- vdelanje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena
vdelanje vdelati vdet vdihniti vdirati vdolben vdova vdovec vdovica vdovin vdreti vdrt vdrugo vdrukan ve več večajoč večen večer večeren večerja večerjati večernica večernice večidel večina večinoma večkrat večkraten večleten večlisten večno večnost večploden večpredalčast večsorten večštevilčen veda vede veden vedenje veder vedeštvo vedeti vedeti_li vedez vedež vedno vednost vedoč vedoželjen vedoželjno vedoželjnost vedriti vedro vegetativen v_egiptovski veha vehljati vehljav veja vejevje vejica vejičica vek vekati vekomaj vel velb velblod velblodek velečastit velelen veleti velevati veličanski veličansko veličanstvo veličasten veličastno veličastvo veličina velik velikan velikanski velikaš velik_del velikitraven velik_noč veliko veliko_bolj velikodušen velikodušno velikodušnost velikokrat velikonočen velikost velikoumje veliko_veliko velikovški velik_srpan velik_tal velitelj veljak veljati veljava veljaven veljavno veljavnost velma ven v_en vena venčanje venčati venčev v_en_dan vendar vendarle ven_deliti ven_deljenje vene venec veneti veni veniti ven_izganjati ven_izmakniti venkaj venkaj_iti ven_ne_iti venomer ven_steči ventovati ven_vzeti vera verbec veren verg. verhepiškop veriga verižica verjeten verjeti verjetno vernerit vernik verno vernost veronauk veronski verovati verozakon verozakonski verski vertikalen vertikalno vertovcov verw. verz ves vesel veselica veseliti veselivši veselje veselo veselost veslaje veslanje veslarica veslati veslo vesni vesoljen vesoljnost vest vestfalski vesti vestno vestnost vešalo vešč vešča veščec veščevanje vešek veter veternica veti vetrič vetriček
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe sernju, ki ga ſejati miſliſh nar bolj perléshe. *) Dobro vdelaj semljo, in ne pognoji jo s opréſnim, ampak s dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | globoko vkoreniniti, ter ſe jame bilka ſuſhiti in rijaveti. Dobro vdelaj njive sa ſétev, ſéj shito ob pravim zhaſu, pa ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | gerbiz, amasser nakopízhiti, boisson, piazha, brosser, kertázhiti, chassis, oklèp, enchasser, vdélati, passer, mémo iti, classique, verſtni, entasser, navaliti, passion, terplenje, ſtraſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so per stenah na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih |
| Oče naš (1885): | ta žena, ki je tako z njim govorila! Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku |
| Zoologija (1875): | kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil |
| Zlatorog (1886): | razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva |
| Revček Andrejček (1891): | ne? jeli? Franica. Franica mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbe. Tečaj IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim |
| Sacrum promptuarium (1695): | iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | madesha bogabojezhnoſt pred Bogam, inu Ozhetam je ta: Srote, inu udove v'njeh nadlugi obyskati, inu bres madesha ſe dershati od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sveta Anaſtaſia, Sa naſs Boga proſ. Vſe ſvete Divize , inu Udove, sa naſs Boga proſite. Vſi Svetniki, inu Svetnize Boshje sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh |
| Sacrum promptuarium (1695): | prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar bi bilu mogozhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila |
| Sacrum promptuarium (1695): | delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je |
| Sacrum promptuarium (1695): | lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih |
| Ta male katechismus (1768): | shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh |
| Sacrum promptuarium (1695): | nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de po tleh ſe vala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pametna ino hvaleshna. To je Bózu nad bogabojézho ino dobro vdovo tako selò dopadlo, de jo, ako ravno je ubóga, vsame |
| Genovefa (1841): | sa zhudno odreſhenje sahvalila in le nekoliko ſhe s Drakovo vdovo in njenimi ſirotami ſe pogovarjala, in jim ſvôjo miloſt sagotovila |
| Genovefa (1841): | bil tvoj naj bolj poſhtèn ſlushabnik. Skerbi sa njegovo sapuſhêno vdovo in bódi ôzhe njegovim ſirótkam. To ſi mu dolshán, sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vdov; zakaj ti se potegneš za sirote, in braniš zapušeno vdovo. — Primeril te bom resničnimu očetu ubogih, kteri svojo milošnjo že |
| Ivan Slavelj (1876): | k očetu. Oče je bil, kakor veš, tedaj že zopet vdovec. Pisal je pri mizi in ni se zmenil zame, ko |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | družbah in so povsod priljubljeni. Bil je že nekaj let vdovec, sam je moral imeti kakih 50 let, morda nekaj čez |
| Testament (1887): | čeprav je bil čvrst in krepak. Že takrat je bil vdovec. In vendar njegova koča ni bila povsem taka kakor sedaj |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | k Stranskemu ter dejal: »In ti, Milutin, ne pridi mi vdovec, da ne bodeš takó hitro odhajal, izgovarjaje se, da te |
| Lisjakova hči (1892): | vpraša: »Je li, za nekoliko časa ste vdovec? « »Vdovec sem, vdovec,« pritrdi Mrak. »To je dobro, bodemo vas vsaj časih videli |
| Lisjakova hči (1892): | starejši gospod in vpraša: »Je li, za nekoliko časa ste vdovec? « »Vdovec sem, vdovec,« pritrdi Mrak. »To je dobro, bodemo vas |
| Stari dolg (1897): | videl in tudi slišal nisem o njej. Bil sem mlad vdovec, nerazsoden vdovec. To vam povem drugoč — — ko bova prav sama |
| Vrt, vrt! (1899): | je-li kaj žalosten, ali že komaj čaka, da bi bil vdovec. Kakšni so ti ljudje! Če bi bil moral Košček tako |
| Vinjete (1899): | leti, o podobni priliki – možil se je neki oštir, petdesetleten vdovec – opila se je vsa vas. Drugi dan je bila nedelja |
| Sacrum promptuarium (1695): | gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' |
| Sveti večer (1866): | in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen po vodi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bilo torej človeku jo prehoditi, in mnogokrat se je kdo vderl, in je bil le s težavo izlečen, ali je celó |
| Genovefa (1841): | je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba revſhine le |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica vderle. Težko si je zopet serce storil in je storil, kar |
| Zoologija (1875): | ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute |
| Gozdovnik (1898): | potem splavamo. « Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | thaz alpa ruda! teſte S. S. besiede katere bojo sedei udrukane prad shazam ven- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Zedelzh na kateram bojo tiſte svete besiede gorei sashribane alpa udrukane BENEDKTI ET ANTONI AMEN † SHAM † HCA † CWADAM DEMA 8 CER |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | déle, to je, v pervíne, ki se ne dajo dalje več krojiti; učí pa tudi dva ali več tacih obstojnih délov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sok iz njega ne izteče. Nikdar se mu ne sme več toplote dati, kakor je v peči, kader se pečen kruh |
| Robinson mlajši (1849): | vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | toliko denarjev, kakor ravno sedaj. ” „Tudi za to ni treba več skerbeti. Koliko pa potrebuješ? „Manj ne sme biti ko 2000 |
| Rudninoslovje (1867): | čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico; drugače bi si |
| Zeleni listi (1896): | pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa mi ni za ptiča«. »Privržite vsaj še eno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo |
| Genovefa (1841): | ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To je vunder zhudno,” je djál |
| Genovefa (1841): | iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim |
| Genovefa (1841): | taki revſhini! In od mene va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih |
| Gozdovnik (1898): | bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog je duh; tudi naſha duſha je duh. Bog je vezhen; tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu njegovi prijatli in ljubovniki v vezhen ſpomin kamen s naſlednim napiſam poſtavili: VALENTIN VODNIK rojen 3. |
| Divica Orleanska (1848): | že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govorí; Vzeti nam ne more slave, Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast. Kedar bliska meč morije V boji kerv |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice |
| Blagomir puščavnik (1853): | mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre |
| Deborah (1883): | Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod |
| Gozdovnik (1898): | na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bota vi vero jemeli? bovi gore praſtaulali? Bueg je ta venzhna resniza nanju mi mormo upati: on boda use dau karje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva |
| Blagomir puščavnik (1853): | enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | križec, kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve. |
| Ta male katechismus (1768): | rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham |
| Ta male katechismus (1768): | tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti |
| Oče naš (1854): | Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem |
| Divica Orleanska (1848): | vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe prosim skues svetiga Duha Amen |
| Ta male katechismus (1768): | resveſſelliti, dej, prosemo tebe: de skus njega Mater Mario Divizo vezhnega ſhivlenja veſſelle prejmemo. Skus taistega G. n. J. X. Amen |
| Ta male katechismus (1768): | LAUDAMUS. Tebe Boga mi hvallemo: Tebe Gospuda mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu |
| Ta male katechismus (1768): | Kraylestvu? Prosemo, de be nam' tu veſſelle S. Raja , inu vezhnega ſvelizhanja danu blu, de be mi skorej bres prenehanja s' |
| Ta male katechismus (1768): | S. ſakrament molit? Rajmno toku koker Kristusa nashega Gospuda, inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dusha nezh gorinajemalla? koku ſe bosh ti ſa tvoje dellu vezhnega Iona troshtal? Namarnoſt, inu lenobo spravi delezh prezh od sebe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na katiro zhakash, prenesesh. En hipz te poterpeſhlivoſte della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete prejmesh. Hodi ſà |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu je k'enemu , inu taiſtemu narvishemu zilu, inu konzu vezhnega ſvelizhanja stvarjen. Vonder so med uſſemi eni, katirem se more |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tem nebeshkem v' roke segal, inu is njimi v' ſaveſi vezhnega myru, inu po- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' |
| Botanika (1875): | daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Vsigamogočni večni Bog, usmili se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja bo; Ker Bog |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš |
| Deborah (1883): | v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko |
| Revček Andrejček (1891): | kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar pa večni Bog obvaruj, da bi moj oče pred menoj umrli, midva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kar jas rabe prosim Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | antiqvo qvodam tipo? Ta Prveva Kolzhenza. I. Oh vsiga magozhni venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | leto noi den je sastoin? 1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boga sina noi S. Duha: Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni Bueg an stvarnik usah rezhi, kateri si sam an stanoviten |
| Ta male katechismus (1768): | Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam |
| Ta male katechismus (1768): | toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej |
| Ta male katechismus (1768): | lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ni smert ſa shtrafengo bila, temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je véliko obljubo ſtoril, de bo is njegoviga rodú priſhel vézhni kralj, kteriga kraljeſtvo ne bo imelo konza. Tako je she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'Zirkvi, inu v' JEsuſu Chriſtuſu med uſſimi rodovinami uſſih vezhnih zhaſov, Amen. Evangelium S. Lukesha na 14. Poſtavi. V' Temuiſtimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gnado, katęro ſmo od sgoraj prejęli, inu naſs ſtury vręjdne vęzhnih martèr, on naſs lózhi od Boga, v' katęrim ſamimu en |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega |
| Ta male katechismus (1768): | S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bode koker en ſhaz verh njega sbiralla, inu is enim vezhnim imęnam bo njega obdaruvov Bog naſh Goſpud. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vſih kushnih bolesen, inu nagle ſmerti odreſheni, inu tudi pred vezhnim pogublenjam obvarvani ſkus tebe o JESU Chriſte, katiri ſi Odreſhenik |
| Blagomir puščavnik (1853): | kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! ki si zdaj pri meni, Ti mi boš dal večno življenje, Ti me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje dal, in kader bo prišel poslednji dan, boš tudi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | posluša, kdor dela, kar mu Ti praviš, bo prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ko bi spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem druziga delati, kakor kar |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | smem druziga delati, kakor kar me po smerti gotovo v večno življenje popelje! — Tebi, o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de vsi po Tvoji sveti volji živijo in kadaj večno zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge, ki nam jih je Bog poslal |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo Amen. MOLITVA. Oh ti moi nabeshzhi Ozha jas taba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv kar moje Serze noteshna shelje to zhasno inv tam venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas pegeram boshjo gnado inu mivoſt od Boga! noi tu venzhno shiulenje inu dnarje is an skriti shaza inu karje boshja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 99000 Dukatov prov dora svata inu potomi zhasnomi shiuleni tu venzhno vesele unebesah noi is velizharije? Amen. Kader bosh ti te |
| Sacrum promptuarium (1695): | Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a |
| Ta male katechismus (1768): | je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa |
| Genovefa (1841): | ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hvala, Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po |
| Ta male katechismus (1768): | en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | telu, ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo mesto obhajalo, je bilo takó veliko, de ga ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali |
| Robinson mlajši (1849): | Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | jima je manjkalo, in tako jima je bilo še tisti večer pomagano. Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sam izversten pevec in krasno je sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se |
| Biblia (1584): | njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu ſo djali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Kadar ſe je pak vęzhęr ſturil, ſo k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak je odgovóril, inu je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo dershat? Matizh. Doli v' borſht priti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potem pa se je enekrat, in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig) pogíbalo, takó de me je, ko |
| Zlata Vas (1848): | sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in tam je bilo večkrat kaj brati iz Francoskega. Nekega večera pride Karol vesel domov in poda materi časopise, rekoč: „Gospod |
| Oče naš (1885): | se je za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do večera hišo varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si |
| Genovefa (1841): | koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé |
| Katarina (1854): | zbrati vsak večer pri prebistrim jezercu, naglo so jima minili večeri, dnevi, tedni in mesci, in kmalu sta spoznala, da sta |
| Povodni mož (1855): | ni. Pripovedoval ji je zdaj pozimi, ker so bili dolgi večeri, in ko je Meta predla , od svojih vožinj po Hrovaškem |
| Domen (1864): | da bi me bil pozabil, saj si bil pred nekaj večeri pri meni, v mojih žepih si imel nekaj spravljenega, ne |
| Marjetica (1877): | majno delo. Predpust se je bližal vedno bolj in bolj, večeri pa so se jej dozdevali vedno krajši in krajši. In |
| Marjetica (1877): | da pride Štefan. Saj so pa tudi v resnici prijetni večeri na kmetih. Zunaj leži temna noč. Semtertje prisije bleda luna |
| Marjetica (1877): | dolg je letošnji predpust in kakovi so sicer dolgočasni zimski večeri, zarudeia bi bila, zavrtela se na eni nogi in izbežala |
| Marjetica (1877): | mu zakopali ranjco ženo, Marjetičino mater. Tako se prično zimski večeri pri Srakarjevih. Druga leta je vzela semtertje Marjetica šivanje in |
| Iz arhiva (1890): | da se gresta izprehajat. Pavel je sicer opomnil, da jesenski večeri niso baš vabljivi za izprehode, toda izpolnil je vendar prijatelju |
| Na krivih potih (1893): | iti,« opozori dekle. »Počakati morava večera; kajti akoravno so tudi večeri sedaj svetli, vendar je po noči hoditi mnogo varneje, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó rade posnemajo — tudi ženske, rečem, posébno ob dolgih zimskih večerih od zaúpanja v te preroške marnje vnete, per kolovratu ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli |
| Blagomir puščavnik (1853): | kot nekdaj. Se celo tičnica, ktero je Milko dolzih zimskih večerih narejal, stoji v kotu za mizo. Veselje in žalost se |
| Blagomir puščavnik (1853): | mu duha pobožnosti globoko v serce vcepiti. V dolzih zimskih večerih ga je tudi učila strune prebirati; deček se je silno |
| Valenštajn (1866): | Iz naše vojne zgodovine bodo Potem povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz vendar vam bi svetovala, striček: Prerano meča ne |
| Valenštajn (1866): | A vendar pravi stari nam progovor: Ne hvali dneva pred večerom. Upa Iz dolge sreče jaz bi ne zajemal. Poslan je |
| Gozdovnik (1898): | brez uzde drvita naprej v ostrem diru, v smeru med večerom in polnočjo ter zadeneta, ko je večer nastal, na široke |
| Sveti večer (1866): | največa sila, tam je božja roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno |
| Zoologija (1875): | se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema proti večeru zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz |
| Tiun - Lin (1891): | da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič k meni. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | utrudi ſe, veſ dan je uzhil, ino bolnike sdravil. Proti vezheru ſe ljudje she sgubljajo, ino tudi Jesuſ je bil she |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ljudſtvo trepátje na perſi terka, ino ſe molzhé raside. Proti vezheru je bilo Jesuſovo teló pokopano. Joshef, is Arimateje domá, imeniten |
| Genovefa (1841): | po prihódu is puſhave je bilo enako lépimu, mirnimu pomladajnimu vezhéru po hudim vreménu, ki je ſrézhno minulo, in njéna ſmert |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme zhes nozh verh semlje leshati, de roſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bog Oče, druga Bog Sin, tretja Bog sveti Duh. Amen. Večerna molitvica, ktera se dvanajstkrat poredama moli, samo da se reče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mesca; zravensolnca in zravenmesci ob merzlejšimu času; bleda luna; ruménkasta večerna, rudéča zjutrenja zarja; zjutrenja mavrica da rada kapljico; solnca izhod |
| Blagomir puščavnik (1853): | sedé pred puščavno hišico na svojo pljunko brenkljal, dokler ni večerna zarja v mraku utonila. — To samotno, prijazno stanovanje so ljudje |
| Blagomir puščavnik (1853): | nazaj, in prinese Milkotu torbico hrane za dolgo popotvo. — Ko večerna zarja v mraku vtone, se približajo ozidju ravno pod luknjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kteri res zaslužijo, da se jih spominja mila roka. Navadna večerna molitev in pesem je končala veseli večer te družbe. Veliko |
| Divica Orleanska (1848): | Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | proti vertom Cesarjevim ali Salustijevim, da bi se sprehodili v večernem hladu in pozvedeli, kar se je med dnevom tù ali |
| Astronomija (1869): | zvezde tistega imena. Z opazovanjem sploh je najboljše začeti v večernem mraku, ali pa v mésečini, ker so takrat le najsvitlejše |
| Genovefa (1841): | podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | počíval. Peter je vselej, préden je šel v posteljo, svojo večerno molitev molil, desiravno je pokoja zlo potreboval, pa vunder ni |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je bil zopet sam na postelji! Gotovo ni pozabil svojo večerno molitev opraviti in se duš svojih rajncih staršev in tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | čez skalovje, in vesla domu. Blagomir pa obstoji in gleda večerno zarjo. „Ali bi ne bilo morebiti več mogoče, da bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | Pobožni Jakob gleda zahajajoče solnce in poje s krepkim glasom večerno zahvalno pesem, da se je dalječ okoli po gojzdu razlegalo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | z božjo pomočjo ne več storiti. Poklekni in moli, svojo večerno molitev. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | nazaj tje na Jakin bil bi pa kakemu slikarju za večerno študijo prav nepriličnoizvrsten predmet, tembolj, ker ga je kmalu bleda |
| Oče naš (1885): | aposteljna, k svetosti napeljevala. Zato sta vselej skupaj jutranjo in večerno molitev opravljala in klečé s svojim sinčkom v sredi Bogu |
| Robinson mlajši (1849): | s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak zdaj moramo iti. Večerja na nas čaka Ljubuška je uže dvakrat klicala. Vsi. Žal |
| Čas je zlato (1864): | kakor batine mojega strica, ki so vsak dan moja navadna večerja« odgovorí Lenček lahkomišeljno. »Naj vas nikar nič ne skerbi, majhina |
| Valenštajn (1866): | nejmate, Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto razsvetli Na čast se Švedom |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | če Bog da, veselo vest prinesem. ” — V tem je bila večerja pripravljena; sedli so k pogernjeni mizi in dolgo vkup ostali |
| Pripovedke za mladino (1887): | Prime ju za roko ter pelje v hišo. In dobra večerja ju že čaka na mizi, mleko, potica, jabolka in orehi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſovráshenje, ſovrashtvo: neffle, néſhpla, règne, kraleſtvo, zèle, gorézhoſst, vnetje, cène, vezherja, scene, naſtóp vgled, je rode, okól króshim, ſe potépam: rogne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | To ſtoríte, kolikorkrat boſte délali, meni v' ſpominj. “ Ta poſlednja vezhérja, to naj ſvetejſhi reſhnje teló je sa vſe prihodnje zhaſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhlovek, de bi ſe vſigamogozhnimu Bogu v' bran ſtavil! 31. Vezhérja in odhod is Egipta. Moseſ ino Aron ſtopita sdaj sadnjizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 39. Pòſlednja vezherja. Zhaſ Jesuſove ſmerti ſe je smiraj bolj perblisheval. Jesuſ je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je dan prav kmalo minul. Zvečer so mu dali dobre večerje, in po večerji dobro posteljo. Slékel se je in kako |
| Čas je zlato (1864): | daj mu večerjo! Prav za prav bi mogel danes brez večerje spat iti, ker si se tako dolgo klatil – pa že |
| Sveti večer (1866): | sedi; prinesla ti bom gorke juhe in kar je nam večerje ostalo. ” Otroka Kristjan in Katrica mu odložita, ker se jima |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu Chriſtus naſh Odreſhenik s' ſvoimi Jogri od te sadne vezhirje, per katiri ſo tu velikonozhnu jagne jedli, gor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | doſti k' nje povabil, poſlov je pak ob uri te vezhirje ſvojiga hlapza tem povablenim povędati, de bi perſhli, sakaj uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je od Boga vonkejſhov, inu k' Bogu grede, je od vezhirje goriuſtov, inu ſvoje oblazhilu od ſebe dyav: inu ke je |
| Tine in Jerica (1852): | Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo |
| Gozdovnik (1898): | mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste |
| Biblia (1584): | na eno Gorro le ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu ta Zholn je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she, ino dan ſe je nagnil,” Jesuſ je oſtal. Per vezherji je kruh vsel v' roke, ga poſvetil, prelomil, ino jima |
| Genovefa (1841): | terpéla. Nekiga vezhéra pôsno po vezhérji, ko ſo shé luzh prishgali, ſta obá dovoljno v navadni |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | miſlil, kakor de je on romar, in ſe je per vezherji marſkaj shnjim pogovarjal. Med tem tudi od ſvoje preljube shene |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ko ſe tadej enkrat grofinja ſama po vezherji po vertu ſprehaja, ſtopi Golo lagano k nji in ji |
| Ta male katechismus (1768): | tri, 'nu trideſſet lejt. O bodi itdr. VI. Per ſadni vezhirji je sturil Testament, * postavel je gori ta svete ſakrament. O |
| Ta male katechismus (1768): | be oni ſnalli svoje otroke po koſſilu, ali tudi pro vezhirji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſtau, per katiri vezhirji je biu sa tim prejetim grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpominu. Rav-nu toku tudi je on ta kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ęa je nym dav, inu je rekuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpominu. Ravnu toku tudi je on ta kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ga je nym dav, inu je rekuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturite k'mojimu ſpominu. Ravnu toku tudi ta kelh po vezhirji rekozh: leta kelh je ta novi Teſtament v'moji kervy |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | terpetr Je Kristus isvoliu, Inu na Krishu vmreti, Je per vezhirji biu, Tam je ta Kruh, no vinu Shegnou , no Jogram |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo sdei ta spomin, Per sadni vezhirji tvoi Syn K'dirga reku dershati. |
| Robinson mlajši (1849): | črež njo valove prevalili Mati. Rada bi pač, kakor vi, večerjo opustila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak |
| Blagomir puščavnik (1853): | hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od gob ozhiſtil, ſo is prijasnoſti njemu ino njegovim uzhenzam vezhérjo naprávili. Lazar je bil s' drugimi vred sa miso. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj vſe perprávita, kar je sa velikonozhno jagnje ino sa vezhérjo potrebniga. To ſe je vſe sgodilo. Svezher je Jesuſ ſ' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | plazhat reku. Ta je, katiri je tebe pred to sadno vezhirjo s' ſvoim ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k'Fasęrjam to pergliho govoruv: en zhlovek je eno veliko vezhirjo napravuv, inu njeh je doſti k' nje povabil, poſlov je |
| Ferdinand (1884): | sluga, ker mu je grof ravnokar rekel, da bode sam večerjal. — Grof ga srdito pogleda ter mu reče tako: »Dva kozarca |
| Ferdinand (1884): | ga skrivaj opazujejo. Potem pa reče srdito: »Danes ne bodem večerjal z drugimi. Silna opravila me silijo čisto samemu biti. Prinesi |
| Ferdinand (1884): | svojih služabnikov. Potem je šel v svojo sobo ter sam večerjal. Drugi dan je bilo prav grdo vreme. Celi ljubi dan |
| Oče naš (1885): | Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril |
| Astronomija (1869): | Dodana števila kažejo strani. A. Abend, večer, zahodišče, 255. Abendstern, večernica, (hesperus), 304. Aequator, polutnik. Aequatorhöhe, polutnikova visokost, 259. Aequinoctium, enakonočje |
| Astronomija (1869): | Venera, 304, 322. Vesnah. , (nebo), Himmel, 230. Vesta, 302. Večernica, Abendstern, hesperus, 304. Vertikalkreis , navpičnik , navpični krog, 260. Verhältnis, omér |
| Astronomija (1869): | 2krat živeje kot nam. Venera je sploh „zgodnja danica”, in „večernica”, ker časih kake 3 ure, večidel pa manj časa pred |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | prijatli in sosedje, mladi in stari in so to le večernico péli: Urno, urno čas hiti , Ki ga pošlje Bog nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je društvo „Južnega Sokola” v gostivnici čitavnični imelo posebno veselo večernico. Prvikrat ta večer so „Sokoli”, kinčani z ličnimi znamenji na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó s 4 |
| Stric Tomaž (1853): | doma ni bilo. Bila sta si vedno dobra, mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sebe iz krave iztrebi. V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | popači in zmoti. Bradovice so dvoje, suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kar pa ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d.; pri ti piči nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali; ne vedó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja |
| Roza Jelodvorska (1855): | d v o r. Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih štejejo že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh sa potàkniti ali sa poſaditi ni? Tako hudobni Ijudjé, vezhdel pa neumni in neporédni paſtirji naredijo. Kar ſami igráje, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v krilih. Kjer ſe babiza is mehú isgodi, tam tudi vézhdel oſtane. Kadar ſe je s ſamzam ali mandeljzam ſpárila, naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in blaga je veliko konzhalo , vinograde rasdjalo in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh! — to je zopernija! '' bóde marſikdo rékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama vezhdel ljudje pokladejo , zhe ni operhla. Od ſlamnate ſtelje je nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdne jeſéni, in le malo ſtrokov narédil; ſhe tiſti ſo vezhdel prasni. Séliſha in zvetlize (roshe) preſajati, drevéſa zepiti, in vinſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſo — k pohvali ſvojih ſo- prebivavzov moram rezhi — ſadaj vézhdél vſi v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſani. Ako ſo ravno vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolovosih. Hlaponi imajo po ſhtiri, pa tudi po ſheſt koleſ, vezhdel ſte dve koleſ viſhji, kakor ſo druge. Dve viſhji koleſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sbriſanih in perpravnih domazhinih s veſeljem vidi, tako isuzheno, de vezhdel bres vojazha orjejo; ja zlo vole ſim vidil bres vojazha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokasal, de ſo ljudje ſkosi vezh ko ſedem ſto let vezhdel Grez, Grecz, Gretz, Grätz piſali, in to rasſodbo ſkosi toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride, |
| Genovefa (1841): | noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delavza ne sna dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi del nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed nas ima domá |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dosegla. —Verh vsega tega ni misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | o pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo zastavo (bandero) prejel. Pred blagoslovjenjem nove zastave |
| Kemija (1869): | po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od |
| Fizika (1869): | se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo |
| Zoologija (1875): | in čutilom nij sledú ali pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko so videli, da so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | Al vsaj tega ni nihče zahteval, veljal je zmirom le večine glas. To mora biti, kajti brez discipline ni nobenega redu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tiče prevoda samega, omeniti mi je, da sem se z večine strogo držal razdelbe in vsebine nemškega izvirnika. Vender nisem mogel |
| Astronomija (1869): | tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 20 volivcvv (clo nobedin ni zaostal), ki so z veliko večino glasov, namreč 16, zopet g. Ambroža za svojiga namestovavca izvolili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | skozi in skozi izbrana in jedernata ; pesmi same so z večino kratke a lepo zavkrožene. Sploh moramo priznati, da je oblika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pri volitvah predrugačil je na Moravskem in v gornji Avstriji večino federalistično v deželnih zborih, in še tam, kjer je ta |
| Zoologija (1875): | Medvedje pleme. Zveri tega plemena imajo gole podplate in z večino grbaste zobe. Veče, proti severu stanujoče hranijo se največ z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | da trdno na njegovi strani stojí večina zborova, za to večino pa večina narodov avstrijskih. Naj bode ta zavest vodílo prihodnji |
| Tiun - Lin (1891): | stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že sama po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja i. t. d.; bolj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le samo suho klajo dobiva, kakor konjem in ovcam, pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jezik. Tudi od naših kmetov na Krajnskim smo se že večkrat prepričali, de ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo |
| Blagomir puščavnik (1853): | po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | radi zlo sa kvante iméli, ko bi ne bili she vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je Chriſtus pokasou, de ozhe Bog nikar ſamu enkret, ampak vezhkret sa ſvoje gnade, dary, inu dobrute proſhen biti, de Bogu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je s' tiga zila inu honza v'ta vert Gethsemani vezhkret sahajou, debi on od nepokoja tega meſta, inu od nagmaha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hude ſmerti na vmerli, dokler on dobru vei, de katiri vezhkret na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko ga je zdaj? Možjé, kteri so to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Že nizke strešja, da se komaj opazijo, ki so zavolj večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v veliki cerkvi kakih 100 študentov pred protestantiško šolo. Ker večkratnega opomina, naj grejo mirni domú, niso ubogali, so prišle vojaške |
| Fizika (1869): | da se dade vrtéti okrog njene navpične osi, zavzame posle večkratnega postranskega nihanja določeno lego, v ktero se vselej spet povrne |
| Kemija (1869): | z vodo zmešajo, usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej |
| Botanika (1875): | imajo v sebi dušca in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v |
| Ferdinand (1884): | nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino. Naš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | in 587.065 družin. Ljudi je 36 milionov in 293.516. Skušnje večletne kažejo, da se jih rodi na leto 1 milion in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od Miroslava tistemu, kterega delo bo za nar boljše spoznalo. Večletne skušnje v živinozdravništvu so me poserčile, da sim se jez |
| Botanika (1875): | 2. krog z dvema manjšima polkrogoma ali (2); c) na večletne ali trpežne; znamenje znak ali oklepaji in krog in znak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe zhe dalje vezh pogoríſh vidi, kamor ſe osremo. Vezhletne ſkuſhnje nam tudi kashejo, kako dobre in koriſtne ſo tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de tiſti, kteri Poſtojno tako grajajo , jo zlo premalo posnajo. Vezhletne shelje Poſtojnzov ſo bile, ſi velik nov svon v prasni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ne obrajtajo , kakor gré. Naj tedaj naſhi kmetovavzi te vezhlétne ſkuſhnje gori imenovaniga uzhenika poſnemajo in k ſvojimu pridu obernijo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Cerkev ga je pa sprejela med spokorjence, da bi po večletni, na prošnjo spoznovavcev prikrajšani pokori zopet zadobil vse pravice. XIV |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | geslo je razpor! — (Silvestrov večer) obhaja čitalnica z veselico po večletni navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo na strelišču |
| Botanika (1875): | dobro dišeči smoli, storaks in benzoë. VI. razred: Rastline v večlistim vencem; Polypetalae. 189 54. red. Križnice (Cruciferae). Tukaj imamo spet |
| Botanika (1875): | povsod divje rastó. 219 Tudi na koncu popisa rastlin z večlistim vencem moramo našteti še celo vrsto rastlin, ki stojé ali |
| Stric Tomaž (1853): | zamogel do konca stanoviten biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Nikoli nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi strune dala |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno bo. 8. Vesel bod' in stor' drugim le, Dopást' jim |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo |
| Genovefa (1841): | matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla |
| Tine in Jerica (1852): | časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | si me odvračal od Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla. Neki notranji glas mi je rekel, da je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | hudo kaznuje že na tem svetu, veliko ostreje pa v večnosti. O da bi bil jaz ta glas poslušal! Kaj mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enu shaloſtnu premiſliluvaine smalan, inu naſhu ime v' ti Nebeshki vezhnoſti sapiſſanu biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu pred uſſimi zhaſſami ſim jeſt ſtvarjena, inu da perhodne vezhnoſti nabom nehala biti, inu v' timu ſvetimu prebivalſhu ſim jeſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' boshje uſmiljenje, ino jaſen ino lep ſe mu dan vezhnoſti odpira. „Blagor krotkim, semljo bodo poſedli. “ Nihzhe jih ne bo |
| Genovefa (1841): | To ti pred njegovim ſvétim oblizhjem priſéshem in na mêji vézhnoſti. Verjemi mi, de ne sapuſtim ſvetá s tako lashjó. ” Oh |
| Genovefa (1841): | kakor krógljej téga perſtana, kjér ſe kônez ne vidi — podoba vézhnoſti! Kadar k ljudem prideſh, popraſhaj po grofu Vojnomiru. Tako je |
| Genovefa (1841): | moram sdaj ſerzé k Bogu povsdignili in ſe k vézhnoſti pripravili. S Bogam! ” Sédmo poglavje. Genovefa v ſmert peljana. Komaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu |
| Botanika (1875): | list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to |
| Botanika (1875): | kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in |
| Botanika (1875): | ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina). |
| Botanika (1875): | na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sam ta pravo vedek Mislim vender, de molitev, varčnost (šparovnost), večsortni pridelki in družba zoper škodo toče so gotovi pomočki, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skerbí za svoje pridne otroke. Tretji pomočik zoper točo so večsortni pridelki po tvojih njivah. Krajnska dežéla bi rodila turšico, ktero |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku. |
| Robinson mlajši (1849): | moglo vedeti. Dolgo je tako ležal za se nič ne vede: pak je — gdo bi si to bil mislil! — drugoč k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | o glagolih. (Konec. ) Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako veči del Slovencev zdaj govori, na str. 97, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | Nikarte, ljubi moji! dalje, to je preveč zame, preveč. Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli |
| Roza Jelodvorska (1855): | tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti, kot |
| Botanika (1875): | kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja |
| Deborah (1883): | Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski |
| Genovefa (1841): | Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v mesingastim kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo |
| Blagomir puščavnik (1853): | ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite |
| Zoologija (1875): | kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk |
| Čas je zlato (1864): | kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vé. Med tem pride tudi mlinar in ga posluša. Njegovo vedenje je mlinarju dopadlo, in ko mu Pavliha pové, de je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti |
| Tiun - Lin (1891): | sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je hišni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal |
| Zoologija (1875): | nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam |
| Sveti večer (1866): | junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dajale cvetlice in jedra. Nam z lica sijala resnica bo vedra. De vidil lahko jo bo prosti, učèn. Smo snažne, pravične |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi je človek |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa je bilo pri vsej tej revščini vse njeno življenje vedra molitev, ob kterej danes niti skrbela ni, s čim se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane, jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na |
| Genovefa (1841): | Bogá sa te dobrote. ” Doklej je Genovefa shivéla, ſe ne vé; to pa ſe vé: Dokler je shivéla, je shivéla v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé, kakošno sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gnjezdo in vsi najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé napravili vse to, ker jih veseli nas |
| Čas je zlato (1864): | Zdaj je Lenček vesel, kakor de bi Bog vé kdo bil – zna brati, pisati, rajtati – in naj kraljevič pride |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da ne bi ga srečal. Vsak si je mislil : ta vé, ali preživim leto ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Pivek. Kdo ve, kako je to bilo? Gospod župnik pravijo, da Bog, kteremu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ignorat, ignorabitur. Katiri Boga na posna, inu sa nega na vei, tiſtiga tudi nozhe Bog posnati, inu sa nega vedet. Lubesnive |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | boy, debi mi hude ſmerti na vmerli, dokler on dobru vei, de katiri vezhkret na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni negou Joger, de nega na posna, inu de na vei, kai ta vratariza govory. Drugizh taji s'perſego rekozh: O |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | spravit, nikar pa ta vola Boshja, kyr le ſam Bog vei, kai je nam dobru, inu nikar mi. Saturei mormo mi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga |
| Genovefa (1841): | bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila v ſmert peljala, ſta |
| Genovefa (1841): | otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel, kakor de bi bil rad vidil, de bi ga bili |
| Robinson mlajši (1849): | v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi, še dozdaj ni vedel. V dalji — dalečini pak je videl vèrh — goro ino onamo |
| Ferdinand (1884): | po noči mirú. Govoril je o njej, ne da bi vedel za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi |
| Ferdinand (1884): | je samotarec ponudil, na dolgo in široko, kar je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri |
| Zeleni listi (1896): | kakor pravi grešnik, lezel je proti hiši. Bogdan, kateri ni vedel, kaj se bo z bratom godilo, šel je molčé za |
| Zeleni listi (1896): | pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil s strahom |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veſt rani. naſrezhnu je tiſtu saſtopit, katiru to duſho vmory. Vedeu je tiſti mladenzh, katiriga je Chriſtus per timu meſtu Naim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Aku Bog ſtoy sa nas, kdu more biti zhes nass? vedeu je sa tu David, satorej je Pſal. 90. taku piſsou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu, aku ſo ony bres pokure vmerli, ſo vekumei pogubleni. Vedeu je tudi Achan sa ta shkerlatni plaish, sa to slato |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſhkiga Ozheta moliu, inu zhaſtiu. Sa tiſti krei je tudi vedeu Judesh ta isdajauz, kyr le on vezkret s' Chriſtuſam tamkej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judas, qui tradebat eum, locum, quia ſrequenter JESUS convenerat illuc. Vedeu je pa Judesh ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno |
| Zlata Vas (1848): | še veči strah in trepet storilo. Nihče v mlinu ni vedil, kam de so starši z Ožbétam šli. Ona pa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo v tem zboru govorilo, in de bo tudi doma védil povédati, kako so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne |
| Zlata Vas (1848): | plačati. Ožbè je imel zdaj silno veliko opraviti. Nihče ni vedil, kaj de počnè. Zdej je po polji letal, zdej je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se mu ne bo dobro godilo, ako ga cesar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zel lohka v' gerdobe. O moj Syn ! aku be ti vędl, kaj je tu: tem Angelzam podobne biti, tok be se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſerze biv dav, de bi njega isdal: ke je on vędl, de Ozha je njemu uſſe v'roke dal, inu ke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natu jedi leizh noi saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum od Petelina. Kupi na an tork |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dershati pa tu Merklei da natisham da knabo an zbovak vedou o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou sazhni glih teda k' se bo de noi nuezh vozhva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu saka arza noi saki shaz noi ukradane rezhi bosh vedou zhei bojo: noi saboliesni mitelne je skushano. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | van miernat krei: skriushi dabo naskriunam daneshzhier nabo satu vedou kaker ri sam noi tu nemash nekvemer poveti dagovo ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak |
| Biblia (1584): | ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru |
| Sacrum promptuarium (1695): | hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo |
| Sacrum promptuarium (1695): | rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' ſmehom k' sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, ſe je od ondód vgànil: inu veliku jih je sa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta vedela. Gozd je bil zavoljo njih tu in ravno tako tudi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si nista mogla, misliti, kako je to, če ga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem vedela, da so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara, le toliko sta dobro pomnila, da jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ni čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj. To se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kristijanko; in vendar ni tako. Koliko je pa tudi še-le vedela od kerščanstva, da bi se bila mogla imenovati kristijano? V |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: »Če si vedela, da so možje hudi ljudje, bila si neumna, da si |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi si upala stopiti v ta lepi kraj ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je vrinila — ona je vędila, de ſo per meni dobro naloshéni. Inu po tim — kè |
| Genovefa (1841): | od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe |
| Genovefa (1841): | in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati |
| Genovefa (1841): | odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti |
| Zlata Vas (1848): | svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike |
| Zlata Vas (1848): | kam de so starši z Ožbétam šli. Ona pa je vedila, de je Ožbè vroče kerví in nagel, de se je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de ni vedila, kje je. Ko je pa trudne oči na vse strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna se je mogla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bil rekal, de je en tak goluf. — Jak. Kaj niſi vędla, de Goſpoda naſs kmęte le rada sa noſs vosi ? — Miz. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on ? Goſpa. — Budalu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni |
| Tine in Jerica (1852): | jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci |
| Tine in Jerica (1852): | de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je |
| Zlata Vas (1848): | dekleta so se veliko pri tem naučile, česar pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de so mogle pomagati. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader ſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi ne gré v glavo, zakaj bi ti zaverženci več vedeli ko drugi ljudje, ki so boljši od njih. Kalpurnij! odložite |
| Zoologija (1875): | v dotičnih organih, ne da bi mi o tem kaj vedeli, popolnoma neodvisno od naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri |
| Biblia (1584): | kateri je tudi vekſhi, kakòr Tempel. De bi vy pak védili kaj je tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Aku bi vy pak vędili, kaj je tó: Jeſt hózhem miloſt, inu ne óffèr: taku |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu vedili povedati, kje bi bila, in tudi ni ſliſhal od te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in kakſhno mora to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bo nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor |
| Zlata Vas (1848): | župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k nam ta in uni sad, kterega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne morem drugači kot tolovaje imenovati, in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nenavadno prijazno se je proti njemu obnašal; ni se torej vedelo, ali mu je suženj, prostovoljen služabnik ali prijatelj. Med seboj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cerkve na dalnjem Angleškem, njemu v čast sezidane! Tudi ni vedelo njegovo serce, da bodo njegovo ime med mučence vpisali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za ktere se popred vedilo ni. Tisti, ki so že pred več tavžent letmi iz |
| Zlata Vas (1848): | na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader se leta leſhniva , inu ſapelliva lubeſn perliſuje. Ti imash vedet, de ni resnize v' nje, ampak le, kar narbel ishe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj je tebi ſa tu: ptuje, naſnane, inu naunzne rezhy vedet, inu ſnati? kar tebe amtizhe, tega se skerbnu amuſemi, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dokler nisem od takeh rezhy, katire niso mene amshle, nezh vędet, ſhellella. 2. Naſhellè drugega ſvędet moj Syn! koker kar je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se nam toku sturil? tamkej nisem jeſt nezh drugega othla vędet, koker to skrivnuſt tega meſſupoſtanja edinurojenega Boga bres ſgube mojega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtimu kraju na biu ſvoiga mojſtra isdau. O vedet! o vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtimu kraju na biu ſvoiga mojſtra isdau. O vedet! o vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de nas je Bog sapuſtiu? de nozhe nezh sa nas vedet? kyr je naſh Ozhe v' Nebeſſih, ali niſmo mi vezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu saſtopit, katiru to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na hodi prozh! tebi nar vezh am grede ſliſhet, inu vedet: Quid eſt veritas? Kai je ta praviza? ti ſi en |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen moiga bli |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žalostno serce napravlja; de je še nezavezan, mi je že vedeti dal. — Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, ino se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je že res. Pa ali ni strašno, voljo božjo naprej vedeti, pa sí vendar ne moči pomagati? Ne! Hvala Bogu, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da ne gre za to, da se zadobi pojem po |
| Ferdinand (1884): | široko, kar je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti |
| Oče naš (1885): | svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti, kaj bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo bili |
| Tiun - Lin (1891): | črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo ; ſej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene naj vpraša, Jaz mu povém ¹). O |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej treba, de , kader ſe enu taku svakſtvu, ali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg † S. Dvh Amen. TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je to le vediti: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3 — 4 krat na dán ſe mora V shivíno vliti. Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka |
| Ferdinand (1884): | premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda vedi, da moraš tudi tako delati vse dni svojega življenja. “ „To |
| Robinson mlajši (1849): | popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita |
| Blagomir puščavnik (1853): | moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za besedo; ljudje tukej so |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem dvomil, ta nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in sekati |
| Robinson mlajši (1849): | térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô; ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je niſo vidili, tudi ſe ne po nji vosili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetov na Krajnskim smo se že večkrat prepričali, de ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo |
| Blagomir puščavnik (1853): | davši ne vedo celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med |
| Pripovedke za mladino (1887): | vpijejo: „Kva, kva, kva. ” „No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije zlati so, ne pa dva. ” Ko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo koliko je lép hrastov gojzd vréden. — Ni še dolgo, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veliko, večidel jih je, ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne drugači storiti morajo, in ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa sami ne vejo in ne morejo pomagati in nobenega človeka na pomoč ni |
| Sacrum promptuarium (1695): | Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. |
| Sacrum promptuarium (1695): | teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | korásho dobil — Ansh. Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej vſe s'ajn proſsi, tok |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe na tla vershé. ) Oh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj ji |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej vſe s'ajn proſsi, tok |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bom je govoril kar besedice več od copernije, ako ravno vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že poprej, pa še ljubši mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zakaj se je pa ravno ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in dosleden (folgerecht), posebno pa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | jo viditi, od nje slovo vzeti, sej le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika |
| Tine in Jerica (1852): | že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez že prav ne vem. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nas doma. Oče mi pišejo: „Od tistega vertinca tudi nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je konec! Potem je živenje moje brez vse vrednosti; ne vem, čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko |
| Zeleni listi (1896): | Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | né — to bolęsen imájo le Goſpę; me dękelze nizh ne vęjmo od nję. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo nekaki kraji od te božje šibe večkrat vdarjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno |
| Valenštajn (1866): | nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi |
| Kemija (1869): | sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu |
| Fizika (1869): | zapaziti, ali je tu ali tam zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Dobro vémo,“ pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano |
| Sveti večer (1866): | kermo mislita in za nobeno vikšo in boljšo stvar ne vesta. Se celó prijazno nasmejati se ne moreta. O kdo ne |
| Valenštajn (1866): | vedó, kaj bi počeli — Ni Oksenstirn, ni Arnhajm še ne vesta, Kaj mislila o tvojej bi odlašbi. Naposled jaz lažnik ostanem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de jih pokonzha! “ Jesuſ ji je pa ojſtro okregal. „Ne véſta,“ je djal, „de vama je hud duh to ſvétoval. ˛Sej |
| Genovefa (1841): | me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa ſej véſta, de ſim nekrivizhna. O gotovo ſe bota ſhe kaſala, zhe |
| Genovefa (1841): | v tém tamnim kraju. Moj ôzhe in môja mati ne véſta nizh od mene in mój mosh je daljezh prozh od |
| Biblia (1584): | je djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó. Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas bo Gospod k sebi |
| Stric Tomaž (1853): | Tedaj, stric Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno Eva. |
| Valenštajn (1866): | tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas govore ljudje |
| Deborah (1883): | domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica! |
| Pripovedke za mladino (1887): | pride do vode, zavpije nad njimi: „Neumna žival, ali ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva. ” Žabe ostanejo pri svojem |
| Gozdovnik (1898): | je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. « »Ne briga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka |
| Genovefa (1841): | ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna in ktéri ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam je snan Visharjov dom sa hribam, kaj ne? tudi veſte, de je pred malo létmi zlo malo shita perdeloval; doſtikrat |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti ne vęjſh, sa koga proſsiſh. Goſpá, Al je ſhe mlad ! Baron. Ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom vezh kèrte lovil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de ſim jeſt tebe vſelej sa enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ſgoditi, kar vęsh, de jeſt otshem imeti temmh le samu tu vordnej ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobenemu narezi: ti se moj tovarsh, inu druſhé, predn ſares vęsh, de zhednoſt lube, inu nazhednoſte se ana. Hodi ſa mano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Bogu bel ozhitnu na dan dati, koker kader ſnash, inu vęsh ta S. Sakrament is andohtjo moliti. Sedej ſhe spoſnash, koku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de sè nabosh volil, kar sam otshesh; ampak kar vęsh, de bo imellu Bogu dapaſti, inu tedej virjemi, de se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoriſh, inu nobene pripoviſte napravesh. Sedej vęmo mi, de uſſe vęsh , inu ni tebi treba, de bi kedu tebe prashov: satu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' ti pervi: Neſha pak v' ti VIII. Tedej ſhe vęsh, de Anſhetova rezh je ta perva: inu Neſhena ta osma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le prašaj svôjo dôbro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj |
| Robinson mlajši (1849): | je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je |
| Tine in Jerica (1852): | dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez že prav ne vem. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva |
| Deborah (1883): | druzemu razodevala vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. obhajilu? « Lipe molči |
| Revček Andrejček (1891): | volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa to predál, de je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro- |
| Genovefa (1841): | vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh, de je vezh ljudí na ſvétu in kakſhni ſo ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al tu merkei da Nekvemr napoviesh kai sbebrash: tu shie viesh da saki den 3 barti shus 8 dni dovgo: seda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 44. KAPITL. Tu je Ta prave Korona. SHEBRANJE. AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vedeti nash? pridi pridi dori Duh tegniel kateri skriunueſti boshje viesh: noi resodi mena to resnizo klor kar jas N. Ozham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sedei jedi zhier viesh daje anteizt shaz noi frihtei tu shebranje karbo sdei udrukono |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh antavarhar ma ure kader jeſt noi maushenat gre glieh |
| Biblia (1584): | Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, inu ſo djali: Vejſhli, de ſo ſe Fariseerji pohujſhali, kadar ſo to beſsedo ſliſhali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je k njemu shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda |
| Oče naš (1854): | moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem |
| Valenštajn (1866): | Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej |
| Valenštajn (1866): | se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče |
| Gozdovnik (1898): | ter gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim |
| Razne dela (1870): | ter krasne Emátie gore, Snežne višave potem Trakajcov jahavnih ugleda, Vednoma prosto leté, nikdar dotikaje se zemlje; Švigne iz Atosa zdaj |
| Razne dela (1870): | je divica. Izabela. O sladke usta, blaga mi beseda! Ti vednoma želeno oznanuješ. In sinov kter je tako srečen bil, De |
| Razne dela (1870): | Sodi, Maháon mi blag, kak čudno se suče ta borba! Vednoma brodov okrog naraša kričanje borivnih. Tukej pomudi se ti, poserkaj |
| Razne dela (1870): | Hero v prepir me zapletaš, Sama z besedami me strupenimi vednoma pika, Čuku enako kriči nad mano clo vpričo neumerlih, Smelo |
| Razne dela (1870): | Brate mil ak bi sicer, brez vojske te, vedno živela, Vednoma krasna ko cvet, v obstojni mladosti nesmertna, V bitvo ne |
| Razne dela (1870): | v desni verté nar ostriši udrite z mano. Biti vam vednoma spred namenjam, in javalne Hektor, Priama sin, mi bo stal |
| Razne dela (1870): | mu je Hektora serd, pošastniga v boju strašila, Žuga ki vednoma krog z napadam i silo viharja. Kakor v okrožju se |
| Razne dela (1870): | Možu po silnimu tem, ki pervi mi bil je zaročnik! Vednoma prej si bahal, Menelaja premagaš de daleč, Tako z osebno |
| Razne dela (1870): | ne bežite v brodovje, Premda nasproti gromé uporniga vraga grozitbe; Vednoma čversto naprej, med sabo se šuntaje sami! Dal bo visoki |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi |
| Sacrum promptuarium (1695): | obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria |
| Sacrum promptuarium (1695): | daj tudi to gnado, katiro bote doſsegli, aku ta fazonetel vednu bote pred vaſhimi ozheſsami imeli; dokler S. Auguſtinus pravi: Conſideratio |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni, inu taku |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron Véga nobeniga brata ni imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ješenak , pervi slovenski pisatelj kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmetovavec prebrisane glave biti, in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | glave biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa tudi ne bilo, ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nima nobene vrednosti, dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe vam mora dosdevati, de je mnogotero snanje, in veliko vednoſti potreba, zhe hozhete ſvoje kmetijſtva s pridam dershati; ker pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perſege boshje prekletſtvo ſtanuje. — Toliko dam po ſvoji véſti in vednoſti na snanje, in sheljim, de bi ta shaloſtni pergodek vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi vidi, de nimajo od vovzhizha in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda pri sidanju babilonſkiga |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo peti ju je vadil in igrati na glasoviru, kajti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | to narvezhe dobruto reshalel, namrezh Savolo teh, inn vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | to narvezhe dobruto reshalel namrezh.. Savolo teh, inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | to narvezhe dobruto reshalel namrezh: Savolo teh inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov |
| Gozdovnik (1898): | dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno, dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji |
| Gozdovnik (1898): | do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajde, nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam |
| Divica Orleanska (1848): | Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in vedaželjno ozira. ) Dünoa, je res? Alj res Je Düšatel? Düšatel. Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako isdelati, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno |
| Divica Orleanska (1848): | skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8 do 12 veder vina, in misli kakih 200 veder nakupiti. Tudi češplje kupuje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so gospodarji, ki ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | od 8 do 12 veder vina, in misli kakih 200 veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | pa 10 novih krajc, na dan. — Dunajčanje so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani pa 2 milijona in 202,835. Iz Lombardije. Velike šole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za živež in pijačo potrebovali , namreč : 293396 vedrov vina, 827378 vedrov vóla, 27920 vedrov žganja, 14378 vedrov jesiha; 211135 govedine, 105872 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pijačo potrebovali , namreč : 293396 vedrov vina, 827378 vedrov vóla, 27920 vedrov žganja, 14378 vedrov jesiha; 211135 govedine, 105872 ovác, 81672 prešičov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 293396 vedrov vina, 827378 vedrov vóla, 27920 vedrov žganja, 14378 vedrov jesiha; 211135 govedine, 105872 ovác, 81672 prešičov in 10939 centov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dunajčani pretečeno léto za živež in pijačo potrebovali , namreč : 293396 vedrov vina, 827378 vedrov vóla, 27920 vedrov žganja, 14378 vedrov jesiha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa je vſelej kaziga vedra potreboval? “ Jesuſ ſhe oſtane per tej priliki. „Kdor to vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njim zdaj še ta ostala, de sme vsak gospodár 4 védra vina brez dacije iz Hrovaškiga perpeljati. Teško je vganiti, ktero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pr. „ljutomerec”, — 3) navadna namizna vina, ki se prodajajo na vedra, — 4) nizka vina, kakor so po navadi naša vina. Kdor |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina naših bližnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo vedro, to je, 20 bokalov; tudi so že nekteri prodali novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli |
| Zoologija (1875): | živcev veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da |
| Zoologija (1875): | razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoje svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | da zrak poleg nje ne more v sod prihajati. Kipelna veha je kositrasta cev, katere spodnji konec se vtakne v sod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | belem vinu v sod, se tukaj v kad vtakne kipelna veha. Mošt ostane tako v kadi 3 tedne. V tem času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | praznega prostora ostati. V tako naliti sod se vtakne kipelna veha tako, da zrak poleg nje ne more v sod prihajati |
| Kuharske Bukve (1799): | libro ſtolzheniga zukra, tri na karhle sręsane lemone; inu ſkusi vęho notri obęſi una dva varsheta; pokri s' ſkriljo, salivaj, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | sęle povęshi v' en pertneni arshetezh, inu ga obęſi ſkus vęho v' ſodzhek. De pa nebode per verhi ſtal, saſhi notri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vsak še nekaj môli za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je mogozhe ; sakaj nepodorán gnoj bo od ure do ure vehljavſhi ali ſlabſhi. Tudi v jeſeni, kakor nekteri vedeshi hozhejo, ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njega povshila. Gnoj bo tadaj sa perhodno pomladanſko ſetev toliko vehljavſhi ali ſlabſhi, kolikor ſe mu bo po simi mozhí ſkadilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se |
| Divica Orleanska (1848): | glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že |
| Botanika (1875): | 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó ohranilo; véja se sicer še nekoliko časa obderží, pa poprej ali pozneje |
| Zlatorog (1886): | pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevesih pa, ktere toča na močnim deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter |
| Sveti večer (1866): | ni več na njih videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci |
| Biblia (1584): | Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna |
| Robinson mlajši (1849): | z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa deblo le na debelo obtešeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | more več biti takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav |
| Zoologija (1875): | §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu |
| Zoologija (1875): | trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled |
| Gozdovnik (1898): | je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si v primeri vojvoda, na kteriga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži |
| Stelja in gnoj (1875): | kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na |
| Zlatorog (1886): | kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno |
| Gozdovnik (1898): | dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla in vejevje pavoljnjakov, da bi jih niti najostrovidniši uzreti ne mogel. |
| Gozdovnik (1898): | Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho stopi za |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi |
| Pozhétki gramatike (1811): | mervizah ſvoje bukve olépſhali. Tako ſo sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize ktire ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debel venez is berſhlinovih in limonovih en dan poprej naterganih vejiz. Na levi ſtrani od zeſarſke tako olepſhane podobe je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma |
| Botanika (1875): | in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima vsa bitna znamenja svojega debla. Ona je anatomijsko ravno |
| Botanika (1875): | debeli in poganja listje in brste ravno tako, kakor deblo. Vejica ima zatorej na koncu tudi končni brst – drugotni končni brst |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno |
| Divica Orleanska (1848): | pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki |
| Zlata Vas (1850): | ni vse. Vse hiše po vasi so s cvetlicami in vejicami olepotičene, kakor de bi bilo najno veselje tudi veselje vsake |
| Zoologija (1875): | v majhne, zrakom napolnjene mehurce, ki so opleteni z najtanjšimi vejicami plučnih žil. Pluča so po tem takem jako zračen organ |
| Zoologija (1875): | imenujemo sistem jako tenkokožnatih, prosojnih cevi, ki z neizmerno tencimi vejicami izvirajo v raznih organih. Te cevi so med sebó mnogotero |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha |
| Zoologija (1875): | pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš. |
| Zeleni listi (1896): | ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe |
| Botanika (1875): | narejajo nove cevne povezke. Pod. 73. nam kaže podolgoma prerezano vejico divjega kostanja. V sredi vidimo veči končni brst, na vsakej |
| Gozdovnik (1898): | tako izvrstna? « »Le pazite, sennorita! « Tiburcio uzame puško, potegne tanko vejico iz ognja, ter reče pastirju: »Pojte dvesto korakov od todi |
| Gozdovnik (1898): | ter reče pastirju: »Pojte dvesto korakov od todi, pa usadite vejico v tla; s kroglo jo bodem prav v sredi pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de mu bolj kri tezhe, potler ga s v |
| Sveti večer (1866): | na njih videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od njega izmišljeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero, da ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno |
| Oče naš (1885): | križ pokopali, Križani pa še živi in bo živel od veka do veka! Kakor je pa resnično po svoji smrti iz |
| Oče naš (1885): | Križani pa še živi in bo živel od veka do veka! Kakor je pa resnično po svoji smrti iz groba vstal |
| Genovefa (1841): | je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze |
| Blagomir puščavnik (1853): | pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas |
| Stric Tomaž (1853): | Ali res! “ glasno reče gospa. „Bodi Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se mu je odgovorilo po njegovi veri, njima |
| Zlatorog (1886): | kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška. |
| Zlata Vas (1848): | Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na kolena pade in ga prosi pri Bogu |
| Biblia (1584): | kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile na |
| Zoologija (1875): | je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal |
| Deborah (1883): | tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka, se pravi de léba. — Okrevati (reconvalesciren), bolnik pravi; dolgo sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja |
| Oče naš (1885): | svetega krsta, ko je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se |
| Oče naš (1885): | pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po |
| Sacrum promptuarium (1695): | lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš |
| Mlinar in njegova hči (1867): | svétu, kakor Kajn, kar mi mati že zdaj pravijo. Oh, vekomaj ti ne morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' Bogam Ozhetam, inu S. Duham shiviſh, inu kraylujesh od vekumaj da vekumej, Amen. Molituv ob zajtu te vojske med Chriſtianskimi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog nebeſhki Ozha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogubleina poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli, ſo vekumei pogubleni. Vedeu je tudi Achan sa ta shkerlatni plaish, sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiro je biu Synu Boshjiga isdau, poprei ſam padu, inu vekumei pogublen gratou. Tu je tu naſsrezhnu plazhilu negoviga s'ſouſhijo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog! v'Nebeſe priti, Inu tamkei veſeliti Se per tebi vekumei. Ta shestnaista Peilem. She vſelei h'Sazhetku S. Maſhe. 1. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | spominu. Kokar je bla , inu je sdei, Taku bodi na vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga, Kadiru mormo sturiti. 1. K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shiveli, Kokar on sapovei , Pred ozhmy bomo meli Nega na vekumei. Sedem inu dvaista Peiſem. Ena druga po pousdigvainu. 1. Pole |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | lubesni sdei , Od tebe lozhit' se nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nam dei, Debi se tudi veſelili Per tebi o Bog ! vekumei. |
| Ta male katechismus (1768): | dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne zhase. Sturi se uredn o Gospud |
| Ta male katechismus (1768): | poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj nébes ali podnebje! “ Kar je bilo. Ta lepi plavi velb ali obok nad nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tak popir potlej djati pod ſtrop v kak hladan obok (velb), ali v kamro ali v hram in ga na kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verneta domu. Sa njima gre njegova shena s' deklami ino velbljudi. ˛Starſhi doma ſo she teshko perzhakovali ſvojiga ſina. Mati je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zi ſ' ſvojimi velbljudi s' goré. Juda tedaj rezhe ſvojim bratam: „Kák dobizhek imamo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | da piti. Kedar odpije, mu rezhe dekliza: „Zhakaj, ſhe tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije is verzha v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verzha v' korito, tèzhe ſpet na ſtudenez, ino natózhi vodé velbljudam vſim. Hlapez ſe savsame, ino jo molzhé premiſhljuje. Ta poſtreshnoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone |
| Gozdovnik (1898): | »Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi bili e, e prejemali, e, e prejemail, e, e Veliven. Bres perviga lizu edinjíge. Reçois, prejémaj, prejmi Qu'il reçoive, naj |
| Pozhétki gramatike (1811): | je me serois repenti, itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj, ſkaſaj, ve Qu9il se |
| Pozhétki gramatike (1811): | Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim; veliven aime, lubi: je |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi bili e, e vrazahali, e, e vernili, e, e Velíven. Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj |
| Pozhétki gramatike (1811): | snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim; veliven aime, lubi: je finis, konzhám; veliven finis, konzhaj: je reçois |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali grem; veliven va, idi ali pojdi: je sais, vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils serient tombés, oni bi bili padali; bi bili padli. Velíven. Bres perviga liza edinjiga. Tombe, pàdaj, pádi. Qu'il tombe, naj |
| Pozhétki gramatike (1811): | j'ai imam; veliven aye, imaj: je vais, idem ali grem; veliven va, idi ali pojdi: je sais, vém; veliven sache, védi |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven rends, verni. Isjémamo ſhtir glagole: je suis, ſim; veliven sois |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar posebno to, kar je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu (nedoločnem naklonu ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | Oni, one, one bi bili e, e, imeli, e, e, Velívni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez |
| Pozhétki gramatike (1811): | godila, al sgodila, zhe bi ſe en vgovor dopolnil. 3. Velivni, kader velimo ali velévamo komu kaj ſturiti. 4. Perloshivni, kadar |
| Pozhétki gramatike (1811): | oni, one, one bi, bili, e, e lubili, e, e Velivni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi bili e, e konzhovali, e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils auroient été, Oni, one, one bi bili, le le Velivni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Sois, bodi, ali, naj ſi |
| Robinson mlajši (1849): | to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel, ino svetilnico prinesel. On sam |
| Robinson mlajši (1849): | se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal niti se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der Felsenspitzen-Beherrscher, der Berggeborene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi |
| Ferdinand (1884): | radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zelóvza do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega |
| Valenštajn (1866): | malo dneh veliko. Kdaj morate se vrnoti? Kornet. Ko boste Veléli vi. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi mi bili ukazali spat iti, kokor de ste mi veleli, rokave metati; zakaj dobro sem vedil, de bo to prazno |
| Zlatorog (1886): | Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem |
| Stric Tomaž (1853): | gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj pa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kaj bi ne dala, da bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da |
| Zlatorog (1886): | pojdi, lovec! Res ne boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba |
| Zlatorog (1886): | če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne |
| Gozdovnik (1898): | pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti izpred oči. « |
| Gozdovnik (1898): | mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od |
| Stric Tomaž (1853): | od teh je kupil Halaj. Zdaj pride na versto Ivan. Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je |
| Blagomir puščavnik (1853): | da vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare |
| Gozdovnik (1898): | opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na veliki uri sveta pomika se tudi njemu, ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo |
| Sveti večer (1866): | pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ti na ta druge konz ſhakla, ter dure ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu ſtojęzh kloftati. XXXV. Narediti, de |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s' teh 8. ſgorneh tablez A |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kralja in omamila njegovo srce. Ali kralj ga ni poslušal, veleval je, naj se oglasi muzika, naj se vrsté najslastnejša jedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je Korvin še enkrat okoli vseh straž in jim vnovič veleval pazljivim biti, posebno pa onemu mogočnemu orjaku, kterega je zraven |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | časi. Sklical je druge grobarje v svoje stanovanje in jim veleval: tako in tako, kakor vojaški častnik svojim vojakom, kedar se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da je zlati čas z igračo zapravljal, ko sem mu veleval, da naj se uči. Le čakaj, ti bom že uro |
| Gozdovnik (1898): | jutru in zatorej svoje paznosti niso tako napenjali, kakor je veleval njih sedanji položaj. »Ne bodo nam delali prevelikih preglavic,« šepeče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero bi utegnilo tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu |
| Blagomir puščavnik (1853): | na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz. Hvala njemu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz |
| Divica Orleanska (1848): | glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je |
| Genovefa (1841): | predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubila ko izgled ženske popolnomosti. Dva tako izverstna človeka, tako veličastna značaja — in oba kristijana! To jej je že bolj razjasnilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pomolči, kakor v svetem strahu, potem pa reče: „Sira! tvoja veličastna modrost je zopet zmagala moje modrijanstvo. Da bi človek doprinašal |
| Gozdovnik (1898): | je privedla ime Črnotiča, to je črnega tiča. Bil je veličastna postava, ko je ustavši govoril. »Šestdeset poletij je oživljalo moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri nastopu svojiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | si obriše. Tudi Milko se raduje. Že vidi v duhu veličastne viteške gradove, in po noči se mu sanja od visocega |
| Sveti večer (1866): | misli, da ga zamore odskubsti. Kako ponosno se dvigajo te veličastne jele! In tu ste celo jelena narisali, ki pije pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne |
| Astronomija (1869): | potem se pa začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in |
| Deborah (1883): | Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je |
| Deborah (1883): | z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega |
| Roza Jelodvorska (1855): | se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami |
| Ta male katechismus (1768): | spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja |
| Ta male katechismus (1768): | ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | goriderſhanje bres perglihe, kjer se on obyshe v'tronu svojega velizhaſtva. Kaj muza, de lampeza pred njim gory, aku s'teh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker en nezh, inu ena uwoga dekla k' nogam Boſhjega velizhaſtva bres prenehanja doli metalla. 2. Uſſega hudega korenina, inu vèrdevanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhlovékov s' vſimi ſvojimi angelji pride, bo na ſédeshi ſvojiga velizhaſtva ſedel. Vſe ljudſtva semlje bodo pred-nj sbrane, ino jih bo |
| Genovefa (1841): | naj lepſhi, naj jaſniſhi pomladanſki dan je mémo lepôte in velizhaſtva nebéſ le puſhôbnai tamna, posimſka nózh. Kdór je dober in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | olepſhana : Nar ſpredej na sidi je bila velika podoba njih Velizhaſtva Zeſarja Ferdinanda dobriga v ſhiroki poslazheni obdaji (romu); nad podobo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na |
| Zoologija (1875): | S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni veličini), ki je med vsemi najmanjši sesavec. Hrčice prebivajo v podzemeljskih |
| Lohengrin (1898): | pogled upira na Lohengrina ) Miroslav. Ki tam je v sjajni veličini, (Vojniki se prestrašeni umikajo pred njim in slednjič pazljivo poslušajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je mogozhe viſoki in |
| Sveti večer (1866): | na bolje oberniti. Saj so djali naši stari: Kjer je največa sila, tam je božja roka mila. Že mnogo svetih večerov |
| Astronomija (1869): | Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema |
| Zoologija (1875): | razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | življenje je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji; največja prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse strani |
| Genovefa (1841): | nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se |
| Čas je zlato (1864): | veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo odgojil. Narvečja težava mu je bila pa ta, da je bil že |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | is zeliga ſerza zhes vſe satú: ker ſi ti ta narvezhi dobruta bres konza popolnema: bres konza pruti meni, inu vſem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli. SHEBRANJE. Skves tv nai vezhi sapvshenje O Mivoſtlivi Jesvs vsmili se zhes mojo bogo |
| Valenštajn (1866): | Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i zopet bode vse, Ko |
| Sveti večer (1866): | to žalost bo nam v veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora se na bolje oberniti. Saj so djali naši stari |
| Ferdinand (1884): | očitati druga napaka, nego da je bil jako lahkomišljen; njegovo največe veselje pa je bilo, da se je šalil z drugimi |
| Oče naš (1854): | rekel; ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri |
| Oče naš (1885): | rekel; „ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | prebivavcov, med tem, ko jih je imelo Ninive ob času naj večje slave le 600.000. Slovenske besede (Nabral po Krajnskem Andrej |
| Biblia (1584): | nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na leto okoli 800,000 gold. srebra |
| Blagomir puščavnik (1853): | božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je ravno she dolgo pred menó od vekomaj bil, on nar vekſhi, katerimu nar ſlablhi hlapez jermenja na zhrevljah odvesovati jes |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | vboglivih ovzhiz terdovratne in ſvojoglavne kosle paſti, katere bo enkrat nar vekſhi Paſtir na ſvojo levo odbrati dal, ino jih potém |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſerze nad boshjimi neſkonzhnimi dobrotami ino lepotami rasveſelvati, je njemu nar vekſhi ſladkóſt. K' Bogu povsdiguje ſkos molitev ſvoje ſerze, hvali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Moji Starſhi , inu Vuzhéniki ſo mene gręha, kar je to narvęzhi hudu, ſe varuvati oppominuvali, ter k' vſimu dobrimu podvisali. Vſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de bi jeſt nebla imęla ſliſhati. Al bi neblu to narvęzhi shlobedranje, ke bi vam kej takiga pravila? vę bi ſpet |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bog! meni je is serza shal, de ſim tebe, mojo narvezhi dobruto mojiga Stvarnika, mojiga Isvelizharja reshalil; mene greva, de ſim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſrędi ſediſh. V' neſręzhu neobvupaj. Enu sadovolnu ſerzę je to narvęzhi wogatſtvu. Neobetaj, kar dershati nevtęgneſh. Eniga lenza ſlehern sanizhuje. Katęri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá |
| Astronomija (1869): | je bila enota »meter«, čegar (dolgost) najdemo, če četrti del največega kroga, ki drži skoz oba zemeljska tečaja, delimo na deset |
| Fizika (1869): | Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola) idočega, največega kroga tako natanko, kolikor je to mogoče; razdelili so ga |
| Zoologija (1875): | marveč opazijo z dobrim očesom. Kondur (Vultur gryphus) velja za največega letečega ptiča, kajti je do 4 črevlje dolg in z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | učijo, bode dober pomoček. Izhaja vsak mesec na 4 polah največega formata in stane za vse leto 6 gold. Naroča se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in sramote. Ko ga pripeljejo v mesto, zapró ga kot največega zločinca v najtemnejšo ječo. Nij še dolgo tugoval v temni |
| Gozdovnik (1898): | mu pade nekaj v oči, kar je bilo za njega največjega pomena: Kučilov belin. Žival je stala med piramido in Zlato |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in ki so ga sicer le kake |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te vire, katiri se ſhivu virje, je ſhe ſadoſti tega narvezhega greshneka spreberniti, inu enega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so ſlaſti taiſti, katiri so v'vishi starosti svojeh lejt. Narvezhega sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega bila, je |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | proti vzhodu, je šest krat večja od Evrope. V tem največjem delu sveta se povzdigujejo proti sredi dežele čez dežele, in |
| Mačeha (1883): | Arnold še ni utegnol opazovati tujega možá, ko v svojem največjem strahu in v bolesti zapazi, da se vrata naglo odpró |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | dasi je razglasil magistrat dražbo o jako ugodnem času, o največjem ljubljanskem sejmu sv. Elizabete, vendar se ni oglasil niti joden |
| Cigani (1890): | se vsi pod šator, kjer je vse zamazano in v največjem neredu. Cigani po Slovenskom prenočé po letu tudi v hostah |
| Od pluga do krone (1891): | se je tedaj Francek pozimi iz težka naučil pri Voklanskem največjem učenjaku, to je navadno pozabil poleti pri ljubih svojih backih |
| V krvi (1896): | je iskril kakor kaplje jutranje rose. »Lišp sem naročil pri največjem dunajskem zlatarju, gospod doktor, samo, da vam povsem ustrežem. Takega |
| Kotanjska elita (1898): | poluglasno vzkliknil — v sobi je bilo vse razmetano, vse v največjem neredu. In ni mu dalo miru, dokler se ni prepričal |
| Kotanjska elita (1898): | soproge, a tudi tam je bilo vse razmetano, vse v največjem neredu! Grozna bolest mu je prešinila telo; oči so se |
| Gojko Knafeljc (1899): | a na njih odprta debela knjiga. Vse je bilo v največjem neredu. Bratiču je postajalo vedno tesneje. Toda še vse bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmo ſhe le isvir njegoviga nevganljiviga ſtrahu svedili. K naſhimu nar vezhimu zhudu je povédal, de ſe to sdravljenje nad njim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Goſpud! tvoja predraga ſveta reſhna kry nam je h' nar vezhimu dobizhku, namrezh h' dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres |
| Kemija (1869): | Pred zlatom ima to prednost, da se tali stoprv v največej vročini. Ta lastnost daje platini veliko vrednost za mnogo kemijsko |
| Kemija (1869): | KOHO in natronov hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne izpustita. Tudi s solmi se spaja voda ter |
| Astronomija (1869): | Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni |
| Botanika (1875): | c) Kolobarnice (Radiatae). Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so |
| Zoologija (1875): | nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob, ki so |
| Lohengrin (1898): | Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v |
| Ferdinand (1884): | dragi moj Peter, si prvi človek, kateremu to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima dividend v sebi, n. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo |
| Robinson mlajši (1849): | žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom |
| Tine in Jerica (1852): | bil Tine v Jerčinih očeh angelji varh, ki jo je narveči nevarnosti otel. Hotla se mu je zato zahvaliti, pa ni |
| Tine in Jerica (1852): | previdnostjo in na skrivnim; narrajši domačim ubogim, ki se v narveči potrebi niso upali beračiti. |
| Tine in Jerica (1852): | Hčeram: „Svet preide, le čednost ostane. Čednost je lepota, sramožljivost narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče — umirajoče |
| Zlata Vas (1848): | de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami majali in se v nič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer se vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga ſam ti samoreſh dati, katęri je ta nar vękſhi ſhaz, kir ſe more od naſs na semli vshiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu samudo veliku dobreh del: moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem |
| Pozhétki gramatike (1811): | mien est le plus grand, med timi klobuki je moj narvezhi, Des ces épées la plus courte est la tienne, med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar |
| Sacrum promptuarium (1695): | exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih, inu nevarniſhih ſövrashnikov naſhiga isvelizhanja, inu pomaga nar vezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſtavo nadapolnesh. Ti sveti boſhji Marterneki so se v'teh narvezheh martrah veſſellili, inu ti be se imel strahopeſdlivu v' ſanezhliveh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa zhloveka narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spontan, al veliku shkoduva. Ena s'teh narvezheh abotnij zhlovoshkega ſhivlenja je leta: nezh ſa tu svoje marati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt |
| Zoologija (1875): | c. Četveročleni; Tetramera. 12. Pleme rilčkarjev (Rhynchophora), je eno izmed največih, glava je rilčkasta, ličinke večidel škodljive. Grahar (Bruchus pisi). Trtin |
| Zoologija (1875): | mešičke, ki so časih jako umetno izdelani. Semkaj spada eden največih metuljev, velikanski atlas (Saturnia Atlas) v Indiji. Zatem je tu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | železnice na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | domače razmere vsem zahtevam, tam je móči otroke vzgojevati z največjim vspehom. Iz tega sledi, da ima domača vzgoja mnogo prednosti |
| Gozdovnik (1898): | vsi svoji sovražnosti in grozi. Španska vlada je bila siljena največjim naporom, da se ustavlja drznemu osvajalcu. Tudi grof Ivan od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se les na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | že več zrelih rečí, ki jih nar lože in z nar večim dobičkom za pitanje porabimo, in pa ker tudi mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se je meni na svejtu pergodilu, kar sem jeſt is nar vezhem poterplenjam prenesla. Moje ſhivlenje koker unu mojega Syna ſhivlenje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s' nar vezhim povsdigneinam ſvojih mi- |
| Slate jabelka (1844): | poſtavili. Sdaj je bil leta ſveti ſlushabnik boshji v’ ſvojim nar vezhim veſelji. Pridno je ſvoje delo na vertu opravljal, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 300 in 420. najv. sk. mera = 2.2.3.5 = 60. § 84. Največjo skupno mero dveh števil pa najdeš, ne razstavljajoč ji na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bi mu dodali še kateri koli faktor. N. pr. Poišči največjo skupno mero števil 300 in 420. najv. sk. mera = 2.2.3.5 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | opazuje vedno nekak pritisek na gojenca, zato je treba z največjo previdnostjo nadzirati. Malo po malo naj nadzor odjenjava, da more |
| Zeleni listi (1896): | vasico. Pa so jo tudi spoštovali in ljubili, kot svojo največjo dobrotnico. »Oh«, rekli so pogosto otroci, kadar so se sešli |
| Gozdovnik (1898): | najglasovitiših gozdovnikov, kterim ni primernika? Sennori, današnji dan mi izpolnjuje največjo željo, ker me je k vam dovel. Ko bi bil |
| Gozdovnik (1898): | naj lezejo gori. Bodo že še tudi doli prišli! « Z največjo opreznostjo se je vzpenjal Indijanec od veje do veje, dokler |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ta mož ne zasluži, da se podajemo zavolj njega v največjo nevarnost! “ ,,Ne zavolj njega, otroci, pa zavolj Kristusa, ki je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svojega sovražnika! “ (Podoba na naslovni strani. ) Te besede so provzročile največjo razburjenost. Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov |
| Fizika (1869): | veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da |
| Robinson mlajši (1849): | Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stari kralj raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na |
| Sacrum promptuarium (1695): | refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega boſhjega Synu pogledala, sem jeſt njegove kakershnoſte, inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu, de ſe je med te hudobne shoudnirje sdrushiu. Enu preveliku savupeine je bilu, deſeje pervezh s'vratarizo, drugizh s eno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hyſho, koker v'enu prebivalſhe te pregrehe noter ſhou. Enu preveliku savupeine je bilu, de ſe je med te hudobne shoudnirje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader je on poprei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on nega sa gnado te mozhy, inu ſtanovitnoſti proſiu. Enu preveliku savupeine je bilu, de je on v'to Kaiſeshovo hyſho |
| Astronomija (1869): | drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število |
| Astronomija (1869): | sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker se takrat gledé časa |
| Astronomija (1869): | se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med |
| Astronomija (1869): | solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in |
| Astronomija (1869): | kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih |
| Astronomija (1869): | dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo še |
| Zoologija (1875): | razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke |
| Zoologija (1875): | stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v Švajci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12ino? 7.* Katerega števila 5ina, 8krat vzeta, je za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in petina nekega števila sta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi. |
| Lohengrin (1898): | vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn ! besede |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto jésar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele |
| Fizika (1869): | topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke. |
| Fizika (1869): | časih; na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od |
| Fizika (1869): | V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti |
| Fizika (1869): | se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo |
| Botanika (1875): | pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so vse morja in druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene. De je na naši zemlji čez |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dolíne). Kar se le redko in težko doseže , ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata vreden je čas našiga življenja, posebno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim |
| Blagomir puščavnik (1853): | je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že zadosti, da se je le |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali 2m – 1, kajti vsako liho število je za 1 večje ali manjše od sodega. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v veselje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize |
| Genovefa (1841): | obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je s grofinjo hodil. |
| Robinson mlajši (1849): | sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo |
| Botanika (1875): | Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški |
| Roza Jelodvorska (1855): | ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile |
| Genovefa (1841): | dil, kakor ſmo vſi miſlili — pa v vézhim velizhaſtvu, kakor ſmo vſi miſliti mogli. In sdaj naſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | modri kmetje reſ v lépim redu ſvoje hoſte imajo. Per vezhim poſeitvu, ali kjer manjſhi goſpodarji ſamí ne snajo pràv s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de še dan današinj po več tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | punčika. Mati gré iz hiše po opravilih in izročí punčiko večimu fantu in mu zapové jo varvati. Komej mati odide , fantič |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugi Angeli nemu perkasali, inu h'timu naprei ſtojozhimu ſhe vezhimu terpleinu novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe! lete mozhy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri ali v vézhimu ſheſt práv pravnih sob. Shivòta naj bo dolsiga, koſtnatiga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe shivinſka reja ne sboljſhala. Bo naj dvaléten ali k vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri ali v vézhimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobil, ſe ne ſmé vezhi, ko navadno, in ſizer k vezhimu po 6 krajzarjev jemati. Vezhi plazhilo térjati je shivinzhetovimu laſtniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mora biti nesmédene, to je, edine farbe, in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti; ſizer mora kosha tenjka in mehka |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mladih ljudi, ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče |
| Rudninoslovje (1867): | solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1 |
| Fizika (1869): | ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišel po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je |
| Kemija (1869): | moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem se vé |
| Fizika (1869): | z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to |
| Fizika (1869): | vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja |
| Botanika (1875): | 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet da, da vsako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4 1/2 % 60 3/4 gl. obrestij, drug, za 150 gl. večji kapital pa dá v istem času 90 gl. obrestij; po |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhe bel te male pred teme velikeme teko, mejn te vekshe te majnshe ujamejo. So 4. Kolesa v' vóſu. V' vashi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tebi malu mar ſa tu. Ena Uganka. Mi imamo 2. vekshe, inu 2. majnshe seſtre, katire so ali use 4. glih |
| Sacrum promptuarium (1695): | quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum |
| Robinson mlajši (1849): | imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku |
| Biblia (1584): | pak vam povém, de je tukaj, ta, kateri je tudi vekſhi, kakòr Tempel. De bi vy pak védili kaj je tu |
| Biblia (1584): | Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj |
| Biblia (1584): | ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm, de je tùkaj en vękſhi, kakòr Tempèl. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize niſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno življenje; de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se |
| Fizika (1869): | del krogline ploskve. In temu je res tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidimo kaku eni tvojo beſsędo s'luſhtam poſluſhajo: ob tih vękſhih prasnikih, kadar my rokę povsdignemo, de bi tebi o moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in sicer v pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po 2 uri |
| Fizika (1869): | zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov |
| Kemija (1869): | vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina |
| Roza Jelodvorska (1855): | Med tem je Ljudmila čakala Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil |
| Roza Jelodvorska (1855): | potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in |
| Robinson mlajši (1849): | videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k |
| Ta male katechismus (1768): | ena odlega, inu Kraſt da, de al srezhejshe, inu s' vezhem troshtam s' tega svejta se lozhejo, ali tudi, zhe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lete shivotne dobrute potroſhtani, inu resveſeleni tvoje nebeſhke dary s' vezhim savupanjam bodemo sheleti mogli. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetovala, kako ſe mora semlja koriſtniſhi obdelovati, ali kako s vezhim pridani kmetovati; kako ſe mora bolj perpravno kmetijſko poſlopje poſtavljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá |
| Pastirski list (1852): | pepelnicu, veliki četertek. 4. U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar po vseh zapovedanih postih, po |
| Kemija (1869): | v jeklo, ki se imenuje žgano jeklo (Cementstahl). Ako z večimi železnimi kosovi tako ravnamo, spremené se ti samo na površji |
| Botanika (1875): | tudi dobro jelo. Gobani (Boletus) so na dolnjej strani z večimi ali manjimi luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali |
| Gozdovnik (1898): | mislim«, Pepo Dormiljon, »da so danes v pristavi še z večimi sladčicami se mastili. Ta don Estevan de Arečiza tudi tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potem se pa le z eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče slastniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic |
| Stric Tomaž (1853): | spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa |
| Revček Andrejček (1891): | pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še omenil mermranja in nejevolje ljudske, ktero je še veliko večo popisal, kakor je bila res in pristavil, da je vsega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po Jubali. Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti |
| Fizika (1869): | neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse |
| Astronomija (1869): | da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska |
| Fizika (1869): | Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima tako večo toplino, zato se je mogoče z njimi bolj hudo opeči |
| Zoologija (1875): | in zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in |
| Zoologija (1875): | lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo |
| Valenštajn (1866): | uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti |
| Robinson mlajši (1849): | delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na |
| Ta male katechismus (1768): | De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke! Várujte ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | molil. Ves v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže |
| Kemija (1869): | dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov |
| Zeleni listi (1896): | Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže |
| Gozdovnik (1898): | Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno |
| Genovefa (1841): | jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno |
| Rudninoslovje (1867): | sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno |
| Ferdinand (1884): | mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja |
| Pozhétki gramatike (1811): | travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd |
| Genovefa (1841): | vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi |
| Genovefa (1841): | v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gleda na koristniši plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima toliko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne sunej paſti, je ſkodlivo. Tekozha voda sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali sim volján noter iti? mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za roko in na vso |
| Sacrum promptuarium (1695): | njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſim tem ſhe prav veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de |
| Zlata Vas (1848): | kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih |
| Oče naš (1885): | domá. Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku lih je vezhkrat, inu pogoſtu deshevnu, toku vender niſso velke vode, koker, kader ſneg prezh grede, polęti je veliku germejna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' zhaſih to Sonze to ſuhu drevje v' broshteh od velke vrozhine vshgé, Nozhi ſo ſila vrózhe, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | méjhene ſmreke, inu kader shę velke sraſejo, toku jem verhe poręshi, inu vſaku lętu nâ Jęſen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | imajo biti, namerzh ſuha sima, mokru, inu vetrovnu polętu, inu velke megle naprej, kader ſe kometi s'dougem rępam puſtijo vidit |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nar mejn kervi, satorej ſe neſme shilo puſhat puſtiti bres velke ſile. Gorke ſpishe gvirzane jeſti, inu en glash vina piti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pride ſila perzaitu, satorej Ovze ne gori paſti, bodo tudi velke vode, inu ſejanu skodlive. Sadú. V nekaterih krajih malu, v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre, Alexandre. |
| Pozhétki gramatike (1811): | per tih mervizah ſvoje bukve olépſhali. Tako ſo sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik tabei pomenam te velzhe uriednoſti inu gnade katero si ti meva od sama |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te velzhe gnade katero je tabei tvoi shenem dav: kier je tebei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da mena use zhasne rezhi pogmera noi resveseli! inu moje velzhe griesche noi shpot s' zhaſtio pokrije? o ti nabeshka Kraliza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jej pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste |
| Zlata Vas (1850): | druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v kratkim času, brez ukaza, brez šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel, igraje. Slovenski domorodec se s svojemi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dominikanov v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi kdo mislil, da niso druzega kakor vejčica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni |
| Astronomija (1869): | reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas |
| Zeleni listi (1896): | 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Od velikiga veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dariče dobiva. K veči pomoči naše šole nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naše kraje prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi |
| Robinson mlajši (1849): | bi to nevarno biti moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni |
| Astronomija (1869): | že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan |
| Lohengrin (1898): | Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | biti, ſizer bode velika, pa mali sernata. Pſheniza, aku v' velkim Traunu velka sraſse, more obshęta biti, de ne polęshe. Jeſénska |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al pa de je poprejſhnu Lętu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'malim, al velkim Travnu 3. ali 4. dni po novim Meſzi pęvzati. Vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ko ſta ſi saſlushila: Gré Adam polni shaloſti Okrog po velkim polji : Tú ni pſhenize ne reshi, Povſod robida , tern ſtoji |
| Robinson mlajši (1849): | ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél |
| Robinson mlajši (1849): | hotel Robinson napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja |
| Čas je zlato (1864): | Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v |
| Čas je zlato (1864): | ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de |
| Astronomija (1869): | reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah |
| Botanika (1875): | rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam gotovo k velikim pridu zató bila, kér jim je pokazala, de mora z |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih dogodb! J. |
| Fizika (1869): | ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim |
| Kemija (1869): | ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej |
| Kemija (1869): | v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv |
| Stric Tomaž (1853): | je bila vedno pri sercu. Povem vam, da ste v veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se |
| Maria Stuart (1861): | brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v tej veliki reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da le |
| Ta male katechismus (1768): | hvalle Buh Ozha, Buh Syn: * Buh svet' Duh poviksha nje velke spomin. Rezh Ave itdr. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Magdalena vanam Kvoshtre fraibvrgi S. Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | porozhov: ano tako velko skrivnueſt mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | priedi te den k'spuevedi noi kobhajli gresh noi tu velzhei ponishnoſti storish? inu is pravo grivego frihtash? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kar ozliash ti vedeti al videti. TA 59. KAPITL. Na velzhi pelik Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudi ti sanje is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere |
| Zlata Vas (1848): | njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nam potem, kakor da bi se bile rastline v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Na Višegradu pa so bili še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki |
| Oče naš (1885): | sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó velicih nevarnosti pomagal? naji k pobožnemu duhovnu peljal in potem k |
| Ta male katechismus (1768): | Kristus na eno nedello od smerte goriustal, inu ſavle drugeh velikeh praſnekov, koker ſavle winksht, stvarjenja tega svejta, itdr. S' kajſenega |
| Ta male katechismus (1768): | tem bolnikam skus S. Vojle, inu Kristusove beſſede v njeh velikeh teſhavah, inu britkustah te boleſne ena odlega, inu Kraſt da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Molituv v' zajtu velikeh bolesen, kuge , inu morje tyh ludy, ali shivine. O Bog |
| Kuharske Bukve (1799): | proſtor sa nadęvko ven jemati ſturí. — Per purmanih inu drugeh velikeh shivaleh ſe snajde doſti perſniga meſa, inu je tudi navada |
| Kuharske Bukve (1799): | inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. |
| Kuharske Bukve (1799): | misi ſediozhih, tudi na shiváli majhinoſt al velikoſt. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Per velikih kapunih ſe ręshe bęlo perſno meſô na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo razdelila še v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice |
| Botanika (1875): | le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke |
| Tiun - Lin (1891): | več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel ſe varvati, kir Sonze v' Leva |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dolgu shivijo, sraviga ſhivota, ſo enga dobriga ſerzá, inu po velkeh zhaſteh; inu imenitnih ſlushbah shelijo, ſo previdni, bogati, korashni, kateri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hosposhzhno inv bosh obarvan prad nagvo smertijo inv te knana velzhah nadlvejah tezhati tv so tavelzhi kr ali inv firshti noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena N. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | odrešenje nič več mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem tega prepričati zamogli. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se |
| Astronomija (1869): | rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se stebri. |
| Zeleni listi (1896): | Nekega dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je |
| Zeleni listi (1896): | Nekega dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Inu ta mali ſant je bil sraven ? Nęshka. Sa tim velkim ſtolam je zhepel. On me je priſhal proſsit , de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere so ženskimu spolu primerjene. — Ko sim ni davnej z velkim nastojnikam nemških šol v Gorici, gosp. Staničam, kteri si neumerjoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Komaj je to storil se je most poderl in z velkim hrupam v Ipavo padel! Od straha bled ko zid, je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ter mu reče : „Dobro pazi in šivaj male čevlje z velicimi po versti”. Pavliha reče: „Prav je” in začne šivati. Mojster |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sienit, porfir in ima tele zvrsti: Porfirasti granit s posamnimi velicimi kristali živca; pisani granit, tako imenovan zarad kvarca, ki je |
| Zoologija (1875): | in podučnost mnozih ptičev. Posebno krepko razvite so prsi z velicimi pluči, do katerih vodi dolg, večkrat zvit sapnik. Taka pluča |
| Zoologija (1875): | cvilež ali veveričar (Callithrix sciurea); ponočnjak (Nyctipithecus) odlikuje se z velicimi očmi in živi skoro kakor nočna zver; svilaš ali ujstiti |
| Zoologija (1875): | razred: Mrežokrilci; Tenčicarice; Neuroptera. Te žuželke odlikujejo se s štirimi velicimi, mrežastimi krili. Pri nekaterih so vsa krila enaka v velikosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz vrata, pa |
| Robinson mlajši (1849): | uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govóril prerokbe imenitne tudi ſhe sa naſ. Bog mu je véliko obljubo ſtoril, de bo is njegoviga rodú priſhel vézhni kralj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli |
| Zoologija (1875): | lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ſi ti taku hotla, prozh s'tabo v' to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto, ktera ima čez goré med Šentjanžem in Radečami peljati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem pride; aku pa ſejaine velku sraſse, kar ſe malu kedej sgodi, ſe snajo gori Ovze |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | de se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride enkrat, ko je bil še celo mlad, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena |
| Roza Jelodvorska (1855): | zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù, vse je mogoče. Jaz sem pa enkrat |
| Botanika (1875): | kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše |
| Gozdovnik (1898): | pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih |
| Gozdovnik (1898): | nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mer teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu |
| Zoologija (1875): | so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je |
| Gozdovnik (1898): | v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal |
| Botanika (1875): | ampak tudi predelovanje bombaža redi na milijone ljudi, dáje dela velikanskim fabrikam in najumetnijim mašinam. Bombaža se vedno več prideluje in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | najeto njivo, tretji in teh je pa največ, pridobi z velikanskim trudom in trpljenjem komaj sebi in družini za živež in |
| Botanika (1875): | le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 |
| Gozdovnik (1898): | je bil pri meni človek, ki je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej |
| Gozdovnik (1898): | morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof de Mediana je naj smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ukleneni, de ob ſrajoſt teh svetehdush pridejo, inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tebi dar spred, inu ſad; al ſôb se ti skorej vezhdejl le naſaj. Tvoj bôtr, ręs ni nezh, koker ti pravesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sbora z. k. kmetijſke druishbe, ki je bil 2 dan Velikitravna v Ljubljani, le povedali ? (Konez. ) Potem, ko je vſe to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 21. V ſrédo 22. Velikitravna. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 19. V ſrédo 8. Velikitravna. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svunánja povéſt. (Ştraſhna plôha in tózha v Şpodnim Eſtrajhu). 7. Velikitravna popoldne ob ſhtérih je jela tózha ſtraſhno rasgrajati in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar ſe ſlane vezh bati ni, to je v ſredi Velikitravna, ſéj te bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letašnjiga zbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim |
| Tine in Jerica (1852): | Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi jeſt sopet ne osdravil. Kmetijſke opravila v meſzu Velikitravnu. V tem meſzu mora vſe ſpomladanjſko ſejánje dokonzhano biti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če je Svečan lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lep. Dežévje v Kimovcu kaže suhóto v Velikitravnu; dežévje v Velikitravnu suhóto v Kimovcu; mokra jesén in topla zima perpélje suho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manj opraviti imel, ne posabi, kar ſim ti v méſzu Velikitravnu sa ptizhe perporozhil, ne perpuſti mladizhev loviti ali satirati. — Zhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo |
| Ta male katechismus (1768): | perpellani bomo skus taistega G. n. J. X. Amen. Od velikenozhi noter da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta zhlovek ne vęj nizh ne od Poſta, ne od Velikenozhi. Takú miſli en falſh brumni, en hynavèz, inu on ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa njegovo volo. Bil je pak dan tega perpravlajna k' velikinozhi, okuli ſheſte ure. Inu Pilatush je k' Judam rekuv : Pole |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele po Velikinozhi. Ta zajt ſe naſme ſvatovſhna dershati. 2. Brani v' sakon |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mojga usel, inu bo vam osnanuvov. Na pęto Nedelo po Velikinozhi Vocem Jucunditatis imęnuvano. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je bil dershan sa Joshefoviga Synu. Na zheterto Nedello po Velikinozhi imęnuvano: Cantate. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na 1. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na I. Nedęlo po Velikinozhi. Od myrú tę vęjſty. * Pax vobis. Myr vam bódi. Joan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſodno hiſho, de bi ſe naomadeshuvali, ampak, de bi mogli velikonozh jęſti. Tedej je Pilatush vonkejſhov k'nym , inu je djav |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Zęrku, sa nję sapovdi, katęri ne porajta na poſt, na Vélikonozh, na ſvojo Faro, na ſvojga Duhovniga Paſtirja, inu ne pride |
| Oče naš (1854): | prišli, je bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila |
| Rudninoslovje (1867): | Dasitudi imajo nekteri razne i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna |
| Kemija (1869): | Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom |
| Fizika (1869): | stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih, da je na njih dálja med lediščem |
| Kemija (1869): | zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ktero hočemo. Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče |
| Botanika (1875): | Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko |
| Botanika (1875): | 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in |
| Tiun - Lin (1891): | prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce |
| Robinson mlajši (1849): | prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih latvic še nikoli nisim slišala |
| Zlata Vas (1848): | deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar več mléka dolžni. — Perve dni so res pervi več sira |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo po podúku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih |
| Stric Tomaž (1853): | so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki |
| Biblia (1584): | TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je mogozhe, sakaj de bi ſi lih hotele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj |
| Oče naš (1854): | je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nič terpeti, ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo po dve in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako pa nam tudi vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa |
| Zoologija (1875): | repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z |
| Oče naš (1885): | Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogli s' shitam oskerbejti, ali zhe vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shaloſtnu, jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
| Kuharske Bukve (1799): | vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog bolnih shivin po ſhtalah médel in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh krajih travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goſenz ozhiſtile. Vunder je pa pri vſim tem ſhe prav veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh |
| Zlata Vas (1848): | je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga |
| Zlata Vas (1848): | sicer zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani |
| Robinson mlajši (1849): | trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo |
| Stric Tomaž (1853): | „Veliko, veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zametovati vsega svojega starega, kar ve, zna in ima; ker veliko tega, česar si je v pridnem napredovanji pripravil in napravil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | druzega nenavadnega od vas govore ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate veliko ljudi, kterih nihče ne pozná, da ne napravljate več gostarij |
| Biblia (1584): | majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu |
| Biblia (1584): | inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil |
| Biblia (1584): | posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak Jęsus tó vęjdil, ſe je od ondód vgànil: inu veliku jih je sa njim ſhlu, inu je vſe osdravil. 16. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kraji, inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſokuſt, bres vſe perglihe velku odlozheni bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne? sami spoznate, da ste smerti vredni? Zatoraj me smete velikodušnega imenovati, ker vam še dovolj časa pustim viteške dela svojega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | storil prav? ” „Predobrotljiv si bil do mene, ljubi Boštjan! Zares velikodušnega si se skazal. Pa zakaj sem moral v Kampanijo? ” „Ko |
| Divica Orleanska (1848): | ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Vas mika jama kakor Babingtona? Mortimer. Vas ne Norfolkova velikodušnost. Leicester. Norfolk pripeljal ni na dom neveste. Mortimer. Pokazal je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jaz pač častím tebe, tvojo odkritoserčnost v veri in tvojo velikodušnost, jaz celó občudujem neustrašljivo tvojo ravnanje, ali moja dolžnost velí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino |
| Genovefa (1841): | votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta |
| Zlata Vas (1850): | Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar |
| Roza Jelodvorska (1855): | bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih velikokrat taka megla, da je enkrat palica nekega gospoda skorej v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi se kaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne |
| Blagomir puščavnik (1853): | naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica |
| Stelja in gnoj (1875): | za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore |
| Stelja in gnoj (1875): | obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna |
| Gozdovnik (1898): | vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé |
| Ta male katechismus (1768): | lejtu narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku ſe spovedati; inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | narmejn enrat enemu naprej poſtavlenemu Maſhneku ſe spovędati, inu ob velikanozhnemu zhaſsu S.Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędaneh zhaſeh koker v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obilna dobrotljivoſt ino njegovo boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni prasnik ſe je perblishevál. Jeser ino jeser ljudí, Israelzi is |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hodili v' tempelj Boga molit. Jesuſ gre tudi tjekaj na velikonozhni prasnik. Tempelj je bil sidovje, de nikoli taziga. Trijé velíki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef ino Marija ſta vſako leto hodila v' Jerusalem na velikonozhni prasnik. Sapóved namrezh je Israelzam tako veléla. Kedar je bil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pojde v' hiſho, ino naj vſe perprávita, kar je sa velikonozhno jagnje ino sa vezhérjo potrebniga. To ſe je vſe sgodilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſvetla obédniza, na ſredi pogernjena misa, ino na njej velikonozhno jagnje, opreſni kruhi ino vino. Jesuſ ſéde sa miso, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bil je pervi dan velikonozhniga prasnika, ko ſe je imelo velikonozhno jagnje saklati. Jesuſ poſhlje dva ſvojih uzhenzov, Petra ino Janesa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva ſvojih uzhenzov, Petra ino Janesa, v' meſto, de bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe sapored, ino jim rezhe: „˛Serzhno, ſerzhno ſim shelel to velikonozhno jagnje s' vami jeſti, préden terpím. Odſihmal ga ne bom |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoimi Jogri od te sadne vezhirje, per katiri ſo tu velikonozhnu jagne jedli, gor |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | On s'jogri h'Misi sedu, Jagne, kokar je isvoliu, Velikonozhnu jedu. h' Snamnu , de on neh lubi prau, Se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na kteri prebiva |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en |
| Fizika (1869): | kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta |
| Fizika (1869): | vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor |
| Fizika (1869): | se nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič |
| Astronomija (1869): | je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa |
| Fizika (1869): | krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo velikost s tem, da so vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala |
| Fizika (1869): | ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se tedaj |
| Fizika (1869): | na mrežnici. Zamore se tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on |
| Genovefa (1841): | je bilo, de ſim v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi starosti, velikosti in moči vzemi vsako pot 2 ali 3 bokale kerví |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo |
| Fizika (1869): | njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste |
| Kemija (1869): | dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino |
| Zoologija (1875): | Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | preberne ene ſame duſhe; Ta barka raſse k'eni ſilni velikoſti, on jim povę is kaj sa eniga zyl inu konza |
| Kuharske Bukve (1799): | Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo al na zheterti, al pa kakor kapun |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krivim toshi. ˛Shtefan je bres ſtrahu, v' nebeſhki mogozhnoſti ino velikoſti pred ſodniki ſtal, ino ko angelju ſe mu je oblizhje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nove saloge tam, kjer poſtavajo. Napravilo hlapona veljá po meri velikoſti ſheſt tavſhent do petnajſt tavshent goldinarjov ; temu ſe vodnik ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Debeloglavka. Goſenza, ki ſe debeloglavka imenuje, ſe she po ſvoji velikoſti ſposná. Isvali ſe v sazhetku meſza vélikiga travna is jajzhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati, ali sa goniti; satorej morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pezh ; sgorej in ſpodej eno ali vezh lin po velikoſti kozhe, de ſe sunanja sdrava ſapa ſpodej lahko vanjo ſpuſha |
| Fizika (1869): | tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo |
| Tine in Jerica (1852): | pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč so bili otroci za naprej posvarjeni: „Tega več ne stori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rečeni naročivni dnar s svojimi imeni k večim do 15. Velikiserpana t. l. do bukvarja in izdajavca tih búkev g. Gróga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mikavnimi in za vsaciga Slavena važnimi spisi olepšan, do konca Velikiserpana na svitlo prišel. Naročivna céna mu je 1 gold. sr |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2 gold. v srebru. Čas naročanja (prenumeration) terpi od konca Velkiserpana (po naši pratiki do polovice Kimovca *). Kdor do tega časa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba (licitiringa) napovedana in veliko kmetov je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 35. V ſrédo 28. Velkiſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kteri papir s maſhinami delajo. Kmetijſke opravila v meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe dobro srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | deshi, je vender vezh ſuhu pod tem Planętam. Spomlad. Je vezhital ſuha, inu mersla, poſebnu ſe more merkat, de Ovzę na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tihu vreme. Po Lęti ſo dnovi vrozhi, nozhi hladne, je vezhital lępu polętje, vender jejna s' nepokojnimi vremęnami. Jeſén, inu Sima |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gmirajo. Bolęsni. To Lętu ſe teſhku arznujejo, inu tę bodo vezhital Spomlad, inu h' konzu Jeſsęni. To Lętu ſe tudi med |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Najman, konjičin stotnik. Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski |
| Lohengrin (1898): | Elza (burno Lohengrinu vrgši se na prsa) Gospod! O moj velitelj! Lohengrin. Kaj je? Kralj. Kdo drzne tu se nam provod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè konja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške |
| Kemija (1869): | vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja 64 kr.; koliko velja 9 kg? 9 kg po 64 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m po 3 gl. 35 kr.? 24.* 1 3/4 kg velja 2 gl. 24 kr.; koliko velja 1 kg? 25.* 2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 9 kg po 64 kr. 9 kg po 6 desetic velja 9krat 6 des. = 54 d. = 5 gl. 40 kr. 9 |
| Lohengrin (1898): | Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moliti, kar lih tudi v'zirqui per Bratovski ſhegnani Mashi vella, al tudi doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kedu s' enim takim sadershikam v' sakon ſtopi, tok sakon vella, ta pak , katiri sa ta sadershik vę, inu vonder v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden pravi , Jaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol léta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3538 gl., c) 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poslal. On pravi, de bo vsak bokal vina do doma veljal 1 gold. — Če mu bo srečno domú prišlo, ga bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne stori, če s palico ne dobi”, še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se nek v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to je, za človeka, kteri |
| Zoologija (1875): | veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov opustili, samo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste kakor noč in dan |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile |
| Zoologija (1875): | živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 36 gl. 2 . * 1 hl velja 20 gl.; koliko bode veljalo 40 l? 3.* 200 kg kave velja 320 gl.; koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | krajše: 12 m je 2krat 6 m, 12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat 18 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | del od 18 gl., tedaj 3 gl., 12 m bode veljalo torej 12krat 3 gl., t. j. 36 gl. – Ali krajše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nikdar besedice cehnil? In če po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 24 kr.; koliko velja 1 kg? 25.* 2 1/2 m veljata 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še |
| Zoologija (1875): | mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel? — na |
| Valenštajn (1866): | trud i težave, Pa kar si dájemo v srci sami veljave. Drugi lovec. Vsi trinogi silni so takisto sodili, Ter vsi |
| Valenštajn (1866): | možije zaslužni, vredni, On je premlad, v tej družbi brez veljave. Grofinja. Pri sebi vi ga rajši bi imeli? Tekla (živo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Povem vam, da bo precej v našem mestu krepost več veljave imela, ko vi pete odnesete. Ali zapovedani vam še enkrat |
| Astronomija (1869): | ne širi našega obzora. Da je pa taka visokost neke veljave za bližnje reči, vidimo pri točki P', ktero moremo videti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave. Če je grof Taaffe dozdaj tako postopal, da v bojazni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | miru med 21 milijoni avstrijskega ljudstva in do moči in veljave na vzunaj. Blizo dve leti je uže in tudi grof |
| Maria Stuart (1861): | Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila vse moje žive dni — povzdigniti našo hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s ktere jo je pahnil moj oče po |
| Revček Andrejček (1891): | ga ljudjé In vender je še dan na dan v veljavi noč duhá. Res! — Svet je grozna — že blaznica! |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno |
| Zoologija (1875): | prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice |
| Roza Jelodvorska (1855): | jim prijazna bila, bi ta prijaznost pred Bogam ne bila veljavna. Bila bi le ostudna hinavšina, ktere bi se mogla v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je premenljiva. Takó pomenja n. pr. v številu 4404 vsaka veljavna številka štiri, toda s tem razločkom, da pomenja na prvem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | identične in določilne jednačbe. Identična ali istovna (identisch) jednačba ostane veljavna za vsako vrednost, katero damo njenim še nedoločenim količinam; to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | druga velika prememba ; morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ne navadijo niti maternega niti nemškega jezika, niti kaj druzega veljavnega; da jim je uk čisto zastonj; da se učnina za-nje |
| Kemija (1869): | Že v 9. §. smo omenili, da ga ni splošno veljavnega zakona, ki bi nam že v naprej razjasnil, kako se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | podružnice, ktere naj si ude iz srejnskih mož, ki so veljavni, za srenjski prid vneti, ki zemljiša in brihtne glave imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | volili po novih pravilih. V undanjem ljudskem zboru je sicer veljavni Bright strune gotovo presilno nategnil in novi napravi morebiti več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za to, kar zlo poganja, ali kaj, ker ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav |
| Robinson mlajši (1849): | iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za |
| Robinson mlajši (1849): | Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrakom vred kupama ven in noter in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takošne jame in globine, da bi se človek in živina ven ne vidila, ko bi v nje padla, takošne luže, da |
| Valenštajn (1866): | Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš |
| Zoologija (1875): | sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed |
| Zeleni listi (1896): | pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k cesti. »Tako lepa sem«, reče, »pa me |
| Gozdovnik (1898): | divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov |
| Biblia (1584): | rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre, tó is |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vèrgli. 49. Taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti |
| Genovefa (1841): | prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je god! Na hribe, v dole, Tam dobre bit' volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod mizo mertviga ; mlajši dete pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje vse resbiva kier je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader boda mesha venka nesi te dnar mouka noi deji van miernat krei: skriushi dabo naskriunam daneshzhier nabo satu vedou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shov? inu jedi van skriven krei noi pershijo! inu rezi jas tabe sapoviem ujemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa torevazhar alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou sazhni glih teda |
| Sacrum promptuarium (1695): | dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | praſtav? katere terplenje je ena seſtra is jemenam S. Magdalena vanam Kvoshtre fraibvrgi S. Klare ordna tiſta je vrime velzhei svettveſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | databei neshzhier nabo samerkou nai bol bodash ti shiher vanei pashi alpa ugore kader bodashebrou ti morash te pozhasi hoditi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tevazhar ti morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Spet an mozhsn Shegen dajë tedei shebrash kader si vanei riezhi vskrbi O vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei |
| Sacrum promptuarium (1695): | na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isrekavizo perſti odteſta kraja ano peſt? noi teſto perſt dei vano novo haderzo: noi nesi teſto perſt movka: pamerkei dase ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spezijo prov doro kaker bi moujo sam jeſti inu dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob noi dejo vano nouvo gaderzo inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jei pernice gvale noi napersah inu od nueg noi dejo vano novo gaderzo noi potozhi an rink skues zerkoune duri 3 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPAULENIE. Perpravi van liep zimer al vano lapo ispo nate sveti vezhier ano lapo miso: inu nato |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | em te pikanini krei pokado kaditi se mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek |
| Sacrum promptuarium (1695): | opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli |
| Zoologija (1875): | one pa, ki jo vodijo k srcu nazaj, dovodnice ali vene. |
| Valenštajn (1866): | veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi |
| Maria Stuart (1861): | živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši |
| Botanika (1875): | venčeve liste belega plučnika, tudi lokvanj imenovanega (Nymphaea alba), ali venčeve liste navadne pitane rože ali klinčiča, najdemo, da so venčevi |
| Botanika (1875): | prehod od venčevih listov v prašnike. Če preiskujemo n. pr. venčeve liste belega plučnika, tudi lokvanj imenovanega (Nymphaea alba), ali venčeve |
| Botanika (1875): | cvetu sledeče štiri kroge različnih listov: 1. Časni listi. 2. Venčevi listi. 3. Prašični listi. 4. Plodovi listi ali plodolisti, ktere |
| Botanika (1875): | slučaji je čaša s plodovimi listi soraščena in prašniki in venčevi listi stoje na plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da |
| Botanika (1875): | venčeve liste navadne pitane rože ali klinčiča, najdemo, da so venčevi listi proti sredini vedno ožji in ožji, da kmali pridejo |
| Botanika (1875): | ne bi pri mnogih cvetih dal očitno dokazati prehod od venčevih listov v prašnike. Če preiskujemo n. pr. venčeve liste belega |
| Botanika (1875): | strani se pa čašni listi mnogokrat ne dadó razločiti od venčevih listov, in ti spet prehajajo v prašnike; tudi pestič postane |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem koku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še zlo zanemarjene, vendar je v deželi zdaj veliko več merve memo nekdaj; so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj v |
| Rudninoslovje (1867): | ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile |
| Botanika (1875): | in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | otroka prav smilila, češ Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako |
| Ferdinand (1884): | češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega |
| Zeleni listi (1896): | reče, ko pride zopet domu, »zdaj vem, kaj bom«. »No, vendar enkrat! Tako mi je ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi |
| Gozdovnik (1898): | Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej ni sanaſhati, sakaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi, pa de vender kaj več ni mogla od nje zvediti. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu je Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo |
| Oče naš (1885): | teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov |
| Zlatorog (1886): | na Koroško »In od tedaj še nisem videl Barbe. »Pa vender ni mi v tem umrla že? « |
| Občno vzgojeslovje (1887): | celoto. Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri je imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave |
| Genovefa (1841): | bila! Tako mi bo pa v ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder je pa pri vſim tem ſhe prav veliko ljudi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vzeli in tó storili, kar bi nobenimu težko ne stalo, vunder pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne posuší, vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader véjo |
| Pozhétki gramatike (1811): | pak. cependant, ſizer, neanmoins, vuner, vunder niſhtermanj; nizh manj; pourtant, vuner, vunder. 3. Sa poméniti rasdelenje: ou, ali, ou bien, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | que, préden, préd ko; non pas que, pa ne de, vuner ne de, ne de, ne de bi; de peur que |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sa osnaniti naſprotje! mais, al, pa, pak. cependant, ſizer, neanmoins, vuner, vunder niſhtermanj; nizh manj; pourtant, vuner, vunder. 3. Sa poméniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves |
| Robinson mlajši (1849): | sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč opravi, nego li z leseno. Ker pak si |
| Robinson mlajši (1849): | kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli |
| Robinson mlajši (1849): | le s kazanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po |
| Robinson mlajši (1849): | drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je |
| Robinson mlajši (1849): | brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili in rekli, da zdaj je že vse drugač |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krog sukna ravno tako, kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od |
| Kemija (1869): | žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi, zato mora vedno nova pritekati. Ako hočemo 100 funtov |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico; drugače bi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko |
| Ferdinand (1884): | »Ne sodi vendar tako hudo;« tolaži ga grof. »To vendar ni tako zlobno |
| Gozdovnik (1898): | Strašno je velik, ima temen obraz, pa je z mano vendar tako dober, oče mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih boſte. (?) In ako bi ti per vſim tem ſhe vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič slišati nočejo ; kterim ne gré v glavo, de |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil? “ |
| Čas je zlato (1864): | Dobre volje mu ni manjkalo, le denarja ni bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube |
| Revček Andrejček (1891): | staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender bilo? Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa še tako razločno ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder nobenimu na misel ne pride se z njim nalivati. Kakor |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene |
| Divica Orleanska (1848): | Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim |
| Genovefa (1841): | Bogú, de ſte vunder ví? O, kako me veſelí! Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno |
| Genovefa (1841): | ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te |
| Zlata Vas (1848): | tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet |
| Zlata Vas (1848): | njemu. Čeravno je bil njih učitelj in sodnik, se je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne obnaša; treba je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | cevmí; če so cevi še tako dobro vkup staknjene, ostanejo vendarle špranje med njimi, in ravno skozi te priteka nar več |
| Vetrogončič (1860): | mogla. Pa vendar začne tudi mati premišljevati, da ima serce vendarle nekaj moči, in po marsikterem pogovoru z Miliko, je jela |
| Turški Pavliha (1864): | Čeravno jih je torej iz početka veča množica, prikupi se vendarle kmalo narodu ena najbolje; druge začnó hirati iu poginejo počasi |
| Žalost in veselje (1870): | je lahno. Zdelo se mu je takovo življenje, čeravno nevarno, vendarle prijetno. "Kaj vse drugo," mislil si je, "svetá se le |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | babjeverec, zato sem dovolil v menjavo in — to je bila vendarle moja sreča, sicer bi bil on zadel glavni dobitek. " „Se |
| Kobiljekar (1878): | je dobil denar, da pije. Končno pa se je nam vendarle razodel. In vsi drugi dolžniki smo drli k očetu Nacetu |
| Moj sin! (1880): | domislil, da je njegovo življenje, če se stvar natanko pretehta, vendarle težavno! In tedaj je Anton Kimovec prišel do sklepa, da |
| Na krivih potih (1893): | bil morda zapazil velikansko skalo, kajti sem ter tja je vendarle včasi nekoliko mesec prodrl skoz oblake, da se je mogla |
| Mara Rendića (1897): | možem, kateremu je bila sicer vdana, ki pa je bil vendarle tujec. Zato ni vedela, kako bi se vedla. Ni si |
| Ferdinand (1884): | sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le |
| Ferdinand (1884): | smrt. »Če je res tako, in se ne da predrugačiti, vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite |
| Ferdinand (1884): | je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetu z marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo |
| Ferdinand (1884): | delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si |
| Zeleni listi (1896): | je več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam |
| Revček Andrejček (1891): | stopi naprej in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes venderle dobro izplačalo. — Le počakaj — ti ponosna Franica! Jaz ti bom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki jo grajajo in pravijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je greh zdelo, in zmiram si je mislila, de je vender le mogoče, de je tudi on preslepljen bil. Zato se |
| Genovefa (1841): | ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine |
| Ta male katechismus (1768): | resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kervave rane mojo srezho ihv svelizhanje al bom doma al vene al vgore bel napveli nazeſte al nadesheli bodi ti o |
| Botanika (1875): | venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae |
| Botanika (1875): | cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca |
| Divica Orleanska (1848): | ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar |
| Zoologija (1875): | imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in |
| Viljem Tell (1862): | v milej domovini, kjer vesel Otrok igral s cvetečimi sem venci, Kjer moja se razcvela je mladost, Kjer mi živé drevesa |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bledi kakor smrt, fantje z belimi šopki, dekleta z mrtvaškimi venci. Kedar pride prvi par do velicih vrat, pa se vrata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | so bili vsi stanovi na nogah, mesto okinčano s slavoloki, venci, zastavami, podobami cara. Ko je car stopil iz kolodvora, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in okrog cvetlične gvirlande, od katerih osredja viseli so prelepi venci. Na zadnji strani proti cerkvi, to je, ob njeni zunanji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj visoki kamniti postament, na katerem sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pesem na svetlobo dana. ” „V temu izboru bo kakor v vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vrednost, ki v delu se našimu sveti Se pervič NADVOJVODA véncu prišteti Imá, ki je dal nam življenja sladkost; Zató naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov ni nihče pregovoril; menda |
| Botanika (1875): | da se vidi, kakor da bi bile prašnične niti k vencu prišite, kakor je to pri tako imenovanih vencocvetnih rastlinah (corolliflorae |
| Botanika (1875): | plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da so pašniki priraščeni vencu, tako da se vidi, kakor da bi bile prašnične niti |
| Divica Orleanska (1848): | dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja |
| Divica Orleanska (1848): | diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam |
| Tine in Jerica (1852): | domu, nekteri še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po |
| Zoologija (1875): | Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno |
| Pozhétki gramatike (1811): | auparavant, popred, je narézhje ſamo ſtojézhe, ne partez pas sitôt; venez me voir auparavant, ne odidi prenaglo, pridi me popréd obiſkat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofko proſi, de bi ji pomogla. Perneſe Shofki zhedno opiſan venez na popirji smalanih roshiz pokasat, ki ga ni lépſhiga smiiiiti |
| Genovefa (1841): | vervizo naj lépſhih biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s védno selénih mirt, s lépim, ſnéshnobélim zvétjem, lépo snaminje |
| Genovefa (1841): | ihtéti môgla, „vsemite ta venez v iménu naſ vſih; lépſhi venez premaganja vam je Bog v nebéſih pripravil. |
| Genovefa (1841): | je njéni rom sa ſhtepanje ſtal, v ktérim je bil vénez pol dodélan s biſerov narejen in s napiſam: „Vojnomiru ſe |
| Genovefa (1841): | deviza, ki je komaj te beſéde ihtéti môgla, „vsemite ta venez v iménu naſ vſih; lépſhi venez premaganja vam je Bog |
| Genovefa (1841): | to veſêlje sa-me pripravljeno! O Bog! ” je dalje govorila, in venez is roke devíze milo v obras sagoréla vséla, „zhe shé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rudezhe pogrernjenih tlah. Nad vſim tem pa je bil debel venez is berſhlinovih in limonovih en dan poprej naterganih vejiz. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſtanejo, kakor ſtojé ali leshé. ” „Ako gré nevéſti desh na venez, bodo novi sakonſki bogati — zhe pridno delajo in hranijo. ” „Otrokam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ki te je reſhil s kervijo. Na glavo ti je venz poſtavil Kervi rudezh , deviſhtva bel, ˛S zhaſtjo nebeſhko te opravil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varval bo — **) Varji Bog Ti take hiſhe! Angelji naj m' venz pletó! Naj potihnejo viharji Od obljube take vgnán'. Ferdinanda Bog |
| Sveti večer (1866): | dokler ne odraste in da potem v kratkem kakor roža vene in zvene in kakor živinče strohni, vse to je res |
| Botanika (1875): | plodovi zarodek. Od tega trenutka cvet ne raste več, ampak vene in se suši. Samo semenski popek se svojo okolico, namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno |
| Biblia (1584): | djal k'njemu: Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bilo, ſaj ni kapelze vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | odſgor ſtalu. VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję |
| Kratkozhasne uganke (1788): | po konzu ſtoję; tedej pomóli pushl, nej tebi kedu eno vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash tu frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Revček Andrejček (1891): | že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim! |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sedei prosim jas oh moi nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi ti mene sa Anna tovarnarja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tapravi Hober Mandl venkei is bainmarishe bibelne potegnjan. O zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg sveti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hvalim, de pa on ni na odgovor zhakou, temuzh prezei vonkei ſhou h'tim judam, tiga hvalit na morem. Sakai tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Marci 14. Kader ſo bli to hvaleshno peſſem rekli, ſo vonkei ſhli na olsko goro. Kader je biu Chriſtus naſh Odreſhenik |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev |
| Biblia (1584): | notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili |
| Biblia (1584): | Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili gledati? Ste li vy hotéli viditi en |
| Biblia (1584): | sa nym ſhàl k'nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik folk, inu ony ſo |
| Biblia (1584): | rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru |
| Biblia (1584): | rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra inu |
| Biblia (1584): | Gvant noſsio, ſo v'krajlevih hiſhah. Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hotéli eniga Preroka viditi? Ia jeſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte vùnkaj ſhli ględat? Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu jokou. Pole Peter je ſliſhou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | accuſationem adfertis adverſus hominem hunc? Joan. 18. Tedei je Pilatus vunkei ſhou h'nym, inu je reku: kai sa eno toshbo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſsniza? inu kadeder je on biu tu isreku, je supet vunkei ſhou h'Judam: de je Pilatus skerben sa reſsnizo Chriſtuſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in montem olivarum. So ony to hvaleshno peſſem rekli, ſo vunkei ſhly na olsko goro, Et veniunt in prædium, cui nomen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saſliſhet, inu saſtopit, kai je ta reſsniza? on je poprei vunkei ſhou h' tim Judam, inu ni na Chriſtuſou odgovor zhakou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei ſhou h' tim Judam. Lubesnive duſhe! tudi mi ni ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogledalu. inu na resgrelu. Egreſſus Petrus ſtevit amare. Peter je vunkei s dvoriſha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu uſſe v'roke dal, inu ke je od Boga vonkejſhov, inu k' Bogu grede, je od vezhirje goriuſtov, inu ſvoje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebe prashov: satu virjemo mi, de ſi ti od Boga vonkejſhov. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viruvali, de ſim od Boga vonkejſhov. Jeſt ſim od Ozheta vonkejſhov, ter ſim perſhov na ta ſvejt: supet sapuſtim jeſt ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Taiſtimu zhaſſu: kader je JEsus od teh krajov Tyra vonkejſhov, je ſkus Sidon h' Galilęjskimu murju perſhuv v' ſredo krajov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſte mene lubili, inu ſte viruvali, de ſim od Boga vonkejſhov. Jeſt ſim od Ozheta vonkejſhov, ter ſim perſhov na ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhem ſupet nasajverniti v' mojo hiſho, od kod ſin jeſt vonkejſhov. Inu kader on nasajpride, tok najde njo is metlami pomedeno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hitęlli, je on v'eni perglihi govoruv: en zhlovek je vonkejſhov ſejate ſvoje ſejme: inu v' temu, kader je on ſejav |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naomadeshuvali, ampak, de bi mogli velikonozh jęſti. Tedej je Pilatush vonkejſhov k'nym , inu je djav: kaj saeno toshbo vi perneſete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katirekol najdete, povabite njeh na Shenituv. Inu njegovi hlapzi ſo vonkejſhli na zhęſte , ſo skupſpravlali uſſe, katire ſo neſhli, hude, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | satajiſh. Inu kader ſo bli to sahvalno pęſſm rekli, ſo vonkejſhli na vojlsko goro. Inu JEsus je k' nym djav: V' |
| Ta male katechismus (1768): | urſhoha, de be nezh ne is ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno mer teka po nebu? Kdo je stavil ta visok |
| Antonio Gleđević (1873): | ter zoblje slastne benečanske smokve! Pri tem pa brez dvombe venomer zdihuje, kako da je vladanje težavno, težavno! « |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | kakor da bi zibala, golčeč z otožnim in zamolklim glasom venomer: Tu-ta-tu, tu-ta-tu. |
| Testament (1887): | mu potekajo dnevi s podvojeno silo. Ugibal in premišljeval je venomer, kdo mu je ukradel ono važno, zanj tako pomenljivo pismo |
| Testament (1887): | Tomažu se je širilo lice, ko je oni tudi njemu venomer pomikal polni kozarec pod roko. Miklavž se je vse popoldne |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | sukal edino o konjih in vozeh in mešetar Hvale je venomer le trdil, da ga ni boljšega in večjega konjskega sejma |
| Dušne borbe (1896): | je sam izkušal očitati nespametnost tega čuvstva, zastonj je sebi venomer ponavljal, da ne sme ljubiti Feodore tako, kakor želi njegovo |
| Moja hoja na Triglav (1897): | kateremu sem z desnim pritisnil njegove nožice, da ne bodo venomer cepetale. Moja leva roka je objela otrokove ročice, z desno |
| Gojko Knafeljc (1899): | motno svetlikalo rumeno olje, na katerem je plavala drobna lučca, venomer migljajoč s sajastim plamenom; le nerazločno so se črtali predmeti |
| Gojko Knafeljc (1899): | drobne, neokretne naslovne črke. »Nočem ga čitati«, si je ponavljal venomer v mislih, a noge so ga zanašale nehotoma nazaj proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih, kako silno mučijo gerškega |
| Tiun - Lin (1891): | godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér: Gospod, gospod! No, ali oni niso razumeli mene ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | spuſti vinu v' to is vodo nopolneno posodo; zhe vinu vonſtêzhe, tok je ozhitnu ſnamene, de vinu ni samu na sebi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | enu jajze ſdobi eno luknezo toku, de welak, inu zhermelak vonſtezhe. To praſno jajzhno lupino napolne is roso, katiro ti v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. § |
| Kuharske Bukve (1799): | jeh poſuſhi, ali pa v' pęzh ſiſhit deni, kader kruh venusameſh; ſtolzi jeh s' koſtmí vred, povęshi v' en perteni varshetezh |
| Kuharske Bukve (1799): | odtezhejo, poſtavi v' kruhno pęzh ſuſhít, po tim, ker kruh venusameſh. Hrani jeh na ſuhim kraji. Kader jeh potrębujeſh, jeh zhiſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega. Gledišč ima |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrei 13 Ozhanashou noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kmisi noi shebrei 7 Ozha inu 7 oboma: noi 7 vier natu bo te duh ta shaz namiso pernesou, od katera |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jedi noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h' |
| Biblia (1584): | odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel |
| Oče naš (1854): | moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek, ohrani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | derží dolgo”. Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne |
| Oče naš (1885): | imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje! “ |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti. Ta viera naſs tukei vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na krishu Sbriſalu grehe vſe, Je uaſhe Duſhe shpisha, Kokar viera vuzhy, Se radu b'nam perblisha, Lubmo s'zele mozhy. 3. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | terdnu dershati V le* tiste svete Rezhy K'dire ta viera vuzhy, Ko v'tvoji gnadi ostati. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira naomaga: inu ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | per ſvojïm goſpodarſtvi, per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri od slavjanskih |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja |
| Valenštajn (1866): | vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko |
| Ta male katechismus (1768): | be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe |
| Ta male katechismus (1768): | inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli, aku be on ki utegnil |
| Ta male katechismus (1768): | potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga |
| Genovefa (1841): | in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe! v Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Na veke sveto. ”” Ker se mu je odgovorilo po njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod ta hrast in |
| Maria Stuart (1861): | je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in |
| Maria Stuart (1861): | zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju |
| Lohengrin (1898): | pravi sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód! Jaz v veri stopam pred tvoj sód! Zdaj čast mi brani, o Gospod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri stallu, katira je per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe poterdi naſh ſpomin. 2. Katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe visha naſhe misli. 2. Katiri |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt |
| Oče naš (1854): | in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta beseda iz vaših |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | hvala Bogu! za silo sem se že seznanila s kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več |
| Oče naš (1885): | je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca |
| Oče naš (1885): | vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiriga je sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na pravo viero preobrazhat poklizou, katiriga je rediu, oſkerbeu, inu s'beſedo, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Viero sa Boshio zhast Terdnu vſelei sposnatí, De on teſrjnu stoy |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu vezh vervati |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pouſod Naſs obvarvane biti. Tvoju telu JESUS nam dei Spravo viero prejet vſelei, No tudi s'zhistim ſerzam. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica verna! Podoba pravice! Sedež modrosti božje! Začetek našiga veselja! Posoda duhovna |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našiga veselja, Posóda duhovna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega |
| Oče naš (1854): | in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja |
| Oče naš (1885): | in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi tebi zná ura skušnje priti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu pertam kna pozabi nate buerne noi nate vierne Dushe tu shebranje je prou alsi leti prou noi pravizhen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosili vmojam jemenv vse bo vam stvërov si shlishov moi vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza htver tomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno: vidish ti vierni Kriſtian? Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj |
| Ta male katechismus (1768): | Kristiani? Ke mashnek, koker en najete beſſednek te skupshine teh virneh Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh S. Masho bere |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Boshji, Marie Divize mojeh ſveteh Patronov, sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti. Ena ſveta molitov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | delali, ino kako ſe jim je godilo. ˛Sveti Pavel je vernim kriſtjanam vezh liſtov piſal. Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | piſal. Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo. Eniga je piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam, eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sim pustil lepe ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga vsim vkupej dej. Češcena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kar je Bogú v čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila |
| Oče naš (1854): | nji dar svete maše daroval, kolikokrat Gospodovo besedo oznanoval in vernim v spovedi tolažbo in poduke dajal. Zdaj pa je bilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ni čuda tedaj, da je tudi skerbna „družba sv. Mohora” vernim Slovencem v domači besedi podati hotela to delo. Skerbela je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' potriebi noi tabvernam pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu prei knemash v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dni per kruhi noi vodi postiti. Htrezhiomi jas oblubim tam viernam dusham 3 S. S. Meshe puazhati inu ta bojam odta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | useto tu bodi bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi inu viernam dusham h' pomuezhi. I E JESUS U S M A |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei shprashi podrozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih shiulenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam Dusham htroshti noi hpomvezhi prit samogou: tu jas tabei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od |
| Ta male katechismus (1768): | Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
| Ta male katechismus (1768): | Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. |
| Divica Orleanska (1848): | so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti |
| Divica Orleanska (1848): | jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je |
| Divica Orleanska (1848): | oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in |
| Divica Orleanska (1848): | Verhepiškop. Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšakinja sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje |
| Divica Orleanska (1848): | Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat |
| Divica Orleanska (1848): | učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi |
| Maria Stuart (1861): | sklepa perstan, perstani Verige — Dajte vojvodu ta dar. Ni še verig, ne vežejo me še, Utegnejo pa biti, vezati. Bellievre (kleče |
| Valenštajn (1866): | Tu nej prostora boju, Le davljen'ju je prostor; pekelnic Z verig spuščenih besnih ne pokliče Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | priderževala in ko se je ganil, slišal je glasno rožljanje verig. Zdaj se je zavedel, da je okovan, in zdelo se |
| Robinson mlajši (1849): | stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš |
| Oče naš (1854): | s svojim obnašanjem razodeval, da je boljega stanú. V dvojne veriga je bil vkovan in to je kazalo, kakor tudi nevkretno |
| Valenštajn (1866): | Na to imé osoda me priklepa Tak trdno, kakor čarovna veriga. Grofinja. (ka je mej tem vojvode skrbno pazila, vidi, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napravili. Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo |
| Oče naš (1854): | Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar perve |
| Roza Jelodvorska (1855): | stolu naslonjen na levo roko, pri malim ognju, v težkih verigah. Tugujejoča Roza klekne zraven ljubiga očeta, moli — pa sama ne |
| Oče naš (1885): | Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar prve |
| Gozdovnik (1898): | konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas |
| Stric Tomaž (1853): | pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Roza? ! « zaupije zdaj vitez ves omamljen; zlata verižica mu iz rok pade. »Ti tukaj? O blažena, pojdi v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zlata verižica jej visi krog vrata in na njej nekaj skerbno v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od dela Oglejskih patriarhov niso verjetne. Razun svete vere je pa morebiti še druga, ne sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | spuntati) ali ga res pobuni, se ima ustreliti, če dve verjetne priči to spričate. Tacega izdajavca domovine in hudodelca sme vsak |
| Botanika (1875): | vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take |
| Revček Andrejček (1891): | kar bo tudi slišal o meni govoriti — naj nič ne verjame — če me ima še tako rad, kakor sva se nekdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri |
| Divica Orleanska (1848): | je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana |
| Gozdovnik (1898): | briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne |
| Ferdinand (1884): | slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega ne vrjamem,« odgovori Peter. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo, ker njegove lastnosti |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi |
| Gozdovnik (1898): | krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali usmrtiti sta vas |
| Divica Orleanska (1848): | nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sad moj pak je, boljši „kakor tvoj; če meni ne verjameš, prašaj gospo„darja. ” Ravno tisti dan je gospodár z mlinarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krajih se tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat |
| Pripovedke za mladino (1887): | dva. ” Žabe ostanejo pri svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu pravi vſe te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi |
| Zlata Vas (1848): | Kdor je v vas prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo |
| Tine in Jerica (1852): | Gotovo niste mogli od drugod biti. ” Zdaj je deček sam verjel. Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe na tla vershé. ) Oh vaſha Gnada, jeſt gorim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | miſlila, de je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino |
| Divica Orleanska (1848): | sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne bila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per meni narmozhnejshe bila. Bogu, inu njegovi beſſedi sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina, od kterih bi tisti, kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu |
| Valenštajn (1866): | sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v prostovoljno blagost |
| Robinson mlajši (1849): | besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato |
| Divica Orleanska (1848): | Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric. verjemi mi, moj oče so bili gotovo dober dober možek, dokler |
| Divica Orleanska (1848): | smeješ se, kér daljno ti razkrijem? Očesu svojim, meni ne, verjêmi! |
| Divica Orleanska (1848): | bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ozheſſa, aku se dataknesh Mashnekov tega Goſpuda. Mashtuval se bode, (virjemi meni) moj Syn! zhes uſſe ſaſhmaganje, zhes uſſe ſashpotuvanje, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ampak kar vęsh, de bo imellu Bogu dapaſti, inu tedej virjemi, de se verh te popolnemaſti dasegl. Zhe tebe uwoshtvu tare |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hvallejo: aku se ti malupridni na tvoj ſagled pobulshajo, tedej virjemi, de svejtilu, ali letirna te pohlevnoste je v' tvojeh rokah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu prov redke je ta, katire be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader sè k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tanku sprashuvan, aku se se previdnu varval boſhjo poſtavo prelomiti. Virjemi meni, tvoji Materi, de talili bodo na smertni poſteli pred |
| Ferdinand (1884): | blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvrazha in ve, koga de nima med bolesnijo shivine ſtoriti: verjemite mi, ta je sa ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žali, slišati zdaj, koljkanj hudiga se po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verjeti . Zhe pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s |
| Divica Orleanska (1848): | Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani |
| Zlata Vas (1848): | pri nekadanjih županih mislil. Veliko jih je bilo, ki še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki |
| Divica Orleanska (1848): | zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je. Tega si sicer jaz ne znam razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih pregreh kriva. |
| Oče naš (1854): | njega in vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro |
| Čas je zlato (1864): | kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja |
| Oče naš (1885): | njega in vsako njegovih besed hočem prav trdno kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred križem apostoljsko véro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina |
| Zoologija (1875): | nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala |
| Gozdovnik (1898): | »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zato tudi najprej najviše cerkvene glavarje pomoriti, potem še-le navadne vernike: treba je bilo še prej veliko priprav. Cesar sam naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa kamenje v té lučali in te zasramovali, kakor druge vernike; ko sem videl, da so te zato obsodili, ker si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali tempelj imenoval, kot cérkev. Tega tempeljna so vsi kristjanski verniki deležni in vsi opravljajo v njim svoje svéte opravila. Nekdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | postavim hrib Kalvari, visoki, — veliko jih je pa podzemeljskih ; nekteri verniki imajo razločne, stranske, temne pribežališa. Ako ravno povsod veliko svetilnic |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podati učene preiskave o napravah in starinah perve cerkve; ampak vernikom so hoteli popisati v mični povesti življenje in šege kristijanov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | daleč zunaj mesta. V tacih viharnih časih je cerkev podelila vernikom posebno pravico, dajala jim je pre sv. Rešnje Telo seboj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje |
| Lohengrin (1898): | vaju druži ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V verností spaja najsrečnejši par. Borec vrline, stopaj naprej! Dika mladine, stopaj |
| Lohengrin (1898): | vaju druži ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V vernosti spaja najsréčnejši par. (Ko se oba provoda snideta sredi odra |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih vednostih. Celo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena, 53. Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre, nauk o okamninah, 65 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Permska tvorba ali Dias, 114. Zeichenschiefer, risarski kriljnik, 69. Zelena, Veronska Veroneser Grün, 53. Zelenjak, Grünstein, 71. Zeolith, 42. Zerklüftet, razklano |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu dokler moje roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet njegovi Jogri snotrej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu rekuv: Satu ke ſi ti mene viduv Thomash, ſi virjev. Isvelizhani ſo ti , katiri niſſo videli , inu ſo virjeli. JEsus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de me mati mojiga Goſpoda obiſhe? O ſrezhna, ki ſi vérovala! Kar ti je Goſpod obljubil, ſe bo vſe ſpolnilo. “ Ko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odjemlje! “ Dva Janesovih uzhenzov, to je, dva taka, ki ſta vérovala, kar je Janes uzhil, ſe poboljſhala, ino kerſtiti dala, ſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv , kar ſim tudi jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in |
| Oče naš (1854): | V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi |
| Oče naš (1854): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je |
| Oče naš (1885): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je |
| Oče naš (1885): | V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji sveti katoliški cerkvi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bosh vekumei shiu. Druga Peiſem Kai she en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Letu mormo vervat vſelei , Kir nam sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament |
| Ta male katechismus (1768): | so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Valenštajn (1866): | s hudičem šali se! Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj mi, da se rada ločim od vsega, kar imam, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | De ta setev pride 'z tlá. Kdor to setev obžalúje, Vervaj: večno ne trohnúje, Kar umèrlo je zmed nas; Umerjoči prah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | slushba, inu skerb zhes dana. S' nym, koker ſe lehku verje, ſe je tudi Chriſtuſu perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſe kruh permirje, Ni kruh, ampak shiu Bog, Kadir' dergazhi verje , Nima Kristuſou vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je blo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne peča s planetami in znamnji |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza |
| Oče naš (1854): | Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje |
| Oče naš (1885): | Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo svelizhani. Per kterih ser- |
| Ta male katechismus (1768): | enu vezhnu ſhivlenje na nas zhaka, katiru je taistem, katiri virjejo, inu Boga lubejo, perpravlenu. I. Kor. 2. Matth. 25. V' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bla obluba ſkus viro v'JEsuſa Chriſtuſa dana tem, katiri virjejo. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | veſſelam goriusamejo, al ti nimajo korenine : sakaj en zhaſs ony virjejo , ob zhaſſu te ſkuſhnave pak ony odſtopijo. Katiru je pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | življenje popelje! — Tebi, o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta i.t.d. z oče naš in s tremi |
| Oče naš (1885): | sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav trdno kot |
| Revček Andrejček (1891): | pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala |
| Lohengrin (1898): | sód! Zdaj čast mi brani, o Gospod! Jaz v njega vérujem rokó: Kjer jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu |
| Lohengrin (1898): | in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran! |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolska Vira. 1. Jes virijem v'BogaOzheta uſegamogozhnega Stvarneka nebeſs, inu semle. 2. Inu v' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu mertve. 8. Jeſt virijem v'ſvetega Duha. 9. Eno ſvęto katolshko Zirkuv, gmajno teh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati |
| Ta male katechismus (1768): | Toku: I. Jest virjem v' Boga Ozheta, uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu |
| Ta male katechismus (1768): | otshe ta perve zhlank, ali artikel te Vire rezhi: Jest virjem v' Boga Ozheta? Ta artikel nam skaſhe ta pervoPershono v' |
| Ta male katechismus (1768): | unad ima pridt soditi te ſhive, inu mertve. 8. Jest virjem v' svetega Duha. 9. Eno sveto katholsko zirkuv, gmajno teh |
| Ta male katechismus (1768): | te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi Viro? Jest virjem uſſe, kar ta prava, samuſvelizhanska, Katholshka Zirkuv virje, inu spoſna |
| Ta male katechismus (1768): | zhim obstojy ta ſapopadek teh dvanaist artikelnov? Jest is serza virjem, inu s' ustame spoſnam, de je le en sam Buh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ima pridti ſoditi te shive, inu te mertve. 8. Jeſt virjem v'ſvetiga Duha. 9. Eno ſveto katolshko Zirkuv, gmajno tih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Katiro ſo Chriſtuſovi Jogri v' 12. Artikelnih skupisloshili. 1. Jeſt virjem v' Boga Ozheta vſigamogozhniga Stvarnika nebeſs, inu semle. 2. Inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta Apoſtolſhka Vira. 1. Jeſt virjem v'Boga Ozheta vſegamogozhnega Stvarneka nebeſ, inu semle. 2. Inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ondod bo priſhal ſoditi te ſhive, inu mertve. 8. Jeſt virjem v' Svetiga Duha. 9. Eno ſveto katolſko Zerku, gmajno teh |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo. |
| Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca. ” „Ali veruješ na enega, trojedinega Boga? ” |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino v' mé véruje, ne bo umerl vekomej ne. Ali verujeſh to? “ Marta odgovorí: „Kaj pa de, Goſpod! vérujem, de ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me vidil, vérujeſh; ali ſrezhni, kteri ne vidijo, ino vender vérujejo! ” 45. Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod! she ſmerdí. “ Jesuſ ji rezhe: „Ali niſim rekel, ako vérujeſh, boſh vídila boshje velizhaſtvo? “ Sdaj ſo odmakníli kamen, ino gledajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh |
| Lohengrin (1898): | strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Ne more nam izpodleteti, to Mi verujte. Vojvodi sreča ne Ubegne, saj je znano : Avstrija Je zmagovalka |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Res je, tako je bilo. Luka. In to gotovo pomaga, verujte mi! Črnot. Tako, tako. Glejte, sinoč mi je to spet |
| Oče naš (1885): | da je še usmiljenje“. „Ne govorite tako“, je prosil Ménart, „verujte trdno v božje usmiljenje; ono vas bo otelo in vaših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s |
| Deborah (1883): | na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sledečimi besedami: „Ljudski šoli je naloga, vzgojevati otroke nravstveno — nabožno (versko), razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostimi in ročnostimi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je človek, ki Vas sè svojim nesramnim gobezdanjem skuša ob versko prepričanje pripraviti. Kdor Vam vzame premoženje, vzel Vam je veliko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi „kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravi per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi na 13 ferse carkoli bota vi moiga ozheta prosili vmojam jemenv vse bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 14 poſtavi noi per Johanesu 14 poſtavi inu na 13 fersi CDRVIOMI |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tebi prov dobr ſdim, ni drugazhi, ampak, de se tebi us szedim. Zukr. Kedej sem bil enu lepû ſêlên ſelshe: ſdej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | bali. Al ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je njich strach bil. Kadar ßmo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Al kerje toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter |
| Zoologija (1875): | pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima |
| Ferdinand (1884): | je skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil je ves zamišljen in bled; govoril je le malo in njegova veselost |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je |
| Zeleni listi (1896): | razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet |
| Genovefa (1841): | ljubi grôfinji bres koſhute v puſhavi godilo. Pa kaj ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſto je on sa sbriſſeine naſhih grehu preliu, inu tebi veſs doug sa naſhe grehe plazhou. Hitimo mi tiſto pobrati, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei veſs samiſhlen na vkup grableine tih dinarjou, na katire ſe je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu spekline! Judesh je sazheu shaluvati, je poun ſtrahu, je veſs bled, on beshy, hudu miſli, ga griva, ſi na more |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na kryvi letega pravizhniga : gledejte vi satu. Tedej je odgovoruv veſs folk kmalu, inu je rekuv: Njegova kry bodi zhes naſs |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ena Sapovd vonkejſhla od Zeſſarja Auguſta, de bi ſe veſs ſvejt popiſſov. Letu popiſſuvanje ſe je tu pervu godiluo d |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shelimo mi. 3. Pomagei nam lubesen vshgati, Kir si Gospod veſs lubesniu Inu se pred greham varvati, Tisti bi nam h' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | po tem obeſsi jo na ſtrop v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs giſt haſse. Pitanem Svinam, de nebodo iskraſte, al pa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Kaj je to, de sdej moj obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Monk. Mene sębe , de ſe veſs tręſem — niſim navajen po nozhi okoli krivoritit — Huſh, huſh! kaj |
| Biblia (1584): | de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym |
| Biblia (1584): | vidil. Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tépi ga ; inu kader ga boſh toku ſtépla, de bo vùs |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſto perſt dei zhier je pozoprano al saplentano mora geniati usa zopernja noi saplentuenje mora gorei jeti alta kai sani resnizhni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Kader na vezher v' hisho pride, tok na enkrat skus use okna poględa. Mi imamo tudi eno tako, namrezh: Luzh, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekamer, inu kjer pyazhe nekol konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'njemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro |
| Divica Orleanska (1848): | kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne. |
| Zlata Vas (1850): | in ga potem izpraševati začel: ,,Ožbe, ti umeš zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bog je dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga |
| Zoologija (1875): | obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po |
| Zeleni listi (1896): | stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec |
| Ta male katechismus (1768): | milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje, so vse morja in druge vode, so mende tudi vse veči živali |
| Divica Orleanska (1848): | tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih |
| Oče naš (1854): | prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Boga in se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne njíve. Kmal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol |
| Sacrum promptuarium (1695): | koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki |
| Genovefa (1841): | viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Genovefa (1841): | ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pak vun oſtane, inu toku gledajo 2 — 3 ure, dokler vſsa ſapa vun s'puhti. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | satorej je vſelej enu merslu inu neprijętrJû lętu. Spomlad. Je vſsá ſuha, inu do velkiga Travna velki mras, de, aku lih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je |
| Blagomir puščavnik (1853): | iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | glavo: eno wuzho polno ſern jeſt imam; al dalshi ked use tu drugu imam le eno nogo. Dremota mene shtema, deslih |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſdej mehzhim; veliku uwogeh, al veliku vezh wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | podvebo persabe ponozhi taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use dergazhi: noi vse doro pravi sveti Pauli is boshijo gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na vehzhno sesvietish zhries vse ptanete noi zbiesde inu zhries use Kreature katere je te Gospued nash Bueg stuarov jas tabei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prositi same per buegu tomv vsiga magozhnomi: da mena use zhasne rezhi pogmera noi resveseli! inu moje velzhe griesche noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti govo sam danema neshzhier satu vedeti inu kader mash use taku napraulano poklekni dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite shaze vidou inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu naprej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je meni raimno shov, inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu na |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mi urędni, Ter nikdar, kar nam ſhkoduva. Ne potratuj tvoje uſe dny V' godernanju, in' nevoli. Skerb sa tvojiga ſtanú opravke |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | rok ſim jeſt dobil Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to uſe namenim jeſt ſkus fliſs Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je meni raimno shov , inu me greva de ſem tega uſe lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu naprej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta druga je: Uſse, kar be vi otli, de be vam ludję ſturiki, tu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Vira. Jeſt virijem uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam na ſębi ſi ta vęzhna |
| Ta male katechismus (1768): | pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo |
| Ta male katechismus (1768): | tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym djav: glejte! mi gremo gori v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi |
| Robinson mlajši (1849): | bi se pak ti ljudje našli je bil dolžen, jim vse povernoti. Oča. Prav tako! kajti da ako bi teh reči |
| Zlata Vas (1850): | je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobili vojaki lesene hiše (in še zdaj jih ni za vse dosta), so stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati |
| Čas je zlato (1864): | nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je že zastran Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti. — Kaj mu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno |
| Biblia (1584): | rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi nesaſtopni? ſhe nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu |
| Biblia (1584): | sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je nje vſe osdravil, inu je nym poprétil, de bi njega neresglaſsili: De |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je k temu gré, nove imena dati, sato, ker ſo vſe te tudi nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on pak en ſhlahtni pirl neſhuv, je ſhov , inu je vſſe predav, kar je imov , inu je njega kupuv. Supet je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi, s'katiro ſe vſſe ſorte ribe lovę. Katiro, kader je polna bila, ſo ony |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tiga ogna: tamkej bo jokajne, inu klepetajne tih sob. Ste vſſe tu saſtopili ? ony pravijo njemu : kajpakde. On je k'nym |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras usa straha noi shkode inu vresnizi noi upravizi inu te Duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko martro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dushe dabodash ti menei pokorn noi bodash menei sushou bras usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo Bueg tabei nav to srezho zve priti inu bras usa strahu: al se bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo povevo: kader bosh antuart shlishou tedei rezi frishno bras usa ſtrabu venka jete spet tota zhier sta prei bli isveselam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s tim lepim imenam enga perjatela pozhaſtiu, inu vunder od uſſiga tiga, O terde perſſi! o kamenitnu ſerze! ſe on ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pejdi noter v'veſſele tvojiga Goſpuda. Na dan zhiſtiga bres uſſiga madesha Spozhetja Matere Boshje MARIE Divize. Branje is Pripoviſt Salomona |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tu pervu govorjenje ſim jeſt ſzer ſturuv o Theofile! od uſſiga tega, kar je JEsus sazhel delati, inu uzhiti noter da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ikoniji, inu v'Lyſtru: kakerſhnu pregajnanje ſim terpov, inu is uſſiga tega je mene Goſpud reſhuv. Inu uſſi, katiri othe brumnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jeſt ſe dvakrat v' tednu poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam bres uſſiga madesha ſkus ſvetiga Duha Bogu offrov) bo pozhiſtela naſho vęſt |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš |
| Robinson mlajši (1849): | kakor previden gospodar je na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne spal, ampak |
| Čas je zlato (1864): | bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zastorom si obraz pokrivši gre. ) Janko. Šla je! Zdaj je vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun svoje |
| Ferdinand (1884): | tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno terpeti, kakor Joba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil ni, je stal osupnjen na svojim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O Oče! odpusti Svojimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój |
| Kuharske Bukve (1799): | ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré |
| Genovefa (1841): | téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is vſiga tega previdi, de mora te bolésni pri vſih le ena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. kmetijske |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teite 3 dni morash ti zhift biti noi se varvati usa grieha noi vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krishtusha inu per nja Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne usah navarnoftah inu N. N. inu skues muezh boga sina noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N. jas taba prosim o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasam: Jesus je pa kniemu diav jas bom tabe na usah zerklieh nav namavari: ti kateri miemo poidajo bojo tabe an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je niem ogin tvoje lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Anna shushana riezh dati vedeti morash tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni Bueg an stvarnik usah rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei |
| Ta male katechismus (1768): | Od katireh prave ta modre mosh Ekleſ. na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje posledne rezhy. inu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tvoji ſveſti skerbi ſta bla ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz Diviza MAria na ſemli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti mogl dapaſti, dokler jeſt otshem imeti, de se is useh mojeh sluſhabnekov poniſhnoſt svejty. Nigdar se nima tebi doſdevati, de |
| Kratkozhasne uganke (1788): | VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję; tedej pomóli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dvsho, kader bo ona vtam shliednjam zvgi lashava noi od vsah lvdi sapvshzhana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveti o Sveti o Sveti Gospued Gospued S. Bernhard inu vsah notah pomozhnik: jas tabe prosim perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | namojo krîevo to mojo srezho inv is velizhenje inv is vsah skritah shazov samojo potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrivnah rezhi sapopadk TE BVCVE SO POVHNE BOSHIE MOZHI NOI VSAH TASVETAH INU GVAVTNO KRAFTNAH MOLITV Inv shegnov: katere molitve inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brvmnoſt abelna noi stanovitraſt S. S. Marternikov inv marterniz noi vsah boshiah svetnikov inv isvolanah ti bodita smano dones noi navezano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv vsah lvbah S. S. Svetnikov inv vte odpvſtike noi gnade, katere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridi pridi inu pernesi mene te jemluane dnarje skues tugant vsah angelou noi erz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno |
| Astronomija (1869): | osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo |
| Astronomija (1869): | posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika |
| Astronomija (1869): | smo dosedaj sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in tako |
| Botanika (1875): | je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja |
| Botanika (1875): | posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si |
| Zoologija (1875): | oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih |
| Gozdovnik (1898): | srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je po tem krasno gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če jih več podpiše, boljši |
| Divica Orleanska (1848): | Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič druzega, kakor da rokodelec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj |
| Biblia (1584): | Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji |
| Sacrum promptuarium (1695): | bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar |
| Genovefa (1841): | pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3o kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3o kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | le en ſam , inu taiſti Bog, katiri uſſe della v' vſſih ludeh. Enimu slehernimu pak ſe da tu iskanje tega Duha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſela ſrezha ſeh brumnih duſh. Namrezh de je ta ſamota vſelei bila en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan |
| Kemija (1869): | spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove |
| Botanika (1875): | rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno |
| Tiun - Lin (1891): | podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi kmetovavec prebrisane glave biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno |
| Zlata Vas (1848): | tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj toliko goljufije |
| Robinson mlajši (1849): | tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili po vsi zemlji enaki, tako da je v raznih deželah najti raznih |
| Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel taisto sa ſvojo sheno imeti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu sa potriebo noi sa anu brumnu erlih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te nai svateishi besiede: petro geomator isiios |
| Kratkozhasne uganke (1788): | odſad pak je zel sam v' vashi vasi; al vonder usem naſaj je. Al jeſt ſnam she vezh, ked krush- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ne; al tu je use enu; ke v' 14. dnęh usem glih pomaga. XXX. Bradovize is rok, ali obraſa odpraveti. Kader |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je med useme rezhmy tu narſtarejshe? Buh. Kaj je med usem. tu narmozhnejshe? Potręba, inu sila, katira kola lôme, inu ſhel |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader se uſſem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da nam še ostane! Pa |
| Robinson mlajši (1849): | ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino Petek |
| Blagomir puščavnik (1853): | zame, preveč. Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj |
| Stric Tomaž (1853): | da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči: ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih |
| Kemija (1869): | hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | letu ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta sveta deviza maria je rodiva ana sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasrazheno terplenje ozhash mene N. gnadlovo obdershati inv obvarvati prad vsiem hvdiem ta se- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegnami noi molitvami inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nes te den noi vsoli moje mesv noi kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi beram; noi obareime prad ravbarji inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe vovit is vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se nad njo kdo spotaknil; Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pri meni, kteriga le to, kar je dobro, veseli, ki vsim rad pomaga, kteri želé dobri biti. Pomagaj mi, o Jezus |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni, lashnjivi ino svijazhni. 45. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | povernil, de meni na moje ſtare dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ je On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar nadoshnishi na ſvojih vſigamogozhnih rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | bodo naſhi mladénzhi, zhe bodo pridni, v' kratkim snali po vſimu ſvetu piſma piſati, in povſód po opravkih hoditi. Lublana 24. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi biu ta try lete v' ti Chriſtuſovi shuli v' vſſimu dobrimu, inu ſvetimu podvuzheni Jogar taku delezh v'hudobo perſhu |
| Ta male katechismus (1768): | Diviza, de je tudi ena med uſſeme ſhename, katire so bile, so ſdej, inu bodo, veliku poſhegnana |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greh r' shpot perpravel, aku be nabil namarnoſte pasl. Med uſſeme ſhlahtneme rezhmy , katire so meni od Boga dadejlene, sem ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 |
| Zeleni listi (1896): | konca, kajti mislila je za gotovo, da ima ona med vsemi živalimi, kar jih je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne |
| Gozdovnik (1898): | zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stvojo S. Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perzieſtah? S. SHEGEN. Oh Shegnei mene nës inv spvevi is vsiemi Shegnami noi molitvami inv ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ga ni popisati. Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsimi stroški vred. Ni ga človeka, de bi ga davk od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vse slovenske novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno |
| Zlata Vas (1850): | Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so |
| Maria Stuart (1861): | mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo |
| Biblia (1584): | tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir |
| Biblia (1584): | inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej |
| Genovefa (1841): | ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre- |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa |
| Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | resnizo spoſna, de po taiſti svoje della urovna. Po dapernesenemu uſſemu reſumnuvanju ſturi svete naprejuſetja, katire se na stan tvoje dushe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhiſtoſt, inu krotkuſt so njega meni bliſu enakega inu v'uſſemu dobremu ſlo podobnega ſturile. 3. Aku ti njegovo smert premislesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eni Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila, kar je njega zhudna previdnoſt is mano sklenila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kraylu zhaſt skashite. Hlapzi bodite ſvojem Go pudam podloshni v' uſſemu ſtrahu , nekar le tem dobrem , inu pohlevnem , temuzh tudi tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni vredno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš |
| Stric Tomaž (1853): | pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra |
| Mlinar in njegova hči (1867): | svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem vsemu svetu vkljub! Kako bi sicer mogel le en dan živeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | umorjen biti, Spiritus quidem promptus eſt, ſed caro infirma, H' vſimu timu je biu per Chriſtuſu ta duh volen, ali tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vehke ſhaze, mu vſo popounoſt tih posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine predi poſtavi. Ta ſveit |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | kar je to narvęzhi hudu, ſe varuvati oppominuvali, ter k' vſimu dobrimu podvisali. Vſe to pride od tebe moj nebuſhki Ozhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njim nizh ſmèrti vręjdniga ne najde: on povę letó ozhitnu vſimu ludſtvu, inu vſhe Chriſtuſa na vſo visho proſtiga ſpuſtiti, pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imenjem jeſt tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe vſimu opominuvanju poſmęhuje: bódi ti tręsèl, inu lęjpiga sadershanja, kakor hozheſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſredo, ino rezhe Jesuſu: „Kaj nizh ne odgovoriſh k' vſimu temu? “ Jesuſ je le molzhal. Véliki duhoven ga tedaj vnovizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tiſte ljudi, kteri ſe is ſvetiga konza, savoljo nebeſhkiga kraljeſtva, vſimu zhaſnimu blagu odpovedó, kakor ſo, poſtavim, apoſteljni vſe sapuſtili, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſo sveſti gojitelji in voditelji ljudſtva , ki ga k vſimu dobrimu obrazhajo in vabijo, in v vſim sa njegov zhaſni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori |
| Ta male katechismus (1768): | Gospuda mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dushil; zhe ne use na en dan; ke she niso usi skupej prishli bli, tok ſnash vezhkrat ſturiti, doklej njeh use |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nekamer pridti. So lih i he use dure ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use dure odpiram pred |
| Kratkozhasne uganke (1788): | skrynuſt oſtala. En pubezh nas ima v' svojeh rokah: inu usi: uwogi, inu wogati si voshejo, nas imeti. Numeré v' Lotaryi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | XXIX. Zhe imash bolehne ozhy: tok derſhi si 3. shkorze (usi triji morejo mandelzi biti, de njeh ſhenize namotejo) Kader kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas noi usi dobri duhovi hvalimo Boga ta Gospueda? dai antuart: Bo dav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shemle namiso noi tri guashe prou dora vina inu Shebraita usi triji usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. besiede bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ene velike muſchtaſe s'ßajami naredil. To je on menil: ußi otrozi ße bodo njega bali. Al ker je toku pomavtan |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ene velike muſchtaſa s'ßajami naredil. To je on menil: ußi otrozi ße bodo njega bali. Al kerje toku pomavtan priſchl |
| Ta male katechismus (1768): | se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | toku, koker je bilu njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi zhes tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med ſabo lubesen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za |
| Blagomir puščavnik (1853): | velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | starega leta dan lahko to dupljo najde. Šli smo tedaj vsi, in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj |
| Tiun - Lin (1891): | zapazil je kapiten, da Šan-ho ni bil prisoten. Mislili so vsi, da je iz jeze opojil se z opijem, in da |
| Revček Andrejček (1891): | vam, če bi bila deset otrok imela — morali bi biti vsi pridni. Dá — |
| Revček Andrejček (1891): | in prav nič mu ni reči (ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo |
| Biblia (1584): | inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu vſe njemu pride? Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil! Js tega bodo vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le |
| Sacrum promptuarium (1695): | je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſa opporno, de napadejo. Ena palza. Uso koſho meni oderesh: uso kry, inu sokrovzo is mene ſtlazhesh, inu, deslih je kisela |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſa brambo: tem ſtarem ſa opporno, de napadejo. Ena palza. Uso koſho meni oderesh: uso kry, inu sokrovzo is mene ſtlazhesh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | jeſt k' vam. Kaj sem vam ſturila, de mene toku uso reszukate. reſtergate, reſnesete? Je tu moja hvala, de vas grejem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze inu ti je mash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velke vrata. On pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v joku se Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | množijo, je po oklicu od 16. dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepljenih trt 80 do 90 %. Ako se pa delo z vso natančnostjo vrši, se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je |
| Valenštajn (1866): | Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm |
| Kuharske Bukve (1799): | daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi |
| Genovefa (1841): | pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále |
| Genovefa (1841): | pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo toláshbo od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bilo hude ure bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | platu ta mokrota ven tezhi nemore, inu de toku vſso ſukrovzo temu noter pevzaumu pevzarju dati more; po tem ſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu navarnaſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to nuzh pred vſso shkodo inu na varnoſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | jeſt tebe pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud |
| Robinson mlajši (1849): | luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vošil in se potém urno k svoji materi vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga moža in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga |
| Čas je zlato (1864): | misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem |
| Valenštajn (1866): | vidite, kak naglo ta bremena Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste, Saj bil |
| Deborah (1883): | Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in |
| Ferdinand (1884): | kjer bi ga ne bilo. Ker je bil sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi |
| Oče naš (1885): | je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi veliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ptizhizo po hiſhi letati, ino je bil ſhe bolj veſél, kér ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali, je djal |
| Genovefa (1841): | je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de je nemu tu isdavaine ſvoiga Moiſtra taku dobru gratalu. Veſeu je on biu, kader je biu Chriſtus od tih Judov |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | O zhas, o zhas veſeu sa nas! No v'jaſle poloshila. 4. Pi atushu satoshen |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dir vſe tu bo h'ſerzu vseu, Bo enkrat shliſhou veſeu: Kar ste drugim dodelili, Tu ste vy meni sturili. 9. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | da semlo v'lastnost. K'diri ſo shalost imeli, Bojo veſeu trosht prejeli. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nabo naſh Duh Od trupla bau lozhiti Temuzh hiteu veſeu h'Bogu v'Nebeſe priti Bog ga bo h'sebi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3. Katir nam skus tebe gmira to ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3. Katir nam skus tebe gmira to ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3. Katir nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſvojo tovarſhizo. Tonzhek. (potuhnen. ) Meni ſe nizh ne lubi. Jęrza. Veſsęl bodi! Baron. Pobéri ſe! Jęrza. Sej bo s' mano plęſsal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pobožna zakonca. Po vsih teh opravilih je bila o poldne vesela svatba, ktero so zgorej imenovani gospodje fužinarji napravili. Krn.. . . . . (Nov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila |
| Stric Tomaž (1853): | od blizo ali deleč gledala. Vsem je bila ljuba, vedno vesela, in žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v slavo in čast kralja vseh kraljev, kakor mu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Hotel Bog, da bi jim kmalo imel dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala |
| Genovefa (1841): | bolj ljubiſh, kakor vſe té ptizhe. Tudi bi imela bolj veſéla biti, kakor oni vſi in ne ſkerbéti, ako ſe ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki |
| Ta male katechismus (1768): | Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj ta Gospud je ſares od |
| Robinson mlajši (1849): | ga vse dobrega iz tega čaka, ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate |
| Blagomir puščavnik (1853): | potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele ure bote še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti tedaj na kratko povem: Kdor se ne bojí lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá le po krivični roki priti |
| Revček Andrejček (1891): | Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana |
| Zeleni listi (1896): | ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu |
| Genovefa (1841): | lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi |
| Stric Tomaž (1853): | nepokornosti, bodisi pa zato, ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča |
| Ferdinand (1884): | hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vidili, ki ga je vodstvo te razstave napravilo v posvečenje veseliga dohoda našiga presvitliga Cesarja Ferdinanda I. v to razstavo , ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Čast, komur čast gré. Naše Novice so nam že marsikaj veseliga in dobriga povedale; spodobi se tedaj, de se tudi slava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rojaki, de jez zató pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli |
| Genovefa (1841): | jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | slovó vzélo in novo je nastopilo — polno vošíl de bi veselejši bilo od pretekliga! Léto 1848 je veliko obljubilo, léto 1849 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ne obupajo, marveč o zavesti svojega prava trdno zaupajo na — veselejši Božični čas! Radi se udarno previdnosti Božji — a ne udajmo |
| Krivica za krivico (1859): | bila še celó njegove pohlepnosti omamila. Po silno prijetnem in veselem potovanju je prišel nazadnje dosti pozno v Petrograd. Domišljeval si |
| Spomini (1860): | in po vojaških vajah poravnala in bolj ponosna postala. Po veselem spoznanju se usedeva, in to je, da se najina govorica |
| Moč ljubezni (1865): | leta! Tudi takemu, ki se poda prostovoljno na pot, v veselem upanju na ptujem dobiti, kar srce želi, zgubé v trenutku |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | onej dobi bi ta misel ne bila laskala! V nekem veselem društvu v Lepšini pri grofu Lokateliju, je bil Tatenbah podpisal |
| Na Žerinjah (1876): | za potnike česar je bilo treba za okrepčanje, in v veselem razgovoru ter mej različnimi igrami, katere je uvel Gernau po |
| Marjetica (1877): | sredi prijetnega zelenja. Spredaj otroci, potem mladenči in deklice v veselem pogovoru, za njimi žene in babice, potem možakarji in sivolasi |
| Ljubljanske slike (1879): | tič s pristriženimi peruti, z eno besedo: žalosten post po veselem dijaškem predpustu. Na gimnaziji je nagajal profesorjem in morda tudi |
| Najgotovejša dota (1892): | njeni v oblakih sezidani zlati gradovi o bogati bali, o veselem predpustu, o veličastni svatbi in o lepem, pridnem in poštenem |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Razstanek med Črtomirom in Bogomilo bi ne bil možen ob veselem Blejskem jezeru, zato ga je Prešeren postavil v resni Bohinj |
| Genovefa (1841): | gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je ſerzé k Bogú |
| Valenštajn (1866): | V živenije, človeštvo zopet vrne! Prapori razvijó k odhodu se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tudi gosp. Kam potrudil vstrezati občinstvu z dobro postrežbo, se veselemu občinstvu ni nič kaj domu mudilo do zgodnjega jutra. (V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je tudi svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga |
| Valenštajn (1866): | nego on, Dogovorjeno vse je že. Ta večer Hoteli pri veselej smo gostii Oba prijeti živa. Smrt je krača. Sedaj potrebne |
| Ferdinand (1884): | strup brez zdravniškega privoljenja nikomur ne sme dati. V nekej veselej druščini, kjer se marsikaj govori, stavil sem z nekim mladim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč v novo so |
| Zlata Vas (1848): | bilo čez teden storiti in popraviti. Ki so bili poprej veseli norci, so se zdej celo modro in pametno deržali; ki |
| Roza Jelodvorska (1855): | privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice |
| Ferdinand (1884): | bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču le veseli godec in pevec Peter; le-tá pa želi na vsak način |
| Ferdinand (1884): | prišel Peter z grofom ali Peter ni bil več stari, veseli pevec. Bil je skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga bili pa veseli g. župnik in so si ga odbrali za angeljsko službo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò |
| Sacrum promptuarium (1695): | njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym pokasov roke, inu ſvojo ſtran. Tedej ſo bli Jogri veſſeli, de ſo Goſpuda videli. Inu JEsus je supet k' nym |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ta veſſeli Tajl. 1. Katiriga ſi ti Diviza ſpozhęla. 2. Katiriga ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | poti nista imela od druziga govoriti, kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard |
| Blagomir puščavnik (1853): | čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa tudi vesela misel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | niso vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej |
| Valenštajn (1866): | Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi jo bil videl, ne bi |
| Zoologija (1875): | svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega |
| Genovefa (1841): | ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je |
| Blagomir puščavnik (1853): | besedo; ljudje tukej so sem prišli, da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Urno, kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno taka veselica se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika |
| Sveti večer (1866): | nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite, to ste meni storili”, rekel |
| Oče naš (1885): | ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati |
| Blagomir puščavnik (1853): | molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno taka veselica se je tudi nam v Kropi en dan pozneje, to |
| Blagomir puščavnik (1853): | koj iz malega vterdil. — Nar bolj prijetna pa je bila veselica, ki jo je vitez vsako jesen svojim podložnim napravil. Vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Serčno želimo, da bi se nam tù večkrat napravila taka veselica in da bi se družba množila od dne do dne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | kdor nima posebnega spričevanja z vstopnim listom. — V nedeljo je veselica v čitavnici. Začne se s petjem; potem je berilo: predsednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 13. marca je beseda, 17. aprila beseda s plesom. Vsaka veselica se začne ob 7. uri zvečer. Ako se kaj prenaredí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | čitalnica zopet oživela in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja imovina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | kakor je podoba, ledú? To to bode nadloga poletju. — (Silvestrova veselica. ) Tri zvezde so v našem čitalničnem življenji, ki posebno ljudí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ljudí na-se vlečejo: Vodnikova beseda, maškerada pustni večer in Silvestrova veselica. To se je tudi zdaj pokazalo, ker so bili gorenji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | naj se pazi na to, da ne zahaja nihče k veselicam, kdor ni ud ali kdor nima posebnega spričevanja z vstopnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Ako se kaj prenaredí, se bode oznanilo; posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | bi priporočali odboru čitalničnemu, naj bi se spuščali k čitalničnim veselicam ljudje le po društvenih pristopnicah in naj bi se pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | preserčnim veseljem ovenčal. „Nikoli še, se pomenujejo stari, nismo „Planinske veselice” s takim dobrim sklepom dokončali, kakor danes, pa tudi gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 12. januarja; začne se ob 8. uri zvečer. Vse druge veselice ostanejo po redu tako, kakor kaže razposlani program, namreč: 17. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | domu mudilo do zgodnjega jutra. (V čitalnici) bodo sledeče predpustne veselice: 10. dne t. m. je plesalna vaja, 18. dne t. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pesem iz ust svojih otrok, bila je presrečna. Celó pevske veselice na kraljevem dvoru ji nijso tolikanj veselja naredile, ko ta |
| Ferdinand (1884): | Tudi je ni mati vodila na plesišča in druge jednake veselice, ki so nedolžnosti vedno nevarne. Ker je bila tudi bistrega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pohvala mu je po pravici donela od vseh straní. Konec veselici, ktero je slajšala vojaška godba in Khamova postrežba ter veselo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dec. ) — V „Slov. Nar.” štev. 143. je od tukaj o veselici, ki jo je bil napravil vipavski „Sokol ” v spomin Preširnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | večer) obhaja čitalnica z veselico po večletni navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bližal cesarjev rojstni dan, privolili so mu in namenili veselico na to godovnico. Konec decembra je že bilo in necega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | takim, kterim geslo je razpor! — (Silvestrov večer) obhaja čitalnica z veselico po večletni navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Schnallenwirthu”, kjer so si bili v Ljubljani bivajoči Čebi napravili veselico. Ker brez napitnic in govorov navadno take zabave niso, je |
| Ferdinand (1884): | nastopil službo. O tej priliki je novej župniji priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav dobro pogostil vse reveže |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po pitano tele, ino sakoljite ga; goſtíli ſe bomo, ino veſelízo obhajali. Sakaj ta moj ſin je bil umerl, pa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | otroka ſvetlimu Zeſarju perdobil, tukej imate mojo roko. Daneſ bomo veſelizo pili na sdravje naſhiga dobriga Ozheta ! — J. Demſher. Toča in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi od njih pridnosti učí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je bil dolgo ločen. Njih perva beseda je bila: „Me veselí, de nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad |
| Roza Jelodvorska (1855): | zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši veseli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí; Si več let obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Se ve, da so ljudjé napravili vse to, ker jih veseli nas viditi, drugači bi gotovo tegane bili storili. Zgoli |
| Zeleni listi (1896): | To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako me veseli, da je tako. Znano pa ti tudi bo, Ljuboslava, s |
| Genovefa (1841): | O hvala Bogú, de ſte vunder ví? O, kako me veſelí! Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze veſeli ! Kdor le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smeſhnava. To me prov veſsely , de jo posnajo. Shush. Toku dobru, koker njih, zhe ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me veſsely , mojo sheno lubit , jo lubim ; kader me ne veſsely vezh, pak eno drugo. Kaj bi ſe ſilil? Kamer ſerzę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vedó , de ſe bom jeſt shenil. — No, no, me prov veſsely. Smejhnáva. Perjatel, je ſzer govorjénje od ene shenitve, ręſs je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Veſsélje inu vshiték , Nęshka , to je naſha poſtava. Dokler me veſsely , mojo sheno lubit , jo lubim ; kader me ne veſsely vezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſs sa letęga ſovrasnika ſhe vęjdili niſo, taku me ſilnu veſsely, de vam ga danàs pokashem, inu vy bote ſamy ſposnali |
| Ta male katechismus (1768): | da S. Trojize se namest tega stojèe mole. Nebeshka Krayliza veſſelli se. Alleluja. ſakaj ta, katirega se bla uredna nositi. Alleluja |
| Ta male katechismus (1768): | koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu bodi prov veſſélla Diviza Maria. Alleluja, ℟. ſakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta ſamaſvoja , ta je naſs uſſih mate. Sekaj ſtojy sapiſſanu : veſſelli ſe ti naporodna , katira narodiſh ! prederi naprej , inu upy , katira |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' tvojemu serzu bo uſſe zel tihu poſtla-lu, de se veſſelly, inu v'srezhi poskakuje tvoja dusha. Upij k'meni ob |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | malupridnu shiby, ter se v' taiſteh bres spomina na Boga veſſelly. To narshpotlivshe suſhnoſt terpę ony, ter bodo v'rôſhelne posvejtneh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obzhute, ta se bres uſſega vunajnega troshtarja sam V sebi veſſelly. En Kriſtian upa od Boga uſſe dobru po temu ſhivlenju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah |
| Divica Orleanska (1848): | pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino moja otroka! Sheljno me she domu perzhakujejo, ter ſe veſelijo, de jim bom kaj prineſla; alj kako shaloſtni bojo, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri imajo ſvojimu prebivaliſhu permerjene teléſa , imajo pamet in ſe veſelijo ſvojiga shivijenja. Morebiti bomo kadaj, to je na unim ſvetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ob nedeljih in prasnikih ſvoje polje obhodijo, mnoshne rodovitnoſti ſe veſelijo, in pregledújejo, kaj bi bilo tu ali tam popraviti; prevdarjajo |
| Zlata Vas (1848): | cele dni na polji in v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasama vse prenareja in popravlja |
| Ferdinand (1884): | prinese sam. « Peter ni znal, bi se li jezil ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič. »Lepa hvala za tvoj trud; lahko |
| Zeleni listi (1896): | vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' |
| Genovefa (1841): | sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi ſhe od drobnize môjiga moshâ in od môjih |
| Genovefa (1841): | v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga, in kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | peku bo doJbiu, Ta brumni pa v'Nebeíih se vezhnu veſeliu. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat |
| Oče naš (1854): | čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj |
| Oče naš (1885): | čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj |
| Oče naš (1885): | si še kaj želiš? “ Barba se je Bogu zahvalila in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in |
| Zeleni listi (1896): | Tako ne boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj |
| Zeleni listi (1896): | cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši, je |
| Zeleni listi (1896): | so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo |
| Genovefa (1841): | prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pri svojim bratu in svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljudje tukej so sem prišli, da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zajca tako po sreči dobil. De bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim |
| Genovefa (1841): | niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi lépe shivali veſelili, ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot pravi udje kmetijske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha |
| Zlata Vas (1850): | in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec perviga léta, de tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | polijejo. Zdaj se poslovi od vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega |
| Stric Tomaž (1853): | in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno upal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu je smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne bo mogel odvseti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe beſédize |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zelo ſvojo graſhino dali, je djal, bi mene bolj ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina |
| Genovefa (1841): | bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj |
| Genovefa (1841): | popraſhevala in jih tako obilno obdarovala, de ſe je vſe veſelílo. Ko je pa ſhe verh téga — kar ſi je na |
| Roza Jelodvorska (1855): | zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj |
| Zeleni listi (1896): | veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako me |
| Gozdovnik (1898): | gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina |
| Sveti večer (1866): | Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o |
| Ferdinand (1884): | angeljček, — kar sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo prerokovano; prerok Zaharija namrezh pravi v' ſvojim prerokovanji: „Veſelite ſe, Jerusalemljani! vaſh kralj ino Svelizhar bo kmal priſhel; ubog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | savoljo mene preklinjajo, preganjajo, ino vſiga hudiga po krivim dolshé; veſelíte ſe, in od veſelja poſkakujte, vaſhe plazhilo je veliko v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stopiti noi skues teſti trosht se veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM |
| Stric Tomaž (1853): | do konca stanoviten biti in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | reſnizi super biti, Tisto gor vset' odlagati, Bratu na mestu veſelit', Sa Boshio gnado nidig bit'. 7. Terdu ſerze vſelei imeti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſpoſht'vati: Lubit' té, inu v'tebi Sé ked tvoja ſtvar veſélit': Moj Bog ! to podejli mi. svoje ſtarshe ſpoſhtuvati , Kęr, mignejo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shivęt'. Jeſt ſe ſzer ku en mladenzh Hózhem mojih dny veſelit': Vonder ne takú, de b' mé Imel na rſtaoſt gręvat' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | gnado dei, h'Tebi Bog! v'Nebeſe priti, Inu tamkei veſeliti Se per tebi vekumei. Ta shestnaista Peilem. She vſelei h' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Peiſem. She ena druge po shegnu. 1. Nam se je veſeliti, Zhudesh se je sgodiu, Kristus se ozhe skriti Debi viden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj! tukaj imate svojiga sina. “ Več |
| Tine in Jerica (1852): | sama smert ločiti zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica |
| Blagomir puščavnik (1853): | in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV |
| Roza Jelodvorska (1855): | viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja kam djati; cesarjeva milost mu je bolj glavo ogrela, kakor |
| Čas je zlato (1864): | človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil |
| Oče naš (1885): | k Bogu in svetnikom, temuč v kraj, kjer ni ne veselja ne žalosti! |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſt nam je Syn Boshji nasnaine dau, de nikar od veſelia, nikar od pleſſa, inu skakeina, nikar od ſmeha, ukeina, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke tih ſourashniku h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te shive vode, en ſtudenz vezhne dobrote, en ſtudenz nebeshkiga veſelia, inu ſmo ſe podali poſt vſtigia gregum. Poſtopynah te shvíne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſæculi gaudia, & optanda pro peccatis mæſtitia. Bati ſe morjo Chriſtiani veſelia tiga ſveita, inu sheleti to shaloſt zhes ſvoje grehe. Taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhi dopadeine Ozheta Nebeſhkiga, inu ta sazhetik naſhiga vezhniga veſelia sazhne v' timu vertu Gethsemani splakan, inu shaloſten biti. Inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | currendam viam, a ſummo cælo egreſſio ejus. On je od veſelia |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sgrivalu. Koku kratku je tu veſelie tih hudobnih! od veſelia je ſnozhi skakou Judesh, de je nemu tu isdavaine ſvoiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal po vſim meſtu saſlovélo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Od velikiga veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza |
| Genovefa (1841): | odgovorila Genovefa. ” „Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg |
| Genovefa (1841): | shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Med tem je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | MArienu posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu: inu Elisabeth je bla s' Svetim Duham napolnena : inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda vſe ſvetuſti, Skrivnu saſtopna |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela zhes tó grę, inu predá vſe, kar imà, inu kupi |
| Biblia (1584): | naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja, kateru je on zhes taiſti imèl, inu je predal vſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiriga , ke en zhlovek najde, tok njega ſkrije, inu od veſſela nad nym gre, inu preda uſſe, kar ima, ter kupi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mojimi usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu ſvelizhana ſi ti, ke ſi virjela, sakaj tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | videl, de ta svejt nezh stanovitnega nima, inu de poſemelskega veſſella rihtek konz je ſhaloſt; ſakaj al bosh ti v'lubeſni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je veliku dobrega ſadoblenje. 1 Nekjer dergi nisem jeſt vezhega veſſella neshla, koker v molitvi. Tu je moje ſhivlenje goriderſhallu, ke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh pokushal od potoka uſſega veſſella: tedej bosh ti tem nebeshkem v' roke segal, inu is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so se toku rekozh v svojemu serzu restopili od duhovnega veſſella, ſakaj ony so uſſellej v'mojemu pogovarjanju, katiru sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bli polni grenkobe, inu britkuſte. Jeſt sem se szer veliku veſſella nad mojem Synam uſhila, al ſavle terplenja, katiru je njemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſovrashuv: satu je tebe Bog, tvoj Bog s'vojlam tega veſſella pomasov, vezh koker tvoje tovarſhe. Inu ti Goſpud li v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe na daljej govoril, ino vſim ljudem v' nauk ino poveſeljenje rekel: „Ne ſpravljajte ſi sakladov na semlji, ampak sa nebeſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V. Jesuſ je nam v' poduzhenje ino poveſeljenje ſhe rekel: „˛S' kakorſhno mero boſte mérili, ſ' tako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v lepim vremenu vsjana, ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. ) |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije |
| Sveti večer (1866): | s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. Šla je! Zdaj je vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni |
| Zeleni listi (1896): | uro napravili ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vertu tiga ſveita nezh drusiga, koker tu veſelie naſhiga ſerza, inu te lushte naſhiga meſſa naiſhemo, katiri v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mene videli, ſo ſe meni poſmihvali, Ta ſveit ima ſvoju veſelie per vshiuleinu tih lushtou, dobravole, napelaveina |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' ſmerti obſojen, ga je sgrivalu. Koku kratku je tu veſelie tih hudobnih! od veſelia je ſnozhi skakou Judesh, de je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prejeli, je oblubiu ſam Chriſtus Joan. 16. de bode vaſhu veſelie popounima. Si moram fecerit, expecta illum, quia veniens veniet, & non |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je, kar veſely, vezhnu pa, kar pezhe, premiſlimo, de tu veſelie tih hudobnih zilu kratku terpy, inu ſe kitru, koker per |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobro ſmert ſturiu, inu debi po ſmerti v' tu vezhnu veſelie v' nebeſih perſhu, je sa tebe terpeu, inu sa tebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | On je na ſebe vseu naſho shaloſt, debi nam ſvoju veſelie dau. Lubesnive duſhe! skus leto ſvojo nar vezhi shaloſt nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga praviga povsdigneina teh ſerz pruti Bogu, inu enu ſrezhnu veſelie, inu ve- |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ali le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako |
| Genovefa (1841): | tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe |
| Genovefa (1841): | ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat |
| Genovefa (1841): | njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v roki novize ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron. Perpelite jih tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | revn, inu slab moje dete! koker katire napezhnu, inu naſmasnu veſſele v'posvejtneh rezhęh ima. Uſſe je szer dobru, kar je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bil, ozhem jeſt tebe zhes veliku poſtaviti, pejdi noter v' veſſele tvojiga Goſpuda. Perſtopuv je pak tudi, katiri je dva zenta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhem jeſt tebe zhes tu veliku poſtaviti, pejdi noter v'veſſele tvojiga Goſpuda. Na dan zhiſtiga bres uſſiga madesha Spozhetja Matere |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse bolj ob kratkim, de bojo naši bravci vedno z veseljem te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali |
| Blagomir puščavnik (1853): | prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik |
| Blagomir puščavnik (1853): | in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako |
| Oče naš (1885): | je tudi Ménart več krav kupil in je začel z veseljem svojo kmetijo. Saj je imel s čim začeti jo, ker |
| Oče naš (1885): | živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse |
| Gozdovnik (1898): | Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo. »Grof |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z nepopisnim veseljem in nedopovedljivo muko je gledal na kraj pri ognju, katerega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tig? verta Gethsemani h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | goluſnih, inu hudobnih ludeh, na ſturimo, debi otli s' naperpuſhenim veſeliam naſho shaloſt ohladiti, temuzh od Nebeſs naſh trosht, inu pomozh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | huiſhi je; ſi puſtimo dobru biti, ſi vſe pervoſhimo, s' veſeliam ſerze paſſemo, vſe teshave ſourashimo, inu ravnu tu je, katiru |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | priti, ali naſh dobizhek, ali naſha ſhkoda? premiſlimo, de sa veſeliam gre ta shaloſt, premiſlimo, de minutnu je, kar veſely, vezhnu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Zirku h'nuzu nam Je v'novim Testamentu Prejela s'veſeliam Teh sedem Sacramentu, s'Tistih te gnade mozh Nam pride |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize |
| Genovefa (1841): | Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle |
| Genovefa (1841): | je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo |
| Genovefa (1841): | notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo toláshbo od ſvetá in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam |
| Biblia (1584): | ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu ſanuzala, inu h'gorijemanju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pezhovje, ſo taiſti, katiri, ke ſhliſhejo, tok to beſſedo s'veſſelam goriusamejo, al ti nimajo korenine : sakaj en zhaſs ony virjejo |
| Ta male katechismus (1768): | I. Vsi virni Kristiani! ſdej stop'te naprej: * de Boga s' veſſellam prov hvalte uſſellej. Folk. Rezh Ave Maria s' serzam, 'nu |
| Ta male katechismus (1768): | inu skus S. Kerst Xtusovi zhedi se perdruſhuvalli is naisrezhenem veſſellam tega S. Pastirja. Med tem je bil Grogor en ſhlahtnek |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po teh narojstrejsheh potah tega svejta vode. Serzhnu, inu is veſſellam se Bogu zhes daj, inu koku pametnu se ti sturil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le samega Boga. Takrat bosh ti se is enem naiſrezhenem veſſellam smejal, kader bodo ti hudobni jezhalli: Mi smo tu ſhivlenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' zvetju, inu bo belu k' ſhètvi, kjer se is veſſellam v' skedne skupspravla, inn k'jędi na miſo poſtàva zel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | neſti pomagal. Kader se bosh enkrat navadl urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil, inu bosh na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'shtalezi v'Bethlehemu, inu je is mano is narvezhem veſſellam svojega serza ſvelizharja tega svejta moli! Od della svojeh rok |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ony to ſvesdo ugledali, ſo ſe obveſſelili is prevelikem veſſellam ſilnu. Inu ſo ſhli |
| Viljem Tell (1862): | angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina |
| Robinson mlajši (1849): | nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti sta se izpostavila, dobri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmeha, ukeina, inu dobrovole, ampak od shaloſti ſe pride h' veſeliu. Shaloſten je biu naſh Isvelizhar s' eno takſhno shaloſtjo, kakershna |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim |
| Genovefa (1841): | to pa ſe vé: Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe ſtorila, in njén |
| Divica Orleanska (1848): | In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni |
| Čas je zlato (1864): | orodje v roke! Eni sèm! drugi tjè! le urno in veselo! Kmalo bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri |
| Deborah (1883): | providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | boš dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke |
| Revček Andrejček (1891): | da si smem to misliti, potem pa še ne grem! (Veselo in jako neumno zakrohotaje se. ) Jeklen. No, hvala Bogu! Anže |
| Revček Andrejček (1891): | prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Tako, pravi Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | narejeno brado, inu druge take otrozhije. Eniga otroka jutrenu voſhenje. veſęlu ſe jeſt sbudim supet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet sajtru veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim ſerzam tebi ſlushiti, tebe zhastiti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tem Bogu k'zhaſti, inu ſvojim ſtarſham k' toſhtu , inu veſelu shivel. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet sjutraj veſelu mogl gorivſtati, inn is zhiſtim ſerzam tebi ſluzhiti, tebe zhaſtiti |
| Ferdinand (1884): | ves zamišljen in bled; govoril je le malo in njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami |
| Tiun - Lin (1891): | in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | jo je k sebi s tako opreznostjo, kakor bi bile veslarke bile njegove hčere, jaz pa njegov sin. Zábil sem vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | katerega bi se tudi Nemec ne smel sramovati. Francoz. Moje veslarke so bile krepke ženske. Kakova ramena so to bila, gospod |
| Blagomir puščavnik (1853): | poslovivši se Blagomirov dom, ter se poda čez skalovje, in vesla domu. Blagomir pa obstoji in gleda večerno zarjo. „Ali bi |
| Tiun - Lin (1891): | pa več. Meni se mudi! « »Plačajte dvajset tisoč tolarjev in veslali bomo nazaj! « odvrne mi Kitajec, ki je bil po vsej |
| Tiun - Lin (1891): | Pa nihče ne dá nobenega odgovora, le vedno urneje so veslali. Začel sem slutiti, da so me prekanili in ujeli. »Nikar |
| Gozdovnik (1898): | ali pa na galejo! « (velika ladija, na kteri so kaznjenci veslali). Don Antonio stopi prav pred njega. Na njegovem obličju se |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo moč. "Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu |
| Blagomir puščavnik (1853): | hči, prelepa Zalika, in Milko sam v svitlej vitežkej obleki vesla, v drugem pak sedi Rezika nekaj druzih sosedenj in bližnjih |
| Tiun - Lin (1891): | razpele vsa jadra in na nekojih so rabili še celó vesla. »Lastavica« pa še vedno ni dobila dobrega vetra; kajti ni |
| Gozdovnik (1898): | prežalci vojni čoln, napolnjen z apaškimi vojščaki, ki so ga vesla gnala naprej med njimi in med otokom. Za tem je |
| Robinson mlajši (1849): | veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje |
| Blagomir puščavnik (1853): | Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je kri v žilah zastala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s ſvojima hlapzama; na misi ſtoji verzh koritnjaka (Steinbier |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bilu. Inu po ſheſti uri je ena temma poſtala zhes veſs volen ſvejt, noter da devete ure. Inu ſonze je merknilu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | taiſti bo njo neſhuv. Sakaj , kaj pomaga zhloveku, aku bi veſs voln ſvejt dobiv, na ſvoji duſhi pak bi on ſhkodo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim |
| Ta male katechismus (1768): | v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty |
| Fizika (1869): | Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra |
| Biblia (1584): | ta ga bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi |
| Sacrum promptuarium (1695): | imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude |
| Gozdovnik (1898): | napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani |
| Divica Orleanska (1848): | z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' ſę jiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | videl, kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in |
| Zlata Vas (1848): | rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko |
| Zlata Vas (1848): | zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste |
| Zlata Vas (1848): | svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba |
| Blagomir puščavnik (1853): | obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez vse. Kaj pa vi mislite |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „V svoji žalosti in ker me je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo |
| Ferdinand (1884): | bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je tedaj nozh in dan pekla ino muzhila. Tako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt ! |
| Genovefa (1841): | pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter |
| Genovefa (1841): | s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Moja duſha je pokójna ne sa volo dobriga ſprizhovanja moje vęjſty, ampak sa volo tę neſkonzhne miloſti mojga Bógá. Naj vshę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Nedęlo Quinquagęsima. Od ene falſh, ali lashnive vęjſty. * Et ipſi nihil horura intellexerunt. Inu ony od vſiga letęga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na I. Nedęlo po Velikinozhi. Od myrú tę vęjſty. * Pax vobis. Myr vam bódi. Joan. 20, 19. Kaku ſręzhni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtojí, de vam my leta myr tiga ſèrza, myr tę vęjſty vóſhimo, inu vam povęmo, de ga vy ne ſmęte smęſhati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drusiga, kakor enu oſnuvanje od sgol ſlaboſt, inu pezhenja tę vęjſty; od ſpovèd, inu od ponovlenîh gręhov, od ponovlenih oblub ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade? Poſtavim: kaj ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshje ſodbe v' shivu pred ozhy poſtàviti, de tę otèrpne vęjſty sbudy, katere sa vólo hudih navad ſkoraj nizh vezh ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga làshniviga myru bó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta greh, katęriga je edèn ſturil, vękſhi je pezhenje tę vęjſty; Inu kęr letó pèzhenje drusiga ny, kakor boshja ſhtima, kęr |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim |
| Zlata Vas (1848): | Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó. Ubogi pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Ferdinand (1884): | dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in kazni greha, Zapuščenosti, Nesrečne smrti |
| Gozdovnik (1898): | ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do |
| Lohengrin (1898): | Vsi možje. Ha, grozno Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dan v' lepemu myru svoje veſty dobru sklenil. Tega pak nimash. ti vonder virvati, de sleherna |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dekle she ſdej pretepajo, inu ſhlofajo, ter si nobena, nobene veſty nadela. Use mene dolitlazhe podnevi, inu po nozhi; al le |
| Robinson mlajši (1849): | valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino |
| Ferdinand (1884): | grenka smrt so le lahko breme v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | v' hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. Veſtfalſke kolobáſe. 25. Svinſkeh mushgàn kolobáſe. 26. Shepehovi grieſovi zmoki, to |
| Kuharske Bukve (1799): | 24. Veſtfalſke klobaſe. Vsami tri libre govejiga meſa, inu eno libro goveje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bil pa preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ali „vi” mu je bilo vse jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je |
| Robinson mlajši (1849): | tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla — peljala, ino med iz- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala do konca igre. Opolnoči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo, kakošna bo pa ta ? — Zdrav. Kar sim vam |
| Robinson mlajši (1849): | dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone brezdvomno v dosmertno ječo ali pa še celo na vešala obsojen. Lehko si mislimo Tonetovo obupnost, ko je zopet stopil |
| Revček Andrejček (1891): | ko bi ne bilo tako grdo z belo glavo na vešala iti in ko bi me ne bilo tolikanj sram, da |
| Ferdinand (1884): | prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof |
| Ferdinand (1884): | Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel |
| Ferdinand (1884): | se ne razvije hitreje bolezen, nego če jej pomaga moja vešča roka. « Brzo dene svojo razkuštrano lasuljo na glavo, stisne pod |
| Fizika (1869): | križanje. Intervall, presledek. Iris, mavrična kožica, dožna kožica, 144. Irrlicht, vešča, védenec. Iskra, električna, elektrischer Funke, 161. Isochimene, 188. Isolator, osebilo |
| Deborah (1883): | pa si bil, Jožef? Jožef. Srečen, Ana? Letal sem, kakor vešča v luč, ona mora, drugače ne more. Strast me je |
| Zoologija (1875): | Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri |
| Zoologija (1875): | Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica |
| Zoologija (1875): | Atropos); večerni pavlinček (Smerinthus ocelatus); velerilec (Macroglosa stellatarum); krasni oleandrov veščec (Sph. nerii) prihaja v vročih letih od juga. Na Primorskem |
| Zoologija (1875): | da bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli |
| Zoologija (1875): | se v zemlji, ne da bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri |
| Zoologija (1875): | euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje po jelovih in |
| Ta male katechismus (1768): | della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj |
| Biblia (1584): | k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu |
| Biblia (1584): | ſrédi Morja, inu je v'nuji bil od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je |
| Biblia (1584): | sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 30. Kęr je pak vidil ta mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo stran pihal; ne bilo bi sicer moč otéti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje basali. Véter silno močno pihaje zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho |
| Robinson mlajši (1849): | sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu |
| Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli |
| Viljem Tell (1862): | mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je |
| Fizika (1869): | Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela |
| Tiun - Lin (1891): | Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojo snoſhęt nareſliva, inu koker sturish ti ſa en velik vetr, ali hudo pish eno terdno streho, toku moresh ti tvoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhne, inu vekavne zhlovek mote pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' pokoju perprave, ter nobenega k' prepiru |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Le letu be rad vędel, zhe mene poſnâsh. Enu drevu. Vetr, ali voda je moje ſhivlenje inu gibanje, szer sem mertv |
| Biblia (1584): | Ste li vy hotéli viditi en Tèrſt, kateri ſe od vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo |
| Genovefa (1841): | ſvôjim otrókam v votlino. Tukaj je bila pred deshjem in vétram varna. Pa ſhe smiraj ſe je od mrasa tréſla. Poldán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | milionov „ljudi sginejo, kakor simſki ſneg pred pomladanj„ſkim jushnim vetram, in nove kmetije, hiſhe, „vaſi in méſta raſtejo , kakor gobe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v hlevce dobro s slamo nastlane, da se pred mrazom, vetrom in mokroto obvarjejo, in vedno morajo imeti čiste vode za |
| Fizika (1869): | se vetrovi med sabo menjajo, zapazili so sledeči zakon: Za vetrom vzhodnjakom pride jugovzhodnjak, potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak |
| Lohengrin (1898): | slednjič pazljivo poslušajo. ) Jaz čarodejstva ga dolžím! Kot prah pred vetrom moč izgini, Ki jo dobil je s čarom zlim! — Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in |
| Divica Orleanska (1848): | skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če |
| Genovefa (1841): | in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak |
| Blagomir puščavnik (1853): | pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto |
| Roza Jelodvorska (1855): | jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno |
| Astronomija (1869): | pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno |
| Stric Tomaž (1853): | Tisti, ki je po vodi kakor po suhem hodil in vetrovom zapovedoval, da naj potihnejo, — Tisti še živi in terdno upam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še več! Jaz tudi poznam moč, ktera bo velela vsem vetrovom, da zberó vsako zernce raztresenega mojega prahú in iz njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido |
| Zoologija (1875): | jo ima človek od cvetovnjakov, je jako neznatna. Nekatere morske veternice se jedó in iz apnenih koralnikov žgó apno. Ribe in |
| Zlatorog (1886): | Iz daljnih deželâ. »Labódje, lástavíce, »Krog njé se klánjajo«. Slovesno veterníce Nató pozvánjajo. A mrázova sestríca Glavíco klanja zád; Gorkó jej |
| Fizika (1869): | veter. Zatorej pa tudi vedno opazujemo prav ozko zvezo med veternico, med toplomérom in med tlakomerom. Vetrovi, ki pri nas pridejo |
| Fizika (1869): | se zatorej navadno najpoprej napovedujejo s padanjem tlakoméra, potem z veternico in na zadnje z vzdigovanjem toploméra. Ako pa pridejo toki |
| Zlatorog (1886): | če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih |
| Robinson mlajši (1849): | ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala |
| Divica Orleanska (1848): | Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest! Hitimo |
| Blagomir puščavnik (1853): | in mize, ki jih je Ljudomil zanjo pripravil bil. Tudi vertič in košata senca je bila še tako kot nekdaj. Se |
| Blagomir puščavnik (1853): | ji zamorc veselo novico od ljubega moža prinesti. Stopi v vertič ravno takrat, kadar Bogomila cvetlice poliva. Med delom mora zavoljo |
| Blagomir puščavnik (1853): | nese culico, v ktero je perilo zavezala. Zdaj gresta skozi vertič. Pri stezi stoji velik germ rudečo cvetečih vertnic Bogomila uterga |
| Tihotapec (1855): | bi bil kdo, de je mertva podoba, s čigar lasmi vetrič igra, ali po čigar goslih burja brije, da jim divje |
| Zlato pa sir (1860): | prevlečeno, krotek dež je šumljal na deske moje spavnice, merzel vetrič se je igral z lasmi in senom. Iz stanú je |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | sklene beli ročici, ter v nebo povzdigne tužne oči. Lahek vetrič zapihlja, in si prijetno igra v njenih črnorujavih razpletenih laseh |
| Pomladanski vetrovi (1881): | svita. Med tem pa je v sivih vrbah zašumel jesenski vetrič ter je na svojih krilih rahlo doneče, a dobro umevne |
| Gostačeva hči (1891): | po celem obzorju, kakor bele ovčice po prostrani livadi. Lahen vetrič pihlja čez opustošeno ravan ter hladi vročo glavo Korenovega očeta |
| Križ na poti (1891): | višinah prevladuje sever. »Burja visí na gorah«, govorí ljudstvo. Hladen vetrič je pihal od severovzhoda čez zaliv, ko so popóldne odrinili |
| Križ na poti (1891): | se razpnó, in čolni zdričé po valovih, kamor jih žene vetrič. Takó plujejo skoro v premi črti; kàr Marino neokretno nategne |
| Na krivih potih (1893): | razsvetlila temno bukovje. Po drevju pa je zašepetal prijeten, hladen vetrič. Deklica se je ravno pripravIjala, da bi dvignila posodo na |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | vsem veličastvom izza planin in potemnilo čarobno krasoto ponočne kraljice. Vetrič je pihljal in božal stebelca še zelenega žita, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da |