha ſkozhiti. ” — „Oh, ljube mále, ubóge nage bébize! ” je rékel fantek. „Ali pa ne bodo lakote poginili in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da |
| Valenštajn (1866): | kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela |
| Valenštajn (1866): | Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da |
| Valenštajn (1866): | mojih rokah še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Rog. v Celji: Le pošljite v pregled. — Gosp. P. v Beču: Zgodí se po pravični želji Vaši. — Gosp. Mart. Kras. v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | uredjuje Todor Štefanovic Vílovski. Ta lepoznanski list, kateri izhaja v Beču in nastopí z bodočim novim letom svoj IV. tečaj — kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | i ureduje Todor Stefanović Vilovski. Ta list, ki izhaja v Beču, stopil je letos v svoj 6. tečaj; izvrsten v svoji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | urami so me semkaj pripeljali. ” „Ali je mar Fulvij tako bedast ali tako poreden, de te toži reči, ktera se v |
| Gozdovnik (1898): | živce pretresajoče tulenje. »Santa Laureta, kako je bil ta človek bedast! Zdaj smo zabadava podali se v nevarnost. « »Ne, Pepo! Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bilo, ino je meni gladko neznano”! ! — Še tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej |
| Genovefa (1841): | Sdaj ſe mi she dovolj sdi” — je djál — „zhe hozhete bedaſti oſtáti, in zhe ſe nêzhéte ſvojih zhédnoſt vanati, ſe ſaj |
| Divica Orleanska (1848): | zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe |
| Genovefa (1841): | treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres vſih zhutljejev bil |
| Gozdovnik (1898): | si ti? Kako pa je! « »Vse povoljno, kapitan, donna še bedi, dete pa v zibeli spi. « »Zdaj pa vzemi to motozno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu naſha sanikernoſt, Chriſtus v' timu vertu Gethsemani moli, inu bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirih volo ta Boshia miſſu, katira vſelei nam h' dobrimo bedy, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | okuli vlazhjo, debi druge sapelali, inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu ſkerbijo koku bi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bedijo, nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, debi nega reſshalili. Bedijo po nozhi resboiniki, debi te ludy obrupali, inu vmorili. Bedijo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' mano bedeti. Veliku yh je, katiri doſtikret po nozhi bedijo, pa le taku, koker te ſove, katire po nozhi okuli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva vkup spravit. Bedijo po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Bedijo po nozhi resboiniki, debi te ludy obrupali, inu vmorili. Bedijo po nozhi tatje, debi te ludy okradli. Bedijo ponozhi ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa, debi namrezh nega vlovili, inu perjeli. Taku tudi nehteri bedijo, nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, debi nega reſshalili. Bedijo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu vmorili. Bedijo po nozhi tatje, debi te ludy okradli. Bedijo ponozhi ti nazhiſti, inu ſe okuli vlazhjo, debi druge sapelali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mogli na ſvoimu ſuraſhniku maſhiti, inu tiſtiga v' ſhkodo ſpraviti. Bedijo pp nozhi ti goIufi, inu ſkerbijo, koku bi mogli per |
| Divica Orleanska (1848): | Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj, de meni slovo dala”? |
| Divica Orleanska (1848): | jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba |
| Valenštajn (1866): | vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska |
| Oče naš (1885): | sinova sta imela do večera hišo varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvoje svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več |
| Divica Orleanska (1848): | vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi |
| Divica Orleanska (1848): | Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje |
| Robinson mlajši (1849): | ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne |
| Stric Tomaž (1853): | in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do |
| Stric Tomaž (1853): | še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez |
| Stric Tomaž (1853): | Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu za begunkama. Legré se grozno togoti in nori, ker se mu ni |
| Stric Tomaž (1853): | k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender |
| Stric Tomaž (1853): | ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo. (Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne |
| Sacrum promptuarium (1695): | slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. S. Z. Inu te prieb se mora na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveti vezhier ano lapo miso: inu nato miso: an liep bieu pertezh prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te Titel I. N. R. I. Sveta Krisha na an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle |
| Genovefa (1841): | in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodraſte béle meglize na pomladajnim nébu. Réſ, réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj počasi |
| Rudninoslovje (1867): | prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega |
| Rudninoslovje (1867): | imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno |
| Zoologija (1875): | drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej |
| Zoologija (1875): | a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe |
| Divica Orleanska (1848): | sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bolesen, inu nevarne, katere ſo skorej glih eni kugi, erdezha, bella grissna, kaſhel, mertvaſhke merselze, tergaiue po vudih, garje, boshji ſhlag |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tega Meſza nar boli, letę polovi. Şrovo prejo, de bo bella, sraven perpravi en zheber, inu lepga, preſejaniga bukovga pepęlla, noter |
| Sacrum promptuarium (1695): | frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste |
| Kuharske Bukve (1799): | 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto |
| Stric Tomaž (1853): | njima ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si |
| Kemija (1869): | Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov |
| Zoologija (1875): | jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno zherko, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti, de se zhes nozh v' merſli vodi v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obe stoj'té, — ko zid zamaknjene Stojíte tù, stermite clo do bel'ga dné, Kjer vsáka mermrajočí dalje gre. Naznanje. Unidan ſim nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija |
| Rudninoslovje (1867): | Kranjskem, Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo |
| Botanika (1875): | pod vodo jako trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor |
| Zoologija (1875): | to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. roshe tega meshnika noi skues te poduebo tega bieliga Kruha inu Vina katere hromi h' svetomi reshnomi telesu spraberniano |
| Robinson mlajši (1849): | rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija |
| Mineralogija in geognozija (1871): | redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu |
| Zoologija (1875): | od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae |
| Ta male katechismus (1768): | ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu |
| Divica Orleanska (1848): | Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim |
| Genovefa (1841): | nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri |
| Robinson mlajši (1849): | mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno |
| Botanika (1875): | so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni |
| Gozdovnik (1898): | za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To |
| Gozdovnik (1898): | roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran: »Beli možje naj ustanejo, da more govoriti ž njimi veliki glavar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh |
| Zoologija (1875): | na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez |
| Zlatorog (1886): | z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč |
| Zlatorog (1886): | le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji |
| Zlatorog (1886): | fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš |
| Zlatorog (1886): | gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí |
| Gozdovnik (1898): | na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li |
| Gozdovnik (1898): | Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v hladni peči. Ko jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali |
| Zoologija (1875): | sivim prečnim pasom in kožuhar (Attagenus pellio), črn z dvema belima pikicama, oba sta samo 7 mm., dolga a vendar spadata |
| Gozdovnik (1898): | bodo znali, da je prijatelj Sokoljemuočesu! Komanč govori hvalo svojima belima bratoma za veliko zdravilo! « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje |
| Blagomir puščavnik (1853): | mora biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na |
| Genovefa (1841): | sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô |
| Genovefa (1841): | vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa in germovja v belôti plavajo, kakor de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica |
| Tine in Jerica (1852): | kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo |
| Tiun - Lin (1891): | smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is snegam pokritu, aku potem gorirase k' zvetju, inu bo belu k' ſhètvi, kjer se is veſſellam v' skedne skupspravla, inn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s'ſvojemi vojſhakami v' red sanizhuval, inu saſramuval, inu v' belu oblezheniga supet nasaj poſlal k' Pilatushu. Inu na taiſti dan |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Polji; ropa in požiga po Vogerskim in Hrovaškim za kraljem Belam IV., kteri je naj préd v Zagreb pritekel in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mójſtèr; inu hlapzu, kakòr njegóv Goſpodár. Zhe ſo hiſhniga Goſpodarja Beelzebub imenuvali, koliku vezh njegóve domazhe? |
| Biblia (1584): | more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo |
| Biblia (1584): | ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu |
| Biblia (1584): | inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil |
| Gozdovnik (1898): | poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Streliz pa veli: „To ſe vſe lehko sgodi. Jutri ſvojga belza v' koleſel napreshem, ino vaſ popeljam, kakor dalezh bo kluſe |
| Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih |
| Gozdovnik (1898): | žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne |
| Gozdovnik (1898): | naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto, posebno za korún (krompir) ; skorej ravno tako je po Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſerze ginila, de nje nikolj vezh posabila ni. Ni vezh belizha ſkriváj vsela; ſama ſebe je premagala, ino ſe ſvoje pojédizhnoſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nji vſe ſoſednje zerkve kakor tamné, deſiravno jih zhedijo in bélijo, kar je mogozhe. Nunſka zerkev ni ravno velíka, pa po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo , Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj maram, ſe kruha Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader |
| Kuharske Bukve (1799): | kavlifior. Terdo kuhane jajza olupi, belak peſębej drobno rasſękaj, inu rumenake poſębej; tudi drobno rasſękaj kuhano |
| Kuharske Bukve (1799): | na torto narediti. Deni v' lonez eno unzho preſejaniga zukra, belak od eniga jajza, enmalo roshne vode; męſhaj ſkup, de |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkorie enmalo inu lupka od lemón. Po tim rastepi belák od jajz na pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak, ga raſtepi, eno unzho preſejaniga zukra, to dvoje permęſhaj pozhaſi |
| Kemija (1869): | Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494. Aldehid, Aldehyd, 474. Alil cijanožvepleni, Sehwefelcyanallyl, 488. Alizarin, 486. |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži |
| Kuharske Bukve (1799): | inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi pomashi; potle pezi al |
| Kuharske Bukve (1799): | svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi pomashi; potle pezi al v' tortni ponvi, al |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo, potle vbì notri dva jajza s' rumenakam inu bęlakam, perdeni tri rumenake, ſhęſt shliz kiſle ſmętane, inu ſhęſt shliz |
| Kuharske Bukve (1799): | katęro ſe je v' kosi ohladilo, okol kupzov pomashi s' bęlakam; vręshi s' pitnim glasham vſaki kupez ven, inu savij vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti gor iti na gorkim, pomashi jih po verhi s' bęlakam, potręſi s' zukram, inu pezi hlębzhike pozhaſi na ſrędni sherjavzi |
| Kuharske Bukve (1799): | Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osmimi loti drobno stolčeniga cukra do rahliga, potem speci dvanajst beljakov, unim rečem perdeni in eno uro prav dobro mešaj. Potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem cuker takole zavri ga z nekoliko vodo, perdeni raztepenih beljakov, poberi pene, položi kutnarce v vreli cuker, de v njim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo kuhaj, dokler ni prav gosto. Speni zdej šest beljakov, deni jih s sokam ene limone vred k jagodam ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pečeš, kakor je bilo zgorej rečeno. Cukrene štravbe. Dvanajst beljakov razpeni, potem pa z eno unčo cukra, dvema žlicama vina |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt izlušenih na drobno stolčenih mandelnov permešaj. Zdej dvanajst beljakov raztepi, de se spenijo, ter jih na rahlo permešaj; vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | belakom. Če se te rane gnojé, napravi mazilo iz 4 beljakov pa 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec gnjije, je treba |
| Kuharske Bukve (1799): | mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo |
| Zoologija (1875): | s prebavljanjem. Dokler namreč traje prebava, nahajamo v teh cevčicah belkast, moten sok, ki se naposled iz vseh posameznih cevi zbira |
| Zoologija (1875): | sive tu in tam nekoliko črne namešane, po trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno prečno marogo in tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2. V hujši bolezni neka žlezoba, ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in |
| Rudninoslovje (1867): | so neprozórne; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta ali belkasta, redko zelena, nikdar ne modra. Ruda se imenuje po onej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po |
| Astronomija (1869): | zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev belkaste lise, ki se zmanjšujejo, kedar je gledé dotičnega tečaja poletje |
| Zoologija (1875): | živé tudi trmiti v velikih zadrugah, kjer se nahajajo dvojne belkaste brezkrile ličinke, namreč delavci, ki zidajo, in vojaki, ki branijo |
| Botanika (1875): | kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola |
| Pozhétki gramatike (1811): | geole, sapérza, jezha, mole, jés, cidre, leſnázhoviz, ſádjovo vino; bydre, belavùſhka, vivre, shivéti, meule, malin, mlin; poutre, tram. 2. Dolgi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v |
| Sacrum promptuarium (1695): | druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaj. Pred gradam v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kr. dajal, kakor je že tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes |
| Zlatorog (1886): | jim okó je, Ustne pa so žíve, cvetne boje. Iz Benétk so, koder môrske péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih (Benedkah) izvoljili. Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija Zagorc, duhoven franciškanerskiga reda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega mesca je umerl v Benetkah po kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | listje grabljati; gorko solnče zvodi čolnarja, de iz Terstá proti Benédkam odrine, kteriga na pol pota júg in dež vtopit hoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ostala do konca igre. Opolnoči sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino |
| Botanika (1875): | in Styrax Benzoïn), ktera dajeta dobro dišeči smoli, storaks in benzoë. VI. razred: Rastline v večlistim vencem; Polypetalae. 189 54. red |
| Zoologija (1875): | 157. Beka 130. Bellis perrennis 136. Beluš 126. Benedikta 134. Benzoe 144. Berberis 161. Bergamotovec 150. Beta 133. Betula 130. Betle |
| Pripovedke za mladino (1887): | ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lakote ne umerjemo. “ Deſet Joshefovih bratov gre tedaj v' Egipt. Benjamina pa, kteri je bil tiſtikrat ſhe otrok, ko ſo bili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezh ni, ˛Simeon ſedí sapert; sdaj pa mi hozhete ſhe Benjamina vseti! Ne bo hodil nè s' vami v' Egipt. “ Kedar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pridite, ino mojiga ozheta ſeboj perpeljite! “ Ino sdaj ſe Joshef Benjamina ſvojiga brata okléne, ino joka, ino tudi Benjamin ſe jóka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hlapez; ſhe shivé, ino ſe jim dobro godí! “ Joshef sagleda Benjamina, ino vpraſha: „Je li ta vaſh mlaji brat? — Bog ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fare ſo hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od goſpoda Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani in kupza s platnam, sa ktero |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ob vſe ſvoje otroke perpravljen! “ Joshefovi bratje dojdejo s' Benjaminam ino s' darmi ſrezhno v' Egipt. Kedar Joshef své, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhe ſo jih med tem shaloſtni perzhakovali. Kar pridejo s' Benjaminam, ino bersh, ko v' hiſho ſtopijo, povedó: „Joshef, vaſh ſin |
| Pripovedke za mladino (1887): | Od sedaj naprej je vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki |
| Botanika (1875): | Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R. de Visiani itd. Saj ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. vrednosti, nekoliko |
| Zlata Vas (1848): | povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in je rekel, de je iz Zlate Vasí |
| Ferdinand (1884): | preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | zelo pamet je sgubil, ino neſrezhen vmerl, kakor nar revnej berazh. Nizh ne samoremo ſami po ſebi, ampak naſha premoshnoſt je |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | drugim mater zherne semlje gnojit. Naj ſi bo kralj ali berazh, ſtar ali mlad, pravizhen ali krivizhen, vſakimu je Vſigamogozhen ſmert |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njemu naj molitev daruje. — Naj bo mogozhen kralj ali reven berázh: vſaki lehko s' njim govori, njemu ſvoje teshave potoshi, ſvojiga |
| Življenja srečen pot (1837): | alj pa navadniga dela pridno prijeti. Mlad sanikarnik je ſtar berázh. Boljſhi dober nauk v' glavi, kakor petiza v' shepi. Vezh |
| Življenja srečen pot (1837): | ne boſh ſebi ne drugim tat, ino na ſvojo ſtaroſt berázh. Kdor veliko dnarjov ima, lehko sa kratek zhaſ jigrá; priden |
| Življenja srečen pot (1837): | dal. Perteni goſpodje po navadi ſlabo is-hajajo. Mlad baházh, ſtar berázh. Nar lepſhi obleka je sa delavniga zhloveka, ktiro ſi ſam |
| Slate jabelka (1844): | ſvetinje na slati ketini okoli vratú, kaj bi ſi leta berazh miſlil? Ali bi ga to ozhitanje rasshalilo? Zhudil bi ſe |
| Slate jabelka (1844): | pred Boga pridem, kakor otrok pred ſvojiga ozheta, in kakor berazh, ki je ſlep, rastergan in sapuſhen, pred bogatiga in uſmiljeniga |
| Slate jabelka (1844): | de Bogu dopademo in vezhno svelizhanje sadobimò. Revin, veſ rastergan berazh je brumno goſpó proſil, de naj mu kej oblazhila da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga v drushbo plazhate. Pogorelſkim berazhem ſe le kaj maliga pomaga, vezhkrat ſe jim ſhkoduje ; vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je toliko beračev, da eden drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro |
| Zlata Vas (1850): | more nič več tako biti z našimi ubozimi in lenimi berači! " je Ožbé djal, pa svetovati si nemorem. „Ti berači |
| Zlata Vas (1850): | berači! " je Ožbé djal, pa svetovati si nemorem. „Ti berači so pošteni soseski to, kar so gnjide človekovi glavi: nadloga |
| Zlata Vas (1850): | je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de me zanikerni berači ne bili nadlegovali. Tudi me ni mikalo tukaj ostati; dalje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kerčilo. Sin mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi |
| Zlata Vas (1848): | goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpoſka s tem ſkashe, de mu per davkih perjenja. 38. Berazhvanje sa pogoriſha in pogorelze ſkos to drushbo néha; nobena goſpoſka |
| Sveti večer (1866): | v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem ter tje in beračim; kaj druzega mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila |
| Zlata Vas (1850): | kuhali. Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokoj vshiva, kér vé, de je ſebe, sheno in otroke beraſhke palize obvaroval. Ştopite tadaj vſi hiſhni goſpodarji, kteri ſhe niſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Te snamnja ozhitno kashejo, de taki kmetovavzi nimajo daljezh do beraſhke palize! Şhe nekaj od Ferlanove pinje. Goſpod F. Vidmar, duſhni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj prosi, mu herbet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | imeli, ki bolne poſle (drushino) odpravijo, ali jim na ſtaroſt beraſhko palzo v' roke podajo, sakaj: „S' kakoj méroj mérite, s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | premoshenje ſkos vjimo, ogenj ali drugo neſrezho vsel, ino ti beraſhko palizo podal, shaloſten ſrotej! ki ſi bil vajen od ſvojih |
| Življenja srečen pot (1837): | ſpazhen dijak (ferderban ſhtudent), kedar ſe smoti. Ozhetu ino materi beraſhko palizo prineſe, bratam ino ſeſtram ſuknjo isſlezhe, ino poſlednizh ſam |
| Življenja srečen pot (1837): | ſtariſhev. Ogenj, voda, ſovrashniki tebi lehko vſe vsémejo, ino ti beraſhko palico v' roke podajo; ſamo to, zheſar ſe navuzíſh, tebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le ob času križarskih vojsk iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in |
| Oče naš (1854): | bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je |
| Rudninoslovje (1867): | manje čislani so akvamarini, ktere dobivamo posebno iz Sibirije. Lepi berilji se nahajajo sosebno v sibirskem Katharinenbergu, na otoku Elba, v |
| Rudninoslovje (1867): | 42. Navadno se samo izvrstno-zeleni kristali imenujejo smaragdi, a drugi berilji (Beryll), razen modro-zelenega, ki se zove akvamarin (Aquamarin). Santa Fé |
| Kemija (1869): | Bernsteinsaure, jantarova kislina 468. Beryllium, berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól, hruškovo olje, 475. Birsa |
| Kemija (1869): | Redkejše prvine imenujejo se: Berilijum, Cerijum, Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | streben wünsche ich glückliches gedeihen. Mit vollkommenster hochachtung und ergebenheit Berlin 29. Dec. 1858. Jacob Grimm m/p.“ Da bojo pisemce |
| Astronomija (1869): | palec. L. 1887. 19. avgusta dopoldne polni mrk za Magdeburg, Berlin, Moskovo itd., za naše kraje 10 ½ palca. L. 1890. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vspešno bilo! Serčno Vas poštuje in Vam je udan V Berolinu 29. dec. 1858. Jakob Grimm s/r.“ Iz Ljubljane. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | družbe v Saksonii, je pokazal lani vélikemu gospodarskemu zboru v Berolinu gnoj, ki ga napravlja iz kebrov ali hroščev tako-le : S |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | na Spod. Avstrijskem 40% — pripada žganjarjem. V zavod »Charite« v Berolinu pride vsako leto 500 do 600, v bolnico v Hamburgu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih |
| Ferdinand (1884): | Častitljiv oče Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | unote: S. Bernhard v' jeshushavam jemenu Amen. SHEBRANJE natu. O ti Sveti shkof |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. SHEBRANJE natu. O ti Sveti shkof inv marternk S. Bernhard kateri si klazhe natei skali s' ven stegnianiemi rokami skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | D. TA 33. KAPITL. Od S. Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note: sate kateri so v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. O Sveti o Sveti o Sveti Gospued Gospued S. Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim jas taba pomai: mena N. N. o ti S. Bernhard ven |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol zait tvojega shivlenja: vervi stanovitno noi fain |
| Najdenček (1860): | na Nemško verniti. Kastelo Monte sim pač še vidil, pa Bernarda ne več. Na pokopališu je ležal. Njegov grob sim obiskal |
| Najdenček (1860): | stoji na Piemontežki meji 10 tavžent čevljev visoka gora Svetega Bernarda. Pot gré po vozki, težavno z umétnostjo nadelani césti čez |
| Najdenček (1860): | izdelan sim prišel blizo Kastelo Monte. Nadjal sim se, ondi Bernarda |
| Ferdinand (1884): | šole. Preden pa so tri leta Pretekle, zadel je nenadoma Bernarda mrtvoud. Ni zamogel več govoriti. Okoli stoječi so zapazili, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovekoma Amen. A. SH. D. TA 33. KAPITL. Od S. Bernharda? SHEBRANJE Te S. Bernhard je an S. pomozhnik v' note |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vsriedo inu usbotto tede bosh ti obdarvan od S. Bernharda inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano sveto mesho shlishati: noi na boga inu na S. Bernharda savpenje meti: da bojo tabe priedi stali: inu kader bosh |
| Najdenček (1860): | za Mignona posebna mehka postljica pripravljena; jez sim se k Bernardu vsedel in peljal z veselim sercom v tuje dežele. — Nalaš |
| Zoologija (1875): | svoje zmožnosti v službi človeštva oni psi, ki na sv. Bernardu zasute ali zašle potnike po snegu iščejo in jim otimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih |
| Pozhétki gramatike (1811): | esprit en lisant des bons livres. mladenzhi obrásio ſvoj duh beréjózh dobre bukve (: s' branjam dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo |
| Kemija (1869): | Weingeist, vinski cvet, 471. Weinsaure, vinska kislina, 468. Weinstein, srd, birsa. Weissgerberei, strojba na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3 |
| Kemija (1869): | sodih z novim vinom napolnjenih. Znana je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein). Očiščena birsa je bela kakor sneg |
| Kemija (1869): | berilijum, 345. Bestandtheil chem. , kemična sostavina. Birnól, hruškovo olje, 475. Birsa, Weinstein, 468. Bittermandelol, olje grenkih mandeljnov, 488. Bittersalz, grenka sol |
| Kemija (1869): | sneg, v prah stolčena rabi se za zdravilo (Cremor tartari). Birsa je dvojno vinskokisli kalij, KO.HO + C8H4O10. V barvariji se vinska |
| Kemija (1869): | je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein). Očiščena birsa je bela kakor sneg, v prah stolčena rabi se za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in vrè tako hitro in dolgo, da nazadnje udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim je bilo prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi. Doberſhki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno ministerstvo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gold. prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi |
| Zlata Vas (1848): | bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi. Zatorej |
| Robinson mlajši (1849): | vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi |
| Oče naš (1854): | je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno |
| Mlinar in njegova hči (1867): | srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh, Micka, ko bi mogel najti besed, da bi ti popisal, kako mi je žal iz globočine |
| Oče naš (1885): | v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne |
| Gozdovnik (1898): | slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s tem nemarnežem? « vpraša Pepo. »Le; jaz nimam časa |
| Zeleni listi (1896): | ne dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete«. |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 119 XXIX. Od Kriſhovga pota. 121 XXX. Od sedem JEſusoveh besedy na krishu 123 XXXI. Na dan shalloſtne Matere boshje. 126 |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | redy, Rad b’ govoril od te jędy; Al meni ſmanka besedy. 24. Od te jędy JEſusove Bodo dushe ſamaknene, K’tir |
| Genovefa (1841): | viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga |
| Genovefa (1841): | ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh |
| Genovefa (1841): | do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na |
| Pozhétki gramatike (1811): | ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa |
| Biblia (1584): | od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen |
| Biblia (1584): | is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolina. Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu ne dopade? Bi tudi ne bil mislil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naklonil. Drugo pot bomo tedej kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše |
| Kemija (1869): | lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime, ker grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu |
| Deborah (1883): | užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen |
| Gozdovnik (1898): | bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegnei. Ksheftei bani jas tabe prosim tu je ana Kraftna besieda. O Gospved Jesvs Krvſtvs jas tabe pohlevno prosim da ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim |
| Pozhétki gramatike (1811): | Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo |
| Genovefa (1841): | glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi |
| Genovefa (1841): | po mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel. ” Pojdita, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narejala, bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je |
| Blagomir puščavnik (1853): | zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko povem: Kdor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame |
| Gozdovnik (1898): | videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha zheshzha. TV 2. TERPLENJE. Pertam praklienjenie inv pertah shpotlivah besiedah je feth moje serze vpadvo. SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in omnibus, & thorus immaculatus |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam |
| Ta male katechismus (1768): | mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe dobru, nobenemu nezh hudega skaſati gledamo, kar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo mi dvei rezhy v' ſpomin vseti, ta vert Gethſemani |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu, de ſe Syn Boshji preſtraſhi? kyr je on po beſſedah ſvetiga Joannesa: Leo de tribu Juda, tiſti Leu od rodu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njega povikſhov, v'ſtrahu teh ſovrashnikov , inu v'njegovih beſſedah je on poshaſti utolashuv. On je njega zhiſtiga ſturuv pred |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pa ni mogla dosti braniti; zato se je lažnjivim Gerardovim besedam vse verjelo, in tako si je hudobnež zopet vso ljubezin |
| Valenštajn (1866): | zgrudi na stol ter si obraz zakrije. ) Trčka. O, da besedam bil verjel bi mojim! Deveti nastop. Grofinja. Prejšnji. Grofinja. Tesnobe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poprej poprašala, če sužnje ne ljubim, čudila sem se tvojim besedam, zdaj ti rečem: Siro bi skoraj lehko ljubila. Kar žal |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bodi ura, ki sem poslušal zapeljivca in verjel njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu, pa |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ste! Ko vas je še mučila vročica, sem se čudil besedam: „Zdaj mi pravi zopet Bil: „Ljubite svoje sovražnike! “ Ta izrek |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so provzročile največjo razburjenost. Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj vgledam — Pa jeſt ſam omagal bi! — Vaſhim ſerzam, ne beſedam' Isrozhim , povejte vi ! — isgovoril, ſo uzhenzhki vſi naglo vſtali in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | povsdiggniti v' ſrędi eniga ſolka, katęri ſe je pruti mojim beſsędam vpęral, inu tęmiſtim ſkusi ſvoje hudobriu djanje odrękal. Kadar ſim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | opri naſho mózh, inu daj tvoje nebęſhku masilu naſ him beſsędam. Jeſt sazhnem, pèrpravite ſe! I. Dęjl. Pèrvizh tèdaj ſim rękàl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | vsami, ſési, sajmi, nuj! Tudi ſtavio vesivno zhertizo med dvema beſédama, ktiri ſta sa eno zelo, poſtavim cheſ-d'oeuvre, mojſtrovſko délo, courts-pointe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev |
| Robinson mlajši (1849): | nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v |
| Čas je zlato (1864): | Z nekoliko besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi |
| Fizika (1869): | Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog s |
| Gozdovnik (1898): | potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL † ASTOLOT † SINA TI-LEPE † vjemeni boga † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti anhrushzh sashlishou tedei kna shebrei vezh ampak saroti istiemi besiedami: jas taba sarotimi ti dori duh skues to vero tvojah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti te dnarje shje jemov sahvali tega duha s' tiemi besiedami al shebranjam. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lasho jas je svesham stiemi svetemi shtrizhami inv stiemë gorkraſtnemi besiedami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' |
| Genovefa (1841): | vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktére ſo she od Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru vedeli, de koker sem v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhudesh viduv ſturiti. Inu on je njega upraſhal s' mnogimi beſſedami: On pak ni njemu nezh odgovoruv. Vikſhi Farji pak, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in |
| Robinson mlajši (1849): | Kar se besede tiče, jo, ljubi bravec! vidiš, da ni tvoja — niti moja |
| Robinson mlajši (1849): | diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do |
| Blagomir puščavnik (1853): | Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se |
| Oče naš (1885): | je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da |
| Gozdovnik (1898): | in zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries mojo nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede noi shpotlivo govorjenje, kariere siti is lvbiesne same grieshni- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jedi zhier je an thaz alpa ruda! teſte S. S. besiede katere bojo sedei udrukane prad shazam ven- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † G † P † G † B † te so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi te besiede † LIGA † LEVI † GOLGOT. TA 3. KAPITL. Spet ana velka boshja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uspanji kei Klor vedeti. Taku rezi kader leizh poidash te besiede vahtei vahtei jas te poshlam EIijas, jas jemlujam vas † Mihael |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker |
| Genovefa (1841): | poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu |
| Genovefa (1841): | glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim |
| Genovefa (1841): | môja shêna, in to je moj ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni |
| Genovefa (1841): | Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima |
| Genovefa (1841): | jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde |
| Genovefa (1841): | beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu |
| Sacrum promptuarium (1695): | polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta |
| Biblia (1584): | vèrnil. Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia manducabis, beatus |
| Ta male katechismus (1768): | Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ni dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Večno je ena, večno nova. — Ti učis, de domovini U besdi in v djanji, Kakor nje hvalešní sini, Naj domá bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko veselje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim |
| Zlata Vas (1848): | kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete vzamejo, in že so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žita gré pri tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme |
| Čas je zlato (1864): | vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v |
| Genovefa (1841): | prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be ti toku po frej gasah okuli nalejtal. Kolku naunzneh beſſedy ti govorish? kolku rezhy tribash ti v'drusheni, katire tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reslozhenje teh duhov : enimu uſſe ſorte jeſiki , enimu reslaguvanje teh beſſedy. Tu pak uſſe dęlla taiſti ſami. inu edini Duh, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prewivalſhe per njemu ſturili: kedu pak mene nalube, ta mojeh beſſedy nadershy. Inu ta beſſeda , katiro ſte vi ſhliſhali, ni moja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo berem nazaj, me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo |
| Ferdinand (1884): | je imel na jeziku, preden jo je razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita |
| Tiun - Lin (1891): | se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto |
| Gozdovnik (1898): | na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi |
| Valenštajn (1866): | vedno bolj goreče). O, kolik sem dolžnik njegov! — o, kaj Besedoj: Fridolanec, ne izrekam! Jetnik njegovega imena bodem Do zadnje ure |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Iz česa pa se vidi tvoj namen, Če za besedoj nej dejanija? Pritrdi sam. Kar si do zdaj pogajal S |
| Valenštajn (1866): | le meni je. Maks. Povedi ga. Oktavij. Maks! S toj besedoj v roke ti polagam Blagost državno, žizen očino. Drag srcu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je mesu pouſtava inu mad nami prabivava: jas prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pouſtava inu mad nami prabivava: jas prosim taba skues to besiedo skues katero si vse stvarov: jas prosim tabe skues tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo skues katero je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi |
| Pozhétki gramatike (1811): | pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de l' |
| Pozhétki gramatike (1811): | je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gotovo, pràv on je tiſti, ker ſe nam je s' beſedo ino s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je |
| Genovefa (1841): | nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki |
| Genovefa (1841): | popraſhevala, na vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak |
| Biblia (1584): | Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse |
| Biblia (1584): | poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam |
| Sacrum promptuarium (1695): | jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo, katęro bódo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta hudi, inu vsame prozh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti, męniſh? Nęshka. No ja |
| Biblia (1584): | pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on |
| Sacrum promptuarium (1695): | ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na |
| Ta male katechismus (1768): | de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament |
| Ta male katechismus (1768): | naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj |
| Ta male katechismus (1768): | gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se |
| Pozhétki gramatike (1811): | imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zložene, kakor tista nemška Mesiada Klopstokova, ne sme se vsaka besedica takó na vse strani obračati. — Otroci se uče rajši kratkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brusi svoj jezik, kakor nekteri radi, ako jim ni vsaka besedica po volji; te molitvice so pesmam podobne, so pesničko zložene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako se je Kasian prestrašil, in ko mi drugič napačna besedica uide, zalesketala je solza v njegovem očesu, k meni se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi me bila kmalo izdala; med govorom mi je ušla besedica „kristjan” mesto „modrijan” in „vera” mesto „resnica”. Ko se pervič |
| Gozdovnik (1898): | sreča za mé,« dé Estevan, da vam je še ena besedica za mé preostala. « |
| Pozhétki gramatike (1811): | belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge |
| Pozhétki gramatike (1811): | Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krotkoſt, njegova poterplenje, inu njegovo lubęsen! Njemu ny ena nevolna beſsędiza is vuſt vſhla, on ny enkrat sdihnil: le ſamú odpuſhanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebi pride, kaku te posdravi, ali ogovory: ena ból ojſtra beſsędiza, ena majhina ſhala, ali ſhpaſs, enu bol mèrslu ſprejęmanje, ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vse to, kar smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat oklene, ki si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako ravno vém, de jo vražni ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to lahko zgodí; dovolj je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz |
| Zlata Vas (1848): | odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi tako dobro vé, de tudi v njih nisim nikdar besedice cehnil? In če po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si, je, so itd. (ki ne stojé |
| Ferdinand (1884): | iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil |
| Tiun - Lin (1891): | bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze ne bom govoril — Jak. Py ga en glashek — de boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti |
| Tine in Jerica (1852): | gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus al la |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava |
| Pozhétki gramatike (1811): | mladenzhi varvajo pred sablódenjam na polski poti sapelive enake isréke. Beſediſha in branje jih bodo vezh vuzhile. Pravpiſmoſt per glagolih. Sdajni |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvojſtru franzoske sloshne mére in po piſmenimu beſediſhu, ter ne moder à tion, conserv a tion, consider à |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg ozha nabeshzhi bodi moi flegar Bveg sin bodi moi besednik Bveg S. Dvh moja pomvezh: Bveg ozha bodi prad meno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to za tega voljo, kér jih pri svatbah ali ženitvah besednik, obično kak godec pové, da je kaj za smeh. Tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam vſe to v glavo ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar |
| Najdenček (1860): | je. To sim koj spoznal. Po šegi svojih rojakov je besedoval dolgo in obširno o bolezni krav, z ramami majal, tobaka |
| Stric Tomaž (1853): | je veliko, preden tako otroče odraste. “ „E, kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že dober mesec tekati, skakati in govoriti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to reč; modrijan je in v stanu o vsaki malenkosti besedovati na dolgo in široko. ” Koj je bil Kalpurnij pripravljen pokazati |
| Pozhétki gramatike (1811): | Veliko beſedi s' dvojnim s. Addosser, sadeti na ram, avocasser, beſédvati, bois seau, mérnik, to je, franzoski mernik, affaisser, e poſédati |
| Stric Tomaž (1853): | pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Kirchenvorträge, indem ſie ſowohl Kenntniß der heiligen Schrift überhaupt, und beſonders der für Sonn- und Feyertage vorgeſscriebenen evangeliſchen Abſchnitte befördert; dabey |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Die Wahl der Materien iſt dem Bedürfniſſe der Zeit gemäß beſonders für das Landvolk gemacht worden, ſo, daß durch den Lauf |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | aber auch des Gegenſtandes würdig zu ſeyn. Die Sprache iſt beſonders für die Slowenen Unterſteyermarks berechnet, aber auch für Kärnten und |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | inhalt des vorkommenden Evangeliums angezeigt. Nach einer kurzen Einleitung, welche beſonders die Aufmerkſamkeit der Zuhörer zu fesseln, und die abzuhandelnde Wahrheit |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Hauptlehre, welche ſchon im Eingange angedeutet worden für die Zuhörer beſonders in Anwendung gebracht. Die Wahl der Materien iſt dem Bedürfniſſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prosila za življenje tistega Boštjana, ki so ga ravno z betmi pobili, (in se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no |
| Štiri poslednje reči (1831): | terdovratno v' grehih naprej shiviſh. — Kader je ſhel Jesuſ is Betanije ſpet v' Jerusalem, vidi per potu figovo drevo, memo gredé |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſe tudi Jesuſ v' Jerusalem na velikonozhno godvanje poda. Is Betanije pod oljſko goró, kjer je nekoliko dni popréd Lazara, ſvojiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Lazar, kteri je s' Marijo ino Marto, ſvojima ſeſtrama, v' Betánii prebival, je sbolel. ˛Seſtré poſhljete poſla do Jesuſa, ino mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sheſt dni pred veliko nozhjo pa je ſpet priſhel v' Betánijo. Obujéni Lazar ino njegove dobre ſeſtri, Marija ino Marta, ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni is Boga. V' Jerusalem gredé je Jesuſ nékedaj v' Betanijo terg priſhel. Dvé ſeſtri, Marija ino Marta, ſte ga v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per vaſ! ” Kedar je Goſpod to isgovoril, pelje uzhenze v' Betanijo, ino gre s' njimi na oljſko goro. Tukaj rasproſtrè ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſak vezher je ſhel ſ' ſvojimi uzhenzi is meſta v' Betanijo, sjutrej sgodej pa je ſpet priſhel v' tempelj. Eniga dné |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe to bitev sa-ſe ino sa ſinu. ˛She to bova pojedla, preden umerjeva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Okoli jesera je bilo veliko poſlopje, ki ſo mu rekli Betesda, po kranjſko Miloſtíja. V tém poſlopji je leshalo veliko ſlepih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi |
| Biblia (1584): | zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mejſta Nazareth v'Judęo v'Davidovu mejſtu, katirimu je imę Bethlehem: satu, ke je on od hiſhe, inu rodu Davidoviga biv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Judovſke deſhelle; sakaj toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem v'Judovſki deſhelli; niſi kratkunekar ta nar majnſhe med temi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katira ſe bla njim perkasalla: inu jeh je poslov v' Bethlehem, inu je rekuv: pojdte, inu dobru praſhajte po temu Detetu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je spozhela Od svet'ga Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila, Tamkei je perſhu nienin zhas De je nega rodila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaka, da neuſmiljeno povelje, vſe dezhke v' Betlehemu ino okrog Betlehema, kar jih je bilo dve leti ali manj ſtarih, naglo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'shtalezi v'Bethlehemu, inu je is mano is narvezhem veſſellam svojega serza ſvelizharja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imov Chriſtus rojen biti. Ony pak ſo njemu povędali: v' Bethlehemu Judovſke deſhelle; sakaj toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de jih saſtonj zhaka, da neuſmiljeno povelje, vſe dezhke v' Betlehemu ino okrog Betlehema, kar jih je bilo dve leti ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kje bo Kriſtuſ rojen? “ Véliki sbor je odgovor dal: „ V' Betlehemu na Judovim. Sakaj tako je piſano per Miheji preroku: Tí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 6. Paſtirji per jaſlih. Bilo je she posno ponozhi. V' Betlehemu je she vſe ſpalo. Le nekaj ubosih paſtirjev je bilo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Ta dan se spomni, de je bil Jezus Kristus v Betlehemu v hlevu ponôči rojen in od angeljev pastirjem na pólji |
| Ferdinand (1884): | steni, kar obledi. Podoba je predstavljala moritev nedolžnih otročičev v Betlehemu. Pogled na nekega vojaka, ki je z režečim obrazom zabodil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki |
| Sveti večer (1866): | svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri |
| Biblia (1584): | ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi bila takova ſilna della v'tyri inu v' |
| Genovefa (1841): | leshála. Sraven njé je bil lonzhén verzh s vodo in bítviza puſtiga, zberniga kruha je bila vſa njena hrana. Njéne ozhí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar ſkorjize. Le peſhizo moke imam ſhe v' predalu ino bitvizo olja v' verzhi. Glej, ravno ſkleſtkov nabiram, de ſpezhem ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo pa korazhi sraven ſvojih kljus, ktére vèſ prepaden vſeſkosi besá, in nad njimi krizhi. In debelo gleda mnoshizo salih goſpodov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hleva ſpraviti. Kadar je govéja shivina v hlevu nepokojna, de bezá, s glavo ſèm ter tje maha in ji v hlevu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | radi zhervi saredijo. V pervini Firtelzi Karfe sa pleme lozhit, Besgove popke obí- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al lęs, katęri je ſkus ſtrelo, od enga derveſa odbit, besgove, inu leshenkove ſhibize noter potikniti; per vrôzhini sapertu, ponozhi odpertu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je oshivil, in laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. na ſé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſtarishov, katere te ojſtre beſede ſv. Pavla sadénejo! — Joshef je béshal s' malim detetam v' ptujo deshelo, de bi njegovo telo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | njegovo prebodeno ſtran — kedar jim vſo ſvoje rane povelizhane kashe: beshal je ſtrah od njih, priſhel je ſpet ſerzhni mir, in |
| Fabule ino pesmi (1836): | je tebi, Brat! da beshiſh na ovo ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh v’ ſenzi jagra ſtat? On méri |
| Življenja srečen pot (1837): | ſerzhno radújejo, in njega lepo hvalijo, ki je pred greham beshal; ter raj nedolshen bil sapèrt, kakor nedolshnoſt sgubil, ki njo |
| Življenja srečen pot (1837): | varval, ſe ni bres ſile s' nobeno pogovarjal, ino je beshal dalj ko je mogel is takiga kraja, kjér ſe je |
| Robinson mlajši (1849): | imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si s suhega |
| Robinson mlajši (1849): | tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava v begu plamenem vnêla — razpoléla |
| Robinson mlajši (1849): | je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine |
| Gozdovnik (1898): | svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro krívo, De je beshála tá, k' ob ſolnzi ſlána, De dál kerſtít' je ôzha |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ali bi si upala stopiti v ta lepi kraj ali bežala. Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe |
| Zlata Vas (1848): | pa dolge bèrke vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręha ohraniti, hudiga, malopridniga tovarſhtva ſe varuvati, inu pred njim bęjshati. Malopridnu inu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga zhlovęka, katęri nima |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſramoshliva biti, noter ſe dershati, inu pred perſhonami moſhkiga ſpola bęjshati; ali ti ſi neſpommſh, kaku s'veſselam ſi ti vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eni popoIdné mozhno, ſo ljudſtvo primogle, meſto zlo sapuſtiti in bejshati. Od tiſtiga zhaſa, ko ſe je semlja pervi pot potreſla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič |
| Fizika (1869): | se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na tla goreč, Hoče serce v dar podati, — Sanje, oj ! bežé tu preč. Premagavsko je^ ukanje , Kér se vrata kar odpro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | s’ natvest’ Dečve vse v me režé, Drugim pa preč bežé — Jez pa imam Izvoljeno že! In spet je donel vesel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | vrata mi prazne bisage, Še vrabci, k' jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi |
| Tiun - Lin (1891): | ga zajeli morski razbojniki. »Ovadúh! « zakriči Tiun-Lin besno name. »Oni bežé! « Pogledal sem ga smeje ter zmigal z ramami. »Saj sem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih |
| Divica Orleanska (1848): | Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe skerbi. Remon |
| Gozdovnik (1898): | za njim. »Apač se boji Komanča v svoji deželi ter beži pred njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | béliga dné saſpanimu ſvétu. ˛Stari zhaſi Judovſke ino ajdovſke vére beshijo, Janes ſe v' puſhavi na potoku Jordanu glaſi, v' smote |
| Fabule ino pesmi (1836): | tréh tjednih piſhanzi Okoli nje zvizhíjo; Nje klizhe, k’ njoj beshijo. O kak to mater veſelí! Is gnesde ſe gorvsdigne, Gré |
| Divica Orleanska (1848): | Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem |
| Valenštajn (1866): | bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | braniſh na levizi, ino ſmert te od deſne sadene; ti beshiſh na deſno, ino ſmert te od leve lovi. Ino zhe |
| Fabule ino pesmi (1836): | samara njegov ſhpan, No pita: »Kaj je tebi, Brat! da beshiſh na ovo ſtran? « »»Gdo,«« pravi? »»beshal ne bi? Ne vidiſh |
| Življenja srečen pot (1837): | omedlíſh, bo omedlela nedólshnoſt tvojiga ſerza, ako pred klafanjam ne beshíſh. Varji ſvojih nog, de sa njimi hodil ne boſh. „Moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili |
| Biblia (1584): | Kadar vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh sapeljati |
| Maria Stuart (1861): | teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno? |
| Maria Stuart (1861): | mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je zgubljeno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras use galufije rah hudah duhou da na sprabernjan oſtane: Bieshete vi prizhiozhi duhovi is vasho sleparijo vas pramagei talubiesen rodu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da jih vsa ta pridnost in poterpežljivost ne ubrani paznikovega biča in tudi njegove palice ne, kar je tudi prav; saj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spoznam. ” „Ni mogoče! ” ”Navadni hudodelci ne ljubijo dela, vedno je biča treba; kedar jih pazniki ne gledajo, naglo je popuščeno delo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rekel”, odgovori Pavliha, „če deržiš, de te trikrat pristrižem z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmémo ino ne moremo jeſti. “ Kralj jih tedaj ukashe s' bízhi ino shilami tepſti. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſujejo. ˛So ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo in oponaſhajo. Po tem mu, ker ſe je kralja imenoval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' rokami po vaſ ſegli, vaſ preganjali, v' ſvojih ſ-hodnízah bízhali, ino v' jezhe metali. Per vſih narodih ino ljudéh ſkorej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krishaj! “ Tedaj je Pilat Barába ispuſtil, Jesuſa je pa rekel bizhati ali gajshljati. Sdaj ſo Jesuſa v' ſodno hiſho peljali. Vojaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pride na mesto, kjer neki človek mnogoverstne reči z bičevja ali rogoza (Schilf) plete, in tó rokodelstvo se mu nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh |
| Blagomir puščavnik (1853): | je svoj vertec pridno obdeloval, ali pa lične pleteničice iz bičja delal; zvečer pa je sedé pred puščavno hišico na svojo |
| Pripovedke za mladino (1887): | zlat trak ter ga jej priveže krog vratu, potem natrga bičja, iz kojega splete mehko vrvico. Na-njo priveže srnico ter jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja |
| Genovefa (1841): | bil, in poſteljo s mahú in torila is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena ſprava, preglédoval in ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 27. Otrok Moseſ v' bizhnatim jerbaſzhku. Is Jakopovih otrók ſe je ſzhaſama velik narod sarédil |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh biti, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druſhini vpraſhanje saſtavil, koliko zhaſa bi treba bilo sa naſhteti bilion? ako bi zhlovek vſako minuto ſto naſhtel, nizh ne jedel |
| Botanika (1875): | obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | trudno maha kal ; Trave neskončno množico prebiraš, Mém lepot poljá biljk ne preziraš, Ne utrudi te snežnikov prod, ne zalézeš skal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je takó posébel, de je le ſém ter tje kakſhna bilika oſtala. Miſlil je tako redik jezhmen she podorati, vender ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sato, kér pregoſto shito je eden drugimu na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati |
| Genovefa (1841): | ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | laſtnoſt dobil, de majhne papirnate liſtike, koſzhike besgoviga ſtershena, ſlamnate bilike, perjizhe, terſhizhize i. t. d. na ſé vlezhe, in kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kér pregoſto shito je eden drugimu na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Kras. v Pand. : Bolezen Vašega žebeta je ta, da vhaja bincelj naprej, kite kopitne in nadkopitne kosti so skrajšane, stranski vezki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | se lepo priležejo; povijejo se pa s širokim trakom čez bincelj; vsaki dan se mora noga enkrat odvezati in kopati z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | vodo lanénega semena, da se tudi kite zmehčajo. Ako pa bincelj prav zlo vhaja naprej , se mora v plošče ali šine |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gosjo mastjo ali s salom dobro namaže. Oteklina se pri benceljnu, ali nad kopitom, ali na strani predre, in rjujavkasta, smerdljiva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in gnoj se je že močno razširil, alj clo na benceljnu ali na nadkopitu si luknjo odperl: je treba dile alj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se ne razdeli sama od sebe, je treba krog benceljnovega člena, kjerkoli se oteklina kaže, rise en palec saksebi od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redko pripeti, bi se gotovo dale ošlatati. Druga pri spahnenju benceljnovega člena je ta, da nekteri vzrok bolezni v nekem mehurju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Narprej se zapazi nad kopitom do benceljnovega člena oteklina, v kteri razsajajo hude bolečine. Zatorej konj noče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi člen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi člen je naprej nagnjen; in ako ravno konj na vsem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stavijo, nekteri na prednji rob kopita narprej stopajo. Vendar se benceljnovi člen nikoli ne zravna, kakor pri zdravi nogi. Pri nekterih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ako ravno konj na vsem kopitu stoji, je vendar benceljnovi člen naprej nagnjen. Pri hoji premika konj zgornjo nogo, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali z napčnim zdravilom ozdravlja: se bolj in bolj razširja, benceljnovi člen osipa in po pišali na kviško gre. Kedar se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | križem šle, kterih je treba poravnati. V tem mnenju raztegujejo benceljnovi člen, in ga še hujše popačijo, kakor je bil poprej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat na dan v benceljnovi člen vribati: Vzemi 8 lotov olja iz dežnih červov, 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani 26. dan véliziga travna poſvezheni, in ſo she Binkuſhtne prasnike v Poſtojnſkim deſnim svoniku osnanovali. De bi pazh to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. Kimovza je to sberilo terpelo; nar vezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | vreme lepo, je tedaj priložnost dana, po železnici se kratkočasovat. — Binkoštno nedeljo popoldne so pokopali mlado zalo hčer gosp. prof. Kersnika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | poslavljenje ta dan le g. vitezu Šmerlingu, ministru pravice, veljalo. — Binkoštno nedeljo popoldne ob dveh se je začela vožnja po železnici |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Kar je napovedal Jesuſ ſvojim ljubim uzhenzam, ſe je na binkoſhtno nedéljo sazhelo goditi, ino ſe ſhe védno godi. Rasſvetlil jih |
| Življenja srečen pot (1837): | je bil sveſt ſlushavnik ſvojiga Goſpoda. ˛Sv. Duh je na binkoſhtno nedelo apoſtelne napolnil, ino sazheli ſo ſveto véro Jesuſovo osnanovat' |
| Življenja srečen pot (1837): | de ſvoje dolshnoſti sveſto ſtoriſh kakor ſv. Matija. Apoſtelni ſo binkoſhtno nedelo ſvetiga Duha prijeli, ino ſe po tém na vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim vnebohodu, bínkuſhtno nedeljo, ſo bili s' veliko uzhenzi v' neki hiſhi v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' ſvetim Duham napolnjeni. Tiſtikrat je bilo v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker ſe je ſhum is hiſhe, ki |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | (Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. ) |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueli: zaiti so ti? K' svedomi dnu hkueliki nozhi h' binkushtam h' Svinsvatam. Al tu merkei Davsoli od 11. do 12 |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri |
| Deborah (1883): | odkimal. Krčmarica. I na jutro, ko je prišel k nam berič na kupico žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odlikovali beli nježni njegovi udje od zaerjavelih in žilastih trupel beričev, ki so ga obdajali. Zdaj ga popusté samega. Stal je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | in dol proti Šentjerneju in Kostanjevici vse grajščakov, uradnikov in beričev bojí, da duhovnov beseda ne veljá dosti, da so ljudje |
| Valenštajn (1866): | samó Posluša lehko lepi čut človeški, Mi krutega zakona smo beriči Samó. Pokorščina se imenuje Krepost, ke sme iskati nizki človek |
| Oče naš (1885): | Podgojzdjanje deželni postavi, to je, francozki postavi podvržejo. Poslanca so beriči čez mejo nazaj poslali. Pisma, od nekega generala pisanega, niso |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu sh' nym ti nar greſhniſhi judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi, ali nikar s' Chriſtuſam, ampak zhes Chriſtuſa, debi namrezh nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ze, katiru ſo ti hudobni judouski shoudnirji, hlapzi, inu berizhi taku navſmilenu s'shlafernzi luſkali, taku shpotlivu s'ſvojo ſmerdlivo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negove Jogre spati, judesha Ishkarjota pa s timi judouskimi hlapzi, berizhi, inu shoudnirji v'ta vert priti, nega s'tim nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi negovi ſourashniki, inu judouski berizhi sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo ſe ony, koker ima |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi obareime prad ravbarji inu merdrarji inv prad poti noi brizhi inv prad vso zobernijo noi taiſtmi noi prad shpenſtam daoni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ispraſhevan, ſe je na dvoriſhi nekaj shaloſtniga godilo. Hlapzi ino brizhi ſo bili na ſredi dvoriſha ogenj napravili, ino ſo ſe |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | večidel ljudem si fige molil ; Obesel na vrata mi prazne bisage, Še vrabci, k' jih vidijo deleč bežé. Si strgal mi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | srca rad, prav z veseljem. Samo toliko še počakaj, da bisage poiščem, ter si palico vrežem v domačem leščevji. Ti si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi dve, Kaj da vse ima u krami, Kdo povedati to |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſebno veſeli, ino mi jih dobro plazhali. ” Sdaj jih v' baſagi poka- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino she vrate odpira. Katerza ga pobara: „Kaj pa v' baſagi imate, de tako ſmeſhno ſhepta? ”— „Rake !” odgovori mosh. „Kaj, rake |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſte miſlile. Ne dolgo po tem dojde kmetiſhki mosh ino baſago zhres ramo prineſe. Rad bi ſvojimu dézheku, ki ga je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj Katerza rezhe, dvanajſt jih vsemem. ˛Saj jih imate polno baſago, in goſpód meſtnar ſe bojo unih sadoſti najedli. Sa ſùkno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo in mož je bil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje. « »Tù je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom. |
| Rudninoslovje (1867): | steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno |
| Rudninoslovje (1867): | se kot steklo, na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | otroſhka ljubesn do ozheta je vezh vredna, kakor nar drashji biſer alj pa shlahni kamen, ki ga v' ſvoji sakladnizi imam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih |
| Zoologija (1875): | in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Genovefa (1841): | bogáta, na poſvétne rezhí. Miſli, de je tvôja grôfinja te biſere na tiſtim vratu noſila, kteriga bo sdaj kmalo mèzh preſékal |
| Genovefa (1841): | miſlila, de mi bo ſam tiſti, ki mi je té biſere v lepotijo dal, vrat odſékati ukásal. Saúpaj tedaj v Bogá |
| Genovefa (1841): | Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata ſnéla in rêkla: „Té biſere imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje svéſte, ſomiloſtljive ſolsé. Môja |
| Genovefa (1841): | vami delí! ” Ko je Genovefa deklizo poglédala in dôbro snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe je sopet tiſte ſtraſhne nozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico |
| Zoologija (1875): | Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | popki ſo lepo beli ino selenkaſti, ino pa okrogli ko biſarji. Kako ſe le pravi tem zhednim roshzam? ” Imenujejo ſe ledinzhize |
| Zlatorog (1886): | v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se |
| Genovefa (1841): | je piſmo prineſla, ktéro je Genovefa v jézhi piſala; vervizo biſerov mu je pokasala, ktére je kój ſposnal in s britkim |
| Genovefa (1841): | ſhtepanje ſtal, v ktérim je bil vénez pol dodélan s biſerov narejen in s napiſam: „Vojnomiru ſe vernivſhimu junaku njegova svéſta |
| Genovefa (1841): | je lépa deviza vſa belo oblézhena s vervizo naj lépſhih biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s védno selénih |
| Rudninoslovje (1867): | no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlmutterglanz, biserni lesk. Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. |
| Genovefa (1841): | moj mósh is vôjſke verne, ga mu isrôzhi. ” In ſvojo biſerno vervizo (Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata ſnéla in rêkla |
| Oče naš (1885): | da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna |
| Pozhétki gramatike (1811): | avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola |
| Genovefa (1841): | odredila — po imenu Genovefo. She otrok je shé Genovefa prav biſter um pokasovála, in prav shlahtno ſerzé in v vſim ſvôjim |
| Štiri poslednje reči (1831): | kakor prihodni zhaſ. Prizhijozhi zhaſ tako hitro naprej tezhe, kakor biſtra voda, in kader sgine, ga nikoli vezh ni nasaj. Dan |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſaj je to novo leto lehko sadno sa naſ. — Kakor biſtra voda po gladkim potoki, tezhe nagel zhaſ naſhiga shivlenja, v' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ˛Sv. Bernard. ) — Kakor pa le is zhiſtiga ſtudenza sdrava ino biſtra voda isvira, ravno tako vſtaja tudi le is zhiſtiga ſerza |
| Življenja srečen pot (1837): | tresno teló, ki po malim jé ino pije; v' njem biſtra pamet prebiva. Debele megle ſonze sakrivajo, preobloshen shelodez pamet tamní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le slabo govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in |
| Genovefa (1841): | v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duha dozdevanje, Kjer ne vé, kaj prit' imá. Kot bolj bistriga očesa Vid' on svitlo upanje; Potolaž'jo ga nebesa, Mirno sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večkrat dolgoterpne in sitne , de potrebujejo veliko vednosti, iskreniga uma, bistriga očesa, veliko vmetovnosti in skuševanja, in nedopovedljivo velike marljivosti in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v |
| Pozhétki gramatike (1811): | a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola devoir; donnez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času |
| Oče naš (1885): | ker je imel vést, da ima samo dobre namene in bistrejši um, ni mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo |
| Kuharske Bukve (1799): | perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Štajarskem. Te dní sim čul, kako gosp. P. K., bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ob novem letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s zhaſam snajdeno ? Mar saſtonj ſe je dodélil Semlje ſinu biſtri um? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj. Tisti junec in krava, ki ju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ampak s konzama na ſtran saſukanih; tudi mora bik velizih biſtrih ozhí, ſhirokih noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti. Vratú bodi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se |
| Oče naš (1854): | tudi velik, terdin starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga |
| Oče naš (1854): | čez eno uro je stal Nace pred Španiolskim generalom. Z bistrimi očmí je pregledoval jetnika in potem ga je prašal, kako |
| Oče naš (1854): | nogah Rozalio in Marieto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal pri njem, ga blagovoljno in pazljivo gledaje |
| Oče naš (1854): | isti, kteri ga je vjél, je stal med jetniki z bistrimi očmi in bosim mêčem. Grozno je Francoze preklinjal. Francozje so |
| Oče naš (1854): | v rujav plajš zavit mož, kteri ga je s svojimi bistrimi, svitlimi očmí dolgo pogledoval. „Gospod Nace! ali smo Vas našli |
| Oče naš (1885): | tudi velik, trden starček z modrim obličjem, belimi lasmí in bistrimi, svitlimi očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga |
| Oče naš (1885): | nogah Rozalijo in Marjeto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal pri njem, ga blagovoljno in pazljivo gledaje |
| Oče naš (1885): | čez eno uro je stal Nace pred Španjolskem generalom. Z bistrimi očmi je pregledoval vjetnika in potem ga je prašal, kako |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem |
| Pozhétki gramatike (1811): | okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud, verrière, ſhipa, carrosse, kozhia, larron |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſhe terd'jo véro krívo Beshi tjé v Bôhinj, v Biſterſhko dolíno, V terdnjávo sídano na ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so bili bolj pozablivi, de svojih reči niso več tako bistro previdli ino de so ob vso svojo moč prišli, de |
| Gozdovnik (1898): | enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | chanter juste, prav péti; parler bas, tiho govoriti; voir clair, biſtro viditi; rester court, omolkniti, vmolkniti; frapper fort, mozhno terkati; sentir |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bom vſekal! ” ſtrelz satruſhi. Fantizh ſe s' obema rokama brani, biſtro na ſvetel nosh gleda, pa neprenehama vpije: „Oh tega ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znaš delíti; Umétnost pa, o človek, sam imáš. (Schiller. ) Natora, bistroumna učiteljca naroda človeškiga, se ni nikoli zadovoljila, kaj vstvariti, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec |
| Astronomija (1869): | osi mislimo lehko na raznih krajih zemeljskega površja, kar ima bistven upliv na to, kako se mu vidijo nebeske prikazni. On |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične vzgojne oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in utemeljuje dvoje glavnih vzgojnih oblik |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenujejo se njeni bistveni deli. Kvarc, tinjec in živec so bistveni deli granita. Koliko pa mora biti primešanega vsacega, da postane |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v enacih razmerah telo vedno enako gostost, zato je prav bistveni znak minerala. Zatoraj so gostost večkrat in prav pazljivo določevali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imé po njem kakor roženčevi ali amfibolovi škriljnik ter je bistveni sestavni del sienitov, dioritov in druzih. V železnih tovornicah ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zmesi, ki so potrebni k njeni sestavi, imenujejo se njeni bistveni deli. Kvarc, tinjec in živec so bistveni deli granita. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so té besede le en del kerščanske sisteme, ali pa bistveno njegovo vodilo? ” „Draga gospodičina! po prav priprosti priliki je vaš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednice, desetice, stotice milijonov, i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj tá-le števila: 1. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' |
| Ta male katechismus (1768): | sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden |
| Ta male katechismus (1768): | en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de je kersten |
| Ta male katechismus (1768): | koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli |
| Stric Tomaž (1853): | zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti. |
| Valenštajn (1866): | Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i |
| Valenštajn (1866): | Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn |
| Fizika (1869): | Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da |
| Biblia (1584): | uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil |
| Genovefa (1841): | po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa je bil ta dan tako vesel, kakor že veliko let ni bil |
| Roza Jelodvorska (1855): | čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Gerški Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo |
| Gozdovnik (1898): | je bil preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes, šakal, žaba,« upije Komanč za njim. »Apač |
| Gozdovnik (1898): | ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa katiriga volo je on s' kameinam pobit, inu podſipan biu. Vedeli ſo tudi drugi, kie je ena, ali druga rezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſrezhni konz, inu ſtranu szageine Judesha lshkarjota smiſlimo! Judesh je biu en shulerz Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu. On je biu tiſti. katiri ſe je ſhvarou, kader je bila Maria Magdalena |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je s' naſhimi ſyunu teshkimi grehi obloshen, od tiſtih teshe biu na semlo poklazhen, inu mi supet nega s' novimi grehi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je volen, ali tu meſſu je ſlabu. Negou Duh je biu volen od judesha s' kuſhvainam isdan, od judu vloulen, svesan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od tiga ſveita. O velika ſkriunoſt! v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od Herodesha supet do Pilatusha vlezhen biti. Ta duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | supet , Kokar Sodnik serditi, s'Krisham, na k'dirm je biu respet, Shive, mertve soditi. Veſela sodba tistim bo, Katiri so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je skues boga ta v siga mogozhniga ziev svet stvarjan biu! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skues muezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mezhmy, hlodmy, inu s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Sacrum promptuarium (1695): | Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque |
| Genovefa (1841): | go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | njega bila, je veselo zarestal in šel, kamor ga je bila volja. »Možje so v sovetovavnici« — zdaj Tirček pravi — toraj naju |
| Deborah (1883): | O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši |
| Oče naš (1885): | let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila. |
| Oče naš (1885): | Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse najino bogastvo nazaj dal |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | deržal je ravno tega za noge tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi |
| Genovefa (1841): | in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot |
| Genovefa (1841): | ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo jim bo to zameril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil |
| Sacrum promptuarium (1695): | farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se govoriti sliši: biva, šva, kakor na Gorenskim. Tudi jih Primorci in Hrovatje imenujejo |
| Ta male katechismus (1768): | Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred |
| Ta male katechismus (1768): | Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De te ſlode! ta je bla dobra! Nęshka. Dobra ! inu ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile ojstre britve za serce njegovo. Bal se je, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, in ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala |
| Rudninoslovje (1867): | vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako |
| Ta male katechismus (1768): | Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nebeſih 'mamo vſi; Oh, de bi tud otrozi Ozheta vredni b'li! Le tam bomo shiveli Vſi ſrezhni in veſeli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle |
| Robinson mlajši (1849): | lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri |
| Tine in Jerica (1852): | pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez |
| Tine in Jerica (1852): | Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine |
| Tine in Jerica (1852): | nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj |
| Tine in Jerica (1852): | dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar. Zdaj slišiš. Pa še |
| Oče naš (1854): | Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo |
| Zlata Vas (1848): | je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar |
| Zlata Vas (1848): | nagajali. Županam pa se je to dobro zdélo, če so bili Ožbè in njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti, in na svoje stare dni bi |
| Robinson mlajši (1849): | ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi |
| Biblia (1584): | ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je |
| Biblia (1584): | vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi |
| Biblia (1584): | ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je lazhèn bil on, inu ty, katęri ſo s'njim bily: 4. Kakú je on nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógri pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu ſerzę; na tako visho, de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori |
| Ta male katechismus (1768): | na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posajeni bli, sem jeſt ne ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | popadli. Kader ſo pak vidili ti, katiri ſo okuli njega bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | mi bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſokuſt, bres vſe perglihe velku odlozheni bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s' povsdignenim oblyzhiam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | natrepezhemo mi, katiri ſmo pouni krivize, inu hudobe, koker debi bly bres vſe navarſhine, inu obene ſhtraifinge per Bogu doushni. Inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi tiſti, katirim je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | leta na biu en hudobnig, mi bi ga tebi na bly zhes dali. Joan 18. h'petimu: Commovet populum. On punterſtvu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhimu dobizhku, namrezh h' dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | S' kai sa eno temo bi mi ſhe sdei obdani bly, ko bi nas na biu ti s'to luzhjo tvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shelie dobili, ſo tiſto vkradli, inu sa volo tatvine obeſheni bly. Naſrezhna je tudi tiſta saſtopnoſt, katira ſe na hudu oberne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu shpizhaſtu ternie rodila, s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Novize Lublanſkè pov'dò; Sa nov lejt potize Şhe take ni b'lò. ” Jesénske misli. Neštevilne zemlja mati Poklonjuje nam darí U spomladi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes 4,400 goldinarjev. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Andreji je pervi sneg padel, pràv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ki so bili njegovi, in grof mu je, kolikor je bilo tréba pomagal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za ljubi kruh nič terpeti, ampak da je takrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | opira na to, kar je pred malo leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega |
| Gozdovnik (1898): | in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno, kar je mogel videti orel. |
| Sacrum promptuarium (1695): | je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je vidil en kamen na katerem |
| Sacrum promptuarium (1695): | LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu pred tábo. 27. Vſe je meni isrozhenu od mojga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi ſe ti k' Bogu obernila, njega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (na ſtrani. ) To bi blo flętnu, kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato |
| Ta male katechismus (1768): | klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho |
| Ta male katechismus (1768): | be on ki utegnil okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mo v vsvojah vſtah obena odgovora noi niegovo serze je bv vmerto vniemv: glih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kier je resano shtapo natadrvgo padavo noi smozhjo dovta potegniano bv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo kej od torte; „Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de mora te bolésni pri vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik |
| Valenštajn (1866): | tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav takó b, tedaj tudi njegov mnogokratnik bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 %, c |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do konza ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo rękàl supèr |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci |
| Divica Orleanska (1848): | Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín vas branil, in ljudí še hujših |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | si ti! « Drugi reče: »Usedi se ji na čelo, da bo grda, kot si ti, da je oče ne bo spoznal |
| Robinson mlajši (1849): | z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa več vozili ne bomo, ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi očetovo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šel s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo. |
| Ferdinand (1884): | še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdeliti, da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva |
| Revček Andrejček (1891): | mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega prava ne pustim kar tako! (Gre k peči |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shivi svetu, teda bosh ushlishan tushebranje je saprov is naidano bu: inu aprabirt al skushano. Sede prida teſte Shebranje, katere morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidi: je skushano apa je tamenje pana zsuaba daje zgrob bu piknjano belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme bu sashribano venka usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu morash ti s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrivnueſt mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa is motit utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo liker jeh bosh ti gerou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bukou katere so bile od isabitariov poshribane inu tadei karje bu ven is bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ani so teſta psa mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz |
| Tine in Jerica (1852): | Spodbudilo. Moja duša, noč in dan, Mirna v Bogu bod’, Prazne skerbi dên’ na stran, To možgane blod’. Skerbi on |
| Zeleni listi (1896): | Bogek moj! « Francek: »Bogek moj! « Mati: »Bod' z menoj! « Francek: »Bod menoj! « Mati: »Da dobro spim! « Francek: »Da doblo pim! « Mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim, kar Bog zapove. 9. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader naſs shenę enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se |
| Stric Tomaž (1853): | je pa v Kanado pobegnil. “ „Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se |
| Blagomir puščavnik (1853): | tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih |
| Viljem Tell (1862): | ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne |
| Zeleni listi (1896): | bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gostijo, Če jim dobro vince rase: Bomo skup se veselili, Bod'mo stari ali mladi, Ter zdravice z vincam pili Po slovenski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci! — To ne! vsi terdno obljubímo: Domači jezik gladko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | večna hvala! Torej pa tudi mi do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper |
| Oče naš (1885): | tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega |
| Sacrum promptuarium (1695): | O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni |
| Sacrum promptuarium (1695): | reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe nebójte. 28. Pętèr pak je odgovóril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti |
| Maria Stuart (1861): | Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na |
| Maria Stuart (1861): | doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nadalje bodite tudi varčniše. Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | 10. O vi lubeſniv’ Chriſtiani! * imam ſhe britkuſt ſadoſt’; na bodte taki tyranni, * de b’ m’ gmirali ſhalloſt * s’vashemi velik |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | mate! Srezhne ſeſtre! srezhni bratje! Sem ſte pomagalli meni, Tavſhentkrat bodte zhesheni! 15. Edn drug’mu pomagajmo, Vezhno hvallo Bogu daimo |
| Maria Stuart (1861): | vsi žalujejo Obupno, serce ji midva dajajva, Na smertni poti bodiva podpora! Kenedi. Melvil! Če mislite, da potrebuje Podpore najne na |
| Valenštajn (1866): | prime). O slušaj mene, ne verjemi prêveč Ljudem; hvaležna Trčkinim bodiva Za to udanost, al ne upajva Jim več, no vredni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku bodash ti stuerou kader boda zait te jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti odta sheveti mogou noi veshe bogu sushiti inu kader boda mesha venka nesi te dnar mouka noi deji van miernat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gaderzo inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu leto kader boda pa leto ven- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mise: pa vi morta trji biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru poſuſheni ovſs, inu restan grah jeſti dati, goſim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pod Luno, inu Saturnusam. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena. Vetrovi bodejo vſe ſorte, pa malukedej Burja. Po Lęti bode malu hudeh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſsaku Iętu v' teh Pratikah najde, katere ravnu, koker ta, bodejo po vishajnu teh Planętov narjene, inu to je saſtopit od |
| Pozhétki gramatike (1811): | bódem, boſh, bodeſh bo, bode bómo, bódemo, bote, bodete, bodo, bodejo, Prihodni pretekli. J'aurai été, bom, bodem, it.d. kakor sgor. Tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredila. Savoljo tega nam bodejo tudi druge rezhi — ne ſamo kmetijſke in rokodélſke — prijétne, ker |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | katere Dozdaj ne vidijo, Spoznajo, udje vere Z nam' tvoje bodejo: De čast mu skup pojemo, K nebo ga da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | moji bratje, Vidite li kar ta knjiga pravi? Prišli časi bodejo poslednji, Več ne bode ovsa ne pšenice, Pa na polji |
| Pripovedke za mladino (1887): | na ladiji. ” Prvi zopet pravi: „Kaj mu to pomaga! Ako bodejo na suho izstopili, pridirjal mu bo nasproti lisast konj; zajahati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prozh vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svojo literaturo moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravico do vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | madžaron. Kaj se le to pravi? ali se mu ne bojo šeme posmehvale, kér vender vsak vé, de sim Krajnc ! Ako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bude bolje godilo našemu jeziku. Zastonj bi čakali, da se budu trudili i napenjali drugi narodi za čast i povzdvigu našega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | je slovenščina imenitna, koristna i potrebna; dokažimo to tako, da budu ljudi pošlatali, ker nečeju toga viditi, slišati i spoznati. Kako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas oblubem Bogu noi svetei Koroni pod smertniem grieham doklier bodam shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtian? Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne gnado da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. Kakó isatlje i^hraniti. |
| Viljem Tell (1862): | na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko |
| Astronomija (1869): | kod da pride ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da |
| Ferdinand (1884): | Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo |
| Ferdinand (1884): | na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti |
| Revček Andrejček (1891): | nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá |
| Revček Andrejček (1891): | srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju |
| Genovefa (1841): | nikoli, prav nikoli kaj hudiga ne ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | daſte, na roko iti. Od vſih bolésin, kolikor bo mogozhe, bom govoril, in de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo |
| Oče naš (1854): | bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani |
| Oče naš (1854): | pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več vozili ne bomo, ga |
| Viljem Tell (1862): | Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se |
| Valenštajn (1866): | Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas |
| Astronomija (1869): | dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj je le treba |
| Gozdovnik (1898): | da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | temu namenu dozdaj še tukaj v Ljubljani prideržali, po druge boma pa pisali, de bo volja našiga milostljiviga Cesarja popolnama spolnjena |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala , če bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še precej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa |
| Gozdovnik (1898): | Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | treba v produktih 32.26 in 36.24 vsak faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo |
| Robinson mlajši (1849): | sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt |
| Blagomir puščavnik (1853): | se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Padovo podala; iz Brešije gresta v Monco, kjer se bota 4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dreveſa je Bog rekel: Nikar ne jejta od njega, ſizer boſta umerla. “ — „O, rezhe kazha, ne boſta ne umerla! Bog jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe dvema uzhenzama: „V' ta le terg pojdita. Naſhla boſta oſlízo pervesano, ino per njej shebé, ki ga ſhe nihzhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jejta od njega, ſizer boſta umerla. “ — „O, rezhe kazha, ne boſta ne umerla! Bog jo she vé! ˛She le prav ſpregledala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glave; vaſhe reſhenje namrezh ſe blisha. Nebo ino semlja boſta preſhla, moje beſede pa ne bodo preſhle. Dne pa ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem, pred boſta nebo ino semlja preſhla, preden bi ſe le zherka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſto, de bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode poneſe; sa njim naj greſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne umerla! Bog jo she vé! ˛She le prav ſpregledala boſta, zhe od njega okuſita. Enaka boſta Bogu, ino vedila boſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe dobro ne sapirajo, lukne s ſlamo samaſhi, de ne boſta desh in ſnég shivini nadléshna. — V deshevnih, simſkih dnévih preglej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne glave, ne perſi ali nog prehladil, de te ne boſta kaſhelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima |
| Zlata Vas (1848): | vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ako bodete te dve reči zvesto spolnovali, se Vam bodo kmalo oči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega krivo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na |
| Blagomir puščavnik (1853): | priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo |
| Roza Jelodvorska (1855): | kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako |
| Biblia (1584): | Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi vaſs govóril |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu ne bóte vidili. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šlo spod rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni biti Deuza alpa Shtanpok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel pobuagu noi kar bodash potrobuou mora on tabei perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi sahualene sdei sahvalise isvelko Andohtjo tvoiga serza potam ti bodash suvedou kai bodash istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponozhi taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim |
| Valenštajn (1866): | bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se mora, Ker zdaj |
| Ferdinand (1884): | usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to |
| Oče naš (1885): | Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.; koliko kave bodeš dobil za 64 gl.? 4.* Pri 100 gl. je 16 |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | smehom, in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec |
| Lohengrin (1898): | Nikar ne v boj! Ne v boj nikar! Ne bodeš zmagal ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne |
| Genovefa (1841): | in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou ano shmashniavo boda tevo tabei bek odgnati pa knanaise |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tukaj bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s' tega svejta pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin |
| Divica Orleanska (1848): | bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj, bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na |
| Stric Tomaž (1853): | napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu |
| Oče naš (1885): | v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu ti Kapharnaum, ali ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tebi jęsik tękel, koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de imam letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh tó premóshenje v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh imel domu; v' bégu boſh, ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is |
| Genovefa (1841): | beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele |
| Tiun - Lin (1891): | katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice |
| Revček Andrejček (1891): | moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nje slovo vzeti, sej le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega |
| Blagomir puščavnik (1853): | je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | blaženih misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno |
| Čas je zlato (1864): | časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo. |
| Oče naš (1885): | svetega krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek |
| Gozdovnik (1898): | pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je |
| Robinson mlajši (1849): | lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj |
| Oče naš (1854): | s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči; verh tega je |
| Valenštajn (1866): | ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le |
| Ferdinand (1884): | umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je |
| Zlata Vas (1850): | Ko jo Ožbé potolaži, mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je vrinila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski |
| Biblia (1584): | vidil. Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali |
| Biblia (1584): | inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime |
| Biblia (1584): | taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter |
| Valenštajn (1866): | nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z |
| Valenštajn (1866): | menil je — Ilo. Njegov napuh! — Mej njim i tebi tega Nej treba. Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v |
| Valenštajn (1866): | progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo |
| Valenštajn (1866): | se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je |
| Valenštajn (1866): | Oklicati, da je sam svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej Ferdinand, Ne zavezujete skopuhu se. |
| Valenštajn (1866): | skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup! Kviško kviško plam se |
| Divica Orleanska (1848): | ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če |
| Divica Orleanska (1848): | me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo |
| Ferdinand (1884): | vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje neki dobiva grof |
| Gozdovnik (1898): | Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti, kakor da je gruča z Oročejem vred |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje. |
| Zoologija (1875): | iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v |
| Zoologija (1875): | kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti |
| Zoologija (1875): | Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic |
| Zoologija (1875): | živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali |
| Zoologija (1875): | nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi |
| Zoologija (1875): | opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | No, no, to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku pa nij vse |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On pak je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na |
| Valenštajn (1866): | Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič |
| Sacrum promptuarium (1695): | Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu |
| Robinson mlajši (1849): | ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi |
| Robinson mlajši (1849): | pak predse se je upametoval, da ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok |
| Biblia (1584): | sa nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe |
| Biblia (1584): | mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | jo bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni glasila povedal. ” „Kdo pravi, da ni povedal — jaz tega nisem rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potem hitreje. ” „Kako mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake |
| Deborah (1883): | Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom porodila. Učitelj. Kako |
| Deborah (1883): | Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé |
| Tiun - Lin (1891): | se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če sem se s tem tudi hudo zameril Kitajcem |
| Gozdovnik (1898): | hudičih travane? Slišal dosti, pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal, de bi se bil nad tem pritožil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo |
| Divica Orleanska (1848): | ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim copernica, Gotovo nisim! Kralj. Angel ti si svet; Le nam očí je tma |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in drugi ljudje |
| Roza Jelodvorska (1855): | hotla razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti |
| Roza Jelodvorska (1855): | poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vpye. 24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is |
| Genovefa (1841): | ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim védil, de ſta ſe môje shêne in otrôka uſmilila in |
| Genovefa (1841): | tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti |
| Genovefa (1841): | Kaj je pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſodem ; sakaj jeſt navęm nezh nad ſabo : al sa tu niſſem pravizhen, Goſpud je pak, katiri mene ſode. Satu naſodite pred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekar namęnite, de ſim myr na semlo poſhilati perſhuv: jeſt niſſem perſhuv myr poſhilati, ampak mezh. Sakaj jeſt ſim perſhuv lozhiti |
| Valenštajn (1866): | knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal |
| Sacrum promptuarium (1695): | njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more |
| Biblia (1584): | ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod |
| Na Žerinjah (1876): | tobak iz žepa, in dejal zase: „Jurica — tema dvema pa nijsi ustregel! " In tako je menda tudi bilo, kajti grofica je |
| Na Žerinjah (1876): | zopet poluglasno: „Dober nos imaš, Gernau, boga zahvali, da se nijsi še blamiral! O ti vražji Vinko! " In tako govoreč je |
| Cvet in sad (1877): | Ta stara copernica, tvoja mati, je največ kriva, da me nijsi že vseeno k sebi vzel, vsaj takó. « Ko Šepec to |
| Cvet in sad (1877): | ne vem, kaj pravim! Saj človek nijsi ti, in sin nijsi moj, ampak klada si lesena; kakor si se zatrkljal, valil |
| Cvet in sad (1877): | uboga sirota pregovorila, ki ne vem, kaj pravim! Saj človek nijsi ti, in sin nijsi moj, ampak klada si lesena; kakor |
| Cvet in sad (1877): | roci držal in jej pretil. »Kakor se mi ganeš in nijsi tiho, pa te bom še, tatica ti grda. Ubil bi |
| Cvet in sad (1877): | Šepec. »Zakaj lažeš? Vsega ti stara nij vzela. Brez denarja nijsi nikdar. Samo dati nečeš,« rohni ženska. »Res nemam. « »Kakor češ |
| Cvet in sad (1877): | se sme komtesi na ravnost povedati, kaj ne. »Pač menda nijsi v mestu veliko po plesih hodil? « vprašuje teta. »Prav malo |
| Cvet in sad (1877): | takisto. Ne starka, ampak mati je moja. Vrag, da ti nijsi nikoli take imela. Lepo se mora govoriti o njej, ali |
| Ta male katechismus (1768): | ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti mi tega nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred |
| Zeleni listi (1896): | Le povej, draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še nisi nikdar razžalila«. »No, tedaj vam povem! — Pred eno uro napravili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi dobro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh |
| Valenštajn (1866): | snuje. Stražnji glavár. Gospódije taborniki i generali — Trobár. V zavétii nejsmo ne, kakor se čuje. Stražnji glavár. Ki množno so tu |
| Valenštajn (1866): | polkovnik, torej smo gotovi. Prvi oklopnik. Da te hudič! Saj nejsmo psi njihôvi. Prvi lovec. Kaj nekij je? Kako se grozita |
| Valenštajn (1866): | hišo Avstrijsko! Deveru. Al zvestobe Fridolancu Prisegli nej smo? Makdonald. Nejsmo njega branit Sem prišli? |
| Biblia (1584): | pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe |
| Divica Orleanska (1848): | kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne smejo zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil zavoljo tega grajal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | starega leta dan. Gosta megla se je kadila tako, da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Tiun - Lin (1891): | ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so |
| Gozdovnik (1898): | pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vſe te tudi nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt |
| Valenštajn (1866): | Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo moj glas — Al nejso moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda njihov í strahoviti Zapovednik |
| Valenštajn (1866): | Ki množno so tu med nami se zbrali — Trobár. Prodájat nejso prišli dolzega časa. Stražnji glavár. I kar se pripravlja, kar |
| Valenštajn (1866): | Obotavljal Sem se predolgo, take zlobe so Se drznoli, ker nejso mojega Obraza videli — naj vidijo Obličje moje, čujejo moj glas |
| Valenštajn (1866): | pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii |
| Sacrum promptuarium (1695): | klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de |
| Sacrum promptuarium (1695): | h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de |
| Sacrum promptuarium (1695): | quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda |
| Robinson mlajši (1849): | pak je tude smel s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li je? Dragotin. Aj |
| Robinson mlajši (1849): | kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu |
| Biblia (1584): | inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu |
| Biblia (1584): | hiſho, inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh |
| Biblia (1584): | nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi |
| Biblia (1584): | Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte |
| Biblia (1584): | Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe |
| Zoologija (1875): | glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najde sicer novin zadosti v drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas takó zanimive (interessant), kakor slavjanske. Slavjanske so posebno |
| Zlata Vas (1848): | 25. V vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | reče: „Smilite se nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo védili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe nikoli kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati! Na vſe to oni ne miſlijo, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs? Od kód imá tèdaj letá vſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jug, aku lih je vezhkrat, inu pogoſtu deshevnu, toku vender niſso velke vode, koker, kader ſneg prezh grede, polęti je veliku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Preſhízhki, kateri ta Meſez, inu noter do Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Spomlad ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni ſo, katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu |
| Robinson mlajši (1849): | obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin |
| Robinson mlajši (1849): | nič ni v usteh imél; ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo |
| Robinson mlajši (1849): | brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to bilo. Oča. A |
| Robinson mlajši (1849): | nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer |
| Robinson mlajši (1849): | sto kročajev — korakov — krokov stopinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | roké, „to je pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino |
| Zlata Vas (1850): | mlinar v starim Kamniku bil. In oče in mati se nista branila, zakaj Brencelj je nar bogatejši v vasi in pervi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni |
| Tine in Jerica (1852): | Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži |
| Tine in Jerica (1852): | sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od njih drugo jéd pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si nista mogla, misliti, kako je to, če ga skuhajo in na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela, da je še nekaj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da |
| Tine in Jerica (1852): | reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad? Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko |
| Stric Tomaž (1853): | in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju v skerbeh, kako govo |
| Stric Tomaž (1853): | ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto |
| Genovefa (1841): | in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s |
| Genovefa (1841): | pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala |
| Valenštajn (1866): | se bliža Kvestenbergu). Gospod minister, denes v taborji Nas počeštili nejste prvikrat. Kvestenberg. Že enkrat bil pred temi sem prapori. Ilo |
| Valenštajn (1866): | Al morete prebiti, da užé Več dni še v misel nejste vzeli ga? Al morda mene zdaj več treba nej? Al |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda de bi kateri she |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena |
| Biblia (1584): | neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte li brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhen bil |
| Biblia (1584): | ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte |
| Biblia (1584): | bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi |
| Biblia (1584): | k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li |
| Biblia (1584): | tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi |
| Biblia (1584): | néſte hotéli pleſsati: My ſmo vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | krivica godí? Ali ste se h kakimu kmétu zatékovali? Ali niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po |
| Blagomir puščavnik (1853): | popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim |
| Sveti večer (1866): | spremljaje me v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj |
| Ferdinand (1884): | »Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim |
| Ferdinand (1884): | kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so |
| Gozdovnik (1898): | rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le vaša. « |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ob ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal: Ali niſte brali, kaj je David ſturil, kadar je lazhèn bil on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas |
| Genovefa (1841): | ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte vi vezh, kakor oni? ” Ja moj Bóg! Ti me bolj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jih je živi strùpen ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo enaka”? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi. Zapustim potem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je vídilo, ſe je zhudilo. Tedaj rezhe Peter: „Temu niſva mi dva ſ' ſvojo mozhjo pomagala, ampak s' mozhjo tiſtiga |
| Genovefa (1841): | zhuden je Bog! Mertvo ſva te objokovala, ljuba hzhi, in niſva ſe nadjala, ſhe kdaj na sêmlji tvôje oblizhje viditi; sdaj |
| Valenštajn (1866): | govorico. Grofinja. Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne |
| Deborah (1883): | trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora. O ti moj |
| Oče naš (1885): | pomagati; ne jé nič in ne pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po |
| Oče naš (1885): | odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih |
| Tiun - Lin (1891): | ne bila tako blizu. To je bilo vsekakor nevarno. Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom |
| Revček Andrejček (1891): | ali sem kuhan ali pečen. (Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor |
| Tiun - Lin (1891): | bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in naj me opomnijo: bom pa še kaj dal. Kér sim po njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to lahko zgodí; dovolj je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vsa se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno |
| Stric Tomaž (1853): | Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno sim vam bil dober, storivši za vas, kar mi je bilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih ozirati jel |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ni všeč! — Ti si mi tako dober Oče, jest pa sim Ti bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo že od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev, kterih je poprej 6 ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaſha savréla, Şe torga kej nít? Kaj ſoſed moj dela? Şim praſhati ſit. Al umnoſti jmajo Po ſvejti kej vezh? Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſtorí dobriga ſadú, ſe poſeka in v ogenj vershe? — Şim ſliſhal, mu pravim. Morebiti tudi vi niſte ſliſhali, kakó ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ſànjah víd'la glávo zhédno Bledó leshati na mertváſhkim pèrti; Şim trepetála sá te úro ſlèdno, De bi nabéſ ne sgréſhil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ni smota ni reſniza. *) Kolikor zhaſa ſim v Kopriunzi bil, Şim vſih plemenov imena dobil, Pervi me je vſeſkos fajmoſlitra zhaſtil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh biti ne more |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Kaj jàs vem? ˛Sim kali varh ino zhuvaj ſvojiga brata? “ Bog rezhe: „Kaj ſi |
| Ta male katechismus (1768): | vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu |
| Ta male katechismus (1768): | te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku |
| Ta male katechismus (1768): | tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te |
| Ta male katechismus (1768): | Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku |
| Ta male katechismus (1768): | Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj |
| Divica Orleanska (1848): | in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi – Karol. De, kaj so |
| Zlata Vas (1850): | Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kar mu Ti praviš, bo prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred |
| Viljem Tell (1862): | Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj! |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan |
| Deborah (1883): | Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš? O ne! ti nisi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne |
| Biblia (1584): | djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn |
| Biblia (1584): | inu ſo doli pred njega padli inu ſo djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu |
| Biblia (1584): | je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hiſho, inu je djal k' JEsuſu: Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti |
| Genovefa (1841): | je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor je shêjin, pridi k mêni in pij |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog mu rezhe: „Kdo ti je povedal, de ſi nag? ˛Si li jedel ſad, kteriga ſim ti djal, de ga ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender le globok. Od kod boſh neki jemál shive vode? ˛Si li vezhi ko naſh ozhe Jakop, kteri je tudi is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svojo umetnost je v več krajih našiga mesta skazoval. Kolikor smo mi vidili, je nekako to le: Če se mu pisan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih smo se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne bomo, ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa |
| Tiun - Lin (1891): | da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj |
| Genovefa (1841): | bôshje vólje me ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno mi te miſli niſmo, ſmo vender voljo GDr. Orla ſpolnili, ne sheljimo pa, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 800,000 gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | žene, še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno smodnik posipal do nekega |
| Kemija (1869): | kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih |
| Botanika (1875): | rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako |
| Zoologija (1875): | lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še |
| Revček Andrejček (1891): | viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sakaj ſim ter tje Ijudjé tako malo ſadniga drevja ſadé? Şo piſali: kdor drevje ſadi, nima ſamo dobizhka in veſélja; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem vedno snano. — Şo druge raſtljine, pri kterih ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſi ogenj sagovarjati. Kugel sa ogenj ſi kupi od ziganov. Şo tudi dobre. — Kjer kaki zigan pokopan leshi, ni treba derſkavnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | on s njim móli, V iméni kèrſti ga ſvéte Trojízse. Şo na kolénah, kar jih je okóli, Şe od veſêlja ſvét' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | odluka, Da ju trpiš vse do vika: Strašne muky vse su gore, Pomoć jim se već nemore. Oj nevoljna grišna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | imel; namesto posmehovanja se bude od nas govorilo: Glej, to su slovenski gospodi, slovenske gospe i gospodične. Slovenščinu povzdignuti na čast |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v prijetnu dolnju Štajersku, kde popred ješče nisem hodil i su mi povedali po nemečko, da ta kraj lehko najdem, samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. t. m. odplovili su visoki hodočastnici parabrodom iz Tersta put Aleksandrije. Iz Ogerskega. Čedalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | i mest po nemečko i zraven tudi po slovensko? Ali su te table napisane nekde na Slovenskem v obeh jezikih ? *) (Konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovensko imenuju, to sem uže sam vedil i da „Gonowitz” su Konjice, sem gredé zbaral. V Slovenskoj Bistrici poprašam za vinograd |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | to potrebno, sem se jaz prepričal uže kakor dijak. Povabili su me na berbu v vinograd Rittersberg v prijetnu dolnju Štajersku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | dno pada! — Gdje pamet vlada, ondje se ne strada! Gdje su same strasti, ništ' nemože cvasti! Tko nas razdružuje, podsieca nam |
| Valenštajn (1866): | imá. Hrvat (obrne grivno na solnce). Do duše, biseri sami su i granati. Evo, kako u suncu se lanac sija! |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu |
| Biblia (1584): | hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami |
| Biblia (1584): | odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida |
| Sacrum promptuarium (1695): | pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu |
| Kuharske Bukve (1799): | od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' |
| Genovefa (1841): | bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in |
| Genovefa (1841): | obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus |
| Tine in Jerica (1852): | slišiš. Pa še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso |
| Robinson mlajši (1849): | se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo |
| Robinson mlajši (1849): | mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino Petek sta se |
| Robinson mlajši (1849): | ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti |
| Stric Tomaž (1853): | mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo. Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | to vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko |
| Ferdinand (1884): | je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega |
| Oče naš (1885): | se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in |
| Gozdovnik (1898): | ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo |
| Gozdovnik (1898): | pogled, da se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in |
| Robinson mlajši (1849): | pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta imela suharov |
| Robinson mlajši (1849): | si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi |
| Stric Tomaž (1853): | nič ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se jima godi, vsaj mu niste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile |
| Botanika (1875): | maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste |
| Botanika (1875): | ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali perijodično |
| Valenštajn (1866): | ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe |
| Genovefa (1841): | njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu |
| Genovefa (1841): | de ſta ſe môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in |
| Genovefa (1841): | tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel |
| Genovefa (1841): | od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko |
| Genovefa (1841): | koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos |
| Divica Orleanska (1848): | vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj rajnki oče tudi govorili |
| Maria Stuart (1861): | Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne more videti ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do |
| Tiun - Lin (1891): | pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel |
| Gozdovnik (1898): | ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako pa jaz imenujem vas? « »Ta je Velikiorel, ta |
| Biblia (1584): | posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr |
| Biblia (1584): | na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne |
| Genovefa (1841): | sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda |
| Genovefa (1841): | oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte lé to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg mi jo je dal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | še le bil v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Se še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Dvoje žalostnih pism. Dan na dan, dokler sva skupej popotvala, sva jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav |
| Divica Orleanska (1848): | potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše |
| Robinson mlajši (1849): | da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako ti je zdaj. Dober |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | teče že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga |
| Valenštajn (1866): | veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v |
| Revček Andrejček (1891): | sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas. Jeklen. Ker je bil Rustan še mlad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef |
| Genovefa (1841): | djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé vidiva, de 'to |
| Genovefa (1841): | Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in |
| Genovefa (1841): | ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila |
| Genovefa (1841): | O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki |
| Zlata Vas (1850): | trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji |
| Ferdinand (1884): | bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in |
| Zlatorog (1886): | burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdrav bodi, kralj Judovſki! “ Ino va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is rok tergajo, ino ga s' njim po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu v' obras pljujejo; drugi mu ozhí savesujejo, ino ga bijejo rekozh: „Kriſte! prerokuj nam, kdo te je udáril? “ Ino ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe bijejo, in vezhkrat eden drusiga pokvarijo, ravno tako tudi ſvinje smedlijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so zdaj vroče zdaj merzle, sapa je nagla, lakotnice zlo bijejo, žilno bitje je naglo in močno, kar se čuti, ako |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rastline, samo da v njih bije srce. Tudi otroška srca bijejo, po tem se ravnaj, znabiti da spoznaš detetovo srce. Pa |
| Valenštajn (1866): | ko v ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v |
| Pozhétki gramatike (1811): | v'; il faut, que je bataille, treba je, de ve biem, que je detaille, de na drobno povém, que j' émaille |
| Pozhétki gramatike (1811): | pogreb, murraile, sid, itd. Kratko pa isrezi: je bataille, ſe biem, je detaille, drobim, na drobno povedujem; j' émaille, obliam, zihim |
| Divica Orleanska (1848): | Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel, ſkashi nápako; zhe ſim pa prav govoril, sakaj me bijeſh? “ Ana rezhe Jesuſa h' Kajfatu, ſidánjimu vélikimu duhovnu, gnati. Per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na |
| Divica Orleanska (1848): | Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert se in življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim |
| Divica Orleanska (1848): | vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge cela Francja! |
| Zlata Vas (1848): | žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okoli 19. in 20. dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene po zemlji kot zdaj in zdi se |
| Divica Orleanska (1848): | Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje |
| Robinson mlajši (1849): | Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit' |
| Divica Orleanska (1848): | hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti. Na to pristavi, de mu treba ni Boriti se za |
| Stric Tomaž (1853): | kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri! varite se tega, sicer |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njimi je šla vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dushe nisem jeſt nezh imella terpeti, dokler meni ſa druga niblu nezh veliku mar, koker ſa mene samo, inu ſa mojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poprej jejnal prideguvati, dokler je bil dva naperjatla iſmyril. Inu niblu she nekol tebi povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh sem uſſe dobru masala v' mojemu serzu. Per meni niblu nobenega drugega sovrashtva, koker te pregrehe, katira je ena grofovitna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je bivsgvblan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv naidan nash lvbi |
| Valenštajn (1866): | bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost |
| Gozdovnik (1898): | žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi |
| Gozdovnik (1898): | in Pepo Dormiljon, kakor nama beli pravijo,« dostavi prvi golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je |
| Gozdovnik (1898): | naprej. Dala se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam |
| Valenštajn (1866): | zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča nas bode vodila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu |
| Gozdovnik (1898): | je treba rok, da se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire |
| Valenštajn (1866): | juga i séverja ta znesêna V kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Oblaſtnikam, inu deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl? JEsus je odgovoruv: Govoriſh li ti ſam |
| Sacrum promptuarium (1695): | nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pergnan hudizh je le boshji pot: on mora oſtati zhier jega Bueg poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu Boga † syna noi S. † Duha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishi rano na nia S. Rami: inu skves kriesh k' jega sa me nesou: jas tabe prosim skues zelu nia terplenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemluvam guſt: ampak Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ishzhata oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov jepa use kupa naprei je skushano od isabitarjov alpa shebrei 75 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa shebrei 75 Ozha noi 75 obom, inu ano vero jepa she guishneishi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | cai ti pegerash: ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti: noi kakv bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa merkei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skves te kervave sovse dovoshi moje napopovne spvevedi katere sose sgvedile bres shavoſti inv prave grivinge Amen. Ozha zhesh. TV |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti bosh ſo nausah glidah los: ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je |
| Divica Orleanska (1848): | In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume |
| Roza Jelodvorska (1855): | je rana jela okrevati, ali Častimir, ki je le v bitvi radosten bil, se ne ve kam djati od predolziga časa |
| Valenštajn (1866): | dragonec (pristopivši). Zdaj Pikolominovič njih je glavárstvo dobil, Ker v bitvi pri Lipski prav sami, Ko Papenhájma so izgubili, Za polkovnika |
| Valenštajn (1866): | Poznajo več obraza, ki jim bil Je solnce v temnej bitvi? Treba nej Orožija. S pomolov se pokažem Upornim trumam, i |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili satabo bojivavo kaker bitevo: she tu k' bosh te tri rezhi uskledi sagledov ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se |
| Gozdovnik (1898): | dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 65. Okamnina, Versteinerung, 85. Oklepljen, gepanzert. Okra, svinčena, Bleiocker, 57. ,, bismutova, Wismuthocker, 58. ,, antimonova, Antimonocker, 58. ,, hromova, Chromocker, 54. Okrakovec ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz, kockovec, 53. Zacken |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wirksamkeit, činnost. Wismuth, bismut, 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Wiederkäuer, prežvekovalka. Winkelmesser, kotomér. Wirksamkeit, činnost. Wismuth, bismut, 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 58. Wismuthblende, bismutovi bliščenec, 58 Wismuthglanz, bismutovi lesketač, 58. Wismuthkupfererz, bismutovi bakrovec, 59. Wismuthocker, bismutova okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. |
| Genovefa (1841): | kônez je bil miren, in blag. Njéno shivljênje po prihódu is puſhave je bilo enako lépimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | brez blaga” — pravi star pregovor — al tukaj veljá še drug blag namen: sila nesrečnim ljudem, bližnim našim, ki so zgubili pamet |
| Maria Stuart (1861): | mnogo sem Sovraštva, pa ljubezni tudi mnogo! Naj mojo Jedert blag osreči mož, Ljubezni hoče to gorkó sercé, — Ti, Berta, boljši |
| Valenštajn (1866): | hčerka, sedi k meni! Na tvojih ustnih ziblje duh se blag, Umetnost mati je hvalila tvojo, Premil i sladek glas, ki |
| Ferdinand (1884): | krivdo. Povedal je le, da je Bernard grof Rijo, jako blag mož, ki pa mu je bil najhujši sovražnik, znal z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko |
| Deborah (1883): | ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg |
| Ferdinand (1884): | svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej |
| Ferdinand (1884): | le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je trpela ž njim. |
| Ferdinand (1884): | sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž |
| Blagomir puščavnik (1853): | pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak |
| Roza Jelodvorska (1855): | marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je |
| Roza Jelodvorska (1855): | k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z |
| Roza Jelodvorska (1855): | nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred menoj |
| Oče naš (1885): | iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil vender, kakor vsi ljudje njegovega duha, tudi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga človéka poslal in mati so rekli svojimu sinu: »Ali vidiš |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | jim, kar Bog zapove. 9. Res prav lepo je, drugim blaz'ga kaj storiti, Še lepši, jim storit' in ne jezičen biti |
| Blagomir puščavnik (1853): | sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | XIII. Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | drugi reči bi mi bil Vaš prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika |
| Blagomir puščavnik (1853): | sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil. |
| Roza Jelodvorska (1855): | žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. |
| Genovefa (1841): | ſvôjiga moshá sloshíla. Vezh naſtavkov od piſem na-nj, polnih pobóshnih, blagih miſel, polnih Ijubésni in sveſtóſti je naſhel, ktérih pa nobêniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vmazanih Hotentotov, kakor od svojiga slovenskiga naroda. — Imamo pa tudi blagih móž in iskrenih mladenčev, kteri se z veséljem učé, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushba s ſvojimi denarji in prineſki ſvojih udov in drugih blagih domorodzov napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ponavlja dan na dan. Saj je že dosti prav blagih duš in zeló izobraženih mož za svoje sužnje storilo to |
| Zlatorog (1886): | Povej mi vse, kar čula si in veš »O belih, blagih žen planínskem raji, »O Zlatorogu in triglávski roži. « Nasméje Špela |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa tudi mi do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo |
| Stric Tomaž (1853): | Halaj pak ošabnost, sebičnost in brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja |
| Genovefa (1841): | kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas |
| Roza Jelodvorska (1855): | Hočete tedaj to, ktera se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej |
| Stric Tomaž (1853): | ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | državnem zboru 9. decembra. (Dalje. ) Kar se tiče oskrbovanja bolnišničnih blagajnic, pri katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih odkazal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vmes vtikajo. Po mojih mislih bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto prepustiti delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je silno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vojake zavoljo živinske kuge vkvartirane, obilni stroški povrnejo iz deželne blagajnice. Ker je ta predlog samostojni predlog in ga je Kramarič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | le še vedeti, koliko ti vsako leto vlečejo iz državne blagajnice, ki se nateka po davkih. Naši dopisi. V Gorici 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | tudi letos bodo kmetovalci največ davka nesli v državne (cesarske) blagajnice. Kdor tedaj največ dá, pač tudi zasluži, da se tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12. Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa je proda po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom |
| Genovefa (1841): | v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so v njegovi fabriki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sam pa tudi ne gre — to se vé. Če nas blago mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo |
| Zlata Vas (1850): | je bolje mléko in če ga je več, bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | biti, naj se tedaj goljufa! ” — v njegov lastni prid, ker blago je dobro in toliko vredno, kakor vsako drugo, le ime |
| Deborah (1883): | šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori naznanjeno blago od A. Pasinija v Trstu ter plačal za vozarino in |
| Gozdovnik (1898): | hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi! Če |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | me Boga usamagozbniga sa buagu noi dnarje Amen je skushano. TA 44. KAPITL. Tu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ozhetu poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na pol, ino s' vſo ſvojo drushino ino ſ' ſvojim blagam odíde. Laban jo ushge sa njim, in ga miſli po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 3 goldinarje in 20 krajcerjev dobili. — Med spletenim lesenim blagam so bili Ed. Junkertovi izdelki iz Gradca nar lepši. — Pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoje izdelke v razne kraje svetá pošilajo in z svojim blagam domače rokodelce in fabrikante zatirajo. Zakaj bi si naši rokodélci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraje „nesmérjenih deshel ſo shelésne zéſte, po ktérih „vosove s blagam in s ljudmí oblosheni, kakor „ptizhi pod nebam, naglo prepelavajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je |
| Zlatorog (1886): | péne Jim paláče nosijo kamnéne; Pol stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi |
| Tiun - Lin (1891): | in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno |
| Gozdovnik (1898): | bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga |
| Robinson mlajši (1849): | imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je dolgov in terjatev, nego tudi koliko je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč |
| Tine in Jerica (1852): | so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu, nekteri še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava |
| Divica Orleanska (1848): | izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravi: „Hudôbo vidi, ko takó hudo gléda; berž sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó |
| Tine in Jerica (1852): | jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam darí U spomladi, u poletji, Clo do pozne jesení: Blagodarno krilo svoje U proletji razgernè, Vse ustaja, vse se oživlja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhetu veſelje pravit. Kmalo prideta ozhe ino ſin, sa toljko blagomiloſt hvalit; ſolse ſo jima v' ozhéh jigrale, od veſelja ſta |
| Blagomir puščavnik (1853): | serce gine. ”Tedaj, reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me |
| Blagomir puščavnik (1853): | pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je, reče Nikolaj , Blagomir je prav pobožen |
| Blagomir puščavnik (1853): | prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta |
| Genovefa (1841): | njéne beſéde in njéni sglédi ſo bili zéli deshéli velik blager (shégen). Daljezh okrog ſo bili ljudjé veliko bolj pobóshni; ozhitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti bo! ” Med vſimi imenovanimi zhaſopiſi ſe tá nar bolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih |
| Divica Orleanska (1848): | bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Divica Orleanska (1848): | Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti |
| Blagomir puščavnik (1853): | vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim |
| Biblia (1584): | nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio |
| Biblia (1584): | Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar ſta pak |
| Ta male katechismus (1768): | viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Hrena. V tacih okoliščinah žrtuje pravi rodoljub osebo svojo občnemu blagru. Ivan Viihar naj bode tedaj naš poslanec! Begunski Hren se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in uredbe odraslih moglo bi vsak hip motiti in otroškemu blagru samemu škodovati. Da se to zapreči, treba je, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v slavo nebeške varhinje. Vém, de ima naš narod dosti blagorojenih duš, ktere so pripravne in voljne, v čudadelnim drevesu, to |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že |
| Robinson mlajši (1849): | kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je ravno prejel. Hvalila sta ga in mu srečo in blagoslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila |
| Blagomir puščavnik (1853): | svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski blagoslov dam. ” |
| Deborah (1883): | slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz |
| Deborah (1883): | na ledini, a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka! |
| Oče naš (1885): | ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši, in ta blagoslov je |
| Oče naš (1885): | rok. Blagoslov božji je bil v njegovi hiši, in ta blagoslov je bil velik. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti. |
| Ferdinand (1884): | veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled |
| Oče naš (1885): | mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na |
| Revček Andrejček (1891): | do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſho ſtopite: Mir bodi tej hiſhi! Zhe je hiſha tega blagoſlova vredna, bo gotovo priſhel va-njo; zhe nè, ſe bo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in sveti Ilija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſte nam shivesh in delavnoſt dale, kakor ju ſamo blagoſlovi miru dati morejo. Obertnik (rokodelnik) sdaj vezh negléda po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti |
| Tine in Jerica (1852): | In meni, reče Jerica, in mu roko kakor pri mašnikovim blagoslovu pomoli, in meni je dal mojiga Tineta. Tretji del. Skerbna |
| Tine in Jerica (1852): | Po s. žegnu ali blagoslovu je šla Jerica na grob svoje matere, in odtod spremljena |
| Genovefa (1841): | bódi, ſolsé tvôje matere ga imájo omezhiti in v bôshjim blagoſlovu ga bo mêni in têbi dovolj. ” Drobno je po tém |
| Blagomir puščavnik (1853): | glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji |
| Roza Jelodvorska (1855): | Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime za roko, »ostani vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to blagoslovi. “ |
| Ferdinand (1884): | reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen |
| Zlatorog (1886): | in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame |
| Zeleni listi (1896): | milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi«. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklóne na poſtelji, vsame otrozhiza v' narozhje, ji kuſhuje ino blagoſlovi. Joshefu pa rèzhe: |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na oljſko goro. Tukaj rasproſtrè ſvoje roke nad njimi , jih blagoſlovi, ino rezhe: „Grém k' ſvojimu Ozhetu ino k' vaſhimu Ozhetu |
| Zlata Vas (1848): | položé Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozhi povsdignejo, in ſvoja ſina pod ſtarim hraſtam po ozhetovſko blagoſlovijo, ki ſo jima ſolse v' ozhéh jigrale. — Kar pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v |
| Roza Jelodvorska (1855): | bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Ijubesni do Jesuſa ſvoje otroke perpeljale, de bi jih blagoſlovil, roke na-nje poloshil, ino molil nad njimi. Uzhenzi, to viditi |
| Genovefa (1841): | vidil, bom vunder smiraj nevidljivo pri vaſ do kônza ſvetá. „Blagoſlovil jih je ſhe in prizho njih ſe je viſhej in |
| Genovefa (1841): | in Vojnomira, po tém pa vojvoda in vojvodnjo po verſti blagoſlovil in poglédal in roko ſtegnivſhi je rékel: „Sdaj je goſpod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pokasal. Ozheta te bom ſtoril velikimu narodu. Obilno te bom oblagoſlovil, ino po tebi bodo vſi narodje na semlji oblagodarjeni. “ Abraham |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jéd perpravi, kakorſhno veſh, de rad jém. Tedaj te bom oblagoſlòvil, preden umerjem. “ Esav bersh gré. Rebeka je to ſliſhala. Naglo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ni ſposnal, je jédel, roke na-nj poloshil, ino ga oblagoſlòvil, de je bil poſvezhèn, tako rekozh, ozhe obljubljeniga Odreſhenika, po |
| Oče naš (1854): | v najlepši starosti, večkrat obiskala, pri njem molila in ga blagoslovila. Kakor sanje se mu je vse to zdelo in le |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Verjela mu je. Potem sta oba z hvaležnim sercem dobrotnika blagoslovila, mesto zapustila in proti Pragi napotila se, kjer je Benediks |
| Oče naš (1885): | v najlepši starosti, večkrat obiskala, pri njem molila in ga blagoslovila. Kakor sanje se mu je vse to zdelo in le |
| Oče naš (1854): | bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi |
| Genovefa (1841): | de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja mati mene oblagoſlovili, préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj |
| Ferdinand (1884): | nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za mnogoverstno gospôdo. Po doveršeni sv. maši je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svoje zvezdoznansko delo s tem bolj zamišljen, nikdar ni odrekel blagoserčni mož, prošen, revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | smo že, de je tudi veliko ljudí, ki niso tako blagoserčni, kakor je bil oskerbnik Milovič, kakor stric Antonovec in kakor |
| Stric Tomaž (1853): | „Ata! vi ste tako dobri in blagoserčni in nam veste večkrat kej lepega povedati, — bi mar ne |
| Genovefa (1841): | otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga moža in jim pokaže dar, ki ga je ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polovice Kimovca *). Kdor do tega časa kaj naročnikov zbere, naj blagovoli njih imena z dnarji vred po segurni priliki v Beč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno prosimo, naj jo blagovolijo odrajtati dnarničarju tega društva, gospodu trgovcu Konradu Pleiweis-u; prosimo tudi |
| Čas je zlato (1864): | uren, prebrisan dečko je, in če svitli kralj kužeta viditi blagovolijo – zares prav čedna živalica je – morebiti ...« »Zares, pravi korenjak je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | u zaminu nami vaʃega poʃaljete. Joʃ vam se priporuçujemo, da blagoizvolite isti poziv u vaʃ plemeniti Çasopís priniti. Mi vas pozdravljamo |
| Blagomir puščavnik (1853): | serca želim, da mi veliko veliko od mojega Miroslava povedati blagovolite. ” Zahvalite se Bogu, jo opomni pobožni starček, pojte mu noč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim zagotovilo |
| Pozhétki gramatike (1811): | bolih, ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr |
| Stric Tomaž (1853): | je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni ima dva deleshja, bénit. bénite, slhégnan, shégnana |