Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 97

▶ vetrnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pahljača; Pleteršnik

vetrnico

veternizo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vdam. Goſpá. (gori vſtane, ſem ter kje hodi, inu s'veternizo grosnu maha. ) On me nizh vezh ne lubi! Nęshka. Kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Koker hitru gnadlivi Baron na jago odidejo. Goſpá. (s' veternizo maha. ) Odpri to okno. Tukej je taka vrozhina — Nęshka. Sa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza in Tonzhek ſtezhéta. ) OSMI NASTOP. Baron , Goſpá. Goſpá. (s' veternizo slo maha. )
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	OŞSEMNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Nęshka, veternizo pred obrasam dershy. Baron. Ha, tukej je le! (jo popade

▶ veverica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veverica
Ljubite svoje sovražnike! (1899): gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je

veverico

veverzo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	gre, na neki ledini, kjér je nekaj ſtarih hraſtov ſtalo, veverzo vgleda. Zhedna ino urna shivalza je sa Ivanza kaj poſebniga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa je dobriga ova prevezh zhutil, ter ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha

▶ vevški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vevške
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz

▶ vez samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vez

Divica Orleanska (1848):	kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne
Divica Orleanska (1848):	za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter

vezeh
Zoologija (1875): gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari ne moremo obširniši

vezi

vesi

Pozhétki gramatike (1811):	ktirga ſte vidili; tukaj pa jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa
Pozhétki gramatike (1811):	bi, ako bi morebit, zhe vtégne. Je ſhe doſti drugih vési, ktirih te bode navàda vuzhila. Narbol navadna ino pogóſtna je
Pozhétki gramatike (1811):	vés, ktira véshe pervi isrek joka s' drugim ſe ſmeja. Vési. 1. Sa kasati sdrushenje: et, ino, in, ter; ni: ne

vezi

Divica Orleanska (1848):	posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše
Zoologija (1875):	v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk o gibanji in za
Zoologija (1875):	Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a
Zoologija (1875):	Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je

vezjo
Zoologija (1875): sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in

▶ vezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vezana
Kemija (1869): jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino

vezane

vesane
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov

vezane

Rudninoslovje (1867):	Način, po kterem so te zloženine v rudi med sebó vezane, imenujemo zlog ali sklad (Struktur). Ako so zloženine skoro enako
Občno vzgojeslovje (1887):	v sebi večji del živčevja. Razne kosti so med seboj vezane nepremično ali pa gibko. Mišice so ona rudeča, krvnata in
Gozdovnik (1898):	mu ga bili k drevesu privezala, pa, izvleče iz umetno vezane sedlove torbe krivec ali trnek, narejen od ribjih kosti, pritrjen

vezani

Kemija (1869):	teles, vendar so posamezni njegovi delki tako slabo med sebo vezani, da se lahko premikajo — zato je živo srebro tekočina. Zarad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	otroški um. Poleg mnoge druge podučne tvarine v prosti in vezani besedi obravnava prvi ta list s podobami razjasnjene natoroznanske stvari
Občno vzgojeslovje (1887):	občuti. Njih organi so vsi občutni živci vkupno, kateri so vezani z možjani. Občutne živce razdraživajo različna opravila v življenji; zategadelj

▶ vezanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vezanja

vesanja

Pozhétki gramatike (1811):	vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort
Pozhétki gramatike (1811):	ni druge ne vprave ne vodivnize, rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med

vezanje

vesanje

Pozhétki gramatike (1811):	Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje
Pozhétki gramatike (1811):	njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu

▶ vezati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vezala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali bi spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala enaka osoda: oba na enkrat bova bogata ali pa mertva
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje

vezale
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): storil s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti
vezali
Gozdovnik (1898): vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so

vezati

vesati

Genovefa (1841):	v ſrédo sadéne. In rézh jim pozhaſi rasodéti, beſéde svito vésati, pogovor umetno napeljati — tega ne umém. Taki, kakor ſmo mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Umschlag) pridjali, de bode vſak ſvoje novize lahko kakor bukve vesati dal in jih pri hiſhi ſpravil. — Natiſkovavez je dal nalaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jeſt bom Dvoriſhe varoval in dom, Ne daj me pak vesati. ” Mijavka mazhka tudi ſhe : „Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De

vezati

Robinson mlajši (1849):	večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti došel, da se mu
Maria Stuart (1861):	Ni še verig, ne vežejo me še, Utegnejo pa biti, vezati. Bellievre (kleče perstan prejema. ) Kleče prejemam dar, kraljica slavna! V
Kemija (1869):	prav hitro. Vzrok tej prikazni je, da mora kristalna voda vezati toplino (fizika §. 155), da more iz trdne skupnosti prestopiti

veže

veshe
Genovefa (1841): rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu

veže

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je glas in dober vès. Naj misli, kdor se vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna
Roza Jelodvorska (1855):	do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve
Maria Stuart (1861):	želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu
Kemija (1869):	magnesia usta). Jemlje se posebno v ta namen, da se veže s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali
Kemija (1869):	zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako veže, da je s temi telesi bolj ali manj trajno prevlečena
Zoologija (1875):	razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na
Botanika (1875):	živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio
Občno vzgojeslovje (1887):	po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek

vežejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni
Rudninoslovje (1867):	imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da se jej je ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil
Kemija (1869):	Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo

vežeš
Deborah (1883): mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost
vežeta
Kmetijske in rokodelske novice (1847): s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev

vežete

Kemija (1869):	so pa pokazala, da se mnogokrat dve prvini med sebó vežete v več utežnih razmerah. Dve dobro poznani telesi, namreč kislec
Astronomija (1869):	ravni črti, ki po dve si nasproti ležeči strani sveta vežete, se križate v zemeljskem središču v pravih kotih. Črto, ki

veži
Razne dela (1870): moj je še, Kot prej je bil, ga več ne veži! Ti govoriti sladko znaš, On kip vošén je roke tvoje

▶ vezek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vez; Pleteršnik

vezki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je

▶ vezek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zvezek; Pleteršnik

vezek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	zajčja kuga, za ktero je že dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek češkega, vsacih 5 tednov pod vredništvom gospoda Belak-a izhajočega časnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	v besedi, temuč tudi v slikah in muzikalnih kompozicijah. Prvi vezek pride konec tega meseca na svitlo; obseg njegov kaže, da

▶ vezen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vezeno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej

▶ vezilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vezilo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati ni treba. Pod. 1 in 2

▶ vezir samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vezir

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta ga pa vpraša: „Kakšno rokodelstvo zna pa carov sin''? Vezir se začudi: „Bog ti pomagaj, člôvek ! kakšno delo če neki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ne zna nobeniga dela, mu ne dam svoje hčere. ” Vezir se verne, in pové caru, kar mu je pastir rekel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svojih rok pokazat, ne bo moj zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride, in caru odgovor črednika pové, gre carjevič po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de hoče car njegovo hčer za ženo svojiga sina vzéti. Vezir odide, in pové govedarju; ta ga pa vpraša: „Kakšno rokodelstvo

vezirja

vezira

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zdaj pa praša, kakšno rokodelstvo carjevič zna. Car pošlje drujiga vezira; tóde govedar ravno tako govorí, rekoč: „Dokler se ne naúči
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa vidita, de drugači biti nemore, pošlje car svojiga vezira (nekiga pervih služabnikov), de bi povedal čredniku, de hoče car

▶ veziven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

vezivno

vesivno

Pozhétki gramatike (1811):	pridejo. Od zherte med beſédami. Majhina zherta, ktiro Franzosi klizhejo vesivno zherto véshe glagol, ktir je pred timi beſeddami; je, me
Pozhétki gramatike (1811):	ſo li ſturili? prenez-en, vsami, ſési, sajmi, nuj! Tudi ſtavio vesivno zhertizo med dvema beſédama, ktiri ſta sa eno zelo, poſtavim

▶ vezivo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veziv
- vezil
  Zoologija (1875): ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne

veziva

vezila

Zoologija (1875):	govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati ni

vezivo

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to

vezivom

vezilam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rano dobro zaviješ. Zdaj cepič na divjak postavi, in z vezilam obvij; pa vari se, de za-gojzde ne izmakneš iz vilic
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na skorjo divjaka, si zastonj cepil. Rano drevesca, pazljivo z vezilam obvito, poveži z nitjo ali ličjem, in čuj, de ju

▶ vezoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vezoči
- vezači
  Robinson mlajši (1849): zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si

▶ veža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vežah
Valenštajn (1866): Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem
veže
Viljem Tell (1862): Hedviga. Mili Bog! Viljem (leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj). Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oče

veži

veshi
Genovefa (1841): je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je mósh, ki vam

veži

Dragojila (1864):	roko in častitljivi meč. Oba odideta; Mehmed zgine po dolgi veži v svoje sobe, Etem pa obstoji na vratih, v globoke
Marjetica (1877):	to-le sukno in svilnata roba. " Srakar začuje Marjetičen glas v veži pri ognjišču. in urno glavo v hišo pomoli in vpraša
Rokovnjači (1881):	izbe in brez sape poslušala, kaj se godi zvunaj v veži in v hiši. Vsega tega ni umela, samo to je
Veliki grof (1885):	Petacijem vred se je napotil v grad in ravno v veži srečal grofa Urha, ki je oborožen od vrha do tal
Vanda (1888):	ljubljanske klepetulje po ves teden obirale mali dogodek v Glovackega veži. Pravega itak nobena ni védela, zato pa si je v
Lisjakova hči (1892):	prositi. Toda Lovro le ni obupal; nekega dne je v veži počakal teto Brigito in jo odvedel k sebi v pisarno
Hudi časi (1894):	stražnika, ki se je hrabro branil, pobili in vpili v veži in pred hišo: »Komisar! Komisar naj pride! Kje je komisar
Stari dolg (1897):	in sama v sobi, ker sta sestri nekaj napravljali v veži. Tedaj je slišala njun pogovor: »Kaj se mu ta ponuja
Gojko Knafeljc (1899):	ko se je prepričal, da je prazna, je izginil v veži, kakor bi trenil. S tresočimi koleni je hitel navzgor po

veſhi
Sacrum promptuarium (1695): nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ

vežo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim
Viljem Tell (1862):	zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog

veſho
Ta male katechismus (1768): katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu

▶ vežen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vežni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse

▶ vganjen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

stalen, fiksen; kontekst

vganjene
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog

▶ vganjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

stalen, fiksen; kontekst

vganjen
Kmetijske in rokodelske novice (1846): žé nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na Gorénskim. — Vganjen (festgesetzt), postavim: učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se

▶ vglihan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

usklajen, poenoten; kontekst

vglihana

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturimo, koker molimo? ali je naſha vola s' naſho molitvo vglihana? ali naſhu ſerze tudi taku ozhe, koker naſh jesik moli
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes grehe more po timu shteveinu, inu ſiunoſti tih grehu vglihana biti, taku lehku sposnamo, koku velika, koku siuna, koku britka

▶ vhajati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

iti v; Pleteršnik

vhajal
Robinson mlajši (1849): vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci

▶ vhod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vhod

uhod

Gozdovnik (1898):	da morem o belem dnevu kot edini Medijanec obhajati svoj uhod v Elančevo. Kar mi bo na poti, pohodil bom, a
Gozdovnik (1898):	glavar bledoličnikov tukaj? « vpraša Črnotič. »Ne! « odgovori Antilopa. Skozi odprti uhod sta mogla pregledati ves tabor. »Kteri izmed teh mož je

vhod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem

vhodu
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar

▶ vhodišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vhod; [sskj]

vhodišča
- uhodišča
  Občno vzgojeslovje (1887): V tem notranjem čutu nima le mišljenje svojega izhodišča in uhodišča, marveč se od tu določajo tudi čustva in težnje, zato

▶ vice samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vic

viz

Ta male katechismus (1768):	inu milosti sprave, de bodo ali kmalu, ali poprej s' viz reshene. Na kajſeno viſho ti virni Kristiani? Ke mashnek, koker
Abecedika ali Plateltof (1789):	mojeh ſveteh Patronov, sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti. Ena ſveta molitov, kader ſe svezher

vicah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala v vicah, boš že na tem svetu dotrpel in si zaslužil tem

vizah
Ta male katechismus (1768): od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS.

▶ vicekralj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

vicekralj

vicekrajl

Sacrum promptuarium (1695):	je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo
Sacrum promptuarium (1695):	per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli

vice krajl(združena oblika)
Sacrum promptuarium (1695): inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil

vicekralja
- vicekrajla
  Sacrum promptuarium (1695): vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga

▶ vid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vid
Ta male katechismus (1768): pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je
vidu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): sagotovil, de samore to délo ſrezhno opraviti, in fantu k vidu pomagati, ſe tedaj obernem do goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim

▶ vid samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogled; kontekst

vid

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in

vidu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Tam sela, mesta, nive, poljan nebrojni cvet So bili njenim vidu neznano čuden svet. Ko zdaj oči pobesi, razloči vse do

▶ videč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

videč
- videjozh
  Ta male katechismus (1768): ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh
videča
Divica Orleanska (1848): brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja
videče
Zoologija (1875): na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole

videčimi

videzhimi

Biblia (1584):	Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka
Biblia (1584):	Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio

▶ videč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

viden; Pleteršnik

videče

videjozhe

Ta male katechismus (1768):	dushi katira je v' enemu ſakramentu taista rezh, katiro tu videjozhe ſnamene pomene.
Ta male katechismus (1768):	Od sveteh ſakramentov. Kaj je en S. ſakrament? Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa
Ta male katechismus (1768):	gozhe, nezh preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker je on
Branja, inu evangeliumi (1777):	ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu vreme

vidiozhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah vidiozhe prov dore rezhi karjas pegeram tu matha vi menei perneſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv jasëk
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ka preterpov oh odpvſti mene vse moje vidiozhe inv navidizhe shkodlive besiede, skateremi sim jas tabe tvoje ozheno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al

videčim

videjozhim

Abecedika ali Plateltof (1789):	pohlevnu, de ti mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt

▶ videč prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

videč

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	z Zrinjskim pogoditi. Vsled tega je bil zadnji hip Zrinjski, videč, da je Tatenbah zaprt in da on sam nema upanja
Milko Vogrin (1883):	morja! „Potolaži se, prijatelj! “ prigovarja mu po dolgem molčanji Sirnik, vidéč, da se Vogrinu vzdigujejo prsi, kakor ladija na valovitem morji
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se je popolnoma zvršilo šele ob četrti uri popóludne. Sovražnik vidèč svojo nezmožnost, ostavi polagoma bojišče. Dasi je bòj trajal skoro
Domačija nad vse! (1889):	doktor do namenjenega stanovanja. Jeličin oče se ne malo začudi, vidéč nenadoma doktorja pred seboj. Brž vrže neko knjigo na pismo
Iz arhiva (1890):	zvédel? ! « mislil si je. »Toda pustiva to! « nadaljeval je Lovro, vidèč, da njegovemu prijatelju pogovor o tem ni ljub. »Poiskal sem
Od pluga do krone (1891):	svoje generale, češ, oni so krivi, da je zmagal Daun. Videč kakó se umikajo njega čete, dirja proti granatirjem in zareži
Od pluga do krone (1891):	ga je ugledala Selanova Anica in na ves glas zajokala, videč, kako se trudi, da bi se rešil. «Še je živ
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	končno se vendar zavé. Globoko vzdihne in nekako vesel postane, videč, da ni več v gostilni, in da je le sanjal
Spletke (1894):	Kaj še sedaj nisi nastrgala dosti krompirja? « začudila se je, videč, da Maruša ni skoro nič storila ves ta čas, ko

▶ videč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

videč

videči
Kmetijske in rokodelske novice (1845): potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle
videozh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl

vidijozh

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imel, in tudi mi —, ko je od sdravnika k nam vidijozh perſhel! — Pa per vſih tih neisrezhenih obzhutljejih, de je videl
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti, ki

▶ viden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

viden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki
videnih
- vidnih
  Astronomija (1869): takih časih že večkrat opazovali. Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli 500 repatic, kterih je pa samo

vidna

Fizika (1869):	morajo oni atomi biti manji, kakor skoz tako steklo še vidna stvar. Ako si stvari tako mislimo, vidimo, da je tvarina
Botanika (1875):	chlorophyll) največkrat nahajata. Škrobova zrnca so posebno takrat prav očitno vidna, če smo jih poprej z jodovo raztópino vijoličasto pobarvali. Tudi

vidne
Robinson mlajši (1849): imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale

vidne
Botanika (1875): samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih

vidnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička ne bo. Kako bote potem veseli, ko bote s
Maria Stuart (1861):	živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil
Fizika (1869):	tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni
Fizika (1869):	nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od
Fizika (1869):	Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem

vidni

Fizika (1869):	vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to je občno
Fizika (1869):	očes tudi oči z lečo, kakor n. pr. pajki. 177 Vidni kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem
Fizika (1869):	predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici

vidnimi
Botanika (1875): ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali

vidno

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša
Astronomija (1869):	črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo

vidnoj
Valenštajn (1866): konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica

▶ videti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

videl

Robinson mlajši (1849):	stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na pamet učili, kakor so dobro brali; človek je precej videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in berž veselo zavpije: ,,Tako lepih barv še nikoli nisem videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo
Ferdinand (1884):	reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato
Zlatorog (1886):	šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem videl Barbe. »Pa vender ni mi v tem umrla že? «
Tiun - Lin (1891):	Vjezilo me je, ker sem videl, da ga je samo bojazen pred Tiun-Linom pripravila do tega
Revček Andrejček (1891):	je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in pravi). Vohunstvo se mi je pa danes

videu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tradidit, quod damnatus eſſet, pœnitentia ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu nega isdau, de je on h' ſmerti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſt: kader je on, koker en vſiga veideozhi Bog naprei videu, de bode negovu terpleine, inu ſmert nikar ſamu per tulkain
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	boſh ti naſs v' naſhi ſmertni britkuſti jezhet, inu sdihvat videu, na naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu potroshtaſh, inu naſhe duſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kai ſi ti per nas tvoje dobrote, inu lubesni vreidniga videu, de ſi ti sa nas, Bog sa zhloveka, Goſpud sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader je on videu, de bode mogu Chriſtus vmreti, de je skus tu poſvetvaine
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on na enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhaſtiteiſhi kry vaſhiga Krala, katiri glihe ni nihdar ta ſveit videu, vkup na spravite, inu koker en nar shlahniſhi shaz Nebeſs

vidi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf

vidil

Biblia (1584):	vodé, de bi k'iesuſu priſhàl. Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti
Biblia (1584):	nogam is Meſt. Inu Iesus je vunkaj ſhàl, inu je vidil ta velik folk, inu ony ſo ſe njemu v'ſerci
Sacrum promptuarium (1695):	je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh
Sacrum promptuarium (1695):	kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu
Sacrum promptuarium (1695):	bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	14. Inu Jęsus je vùnkaj ſhàl, inu to veliko mnóshizo vidil, inu ſo ſe njemu v' ſèrze vſmilili, inu on je
Divica Orleanska (1848):	Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred
Divica Orleanska (1848):	enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kot naj bolji otrok; tako hočem živeti, de bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih

vidl

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	moje dete! to lubeſn tega svejta, inu tedej bosh ti vidl, koku sladak, inu lubeſnive je G. Buh, katire mene, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	noterpellali. Inu ondi je bil on try dny, ter ni vidl, ne jędl, ne pyl. Je bil pak en Joger v'

vidou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti bodash guishno vidou noi shli-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	trezhije je an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite shaze vidou inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokashate noi jemnujata: natu jedi leizh noi saspi bosh use vidou noi use vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum od Petelina. Kupi

vidov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Zhier bosh ti te puesh tab N. vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Noi mei tiſti podvebo persabe ponozhi taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli bodash otov videti noi vedeti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor vspani inu te karaktar more neto biti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ramar vnka is rora napnijo inv najo los jeti bosh vidov bo spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al tu merkei da Nekvemr napoviesh kai sbebrash: tu shie

viduv

Branja, inu evangeliumi (1777):	gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli
Branja, inu evangeliumi (1777):	seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg

videla

Robinson mlajši (1849):	černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	petnajst let, imela bi iti domú. Ko je pa kraljica videla, kako lepa da je, bila ji je sovražna. Rada bi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev obraz, ko mi je dal povelje, bila bi že
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je vest grizla, mislila sem že davno na to, ker videla sem, kako so kristijanje srečni in celó taki, ki so
Oče naš (1885):	je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi njegovo usmiljenost. Ali nama ni iz takó
Oče naš (1885):	materi te hočem peljati. “ Ko se je Barba ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo

vidila

Sacrum promptuarium (1695):	ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je
Sacrum promptuarium (1695):	Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade
Genovefa (1841):	omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je
Genovefa (1841):	jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je
Genovefa (1841):	ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh od ôndi vidila in ſliſhala! Oh, ko' bi ti ſhe shivéla! Kako bi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z ovčjim kosmovjem; konje z levovimi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	zdi, kot bi zvezde svetile tako jasno, kakor polna luna, vidila je lepe pisane cvetlice na grobu. Zemlja pod njo se
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. «

vidla

Sacrum promptuarium (1695):	piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne
Sacrum promptuarium (1695):	inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt

videle

Ta male katechismus (1768):	ſapovedal: Nekár napoſabi na taiste besede, katire so tvoje ozhy videle, napusti njeh pasti od tvojega serza uſſe dny tvojega ſhivlenja
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ne videant vanitatem. Prozh obernite vaſhe ozhy, de na bodo videle to sanizhemernoſt, inu prasne rezhy tiga ſveita, de na bodo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	več strasti. Razmesarjene persi in razstreljene roke so se mu videle izpod široke obleke, ktero je imel ogernjeno. Slišal je bil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa ga popustili. Derhali so že nejevoljne postajale, ko so videle divjo zver za zverjó kakor besno krog njega letati, rjuti
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	so zadele na iste ljudi, ktere so pred nekimi dnevi videle v gradu gospoda Orjaškoviča.
Spisi Krištofa Šmida (1883):	dolga; kmalu so dospeli na verh hribca, odkodar so se videle nizko doli sè snegom pokrite koče. Pod gostim smerečjem so

vidile

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v'
Divica Orleanska (1848):	obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja

vidle
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato

videli

Branja, inu evangeliumi (1777):	vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V'
Viljem Tell (1862):	kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prav nič rada imela. To so že prvi dan lehko videli. V gradu so bile velike gosti in otroci so igrali
Valenštajn (1866):	Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili
Botanika (1875):	Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	so pobegnoli, ali večina se jih je vrnola, ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v
Zeleni listi (1896):	Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko je božična smrečica gorela
Gozdovnik (1898):	odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev
Gozdovnik (1898):	neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil

vidil'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli

vidili

Biblia (1584):	ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi.
Sacrum promptuarium (1695):	takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej
Sacrum promptuarium (1695):	goslat; ludje kir ſo mimu shli, inu ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je temu toku, koker je bilu njim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nar bolj čudno zdélo, je, de smo le malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi mi ne bomo nikoli vidili, če
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	300 let. Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan

vidle
Divica Orleanska (1848): Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna

vidli

Sacrum promptuarium (1695):	imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi me Mina, ako je še prosta, zpet
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Silo nas je bilo prevzelo vse to, kar smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pometal. Slišal sem pripovedovati od takega vertinca, ki so ga vidli pri Logatcu na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji

videlo

Ferdinand (1884):	Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo, da mu je še le sedaj kot soproga Alvareca všeč
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Žena molči nekoliko časa in videlo se jej je, da bojuje hud boj v svojem notranjem
Tiun - Lin (1891):	pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo
Tiun - Lin (1891):	prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav
Gozdovnik (1898):	V pravcu, v kterem so hodili ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška

videlu

Ta male katechismus (1768):	hvallo je on Xtusu pel. Kader je tu zelu mejstu videlu, je goriustallu; al Sebastus, ke se je teh ludy hrupa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu Chriſtus v' ſvojim s' ſmertjo rineinam od vſih sapuſhen, videlu je druge negove Jogre spati, judesha Ishkarjota pa s timi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu,
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu je tu shalaſtnu Nebu, de je biu Chriſtus v' ſvojim

vidilo

Genovefa (1841):	je vſe, kar ſe je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati
Genovefa (1841):	nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se je vidilo okrog hoditi, kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih
Zlata Vas (1848):	vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de so med seboj dobro in s
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je
Zlata Vas (1850):	koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec perviga léta, de tako po srednji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi vidilo; štiri roke so bile po dve in dve na vsaki
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih in jaz te ponesem na uno stran

vidilu

Sacrum promptuarium (1695):	vezh ſò prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel
Branja, inu evangeliumi (1777):	enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'katirih njeh je she sdej doſti per shivlenju, eni

vidlo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila.

videti

vidati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N.N. nai ti menei utei nozhi uspanie lepu noi Klor vidati N. N. noi noter umojo Dusho inu serze noi ushien
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena krei noi meſto pokashate noi jemnujata: natu jedi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh vse skrite shaze vidou inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov, jidi

videt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sabo ſastopejo, toku je uſſe dobru sturjenu, deslin ni dobru videt. Une, katire je ta svejt stvaril, se je uſſellej tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi bilu per tiſti ſvetlobe, ampak veliku vezh le arie videt. Aku mi shelimo prau moliti, vuzhymo ſe od Chriſtuſa: poyſhimo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	she nehale biti. Ta viera naſs tukei vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala bodi saki zhas Ozhetu , inu Synu

videti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je
Sveti večer (1866):	krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na
Valenštajn (1866):	Trčka. Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja
Rudninoslovje (1867):	sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev
Fizika (1869):	Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker je zrak tako popolnoma prozorno telo, da ni mogoče
Zoologija (1875):	členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko
Gozdovnik (1898):	Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na
Gozdovnik (1898):	bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga

vidit

Sacrum promptuarium (1695):	nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak

vidit'

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podóba tvôja, Ki vzhéraj ga ſpeljála je is bója. Enkràt vidit' shelí podóbo mílo, Posdrávit' préjſhnjiga veſélja méſto. Al ſrézhno je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj

viditi

Biblia (1584):	jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar
Biblia (1584):	ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli eniga Zhloveka viditi v'mehkim Gvanti? Pole, kateri mekak Gvant noſsio, ſo v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi, kakor prost kmet, kteri samó naše Novice bere. Se najde
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet
Oče naš (1854):	vero in cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili
Roza Jelodvorska (1855):	skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in Hafed za nekaj časa še svojega vodnika ni mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani

vidi

vid'

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni pſhenize ne reshi, Povſod robida , tern ſtoji, Plevél le vid' okoli. „Kdo mi povlezhe teshki plug? Kak' semljo zhem branati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsi ljubite! Kadar čbéla, jeze polna, Z želam ojstrim preskerbljena, Vid' nevarnost, v boj gré voljna. De kraljica ni zgubljena : Mislim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kjer ne vé, kaj prit' imá. Kot bolj bistriga očesa Vid' on svitlo upanje; Potolaž'jo ga nebesa, Mirno sam v se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	se naš pregovor: „O svetem Vid' — se noč in dan vid'. ” Kmalu napočil je bil juterni zór, in daljne besede Valjavceve

vide
Branja, inu evangeliumi (1777): letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim oppravilam, koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak

vidi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí ako vidi, da po sreči gré, in poravná, ako opazi, da bi
Divica Orleanska (1848):	pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me vidi svet. Burgún. To slavo Ste s krepko dušo naklonili si
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega
Stric Tomaž (1853):	vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	smodnika, vnel, pravijo, da bi bilo pol mesta v nevarnosti. Vidi se iz tega in drugih prigodb, da na Napolitanskem se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter
Astronomija (1869):	kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot
Botanika (1875):	dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali

vidijo

vide
Zoologija (1875): 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene.
videjo
Ta male katechismus (1768): dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn

vidijo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim
Zlata Vas (1848):	njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti
Zlata Vas (1850):	postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša
Čas je zlato (1864):	Lenček, odkritoserčno. »Nar prej je treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo, ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi
Fizika (1869):	posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin
Zoologija (1875):	jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva
Botanika (1875):	se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj
Botanika (1875):	se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice

vidio

Biblia (1584):	by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga

vidim

videm

Sacrum promptuarium (1695):	zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi vejdil, de
Sacrum promptuarium (1695):	ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga

videm.
Branja, inu evangeliumi (1777): ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra

vidim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo
Divica Orleanska (1848):	Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez, dokler je ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje
Divica Orleanska (1848):	Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo
Maria Stuart (1861):	Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti
Valenštajn (1866):	odgovor Kvestenbergu? Grofinja. Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i zopet bode
Oče naš (1885):	ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah in
Gozdovnik (1898):	je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač
Gozdovnik (1898):	nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri
Gozdovnik (1898):	glas. »Fabij . . . , to ime bo, to je pač res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj

vidimo

videmo

Ta male katechismus (1768):	pusty. PESEM. Od S. Reshnega Telesa. I. O Tukej ſde videmo mi nashega Boga, * s' andohtjo ga zhastemo is zelega serza
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhes Israel, tok ſtopi on sdej doli is krisha, de videmo, inu njemu verjamemo. On je v'Boga savupal: nej ta

vidimo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več
Fizika (1869):	gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici
Fizika (1869):	kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora
Astronomija (1869):	v §. 43. imenovali, je ekliptika edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo
Mineralogija in geognozija (1871):	nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je
Botanika (1875):	raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da bi se na obeh
Izidor, pobožni kmet (1887):	kaznuje, dobro plačuje. Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o

vidiš

videsh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tj nad njeh potrebo, inu tvojem ſaſhihranjam ſagvishan. Kader ti videsh, de moresh is enem govoriti, pridi njemu rad, inu is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh v'shpotu obſtal. Flisej se uſſe, katire v'ardrii videsh, v' myru skupspraviti, hoker je moj Norbert sturil; zhe tebe
Kratkozhasne uganke (1788):	kaj na levi roki? Na usaki 5. perſtov. Zhe njega videsh, tok njega napoberesh zhe njega navidesh, tok njega poberesh. Kaj
Kratkozhasne uganke (1788):	Kaj je tu? En pishkav leshnek, zhe luknezo v' njemu videsh, tok njega leſhati puſtish. Zhe meni vezh prezhuſamesh, vezhe ratam

vidish
Sacrum promptuarium (1695): drusgi, temuzh ſo kuſsi: mosh pravi ſi slepa de ne vidish, inu neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti

vidiš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo
Robinson mlajši (1849):	užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri

vidiſh

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kaj menite, de je nimam ? Jak. Vshę vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden pravi , Jaka , vi ſte en mosh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je Bog mnogoter dober
Genovefa (1841):	in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim

vidita

Biblia (1584):	k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi

vidite

Sacrum promptuarium (1695):	ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble ſe fliſsat sa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se bo
Zlata Vas (1850):	modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite, kdo de sim.
Valenštajn (1866):	kaj to bi pomenilo? Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I
Mlinar in njegova hči (1867):	po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite v posteljo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so moji vojščaki dobre volje, in kaj bi ne bili
Tiun - Lin (1891):	ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za

vidiva

Genovefa (1841):	ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo
Genovefa (1841):	ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé vidiva, de 'to nizh ni bilo, in de bi bila midva
Zlatorog (1886):	pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se obrne
Gozdovnik (1898):	dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi

▶ videti li glagol, glavni, dvovidski + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

vidite li
- videte-li
  Zeleni listi (1896): oče! Poglejte! « »Pa kaj naj bi neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri
- vidite-li
  Gozdovnik (1898): »Morda je bonansa blizu. « »Prav verjetno. Vidite-li, kako Diaz oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše

▶ videvati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

videvajo
Zoologija (1875): ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne

videvamo

Zoologija (1875):	vže bodo grizala, ali noge ali pa plavute. Na glavi videvamo nasajene, sestavljene in enostavne pikčaste oči, dve ali štiri tipalnice
Zoologija (1875):	in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na severji, pri nas ga videvamo samo na prehodu, ob deževnem vremenu se rad oglaša s
Botanika (1875):	151. 19. red. Banane (Masaceae). Ne ravno redkokrat videvamo po rastlinjakih palmovemu deblu podobno betvo z velikanskimi listi. To
Zoologija (1875):	nahaja se pred prsnimi plavutami, reber nemajo. V tem razredu videvamo ribe čudne oblike, nekatere so krogljaste, druge zopet cmokaste. Njihova

▶ videvši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

videvši

videvši
Revček Andrejček (1891): in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta

vidivši

Stric Tomaž (1853):	pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je
Blagomir puščavnik (1853):	Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen po vodi se oziral, ga

vidši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi

▶ videz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

videz

vides

Abecedika ali Plateltof (1789):	bil. Kadar ßmo ſche ßami otrozhji, nimamo hoteti ßebi en vides dati, kateri ße nam ne perleſche Skus modroſt, inu zhednoſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	ßmo ſche ßami otrozhji, ßi nimamo oteti ßami ßebi en vides dati, kateri ße nam neperleſche. Skus modroſt, inu zhednoſt v'

videz

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam
Rudninoslovje (1867):	v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako imenujemo, toda od
Botanika (1875):	v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem

videž
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): per tebi. ” Z tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet

▶ vidiii glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP

vidiii
Kmetijske in rokodelske novice (1848): bodo vender saj večidel vsi brali, de bodo slišali in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo

▶ vidljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vidljivo
Genovefa (1841): zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj

▶ vidno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vidno

videzno

Stric Tomaž (1853):	Vilson je bil nad temi besedami videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje
Revček Andrejček (1891):	Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju

vidno

Robinson mlajši (1849):	2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako
Ferdinand (1884):	grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof

▶ vidoč prislov, deležje ↘ IMP

vidoč

Izidor, pobožni kmet (1887):	vas, da bi žaloval z njimi. Kako je mož ostrmel vidoč, kako so Izidorjevi vsi mirni in celó veseli. Druzega se
Izidor, pobožni kmet (1887):	bila pobožnost Izidorjeva in pa zaupanje njegovo v previdnost božjo. Vidoč, da se zet silno težavno živi in družino redi, mu

▶ vidoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vidoma
- vidama
  Divica Orleanska (1848): vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k

▶ vidovina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vseznalec; kontekst

vidovino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž

▶ vigred samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomlad; [sskj]

vigred

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	salo njo je bilo glédati. Ravno je bila ſpomlad alj vigred, ino toljko lep den, de je malo takih. Vſe je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	povèrneta, kamor ſta bila pred nekoljkim dni priſhla v' ſpomlad (vigred) na desheli prebivat. „Fantova poſhtenoſt je sa reſ zhudovita,” pravijo

vigredi
Valenštajn (1866): Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar

▶ vigvam samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vigvamu
Gozdovnik (1898): je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga

▶ vihar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vihar

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi
Divica Orleanska (1848):	belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo
Fizika (1869):	glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument. Os, Achse. Os optična
Tiun - Lin (1891):	Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo škodoval, a nas je vender
Tiun - Lin (1891):	postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo škodo; kajti izgubili

viher

Viljem Tell (1862):	molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra
Viljem Tell (1862):	Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo

viharja

Divica Orleanska (1848):	more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! ) Naj viharja* moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí

viharjem
Revček Andrejček (1891): dobi! Kriviti se bo moral pod njo, kakor drevo pred viharjem, sicer pojde vse na drobno. (Hoče polagoma oditi. )

viharjev

viharjev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet

viharjov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mi da beſsęde, de bi mogel to notrájno vojſko tolkajn viharjov, katęri ſosdaj ha enkrat v' nję ſèrzi vſtali, popiſsati? Domiſlite
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga dobriga prozh Vlęzhemo; naſha vóla je tudi od nótrajnih viharjov obdana, katęri naſs ſilmi mamio, inu v' bresen tę hudobie

viharji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród
viharjih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more zavolj

viharju

Genovefa (1841):	pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate

▶ viharen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

viharna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in žlahtne travne koreninice, ki zemljo vežejo, pomorijo, kjer kmalo viharna sapa gnojno perst do gole skale spihlja. Vsaktere baže drevje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pol od pijače omamljenega zapustil. — Noč je bila gerda pa viharna in večkrat se je dež vlil; korenjaški vojak se je

viharni

Roza Jelodvorska (1855):	sama. Zdaj pa se znajde v velikim polju v tamni viharni noči pod milim nebom čisto sama. Curkoma lije dež, in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	oblake zasvetila. Groza je spreletela gospó, ko je v tej viharni noči imela prevoziti se črez mogočno reko, v malem čolničku

viharnih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi vi priti ko glava grobarjev, da se zavoljo prihodnjih viharnih časov marsikaj zastran pokopališč pomenite. ” „Grotovo pridem,” odgovorí starček. „Zdaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	šlo v nektere katakombe zeló daleč zunaj mesta. V tacih viharnih časih je cerkev podelila vernikom posebno pravico, dajala jim je

viharno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Kam, oče preljubi, se tako mudi? Kaj goni Vas tako viharno? Oh, sever pred hišo nemilo bučí, Da skoraj mi serčice
Maria Stuart (1861):	srečnih dni, Ki nam jih ti deliš, ker trepetaje V viharno več ne gledamo prihodnjost. Le ena skerb teži še to

▶ vihati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vihale
Zlata Vas (1848): veliko prasko, pod nósam so se mu pa dolge bèrke vihale, de so vsi otroci pred njim bežali. Dve stari ženici

vihati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† Santismus † Omtheum † Omanathon † od rah svetah besedi morja vihati ti hudi duhovi odte Jame alpa shaza zhier je saplentano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg

▶ vihra samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vihra
Viljem Tell (1862): viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho
vihram
Zlatorog (1886): jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na

▶ vihraje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vihraje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena

▶ vihrajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vihrajočem
Gozdovnik (1898): ostrogami ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje

▶ vihranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vihranje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul

vihrenje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali

▶ vihrati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vihrata
- vihra
  Zoologija (1875): je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto

▶ vihteti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vihtel
Lohengrin (1898): brani, o Gospod! Jaz v njega vérujem rokó: Kjer jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj

▶ vijolica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vijolica

vijolica
Botanika (1875): popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina).

violiza

Pozhétki gramatike (1811):	snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal

vijolice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. dan tega mesca v c. k.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	druge cvetlice niso nič vredne. “ Anica pa reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “

▶ vijoličast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vijoličast
Botanika (1875): pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte
vijoličaste
- vijolčaste
  Kemija (1869): tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom
vijoličastim
Kemija (1869): topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga

vijoličasto

vijolčasto

Kemija (1869):	sosebno lastnost, da se z železnimi okisi spaja v temno vijolčasto ali črno spojino, ki je pod imenom tinta sploh znana
Kemija (1869):	in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem apnu daje bagreno vijolčasto barvo. S kislinami se spaja v kristalovane soli, od kterih
Kemija (1869):	ki se potem s čresleno kislino sadne kože spoji v vijolčasto ali črno spojino. Tudi čreslovnato vino potemni, ako se pomeša
Kemija (1869):	v vodi le sled železa, videl bodeš drugo jutro neko vijolčasto meglo okoli šiške. Kedar sadje režeš ali lupiš z nožem
Kemija (1869):	bolj zgosti. Enake raztopine rabijo barvari za črno, sivo ali vijolčasto barvo. Ako se hočeš prepričati, da li je v kakej

vijoličasto

Kemija (1869):	zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so ali bele ali pa rožaste. Rabi se
Zoologija (1875):	z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus

▶ vijoličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vijolično
- vijolčino
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni. In skorej

▶ vikar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vikar
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen

▶ vila samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vila

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati najboljšim darovom za življenje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere biser bi se mogel prištevati
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	dokler je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot

vile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar

vilo

Arabela (1885):	lici; »ako bi se res pripotilo, da bi Karpelesovim prodali vilo, tedaj bi vi pod svojo obrambo vzeli gospodično Arabelo vsaj
Strte peruti (1894):	sta se Danici jako priljubi. Gospod Finster je prihajal v vilo samo ob sobotah zvečer in pred prazniki ter dovedel s
Kotanjska elita (1898):	VII. Traven in Makso sta hitela v vilo, vsa zasopla in vroča, da jima je tekel curkoma pot
Kotanjska elita (1898):	odbornike in še nekatere odličnejše ude čitalniške k sebi v vilo, da se poslovi od »samskega svojega stanu«. Prihodnjo soboto se
Kotanjska elita (1898):	večer, ko je videl, ob kaki uri je zapuščal Pavlovič vilo, in je tudi vedel, da je bil tisti večer Traven
Vinjete (1899):	zalesketale oči in iztegnila je belo ročico. »Kupi mi to vilo, oj Pera! « »»Bog váruj! Jaz nimam denarja, Lejla! «« »Kupi mi
Vinjete (1899):	vilo! « »»Ali svetlih uhanov z biseri iz Indije? «« »Kupi mi vilo, oj Pera! « »»Lejla, Bog je dal človeku samó dvoje rok
Vinjete (1899):	Pera! « »»Bog váruj! Jaz nimam denarja, Lejla! «« »Kupi mi to vilo! « »»Podaril sem ti bil sinoči zlat pas, haljo iz bele
Vinjete (1899):	In Lejla je lomila s svojim možem jadac za Bukićevo vilo. – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – »Dovolite, gospôda velecenjena, da prekinem to svojo povest s kratko

▶ vilibaldov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vilibaldovo

Oče naš (1854):	pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in
Oče naš (1885):	pobožno je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja véra vedno čista in

▶ vilice samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vilic

vilz

Kuharske Bukve (1799):	kobilzo; to velá, kader pezhenje ni premehko; ſïzer herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę. 244. Rasresanje golobov, inu
Kuharske Bukve (1799):	bo grędel ſam na vilzah oſtal, ga s' nosham is vilz isbì. 8) Herbtanz lozhi od krisha tam, ker herbtovi ſklepki

vilicami

vilicami
Zlatorog (1886): Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil

vilzami

Kuharske Bukve (1799):	inu boſh s' nosham herbtove koſze odręsoval, inu ſpęt s' vilzami poperjęmal s' enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni
Kuharske Bukve (1799):	herbtanza, potle ga odlozhi od glave, ga van usdigni s' vilzami, inu na talerji prozh od mise daj. Ribje meſô pa

vilice

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih
Oče naš (1885):	največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke, bled in jecljaje je nagnil svojo glavo in
Gozdovnik (1898):	bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo. « Rdoles je

vilze

Kuharske Bukve (1799):	na dvoje, al nja zheterti, kakor je sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245.
Kuharske Bukve (1799):	je ſpodne zheluſti, inu dva platíſha od zhepíne. — Potle saſadi vilze na vidermaſhi ali verh herbta v' preſizhha, inu odręshi: 1
Kuharske Bukve (1799):	preſizhka oberni proti levízi, pertiſni s' noshovim ploſkam na herbet, vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi
Kuharske Bukve (1799):	Shoſía ima na ſlędni ſtrani eno ledjiſko koſt, tedaj saſadi vilze na ſred ſhkofíe, inu pojdi s' nosham sapored sdaj na
Kuharske Bukve (1799):	vſaki lahko ſturí, inu je sadoſti zhędno. — Eni pa rajſhi vilze narpervizh saſadę v' herbet, de doſęshejo notri v' grędel med
Kuharske Bukve (1799):	tako dęlí: saſadi vilze en rogel notri po herbtanzovmu musgu, drugi rogel naj gręde
Kuharske Bukve (1799):	ſpodaj pod herbtam snotraj po prasnim, na to visho persdignj vilze, s' nosham pa od sgor herbta doli pertiſkaj, ſe bo
Kuharske Bukve (1799):	Ribo rasresati. Glavo ribjo proti tvoji lęvi roki oberni, saſadi vilze sa vrat med glavo inu herbtam, de riba na trebuhi

▶ vilovčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP

vilovčeve

vilovcove

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	molitev opraviti in se duš svojih rajncih staršev in tudi Vilovcove žene spomniti. Marsiktere misli so mu šle po glavi; zato
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Peter, od Vilovcove povesti ganjen, zdaj tudi svojo nesréčo pové. Vilovec mu reče

▶ vime samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vime

Kuharske Bukve (1799):	113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali ſhlęgel. 117. Kapún, al purman
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Švajci in v Tirolah molzejo večidel možki) z obéma rokama vime mane, de se vodeno in mastno mléko zmeša, in potlej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in iz štupe strelniga praha (pulvra), z ktérim se napeto vime zjutrej in zvečer pomaže. — Če je pa krava v vime
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vime zjutrej in zvečer pomaže. — Če je pa krava v vime vdarjena ali sunjena bila, je prav koristno, če se ji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	same uče , ki po svoji naturi večkrat z gobcam v vime sunjejo in ga pomanejo, de se mleko bolj zmeša. Morde
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	peteršilj, vse dôbro (Meisterwurz), i. t. d. — če morebiti dekla vime večkrat z merzlo vodo vmiva ? — če ni krava že dolgo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav hudi oteklini celiga vimena, je dobro, če se napeto vime z kakim mehkim in čed¬ nim pertam (pripasam) podpira, ktéri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	molze prav ali pa premalo. Na tem, da se kravje vime vselej čisto izmolze, je veliko ležeče. V Švajci takole molzejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kravje vime pred molzenjem z mlačno vodo umivajo. Kedar je vime vmito, ga molzica z obema rokama mane, da se vodeno

vimena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako

vimenu

vimeni
Robinson mlajši (1849): mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno

vimenu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s bolesnijo na parklih, h kterima doſtikrat tudi bolesen na vimenu pritiſne, takó de je shivinzhe na enkrat na tréh delih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. d.“; tó je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po lahkama in skerbno izmolsti, de z kervjo vred v vimenu ne zastane in druzih bolezen ne napravi. Zavoljo tega so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolezni vovčič ali sájovic pravijo, mi jo pa prisad na vimenu imenujemo. Zdraviljstvo v ti bolezni v tem le obstoji: Pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	postavim kaka bula v sescu, ali če se ji v vimenu mleko zagríze ? — če si krava sama, ali če ji kaka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v luknice cizejev vtaknite. Če je le mleka kaj v vimenu, bo z curkama vun teklo. Mina. Vajenimu gre vse dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de le živinče druge klaje dobí. — Če je pa v vimenu prisad ali kaka druga bolezen, bo bolečina ta vzrok kmalo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je krava tacega plemena, da se ji mleko večkrat v vimenu zasiri, kar se starim kravam rado zgodi, se mora krava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	na parkljih (gosenco) in pa včasih tudi z boleznijo na vimenu. Tú in tam ji pravijo ovčeč ali sajovec. Snažnost je

▶ v ime predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v imenu

ujemeni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega Kriſtuvo ujemeni Boga † ozheta inu Boga † syna noi S. † Duha Amen: noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu she tu samerkei dasakobart kader bodash persſt jamau darazhash ujemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isveselam inu kader bom vas pegerou da spet tosa pridata ujemeni Boga ozhetha † inu Boga sina † inu Boga svetiga Duha † Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dobri Duh spet nate krei zkier si ti prei bonov ujemeni boshiomi noi bodi vpokoji inu shegneite Bueg Ozha † Bueg sin
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mash jeti uto kazho viemeni Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei prosim jas

ujemenu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim ujemenu Boga ozheta inu Boga sina noi Boga svetiga Duha dati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas te she amert monam de vjeshvshavam jemenu sazhni inu ujemenu mathare boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da

viemeni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nate Kruh noi skues te Kruh mash jeti uto kazho viemeni Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga kerſti viemeni Boga Ozheta † inu Si-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle: inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	menei pernesou? Bueg bodi mad tabo noi mad meno pa viemeni te naisuateishe S. S. S. Troize poidi spet nate krei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu pernesita kar sim jas pegerov inu sakarsim prosov viemeni Boga ozheta † inu sina † inu Svetiga Duha † Amen. Kader bosh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. Dvha † Amen.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz

viemenu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti dobri Duh viemenu Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi

vjemeni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL † ASTOLOT † SINA TI-LEPE † vjemeni boga †
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries mene vjemeni tvoiga lubiga sina noi svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL

▶ vinar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pol krajcarja; [sskj]

vinar

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za tako neumnega, da bi verjel, da cesar komu kak vinar dá brez prošnje in brez prigovora? ” „Tega jaz ne vem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	sklepe in obljube, in v malo urah je zgubil poslednji vinar od svojega denarja. Zgubil je vse, goljufal je svojo ženo

vinarja

Zeleni listi (1896):	vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne, ne dam niti vinarja več in s tem bodi konec besedij. Storite, kar hočete
Zeleni listi (1896):	imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa mi ni za ptiča«. »Privržite vsaj še

vinarjev
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar

▶ vince samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinca

Roza Jelodvorska (1855):	svojih vitežkih del govoriti. Silila ga je sreberni kozarec, rujniga vinca natočiti, in na zdravje preddedov spiti. Tako je bil vitez
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bomo danes kaj boljega imeli in se tudi pri kozarcu vinca razveselili. ” Pri teh besedah séže po mošnjico in jo podá

vince

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list

vinze
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o

▶ viner prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vedno; prim. Pleteršnik vini

viner

Biblia (1584):	Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr
Biblia (1584):	koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je tukaj, ta, kateri

▶ vino samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vin
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se

vina

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mogoče tukaj živeti, zlasti pa o
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride

vinam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico

vino

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Kakor drugi ljudje so tudi oče začeli za malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam da Bog pričakati, ga bomo pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc., in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	V Ljubljani v sredo 27. junija 1855. List 51. Vipavsko vino. Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih hramih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je že tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ampak tudi ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha: ”Ljubi sosed, ker ste za vino dali

vinu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te

vinom

vinam

Kuharske Bukve (1799):	ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od
Kuharske Bukve (1799):	povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj

vinom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec
Roza Jelodvorska (1855):	na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni bilo, ampak tudi ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kumico'' postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó

vinu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da nazadnje udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v

▶ vinocvet samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

vinski cvet, etanol; kontekst

vinocvet

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po sozrejanji grozdja v cuker spremení, cuker po vinorenji v vinocvet, vinocvet pa po kisanji v jesihokislo-
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sozrejanji grozdja v cuker spremení, cuker po vinorenji v vinocvet, vinocvet pa po kisanji v jesihokislo-
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takó ima zlečik in ostanik: taki zlečki so lój, maslo, vinocvet, cuker, vse rastljinske olja, farbe, smôle i. t. d. Če

▶ vinogorica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vinska gorica; kontekst, Pleteršnik

vinogoric
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem zasajenih, kterih nekdaj ni

▶ vinograd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinograd

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	duhovna per Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka

vinograda

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	poznali smo vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam
Deborah (1883):	kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham

vinograde
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi

vinogradi

nogradi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo derčéta
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih

vinogradi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v tem kaj napredvali in da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je

vinogradih

nogradih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je kazalo, zdaj pa je tako okleščeno, da po nekterih nogradih še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen

vinogradih

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za klajo ovcam in kozam, in dračje za gnoj v vinogradih. Za dela v vodah preseže jelšev les vse drugo lesovje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zimska redkev seje, med repo na njivi nar boljši. — V vinogradih je zdaj malo opraviti, če se je prej že v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	srečno gospodariti ne dá. Verti in vinogradi. Na vertih in vinogradih je zdaj malo opraviti, razun gredice prekopati in pognojiti. Sadno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jami dobre ostanejo, če niso bile otresene in otolčene. — V vinogradih je ta mesec vesela bratev ali tergatev grojzdja. Kako da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dolgo vlažna. Take parsti mora po vsih njivah, travnicih in vinogradih kaj biti, da so bolj rodovitni, ki se naredi iz
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tudi okoli drevja ne. Matike v peščenih in kremenitih, kamnitih vinogradih morajo podolgovate in špičaste, v rahli ali tudi terši zemlji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	drevesca, ktere so za to, po vsih Svetih nasadí. — V vinogradih ni zdaj druzega početi, razun grojzdja tatov varovati, in pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	smé, z matiko ali lopato zemlja skopa in zdrobi. V vinogradih in v majhnih vertih, kjer orati ni mogoče, so matike
Gospod Janez (1884):	je rastlo ob potu, tekočem čez holm, in po bližnjih vinogradih peli so še kasni cvrčki enoglasno svojo pesem. »Ali še

vinogradov

nogradov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne

vinogradov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko novih vinogradov in clo novih vinogoric je v tem stoletju na Slovenskem

vinogradu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is

▶ vinogradnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinogradnik

vinogradar

Trtna uš (1881):	tako zamorejo nesreči v marsičem v okom prihajati: a) vsak vinogradar naj skuša čitajoč primerne spise, novine itd. kolikor mogoče hitro
Trtna uš (1881):	nemškem izvirniku in slovenskem prevodu, kojega je priskrbel neimenovan spodnje-štajerski vinogradar, vsem dobro priporočena ter naj ustreza namenu društvenemu širiti med

vinogradnik

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	djal, „vinſka terta, ví ſte mladike, moj Ozhe pa je vinógradnik. Bres mene nizh ne morete. Kdor v' meni oſtane, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podrejo ; pa to ſe ne primeri vſako leto. Vſak kmetovavez, vinogradnik in vertnar je v enaki nevarnoſti, pa nobeden ne sgubi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhidel ſhe le is debeliga, nam bo pazh vſak umen vinogradnik rad verjel, kteri vé, de njene opravila niſo kaka kajbodi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	se opustiti nikakor ne sme. Zato moral bi imeti vsaki vinogradnik eno, ali po potrebi več velikih kadí, v katere pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	s peclji vred zato, da dobi vino potrebno čreslovino. Nek vinogradnik mi je pred nekoliko leti pravil, da je grozdje, kakor

vinogradniki
Kmetijske in rokodelske novice (1846): namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode

vinogradnikom

vinogradnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ſe na ponatorne poſtáve opérajo, ktére ſo prav malo vinogradnikam snane. Ravno sato miſlimo tudi, de bomo prav veliko bravzam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	namrezh, na ktérih je pa vender veliko leshijozhiga,— ſvojim dragim vinogradnikam rasodeti, in sheljim, de bi bile, kolikor je mogozhe, povſod

vinorednikam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	družba zopet 966335 sajenic žlahtniga plemena, brez vsiga plačila mnogim vinorednikam sèm ter tje razdelila; 17000 jih je pa v svoje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Danafhnimu liſtu je trinajſti dél vinoréje priloshen, kteriga ne ſamo vinorednikam, ampak vsim našim kmetovavcam s pasljivoſtjo prebirati priporozhimo. ☞ Oznanilo

▶ vinogradništvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

vinogradništvu

vinogradarstvu

Trtna uš (1881):	konci drobne knjižice hočemo zavoljo velike nevarnosti, ki preti našemu vinogradarstvu po trtnej uši, navesti še nekoliko splošnih nasvetov. Želimo, da
Trtna uš (1881):	živi, lehko sklepamo, kako nevaren da je ta merčes našemu vinogradarstvu. Zatoraj bo sedaj glavno vprašanje, po katerih znamenjih in prikaznih

▶ vinogradski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinograden, vinogradniški; [sskj]

vinogradskega
- nogradskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od nogradskega vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne

▶ vinokupec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kupec vina; kontekst

vinokupcem

vinokupcom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra

vinokupci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da

▶ vinorednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vinar; kontekst

vinoredniki
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali

▶ vinoreja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinarstvo; Pleteršnik

vinoreja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in sheljim, de bi bile, kolikor je mogozhe, povſod rasglaſene. ” Vinoréja bo od zhaſa do zhaſa v perlognih liſtih na ſvetlo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepa mnoshiza, ki imajo s vinorejo opraviti. De je pa vinoreja zhes in zhes v vſih ſvojih rasdelkih vezhidel ſhe le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in dolga ſkuſhnja mojſtra per vinoréji poterdile. Po njemu je vinoréja v Ipavi in ob meji Goriſhke komiſije veliko koriſtnih poprav

vinoreje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in

vinoreji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre
vinorejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz

▶ vinorejec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinar; Pleteršnik

vinorejci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona

vinorejcu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega ni storiti, kakor to, da ga proda
vinorejec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da

▶ vinorejski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

vinogradniški; SSKJ

vinorejske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	da je vino dobro. (Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc nam je
Trtna uš (1881):	barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Arminij Goethe, je blage volje in
Trtna uš (1881):	zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za omikanje ljudstva v
Trtna uš (1881):	je ta najnevarnejši škodljivec vinskej trti zatepen v vse večje vinorejske dežele. Pri nas v Avstriji prikazala je se trtna uš

▶ vinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinska

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ojstra, je sadje in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo
Botanika (1875):	in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo

vinſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ta ſvét v nemar puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perje, kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim

vinske

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Žganje ima v sebi vodene dele, ino pa veliko vinske alj pijančlive moči, ino ta je v žganji strupna. Naj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take
Botanika (1875):	k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča voda stopa zdaj v cevi do velike visokosti

vinſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval

vinskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode konju
Kemija (1869):	Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno

vinskiga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ni tak nezdravo, kakor žganje, ker je v njima manj vinskiga duha. Vedro ova ima komej 2 alj 3 maselce, vina
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	udah zaostane, kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha; obojno je živi strup. ” —
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dno ne pridejo. Čez dva mesca perdeni še en funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi

vinskem

Kemija (1869):	ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v
Kemija (1869):	očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v

vinski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti, če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da sladkor (cuker), ki je v njem, popolnoma predela v vinski cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da
Kemija (1869):	v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi
Fizika (1869):	srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov

vinſki

Kuharske Bukve (1799):	Shampanſko vino. 229. Zitron rosolia. 230. Rosolia od kútin. 231. Vinſki jeſih. 232. Volovi jeſih. XX. Sadje hraniti, inu kìſati. (Einmachen
Kuharske Bukve (1799):	al s' podolgaſto ręsanmi mandelni, al s' piſtazami, zhęs vlì vinſki ſhatoo, inu daj na miso. X. Kuhanje, ali Koh. 93.

vinskih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da je vino letošnjega leta 1857 vino

vinskim

Rudninoslovje (1867):	v kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi morali najpopreje določiti, kolikrat
Kemija (1869):	V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa

vinsko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vreme v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	séver zdàj ne piše, — rad se v mal'mu Travnu perkazuje — vinsko terto podkopuje — In poškodje vſe zeliša. — Če zmerzla zemlja odjenjuje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo vinsko terto, čigar mladike smo mi verniki — te so najstareje, kajti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pravi meri, ne premalo, ne preveč. Ekstraktne snovi nekako zakrivajo vinsko kislino, na priliko, tako, kakor sladkor grenkobo kave. Če smo
Trtna uš (1881):	prikazni, ki so podobne onim, katere opazujemo, kedar je uš vinsko trto napala.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	rabili berilni sestavki o zmernosti, kakor pa oni, ki hvalijo vinsko trto. Pri obravnavi abstraktnih in konkretnih pojmov se kaj lahko

vinſko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino

▶ vinskokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tartraten; splet

vinskokislega

Kemija (1869):	kislina pogosto rabi za strojilo (Beizmittel). Dvosol vinskokislega kalija in vinskokislega antimonovega okisa = KO.SbO3.C8H4O10 + HO, znana je z imenom bljevalna sreš
Kemija (1869):	barvariji se vinska kislina pogosto rabi za strojilo (Beizmittel). Dvosol vinskokislega kalija in vinskokislega antimonovega okisa = KO.SbO3.C8H4O10 + HO, znana je z

▶ vinskokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tartrat; splet

vinskokisli
Kemija (1869): 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli

▶ vinta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	verti. Zhe je kolo sa vertiti, ſe perdene paliza na vinta koleſa in kolo ſe verti. Tako ſo naredbe povſod, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe obrazhate s podvosjo vred; na vſakim konzu podvosi je vinta, in na-njo gredo palize is popred popiſanih hlapnih pinj, in

vinto
Kmetijske in rokodelske novice (1845): namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim

▶ vinjen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinjen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik

▶ vipavski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vipavska
- vipavska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina, se tako dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar
- vipavske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je

vipavske

ipavske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Urno, kaj je noviga? (Terganje ali bendima v lpavi). lz Ipavske doline nam pišejo: 23. Kimovca je bila bendima čez in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	debelih jagod, in je popolnama sozrelo. Ravno po tistih krajih Ipavske, in nižje v Goriškim, Štanjelske in Rihenberške komisije, koder po

vipavske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske

vipavskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da se „ne derži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če ga hočejo kerčmarjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	List 51. Vipavsko vino. Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa ne za tega voljo, da bi mu po

vipavskemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko
vipavski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé

vipavsko

ipavsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje

vipavsko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in posebno márun, še le v 2. ali 3. letu. Vipavsko vino, kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	XIII. V Ljubljani v sredo 27. junija 1855. List 51. Vipavsko vino. Naj „Novice” tudi enkrat govoré od vipavskega vina, pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno dobrih hladnih

▶ vir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vir

Genovefa (1841):	préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha
Genovefa (1841):	bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja
Genovefa (1841):	vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o
Genovefa (1841):	in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Z njim bodes hladno pitje pil; Kjer koli najdeš bistri vir Zastonj — tam je sam Bog oštir. Kjé je pa steza
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva
Zoologija (1875):	kakor je namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je

vira

Genovefa (1841):	lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je
Mineralogija in geognozija (1871):	po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali ne. More se pod temile pogoji: 1) V kacem

vire
Kmetijske in rokodelske novice (1843): hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na

viri

Viljem Tell (1862):	reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu
Mineralogija in geognozija (1871):	v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih
Mineralogija in geognozija (1871):	pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še tli

virih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	včasi razlije po površnim; kolikor ga pa še ostane v virih, ga pa iztrombajo. Včasi začne izvirati s tako silo kar
Mineralogija in geognozija (1871):	daleč pokrite ž njo. Grenke soli je pa v mineralnih virih, v tako zvanih grenkih vodah jako dosti razmočene, posebno v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	času, zlasti kar je veleučeni Janssen s svojimi neovrgljivimi, po virih nabranimi dokazi stopil na dan, nam se čedalje bolj vtrjuje
Zlatorog (1886):	Triglav plemenítih cvetov, Kar jih klije v snegu in ob virih, Vsí so tú na solnčnem vrtu zbrani: Modri zvončki, pisane

virov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi

viru

Genovefa (1841):	v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar
Genovefa (1841):	opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno

▶ virant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pozidna rutica; Pleteršnik

virant
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na

▶ virg. okrajšava ↘ goo300k, IMP

virg.
Kmetijske in rokodelske novice (1845): volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep

▶ virglorijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

virglorijski

Mineralogija in geognozija (1871):	vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski
Mineralogija in geognozija (1871):	Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti

▶ virtuoz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

virtuoz
Občno vzgojeslovje (1887): nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na

▶ viseč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

viseč
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Krn.. . . . . (Nov železen most) to je: most na železnih verigah viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga

viseča

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	motno, kermežljivo ali zalepljeno. Sope hitreje, glava mu je potuhnjena, viseča, ali kviško vzdignjena ali tudi na stran zavita, in pri
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	nje, kolikor je htela in v sapi so se vila viseča bela zagrinjala. Sred izbe je stala odprta truga in v
Zoologija (1875):	tenčičarica (Chrysopa perla) obeša na dolzih, kakor las tencih pecljih viseča jajca po listji, njena ličinka pokončuje ušice. Mravljinčji volkec (Myrmecoleon
Gozdovnik (1898):	kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je izpolnjevala podobo, ki se o gnusnem početju

viseče
Botanika (1875): tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej
visečem
Zoologija (1875): so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem
visečimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime: Dhurdžati, eine
visečo
Fizika (1869): krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi se ona vodoravno dalje

▶ viseč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

viseč
- visijoč
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): skočiti, in se je 5 ur deleč noter do Celja visijoč peljal; kolena je imel vse kervave, ki si jih je

▶ viseti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

visel

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel!
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	je Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno
Valenštajn (1866):	v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je

viſel

Genovefa (1841):	kakor blishno ſmert. Krish, ki je sraven njé nad póſteljo viſel, je s ſténe vsela, in ſe je v ſmert pripravljala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſtolizhu puſtili. Nad ognjem je kotel poln vreliga luga viſel. Otrok ga s rozhizo popade, naſe potegne in ſe tako

viſil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt

visela

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri

visele

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pod roj tako, da bodo čbele precej globoko v nanj visele, terkni na véjo in vse čbele bodo na enkrat v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tako neusmiljeno na voze nakladali, da so jim glave doli visele, in uboge, nedolžne živalice v dolgi vožnji neznano terpele, in
Ivan Slavelj (1876):	stal kakor sveča nepremaknjen na mestu in leno so mu visele roke ob straneh. Črni lasje pa so mu padali čez
Na Žerinjah (1876):	nizkih goric, in odsevalo v tisočero rosnih kapljah, ki so visele krog in krog po travi in grmičevji. Nebo je bilo
Marjetica (1877):	je padala kaplja za kapljo, po senčnatih straneh pa so visele dolge, ledene sveče. Predpust se jo bližal h koncu. Precejšno
Vanda (1888):	je obstala sredi sobe in gledala oljnate slike, ki so visele po zidu. Srednja je bila največja. Kazala je pred gradíčem
Žgánjar (1890):	bi bilo po dnevu, zeleno smrečico in oblance, ki so visele nad vrati. V tisti navadni hiši torej je izbo razsvetljevala
Ženitna ponudba (1897):	si ni upal nihče izpod strehe. Od strešnih kapov so visele dolge in debele ledene sveče, da je človeka že zazeblo
Vinjete (1899):	steklenih oči, sklonila se mu je glava in roké so visele navzdol, kakor mrtve. Podoben je bil človeku, ki hodi z

viseli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	so bile okrog in okrog cvetlične gvirlande, od katerih osredja viseli so prelepi venci. Na zadnji strani proti cerkvi, to je
Gozdovnik (1898):	obglavnik, nož, in v treh minutah so mu ob sedlu viseli obglavki štirih Apačev. »U-u-u-ff! « glasi njegov zmagoviti krik. Njegovi mu

viselo

Na stricovem domu (1860):	z visocimi topoli namešane; od germovja in od drevés je viselo dolgo ivje, ki se je lesketalo v večernem solncu. Prišel
Kelmorajn (1864):	nemških in slovenskih molitvenih bukev. V kotu za mizo je viselo veliko razpelo, ki je bilo ovito z dolgim čislom (roženkrancem
Slovenske večernice (1865):	šla v jamo. In kaj tukaj najde? Na steni je viselo marsikaj; puška zarujavela in starega dela, ostanki enega meha, ki
Žalost in veselje (1870):	večerno molitev. Na lesenem stalcu je berlela leščerba, na steni viselo je razpelo in nekaj podobic, za durmi pa je bila
Cvet in sad (1877):	v bogatejših hišah tako imenovanih višjih stanov. Po stenah je viselo nekaj slik, večidel reči iz svetih zgodb predočujočih, katerim bi
Viženčar (1881):	petelinovih lovih," nadaljuje princ potem. "Povem vam, za las je viselo moje življenje. " Nato podá Jančetu desnico rekóč: "Pravi korenjak si
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	skalovji režala je vame mrtvaška glava! Na tenki vejici je viselo za rudečo žilico gnjusno zatečeno oko. Na drugo oko sem
Zadnji gospod Kamenski (1898):	polna samega blata in ilovice, in otožno oblačno nebo je viselo nad zemljo. Tam nad Kokro, kjer stoji vas Visoko, čepela
Kotanjska elita (1898):	grozdje, ki se je kupoma svetlikalo v dolgih grozdih in viselo skoro do tal. Tako sta nekoliko zaostala za drugo družbo

viſelo
Genovefa (1841): in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi

viseti

Valenštajn (1866):	Deseti nastop. Vojáci privlekó kmeta. Prvi lovec. Ta mora viséti! Strelci i dragonci. K profosu! k profosu! Stražnji glavár. Še
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de je tat in zato mora viseti, zato so ga na kol obsodili. Ko tedaj dan pride
Trtna uš (1881):	milimetra v dolgosti. Listna uš, koje časih na tisoče vidimo viseti na listkih sadunosnega drevja, rož in vrtnih rastlinic, je pa
Trtna uš (1881):	so drobna, kakor makovo seme. Po zimi jih lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj

viſiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1. Vſak odtozhni graben mora toliko na dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do
viſseti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik

visi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer je celó življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na tem, da svet od Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira
Viljem Tell (1862):	Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi
Viljem Tell (1862):	mu. Sicer je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre

visy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dapadejo, dapolniti, inu preneſti. Koker enu dete na materneh rokah visy, kader se vode, toku se ti G.Bogu zhes spuſti, de
Kratkozhasne uganke (1788):	v' arſhatu obderſhy? Ali drugazhi: Kaj na ſtęni bres kluke visy? Sm rkl. Zhe tebi v' roke podam, tok is rok
Kratkozhasne uganke (1788):	Drugazhi. On ſmirej uſta odperte derſhy: v' uſtah njemu jeſik visy. Sam od sebe nigdar nazherhne; le po sili njegov gobz

viſi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji

viſſi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je preſerzhnu kuſhnou, inu sa ſvoiga perjatla imenovou, ta, ta viſſi sdei en shaloſten, naſrezhen, inu pogublen merlizh na dreveſſu, ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pade. Stau Je Judesh poprei v' gnadi Boshji, inu sdei viſſi na shpotlivi verbi. Non eſt peccatum, quod fecit homo, quod

visijo

vise
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak konj ni

visijo

Sveti večer (1866):	sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako
Sveti večer (1866):	ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na

viſijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne bodo dalji od dve ſto do

visita
- visite
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod
- viſita
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v

▶ viseti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

biti odvisen; kontekst

visi
- viſſy
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu

▶ vislice samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vislice

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa tudi macedonski kralj Mardohej dal na petdeset čevljev visoke vislice obesiti, kakor mu je svetovala njegova sestra Judit. Ko sta
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	grozoviti mož, ki je že toliko nagih pajdašev spravil na vislice? Le čakaj; kmalu bodeš poginil v groznih mukah. Zvezati te

▶ visočina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višina; [sskj]

visočin
Viljem Tell (1862): kje taki kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor z naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V
visočinah
Valenštajn (1866): živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki
visočine
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): nisem videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo

visočini

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobiti. Pogled v Štajersko. Rób doséžem krajnske meje Na Černivca visočini, Štajerska naprót mi veje Volna sapa po dolini; Kri gorkó
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	To seme je bilo nabrano na dveh njivah , ki na visočini te fare ležé in na kterih samih so čisto zdrav

visočino
Blagomir puščavnik (1853): teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter

▶ visok pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najvišjapridevnik, splošni, presežnik

najvišja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500 gold. razun drugih

naj višja(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne

narvikši
Kmetijske in rokodelske novice (1845): kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga
nar viši(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1845): hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je

najvišjepridevnik, splošni, presežnik

nai vishi(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai vishi 3. parshone pelam jas prad rihtarje noi flegarje da

najviše

Valenštajn (1866):	mrtvila vse budi! Krepóst v vsakterem vidi prirojeno, Povzdigne do najviše jo stopinje, Skrbi, da vsak ostane to, kar je, Da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ampak da je hočejo popolnoma zatreti in zato tudi najprej najviše cerkvene glavarje pomoriti, potem še-le navadne vernike: treba je bilo
Astronomija (1869):	tako dolgo, da solnce dne 21. junija opoldne doseže svoje najviše stališče v S. Tedaj je 23½° nad polutnikom
Astronomija (1869):	kedar stopi solnce vá-nj. Solnce doseže v tem trenutku svoje najviše stališče ali svoje teme (vrhovišče); to isto se zgodi, kedar
Astronomija (1869):	doseže sčasoma solnce, ko pride v A, na nebu svoje najviše stališče, ktero imenujemo vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se
Mineralogija in geognozija (1871):	je iz globočine pridrlo plutonske mase. Gotovo je, da so najviše gore na zemlji, Himalaja, Ande, Alpe itd. tudi naj mlajše

najvišje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega
Občno vzgojeslovje (1887):	podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor

nar vikſhi(združena oblika)

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne ? Ali jeſt ſim bil v Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajnſkim je ni
Slate jabelka (1844):	s’ tem ſe boſh bolj s’ njim sedinil, kakor s’ nar vikſhi molitvijo. « — Tako govori ſ. Teresija. Od ſvete M. Magdalene
Slate jabelka (1844):	nobedin ſvojih ozhi povsdignil, de bi leté nar imenitniſhi in nar vikſhi duhovſke goſpode pogledal, tako de ſo ſe vſi sazhudili
Slate jabelka (1844):	rekel, de bi bil raji netopír po boshji volji, kakor nar vikſhi angelj po ſvoji laſtni volji. »Ker Goſpod Bog nar
Slate jabelka (1844):	vredná, kakor zhiſtoſt in marſiktera druga zhednoſt; sakaj krotkoſt je nar vikſhi ſtopnja ljubesni do blishnjiga, ktera je, kakor pravi ſ.
Slate jabelka (1844):	in saſmehovan; in to me veſeli. Taki ſo bili Apoſteljni. — Nar vikſhi ſtopnja ponishnoſti je ta, kadar je zhlovek ravno tako
Slate jabelka (1844):	in ſvojo voljo popolnama in sa smiram boshji volji podvergel. »Nar vikſhi in nar popolniſhi ſtopnja molitve je: Boga v’ duhu

najvišjegapridevnik, splošni, presežnik

nai vishiga(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga inu nai magozh-
najvišega
Astronomija (1869): da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa

najvišjega

Aritmetika za učiteljišča (1885):	najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je r.10m
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge

najviſhiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Sinú boshjiga. Imé Jesuſ mu daj. Velik bo, ino ſin Najviſhiga ſe mu porezhe. Goſpod Bog mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Angelj rezhe: „˛Sveti Duh bo nad te priſhel, ino mozh Najviſhiga te bo obſénzhila. Toraj ſe tvojimu ſvetimu detetu porezhe ˛Sin

narvikſhiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tabo v' to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta

nar vikſhiga(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu
Slate jabelka (1844):	kaplja ponishne pokorſhine je vezh vredna, kakor velika poſoda polna nar vikſhiga premiſhljevanja. « — ˛S. Marija Magdalena de Pazzi. Leta beſeda je

narvishega
Ta male katechismus (1768): sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je ſhe bil to ſhlahtno
narviš'ga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče

najvišjempridevnik, splošni, presežnik

najvišem

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo
Pripovedke za mladino (1887):	ti pa odidejo v gojzd. Eden za druzim sedi na najvišem hrastu ter vedno na grad gledajoč straži. Ko pride pa

najvišjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih

najvišjemupridevnik, splošni, presežnik

nai vishomi(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA
najvikſhimu
Genovefa (1841): odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga
narvishemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih

nar višjimu(združena oblika)

Divica Orleanska (1848):	Ljudstvo. Bog živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo
Razne dela (1870):	Ljudstvo. Bog živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju, Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo
Razne dela (1870):	ravnorodna bodeš; Kraljeva kri Valoaška samo bodi Od tvoje žlahtniši, nar višjimu Visocih mojih bodi tvoja roka Častiven dar, in poročiti

najvišjipridevnik, splošni, presežnik

najviši

Viljem Tell (1862):	je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic.
Valenštajn (1866):	OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks

najvišji

Občno vzgojeslovje (1887):	ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja
Občno vzgojeslovje (1887):	da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne

narvikši
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): lepo. 3. Samo se nič nič ne zgodi, Vse nam Narvikši dodeli. 4. Bog ne porajta na dari; Pobožni samo prav
narvishe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ludy draſhete, katiri so vam udani, inu spoſableni na svoj narvishe zil, inu konz. Sam Buh je tu pravu ſvelizhanſtvu tega
narviši
Stric Tomaž (1853): dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela
nar viši(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1847): daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo

nar višji(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se

najvišjihpridevnik, splošni, presežnik

najviših

Rudninoslovje (1867):	obraziti, ali z jeklom dáje obilo isker. Rudnine v treh najviših stopinjah se dadé le med sebo primerjati, ker topaz je
Zoologija (1875):	pretiravalo, dokler nij Humbdt priobčil točniša poročila. Kondur stanuje po najviših Andah in Kordilijerah na meji večnega snega, koja pa onde

nar visokejih(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1847): bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz

najvišjimpridevnik, splošni, presežnik
- narvikshem
  Ta male katechismus (1768): Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na-
najvišjopridevnik, splošni, presežnik
- najvišjo
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): so se mati slabo čutili in njih bolezin je na najvišjo stopnjo prišla. Čutili so tudi, de njih smert ni dalječ
- najvišo
  Čas je zlato (1864): se učiti, de mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče
- nar viši(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ostane od veka do veka, in ji je dal za nar viši in nar imenitniši zapoved: sveto ljubezen. Če vse opeša
- nar viſhi(združena oblika)
  Pozhétki gramatike (1811): ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe

visokpridevnik, splošni, nedoločeno

vesok

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SPET AN VESOK S. SHEGEN Kolemona papasha venka dan. † Krish Krishtvshov † bodi vsolei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sin bveg S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës

visok

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	posuši. Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naših gojzdih in na vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu mogočnemu, da sva na varnem! ” Ko
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	v eno mer teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo

viſok
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel

visokapridevnik, splošni, nedoločeno

visoka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta ajda že prav
Viljem Tell (1862):	Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje
Deborah (1883):	Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden
Gozdovnik (1898):	kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je
Gozdovnik (1898):	daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni

visoke

Roza Jelodvorska (1855):	perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali 12

viſoka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza
viſoke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj

visokepridevnik, splošni, nedoločeno

visoke

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 milj dolge
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	godernjá, ker se bojí, da bi se na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj
Čas je zlato (1864):	druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu
Spisi Krištofa Šmida (1883):	spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini
Ferdinand (1884):	obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa ne bodem mogel
Ferdinand (1884):	želi na vsak način dobiti strupa da ne bi zgubil visoke stave.

viſoke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot

visokegapridevnik, splošni, nedoločeno

visocega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): da bi kolikor mogoče opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje in ko bi mu bil Korvin

visociga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je

visokega

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	novega zida in ga zaskočiti. On je gledal tačas z visokega stolpa zvunaj mesta in verno pazil na vse, kar počinjajo
Moč ljubezni (1865):	rodila šibka trta, njegovo upanje, njegovo veselje in bogastvo. Vštric visokega Koma stoji prijazen hribec. Mično se dviga z rodovitnimi trtami
Ljubljanske slike (1879):	rojstne dneve svojih viših – kajti v Ljubljani ni nobenega tako visokega, da bi ne bilo še višega nad njim; ti so
Izza mladih let (1882):	iz usnjatega zavoja vzel, pokazal se mi je uzrok tega visokega in tako na jeden pot pridobljenega počeščenja. Zavoj, katerega mi
Postillion d'amour (1887):	Na jugu veletoka, pol ure širokega, vzdigujejo se iz sivega visokega obzidja mesta Vu-čang-fu, mnogobrojna svetišča s svojimi večnadstropnimi stolpi. Za
Sama svoja (1895):	Teta je bila velika, sloka ženska ostrega obraza in zoprno visokega glasu. »Oprostite — morala sem kar bežati, ker v prvem hipu
V krvi (1896):	pošteni narodnjak in rodoljub Tirbič resnično vreden zaupanja volilcev in visokega odlikovanja; zavedal pa se je tudi, da je on — dr.
Moja hoja na Triglav (1897):	moj najhujši zločin, ker ta pes je bil last zelo visokega gospoda. Zaradi takih in enakih napadov sem bil večkrat kaznovan
Kvišku (1899):	njih zatopljena nekaka miloba blagega srca. Cela je bila izredno visokega. A ni se videlo to čelo. Kostanjevi lasje, gladki in

viſoziga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali
viſſokiga
Branja, inu evangeliumi (1777): k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud

visokempridevnik, splošni, nedoločeno
- visocem
  Blagomir puščavnik (1853): dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od
- visokem
  Fizika (1869): Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100

visokemupridevnik, splošni, nedoločeno

visocemu

Astronomija (1869):	nam najbliža premičnica Mart znatno temno-rdečo svitlobo, ktero pripisujejo zeló visocemu in gostemu ozračju te premičnice. Pozora vredna je dalje na
Zoologija (1875):	tlak krvi more stebru živega srebra, 150 do 160 milimetrov visocemu, ravnotežje držati. Nadalje so tudi proračunili, da je vsakdanje delo

visokimu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): v svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših

visokipridevnik, splošni, nedoločeno

visoki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če
Zlata Vas (1848):	ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček od nekdaj radi Novíce beró in so velik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dala; čeravno je ni veliko bilo, smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim
Blagomir puščavnik (1853):	za kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se
Maria Stuart (1861):	v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh
Valenštajn (1866):	položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak

viſoki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri

visokihpridevnik, splošni, nedoločeno

visocih

Divica Orleanska (1848):	Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši
Divica Orleanska (1848):	vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti vdal si se, zato ti
Blagomir puščavnik (1853):	morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni
Mineralogija in geognozija (1871):	je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče

visokih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa
Stelja in gnoj (1875):	počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te reči za

viſokih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mene na morete nizheler ſturiti. Vſih Firſhtu, Kralu, inu drugih viſokih dobrota, inu pomozh nam tolku pomagat premore, aku Bog nozhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poiſkali, sadobili, obdershali, inu pogmirali to gnado, inu pomozh tih viſokih, inu mogozhnih, ali Bog oteu, de bi le en pou
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Saverhe neſti, v' neki ſamoten grad, ki je bil unkraj viſokih, koſhatih, hribov, v' veliki saraſheni dobrovi. „Hudo me bo na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	graſhine, poſhte, ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno snaminja rude, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſolnze ne ſmé naravnoſt vanjo ſijati. Mora imeti dvoje prezej viſokih oken in pezh ; sgorej in ſpodej eno ali vezh lin

visokimpridevnik, splošni, nedoločeno

visokim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi
Zlata Vas (1850):	naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa
Ferdinand (1884):	naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male
Tiun - Lin (1891):	zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo
Zeleni listi (1896):	dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a

viſokim
Genovefa (1841): jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal

visokimipridevnik, splošni, nedoločeno

visocimi

Najdenček (1860):	je silno nevarno. Čez vertoglavne prepade peljejo vozke bervi; med visocimi, s snegom pokritimi skalami se nabera sneg, ki se, če
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Dušo! povej, povej, kaj pa misliš, da je duša? ” „S visocimi besedami vam tega ne morem dopovedati, pa take-le so moje

visokimi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	sredo ponoči je prišel grof Chambord sè soprugo in druzimi visokimi osebami. Dvor v Böckmannovem poslopji šteje 25 oseb. V petek
Gozdovnik (1898):	moči presidij doseči, in ktero je razdvajala reka, šumeča med visokimi in strmimi bregovi. Nastajala je ta reka iz potoka, memo

viſokimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene

visokopridevnik, splošni, nedoločeno

visoko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo poslal, de bi se pravoslovja učil, za ktero je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem
Sveti večer (1866):	jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh
Občno vzgojeslovje (1887):	Iz blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu

viſoko

Pozhétki gramatike (1811):	ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj

viſsoko

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe kraleſtve tiga ſveita,
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tezi inu povej Matizheku — Tonzhek. Skusi to okno; ſej toku viſsoko raven ni. (gre kjé , inu poględa ſkusi okno. ) Nęshka. Nikar

viſſoko
Branja, inu evangeliumi (1777): enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu

višjapridevnik, splošni, primernik

vikši
Kmetijske in rokodelske novice (1845): družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo
viša
Zoologija (1875): veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal
viši
Kmetijske in rokodelske novice (1845): premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta slavniga Krajnca barona Jurja Végata). V

višja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes
Zlatorog (1886):	hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani

višji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. )

višjepridevnik, splošni, primernik

vikshi
Branja, inu evangeliumi (1777): narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe imajo na povęle vikshi duhovne Goſposke doſtikrat po Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein

vikše

Sveti večer (1866):	počival, stopi posel v sobo ter mu izroči pismo od vikše logarske uradnije. V pismu je bilo pisano: „Dosedanji logar Dobravec
Sveti večer (1866):	za neskončno imenitnejšo stvar božjo? V resnici on spada med vikše stvari božje. Najsirovejšega človeka razžališ, ako mu rečeš: Nič nisi

vikši

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev v

vikſhe
Branja, inu evangeliumi (1777): Tolkajn je on bulſhi koker Angeli ſturjen, kulkajn je enu vikſhe imę, koker ony povirbov. Sakaj h'katirimu Angelu je on
vikſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v
visočeji
Kmetijske in rokodelske novice (1847): osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in

više

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati
Kemija (1869):	imajo sem ter tam jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci

višje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od novega leta naprej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat 78
Občno vzgojeslovje (1887):	razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni
Občno vzgojeslovje (1887):	mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov

višji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji veljave po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	lon) višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za izdelek (lon) višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji oblasti

višjegapridevnik, splošni, primernik

vikšiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu

vikſhega
Branja, inu evangeliumi (1777): mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu
visokejiga
Kmetijske in rokodelske novice (1847): zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih zapopadkov imeti. 1. §. Zemlja je krogla. Od
višega
Sveti večer (1866): na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali

višjega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	časniku „Il Diavoletto” je bila te dní ob prihodu milostljivega višjega škofa in kneza gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem
Gozdovnik (1898):	Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil

višjiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi tisti stojí, kteri se nezvé, de je še kaj višjiga na svetu. To skrivno prirojeno mikanje je hrepenjenje duha po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pastirja dobí; naj tudi žalostno povest oznanijo, de je dobriga višjiga pastirja zgubila, in de je zopet vdova. Na kvaterno nedelo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselo oznanile , de preblagiga rojaka Krajnske dežele, gospoda Frančiška Kutnarja višjiga pastirja dobí; naj tudi žalostno povest oznanijo, de je dobriga

viſhiga

Biblia (1584):	On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil nyh miſli, inu je djal k'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar

višjempridevnik, splošni, primernik

visokejim
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa

višjem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	zatare, ktero se neprenehoma dalje vrti. Pripomočki pa k vedno višjem napredovanju o šolstvu so: 1. lastna skušnja, 2. pridno čitanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je izvoljena posebna komisija. — Od 16. t. m. je po višjem povelji nakupovanje kónj za topništvo in vojaško vprego popolnoma vstavljeno

višjim
Divica Orleanska (1848): bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni.

višjemupridevnik, splošni, primernik

vikſhimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli
višemu
Sveti večer (1866): viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'.

višjemu

Čas je zlato (1864):	to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico
Občno vzgojeslovje (1887):	reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu
Občno vzgojeslovje (1887):	hoče to, kar hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako

viſhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah

višjipridevnik, splošni, primernik

vikshi
Ta male katechismus (1768): ſaſnamenva, inu se vogible uſſeh krivovir, inu ſmotnav, katire ti vikshi Poglavarji, inu Uzheniki katholshke zirque enuvolnu ſaverſhejo, inu preklinajo. Matth.

vikši

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kratki bolezni svitli nadvojvoda Miroslav (Friedrich), C. k. admiral in vikši zapovednik pomorstva, še le 26 let star. (Vikši škof v
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki vikši glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne znam

vikſhe

Branja, inu evangeliumi (1777):	rokami ſturjen. Inu njeh prizhuvanje ni blu obſtalu. Inu ta vikſhe Far je goriuſtav v' ſredo med nje, inu je upraſhal
Branja, inu evangeliumi (1777):	Hebręarje na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe Maſhnik tiga perhodniga blaga, ſkus en vezhi, inu bel popolnema

vikſhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam

višej

Kemija (1869):	okisi navadno izgubé hidratno vodo, nekteri pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat NaO.HO pa hidratne
Kemija (1869):	PH3 Amonijak NH3 x (OCSPNH) b) Pri pičlej vodi in višej toplini: Voda HO Ogljenčeva kislina CO2 Žveplena kislina SO3 Fosforova

viši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	da ni vredno govora. — To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ima večidel po dva rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri
Sveti večer (1866):	so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu
Mineralogija in geognozija (1871):	ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem, kakor da bi se bile
Zoologija (1875):	svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in

višji

Divica Orleanska (1848):	ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do 800 fl. pa 10 fl. od vsacih sto. — Po višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vzame 30 milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni
Čas je zlato (1864):	razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi.
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu

viſhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole

višjihpridevnik, splošni, primernik

vikſhih
Svetu pismu noviga testamenta (1784): v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet
visočejih
Kmetijske in rokodelske novice (1847): z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje

visokejih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa ne vidi čez 15 milj dalječ. Kar je od visokejih gor čez 20 milj, in na morji čez 15 milj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se

viših

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Liktorji), razvežite svoje butarice! ” ) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred
Mineralogija in geognozija (1871):	debelo-zrnatim peščencem, dalje z breccio, s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat
Zoologija (1875):	pa so na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé
Zoologija (1875):	notranja ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila. Pri viših živalih je pa vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da

višjih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft
Botanika (1875):	prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti

viſhih
Biblia (1584): tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan

višjimpridevnik, splošni, primernik

vikſhim

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſmerti obſojen , ga je sgrevalu. Inu je nasaj perneſſuv tem vikſhim Farjam, inu Starejſhem teh trideſſet ſrebernikov, inu je djav: jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 22. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus k'tem vikſhim Farjam, inu Fariſęrjam v'perglihah govoruv rekozh: Nebeshku krayleſtvu je
Branja, inu evangeliumi (1777):	satu ſemkej perſhuv, de bi njeh ſvesane pelal k'tem vikſhim Farjam? Savlus pak je zhes dalej mozhnejſhi perhajov , inu je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	satajil, ampak on je en vojſhak tę vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony

višjopridevnik, splošni, primernik

vikši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4

vikšo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko
vishe
Ta male katechismus (1768): je le: de eden pravo Kristusovo viro, inu njega Zirkve vishe oblast popolnema spoſna, taisti se podloſhne, inu pokorn skaſhe, koker

višji

Divica Orleanska (1848):	lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Novi časi bojo terjali, de se bomo povzdigniti mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja

višjo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet
Aritmetika za učiteljišča (1885):	s, ondaj zapiši na to mesto le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu.

višo

Kemija (1869):	nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo stopinjo imenujemo klorec (Chlorid), nižo pa klorovec (Chlorür), ravno tako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú

▶ visoko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najvišeprislov, splošni, presežnik
- narvishe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena sosedna Boga uſſegamogozhnega

visokoprislov, splošni, nedoločeno

usoko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naip ei prosim jas sanabeshko Kraleſtvo k' drujemu o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smertne vre doro sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosi sa-

vesoko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† G † P † G † B † te so vësoko shribane besiede boshje. TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so ti vesoko shribani preshtabi inv favishi tvganti; htver re Ivbe besiede boshje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv oh daimio o Bveg oh vsiga magozhni Bveg oh vesoko vriedni Bveg daime to zhasno shivlenje inv tv venzhnv vesele
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an gnadlov rihter al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi ti mene an gnadliv rihtar. Sedei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam

visoko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da nismo iz naše dolinice vidili ne v široko ne visoko. Proti večeru še je bilo huje. Začela je burja pihati
Fizika (1869):	tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo
Fizika (1869):	kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z
Botanika (1875):	brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi
Zoologija (1875):	rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč

viſoko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od

viſoku
Sacrum promptuarium (1695): vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam
viſsoku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej
viſſoku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti

vsoko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	po nia pegerenje: Naiprei te jas prosim o S. inu vsoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof jas taba prosim pomai ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so

višeprislov, splošni, primernik

vikshi
Kratkozhasne uganke (1788): Nog szer nimam, vender tezhem berſhejshi ked ti: vonder poskôzhem vikshi ked ti Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked tiza po

više

Viljem Tell (1862):	nevarnosti je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni

viſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni

višjeprislov, splošni, primernik

više

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice
Mineralogija in geognozija (1871):	se pod temile pogoji: 1) V kacem kraji, ki je više od mesta, kjer se hoče kopati, mora ponikovati voda. 2

višej
Valenštajn (1866): na luč, da se svetila Zvestoba vaša bode v službi višej. Gordon. Jaz sem dovoljin, više ne želim, Kdor previsoko leta

višeje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Komur je mogoče naj živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol

viſheji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti

viſhje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline

viſhji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali

▶ visokočastit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

visokočastitega

visokočastitiga

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici

▶ visokočastitljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

velecenjen; kontekst

visokočastitljivega
- visokočastitljiviga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice

▶ visoko čaščen prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

visoko čaščeni
- viſokozhaſteni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in

▶ visokoroden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

visokorodnega
- visokorodniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni
visokorodni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja kmetijske družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude

▶ visokospoštovan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

visokospoštovana
Kmetijske in rokodelske novice (1847): nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in gosp.

▶ visokost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

visokost

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koderkoli bosta hodila! — Ravno takó so nas tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam
Fizika (1869):	Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah 86., 87.
Botanika (1875):	turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje tisto steblo, ki nima listja
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed

viſokost

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih

viſokoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ako ſim vanjo priſhal; na ſtopinje ſim smeril globozhino in viſokoſt, ſhirjavo in dolgoſt vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa

viſsokoſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſmo tudi érbtzhi. (Riml. 8, 17.) Leta je ta neisrezhena viſsokoſt, h'katéri naſs ta ſtan eniga Chriſtjana ſkusi S. Kèrſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakú bi ſe mógèl en Chriſtjan ponujati, de bi on viſsokoſt ſvojga duhóvniga ſtanú ohranil, inu na snanje dal? Zhe more
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kdó ne saſtópi tudi tô dolshnóſt, de imamo ravnu leto viſsokóſt ſkusi enu poſębnu brumnu sadèrshanje ohraniti, inu na snanje dati

viſſokuſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so serblivi, katiri sami na sebe poſabejo, ter so namarni. Viſſokuſt teh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu zhes svitle, nisem jeſt dalej naprejshla, de be njeh viſſokuſt, ali globokuſt gruntala, ampak sem uſſe perproſtu bres serblivoſte virjella
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je mene zhes uſſe ludy
Branja, inu evangeliumi (1777):	Piſma S. Paula Apoſtel. na Rimlarje na 11. Poſtavi. O Viſſokuſt tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel
Branja, inu evangeliumi (1777):	saena shrokuſt, inu dolguſt, inu viſſokuſt, inu globokuſt: inu de vam tudi da ſposnati to zhes

visokosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti
Divica Orleanska (1848):	djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha, kakor nobena druga vera — pa kaj če to? To
Astronomija (1869):	ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V
Astronomija (1869):	mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo
Fizika (1869):	s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov
Botanika (1875):	vinske rozge stopajoča voda stopa zdaj v cevi do velike visokosti od 30 do 40 čevljev, iz česar se vidi, da

visosti
Divica Orleanska (1848): Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza

viſokosti

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	inu trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei ta kershanski vuk' S'tvojo gnado ti o Bog
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Mogozhnosti, v'Modrosti, v'Lepoti, v'starosti, v'Zhasty, no viſokosti So enake vſe try.

viſokoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in s enim ſamim obókam ali vélbam je v taki viſokoſti, kakor de bi v lufti viſil. Tode sidanje tega moſtú
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de to ſtori le ſenza viſozih gorá v luni, kolikorſhne viſokoſti ni najti na naſhi semlji. De ima luna tudi nekoliko

viſokusti

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	svetusti, K'dir je, inu je vezhnu biu Sh'nym glihne viſokusti. s'Nebeſs se je on h'nam podau, Inu med
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sedemnaista Peiſem. h'Gloria in Excelsis. 1. Zhast Bogu na viſokusti, Myr na semli tem Ludem, Kadiri v'ſveti brumnosti Dobre
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Pounu tvoje viſokusti Je Nebu, semla Goſpod! Vſe stoy v'tvoji lastnosti, Vſe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne viſokusti , Ti naſs nihdar nasapusti, Tu ponishnu proſmo mi. s'Peitjam

viſokuſti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie viſokuſti ponishnu klezhymo, inu h' sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti zhes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmo en prah te semle, terpeu ta Goſpud te vezhne viſokuſti, inu ta Kral te nar vezhi zhaſty: kai ſhe le

viſſokuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	aku tebi v'nebesah naprejnapojdejo? 3. Naspametnuje uſſe poſhellenje te viſſokuſte, katiru otshe biti v'eni zhaſti, ali sluſhbi, katira od
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mozhjo, s'katiro bosh ti skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti

viſſokuſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dalej bel pogmirale svojo svitlobo, ter so k'ti narvezhe viſſokuſti te popolnemaſte pershle. Mejsèz, katire naſtanovitnoſt pomęne, je bil pod
Branja, inu evangeliumi (1777):	ter ſo Boga hvalili, inu djali: Zhaſt bodi Bogu na viſſokuſti, inu myr na semli ludęm, katiri ſo ene dobre vole
Branja, inu evangeliumi (1777):	ruv tu ozhiſtenje teh grehov : Sedy na deſnizi goſpoſtva na viſſokuſti. Tolkajn je on bulſhi koker Angeli ſturjen, kulkajn je enu

visokostih
Botanika (1875): mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo, ali pa s tem, da se gleda

▶ visokosten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

visokostnega
- visostnega
  Valenštajn (1866): dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave

▶ visokoučen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

visokoučeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm ³). Razun gori imenovanega mitologiškega imena Menela še nahajamo

▶ visokoveljaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

visokoveljavne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali

▶ visok ta pridevnik, splošni, primernik + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

višji teh
- vikſhiteh
  Branja, inu evangeliumi (1777): isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta-

▶ visokun samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

očak; kontekst

visokune
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na stiki štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča

▶ višar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gospodovalec; biblija.net

višarje
- visharje
  Branja, inu evangeliumi (1777): s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam

▶ višarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

višarsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom. Ravno pri teh sem prišel

▶ višava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višav

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od
Rudninoslovje (1867):	druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj

višava
Kmetijske in rokodelske novice (1844): poſhkodvajo shelodez in noſijo teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše ginjene; K' si

višavah

Sveti večer (1866):	ozré proti nebu rekoč: „Zapojmo angeljsko pesem: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki so dobre volje. ”
Fizika (1869):	po sobah, k višku in da je topleji zrak v višavah. Deloma je tudi tako; ali ker se zrak pri ogrevanji
Kemija (1869):	iz zevrelega rajža, a narodi, stanujoči po azijskih stepah in višavah, si celó iz mlečnega sladora izgotavljajo neko opojno pijačo, tako

viſhavah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po viſhavah, ino mir ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe

višave

Divica Orleanska (1848):	je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim, Dokler pomoč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem
Rudninoslovje (1867):	imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute

viſhave
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo

višavi
- višavi
  Fizika (1869): tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno
- viſhavi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v
višavo
- viſhavo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh

▶ višek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višava; [sskj]

viška
- viſhkiga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ

▶ višina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višin

Mineralogija in geognozija (1871):	prikazke vidimo v Švici, kjer ledniki objamejo skale ter iz višin prinesši jih puste na planjavi, ko se stope in zginejo
Mineralogija in geognozija (1871):	napravila zemljina skorija, moralo bi površje zemlje biti precej enolično; višin in nižin ne bi videli, strjeno zemljo pokrivalo bi okoli

višina

visina

Fizika (1869):	dá podoba taka, kakoršna se vidi v Pod. 106. Tlakomérna visina računa se tu od površja živega srebra v cevinem kraku
Fizika (1869):	pot. Balansier, ravnotežnica, kimavica. Barometer, tlakomer, 8 9. Barometerhöhe, tlakomérna visina. Barometerprobe, redkomér. Barva, Farbe, 151. Barve nasprotne, Contrastfarben, 150. Barve
Fizika (1869):	živega srebra v posodi nn. Ta daljava imenuje se tlakomérna visina. Očevidno je, da tudi tukaj edino le zrak, ki tlači
Fizika (1869):	ponavljamo, izide, da se za vsako sledeče število sekund najde visina pada, ako se sošteje: 1) visina pada telesa samega na
Fizika (1869):	sledeče število sekund najde visina pada, ako se sošteje: 1) visina pada telesa samega na sebi za sekundo ; 2) končna hitrost

višine

Mineralogija in geognozija (1871):	če so tlá trda in voda počasi teče. Tako se višine na zemlji čedalje bolj nižajo, čeravno počasi.
Občno vzgojeslovje (1887):	Gojenec se ima postaviti na višino svojega časa. S te višine naj napreduje in potomcem odpira nova pota k smotru, ležečemu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	V nedopovedljivem strahu so opazovali trije bratje z nasprotno ležeče višine vse dogodke v maorskem taboru. Govorov sicer niso umeli; toda

višini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je
višino
Ljubite svoje sovražnike! (1899): prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je

▶ višjekratnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

mnogokratnost; kontekst, SSKJ

višjekratnosti

višekratnosti

Kemija (1869):	pa toliko bolje dela, kolikor bliže je vspeh proračunu. Zakon višekratnosti (Multipla). V 11. §. smo izrekli zakon, da se dve
Kemija (1869):	Na tem in na mnozih enacih primerih je osnovan zakon višekratnosti, ki se glasi: Kemične prvine se spajajo med sebó ali

▶ višji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višjem
- vikšim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji od sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi

▶ višnujev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k ↗ SSKJ

višnujevo
- višnuvo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet

▶ višnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višenj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra, potresi z njim dno sodčika, deni potem eno lego višenj nanj, na te pa cukra in tako dalje ravnaj, dokler
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnje hranjene. Vzemi osem funtov lepih višenj in odreži reclje na pol; potem vzemi sodček iz hrastoviga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v steklenice deni. Češnje in višnje hranjene. Vzemi dva funta višenj in štiri funte češenj, poberi peške iz njih, kuhaj jih

viſhin
Kuharske Bukve (1799): libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra

višnjah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni

višnjam

viſhnam

Kuharske Bukve (1799):	bęliga vina en kosarz vìſhnoviga ſoka. 190. Vkuhane vìſhne. Poręshi viſhnam polovizo rezlov,
Kuharske Bukve (1799):	hraniti, kakor druge vkuhanja. 189. Sok od víſhin. Lępem sręlem víſhnam odberi pezle, ſtolzi jeh s' koſtmi vred, preshmi jeh ſkusi

višnjami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol

višnje

višnje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z

viſhne

Kuharske Bukve (1799):	176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi
Kuharske Bukve (1799):	kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi
Kuharske Bukve (1799):	dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel
Kuharske Bukve (1799):	jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen.

▶ višnja gora pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k

višnje gore
- višnjegore
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah

▶ višnjegorski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

višnjegorski
- višnjagorski
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan.

▶ višnjev pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višnjeve
- višnjeve
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo vino
- viſhnjeve
  Genovefa (1841): s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih

▶ višnjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višnjev

višnjav

Kemija (1869):	v vodi se raztopi in voda se navzame njenih lastnosti. Višnjav strup, zlasti brezvoden, je eden izmed najhujših otrovov (strupov), z
Kemija (1869):	Wismuth, 432. Blanc fix, 416. Blattsilber, srebrna pena, 430. Blausaure, višnjav strup, 396. Blei, svinec, 430. Bleichkalk, belilno apno, 415. Bleiessig
Kemija (1869):	v vodenčev cijanec ali cijanovodenčevo kislino (Cyanwasserstoffsäure), CyH, navadno pa višnjav strup (Blausäure) imenovano. Dobimo jo, ako živosrebreni cijanec destilujemo s

višnjev
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi
viſhnjev
Kmetijske in rokodelske novice (1843): o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi, mu

višnjeva

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je

viſhnova
Kuharske Bukve (1799): 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi

višnjeve

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stoji, ali je hram, v kterem se mleko hrani, vzrok višnjeve barve. Torej se morajo posodbe pridno izmivati, in na sonce
Astronomija (1869):	vse zvezde ene barve, marveč, da poznamo razun rumenih rdeče, višnjeve in zelene: mislim, da sem precej vse omenil, kar je
Kemija (1869):	na 2 ali 3 poličih vode, ter pridáš 2 lota višnjeve bražiljke (Blauholz) in 3 lote arabske gume, da se tekočina

viſhnjeve
Genovefa (1841): njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli

višnjevega

viſhnoviga

Kuharske Bukve (1799):	vina piti, permęſhaj med en bokal bęliga vina en kosarz vìſhnoviga ſoka. 190. Vkuhane vìſhne. Poręshi viſhnam polovizo rezlov,
Kuharske Bukve (1799):	ſtati; potle ta ſok hrani, kamer ozheſh. Kader ſe polubi vìſhnoviga vina piti, permęſhaj med en bokal bęliga vina en kosarz

višnjevi

višnjavi

Kemija (1869):

Stroncijan, Strontian, 416. Stroncijum, Strontium, 416. Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd

višnjevi
Zlata Vas (1850): pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v

višnjevih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bila le ena streha čez vse potegnjena: vse mergolí od višnjevih ali rudečih marel! V starih časih je Krajnc
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	roža Marija! ) 2. Polhen je rožic nasajen Plavih, rudečih in višnjevih*. 3. Marija po vertiču prangala, Lepe rožice je tergala. 4.
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	mlad, tankoraven; kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči, zlatorumenih las, ki so v dolgih kodrih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zvediti, ali višnjevo mleko od krave pride, ali je od višnjevih živalic barvarno, ki se v neizrečeni veliki množici v mleku
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in posebno na znotrajne in zunajne ogle paziti, ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je mleko višnjevo. Včasi se na smetani manj ali več višnjevih lis zapazi, ktere se večkrat razširijo, in celo smetano pokrijejo

višnjevo

višnjevo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še

viſhnjevo

Genovefa (1841):	in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi

▶ višnjevkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višnjevkasta
- viſhnjevkaſta
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije

▶ višnjevo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višnjevo
- višnjevo
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo je vlil toliko vode v ono skalo, da
- viſhnjevo
  Genovefa (1841): ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe

▶ višnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

višnja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je dobil imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H.

▶ vitek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vitka
Zlatorog (1886): svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe
vitkih
Gozdovnik (1898): ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine

▶ vitel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vitel

Fizika (1869):	po kolesnem obodu klinci ali palci, na kterih sila prijema. Vitel (vinta) razločuje se od do zdaj omenjenih priprav v tem
Fizika (1869):	igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška vetrovka. Winde, vitel. Windkessel, vetrenik. Windrose, vetrenica. Winkel, kot. Wirbelwind, vrtinec. Wolke, oblak
Fizika (1869):	njegovo vratilo stoji navpično, kakor nam Pod. 70. kaže pritlični vitel. Pod. 70. Iz vseh tukaj povedanih primerov se vidi, da

vitle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober

▶ viteški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

viteška
- viteške
  Blagomir puščavnik (1853): me smete velikodušnega imenovati, ker vam še dovolj časa pustim viteške dela svojega življenja premišljevati. Spomnite se tudi včasi tistega dneva
- vitežka
  Blagomir puščavnik (1853): v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala
viteške
Blagomir puščavnik (1853): obriše. Tudi Milko se raduje. Že vidi v duhu veličastne viteške gradove, in po noči se mu sanja od visocega grada
viteškega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil
viteškem
- viteškem
  Blagomir puščavnik (1853): in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem
- vitežkim
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu.
- viteſhkim
  Genovefa (1841): in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe

viteški

viteshki
Genovefa (1841): je sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá

viteški

Roza Jelodvorska (1855):	Dan je bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali

vitežki
Blagomir puščavnik (1853): prišel, odkod in kdo da mora biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj

viteško

Blagomir puščavnik (1853):	v očeh in potem — še tega ne več. — Zdaj vidim viteško visoko poslopje. Ogrozno ozidje, visoko skalovje mi pove, da je
Viljem Tell (1862):	usmiljenje Sprosilo mu je mili dar življenja. Prisegel je na viteško poštenje, Da nikdar se ne vrne; mož beseda Ostane, čutil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	To je preterdo! Če junak ukroti svojo poželjivost in doprinese viteško djanje, povzdiguje ga svet in časti, njegova dela se zapisujejo

vitežko
Roza Jelodvorska (1855): s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir

▶ viteško prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

viteško
- vitežko
  Divica Orleanska (1848): vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z njim se biti. Na to pristavi, de

▶ vitez samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vitez

vites

Pozhétki gramatike (1811):	sape v' beſedah: haine, ſovraſhtvo, homeau, váſizà ali ſelo, béros: vites. Ta ſe imenuje h góst, ino ſe ſhteje med ſoglaſne
Genovefa (1841):	zhuden sdèl. ”— Pri téh beſédah je sopet konja ſpodbódel. Star vites, v ktériga gradu je Volk s ſvôjimi konjniki prenozhil, mu
Genovefa (1841):	Grof Vojnomir, hraber vîtes prav shlahlniga ſerzá in zhverſte poſtave je bil vojvodu v

vitez

Divica Orleanska (1848):	viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam
Divica Orleanska (1848):	kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. )
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim s svojimi očmi vidil, zamorem le z
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k Artu podal, in mu rekel, de je prišel
Blagomir puščavnik (1853):	romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem
Roza Jelodvorska (1855):	dalje po svetu«. Čez nekaj dni po tem se peljeta vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni
Roza Jelodvorska (1855):	pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim
Botanika (1875):	spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v
Spisi Krištofa Šmida (1883):	točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče

viteza

vitesa

Genovefa (1841):	kraljevo vôjſko sdrnshili. ” — Grof je koj doli hitel, in pélje vitesa jih posdravivſhi v viteshko ſôbo (zimer). Preſtraſhena grôſinja je v
Genovefa (1841):	udarili in shugajo vſe s ognjem in mezhem konzhati. Dva vitesa ſta sdôlèj s kraljevimi povelji. She to nozh ſe imamo

viteza

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških
Blagomir puščavnik (1853):	VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad
Blagomir puščavnik (1853):	ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez
Blagomir puščavnik (1853):	Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru in
Roza Jelodvorska (1855):	se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in slavna viteza v ljubi slogi tukaj najti. « — Strašimir se ne vé veselja
Roza Jelodvorska (1855):	svoje oči povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je
Roza Jelodvorska (1855):	kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in po več druzeh skušnjah vsega tega ni
Ferdinand (1884):	skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki je pred leti padel v boji

viteze

Razne dela (1870):	Tuga tvoja pak je prazna, Meni moč je dana razna, Viteze leté ti v dom Dnes ta dan poslala bom. Vsi
Razne dela (1870):	Clo gotovi v bojni spor, Vodja jim je Černomor. Hotel viteze bi take Za prijazne mi vojšake, Moj bi bil visolni
Gospa s pristave (1894):	pregledovali mrliče. Navadne vojake so kar pokopavali na mestu, bogatejše viteze pa so odnašali na voz in jih vozili v Sempah
Gospa s pristave (1894):	patrijarhove posadke, in to je bil povod. Kdo je podpiral viteze, tega ne vem,« dostavi gospod della Scala. »Očitno sicer ni
Gospa s pristave (1894):	gospica Barbova. »Vsakdo ne prenese teh naporov, a za mlade viteze ne smé to biti posebna težava, ako hočejo biti vredni
Gospa s pristave (1894):	se je Leopold domov. Slovesno so tu sprejeli njega in viteze. Virida se mu je ovila okrog vratú, rekoč: »Sedaj si
Gospa s pristave (1894):	krčevito objemajoč sulice, pade, s tem potegne za seboj tudi viteze in jih potisne na tla. Tako je bila narejena vrzel
Gospa s pristave (1894):	vem ničesar. « »Doma veš, da imaš pred seboj brhke, hrabre viteze, to je res. Ali so pa ti vitezi tudi prav
Gospa s pristave (1894):	Tako je bila narejena vrzel v avstrijski vojski — pot med viteze je bila odprta. Bliskoma skočijo bližnji Švicarji skozi to odprtino

vitezi

vitesi

Genovefa (1841):	ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi, môji svéſti ſlushabniki, gléjte, to je Genovefa, môja
Genovefa (1841):	ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh
Genovefa (1841):	ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo
Genovefa (1841):	Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata
Genovefa (1841):	kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa
Genovefa (1841):	vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf

vitezi

Divica Orleanska (1848):	cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim
Divica Orleanska (1848):	z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s
Divica Orleanska (1848):	do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa.
Roza Jelodvorska (1855):	pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim

vitezom
Blagomir puščavnik (1853): ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko

vitezoma

vitesama

Genovefa (1841):	grôſinja je v kuhnjo hitéla, kaj pripravit, s komur bi vitesama poſtrégla; sakaj po ſhêgi tiſtih ſtarih zhaſov ſe tudi grôſinje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſhle. — Naſlédno léto, to je 1807 je pa „Şulzhbo med vitesama Lamberg in Pegam“ (das Turnier zwischen den beiden Rittern Lainberg

vitezama
Roza Jelodvorska (1855): dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama in naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko

vitezov

vitesov

Genovefa (1841):	ko ſe je sasorilo, je ſhel grôf od vſih shlahtnih vitesov is okóliſhine in od velike derhali ſlushabnikov ſpremljen na lov
Genovefa (1841):	ſpremljala in koſhuta je sa njimi, kakor krotâk peſ ſkakljala. Vitesov in groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj pa sa
Genovefa (1841):	njo pripravljeniga in kraſno olépſhaniga kônja poſadil, in od mnogoſhtevilnih vitesov ſprejeta ſta ſe odpravila. Drugo poglavje. Grof Vojnomír gré na

vitezov
Ferdinand (1884): Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje

vitezu

Blagomir puščavnik (1853):	Tine od veselja ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Bog, da bi jim kmalo imel dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko
Ferdinand (1884):	Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take
Ferdinand (1884):	tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da

▶ vitezinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vitezinja
Blagomir puščavnik (1853): skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo

▶ vitezov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vitezove

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	gorjé nam. Splača se pa vendar, malo potruditi se za vitezove zaklade. ”
Spisi Krištofa Šmida (1883):	o njej. Zastonj se podadó na Švabsko nazaj. Ali moči vitezove so opešale. Dolgotrajna ječa, skrb za svoje, in zdaj utrudno

vitezovi
Spisi Krištofa Šmida (1883): sviral na glasoviru. Na večer vsacega dné se je v vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega

▶ viti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vije

Divica Orleanska (1848):	V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu. „Le časa mi daj
Astronomija (1869):	Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi
Deborah (1883):	Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi domá, Jožef! Stori to meni na ljubo
Deborah (1883):	pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku
Zlatorog (1886):	lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer

vijejo

vijo

Stric Tomaž (1853):	čudovite miline in posebne lepote. Njegovi černi lasci se mu vijo okoli okroglih lic; njegove černe oči so se tičas lesketale
Zlatorog (1886):	jelóvja, koder mah zeleni Bujno raste ob skalàh razsutih, Kjer vijó se koreníne črne In lepéna sočnato grmíčje Čvrsto klije med

vil
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal in vpil, de je bilo joj. „Kako se

vila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de ga
Zlatorog (1886):	Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva
Gozdovnik (1898):	mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je

vili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi
Sveti večer (1866):	in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem

vilo

Razne dela (1870):	reki ne, na bregu ne, Okrožje pak je tenj se vilo Šumečih vod po planim tje. Razumi vse! — — Prej ko se
Luteranci (1883):	in tiščal roki za pasni rob, kakor da bi ga vilo in ščipalo po trebuhu, ko zagleda v dalji majhno luč
Posavčeva češnja (1887):	njegov znanec, stari Posavec. »Da bi te v trebuhu ne vilo, Posavec! Prestari smo za tako jed. Ali pečke požiraš ? Nikar
Hudi časi (1894):	zabliskalo se je in zagrmelo iz nova in ležalo in vilo se je v krvi na trgu kakih dvajset trupel. Zdaj
Kotanjska elita (1898):	ledena roka njegovega srca, da se mu je krčilo in vilo v neznosnih bolečinah. Opotekel se je in omahnil na klopico

viti
Revček Andrejček (1891): poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu sebe in videvši, da so

▶ vitriol samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žveplova kislina; [sskj]

vitriol

vitrijol

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ojstro vodo, v kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta naj
Kemija (1869):	Žveplenokisli železni okisec, FeO.SO3 + 7HO, navadno zeleni ali železni vitrijol imenovan, se naredi v lepih zelenih kristalih, ako se prirodni
Kemija (1869):	CuO.SO3, s 5 ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi se
Kemija (1869):	kristalih, ako se prirodni železni žveplec (železnati kršec) okisi. Železni vitrijol je ena najcenejših železnih soli ter se rabi pogosto za
Kemija (1869):	ekv. kristalne vode, imenuje se navadno plavi vitrijol ali bakreni vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi se, ako baker raztopiš
Kemija (1869):	hudičevo olje) se izdeluje iz njega. Na vodi razproščeni železni vitrijol se tudi vliva v zahode (sekrete), da jim vzame nevšečen

vitriol
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi

vitriola

vitrijola

Kemija (1869):	se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki
Kemija (1869):	lotov stolčenih šišek in 2 lota žveplenokislega železnega okisca (železnega vitrijola) dalj časa kuhaš na 2 ali 3 poličih vode, ter
Kemija (1869):	okis, CuO.CO2, postane v podobi plavozelenkaste oborine, ako raztopini plavega vitrijola pridamo oglenčevokislega natrona. Rabi se za barvo. Ta spojina dela
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v roki, in obvezale z rafijo namočeno v raztoku bakrenega vitrijola (2 grama na liter vode). Vsajene 22. aprila. 5. Kot

vitriola

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	večkrat na dan močiti s sledečo raztoplino: 4 lote cinkovega vitriola v poliču vode. Ako po tem zdravilu mahovnice ne zginejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se vsaki dan enkrat sledečim zdravilom pomoči: 3 lote cinkovega vitriola raztopi v 1 libri vode. XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi 1 lot cinkovega vitriola, 1 lot galuna, 1/2 lota zelenega volka, v štupo jih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledečim zdravilom trikrat na dan močijo: Vzemi: 6 lotov cinkovega vitriola, 6 lotov galuna, ju zdrobi in v poliču vode raztopi

vitriolu
Mineralogija in geognozija (1871): kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.

▶ vitriolen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vitriolnega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode

▶ vivat medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vivat

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog

▶ viz samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

beluga; kontekst, nemško-slovenski slovar

viz

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de se med pečenjem le z razpušenim putram poliva. Pečeni viz. Viza razplati, nasoli in nekej časa tako ležati pusti; potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z razbeljenim putram politiga in s pol limonami obloženiga. Obarjeni viz.

▶ vizina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

jeseter; Pleteršnik

vizina
- bisena
  Kuharske Bukve (1799): lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber

vizine

bisene

Kuharske Bukve (1799):	ſtolzheniga zukra deni v' globoko ſklędo, perdaj raspuſheniga mehurja od bísene Nro. 172. gori na zuker, inu na ſok od unih
Kuharske Bukve (1799):	puſti vręti, potle enmalo ſladke ſkorie, inu mehurja od bísene; puſti de ſe napol vkuha; potle pretlazhi ſkusi ſito en
Kuharske Bukve (1799):	rastopí, preshmi ſkusi zhędno ruto, deni en lot mehurja od bísene, ali Hausenblatter, kakor v' druge sholze, prezedi ſhe enkrat, inu
Kuharske Bukve (1799):	v' druge sholze, prezedi ſhe enkrat, inu napolni kosarze, pręden bìsene mehúr notri dęneſh, puſti eno zhetert ure vręti. 170. Sholza

vizino
- biseno
  Kuharske Bukve (1799): tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader je

▶ vizinov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

jesetrov; Pleteršnik

vizinovega

bisenovga

Kuharske Bukve (1799):	per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe
Kuharske Bukve (1799):	polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler

bisenoviga

Kuharske Bukve (1799):	hitro ena sa drugo v' pomoranzhah ſe terdíti, perdaj vezh bísenoviga mehurja.
Kuharske Bukve (1799):	polizh dobriga vina, de ſe eno uro namaka. En lot bisenoviga mehurja rasręshi, operi, opraniga deni v' vino; vſe ſkup deni

vizenoviga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhaj. Potlej perdeni dva lota čistiga v nekoliko vodi razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze), odstavi od ognja, vzemi vanilijo iz koze, in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni v sok en lot v pol maselcu vode razpušeniga vizenoviga mehurja (havzenblaze) in cukra, pusti ga še eno četertino ure

vizinovi

bisenovi

Kuharske Bukve (1799):	Pomoranzhna sholza. 170. Sholza rudęzhiga grosdizha. 171. Lemonova sholza. 172. Bísenovi mehúr raspuſtiti. Dauſenblatter. 173. Vinſka sholza. Weinſulze.
Kuharske Bukve (1799):	netlazhi, ampak kar rado grę, de nebode koln. Tako raspuſhen bísenovi mehúr ſe dęva v' sholze, inu ſe lę tolikaj ogreje

▶ vizir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vizirom
- viziram
  Divica Orleanska (1848): od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez

▶ vizitnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vizitka; [sskj]

vizitnico

Revček Andrejček (1891):	ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba
Revček Andrejček (1891):	in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že

▶ viža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

viž

vish
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna, odvrazhuj ga ravno tako: 1. Ako samok od hriba

viſh

Ta male katechismus (1768):	bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na kolkajn viſh bo zhlovek v' greh ſapellân? Na tri: I. Skus noterdajanje
Ta male katechismus (1768):	Katire s' teh je narbel potrebne? S. Kerst. Na kolkajn viſh se ſna kerst prejeti? Na tri: skus vodo; skus gorezhe
Ta male katechismus (1768):	perpisani, koker de be njeh bli sami sturili. Na kolkajn viſh se ptujeh grehov dejleſhni sturemo? Na devet: I. Skus svjetvanje

viža

viſha

Ta male katechismus (1768):	na nasho smertno uro. Amen. Od od se ima ta viſha toku Mater boſhjo pozhastiti, inu poſdravlati? Pervezh: Od exempelna S.
Ta male katechismus (1768):	Amen. 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie, inu eno viro. Viſha ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu

viže

vishe

Abecedika ali Plateltof (1789):	kar ſe vam s' vęſelam sahvalim. Na vſe vishe, ſo ony odgovorili: inu to ſa tolkajn vezh, kjer mi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	En len zhlovek, en poſtopazh je na vſe vishe maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe ſliſhati, vſe svęjditi. On
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	po Ss. tręh Krajlih. Od ſovrashnikov naſhiga isvelizhanja, inu od vishe, kakú imamo tęiſte premagati. * Motus magmi s ſactus eſt in

viži

vishe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Jęſen obſtuzhej, toku bode tudi goſta meja. Na te dve vishę ſe veliku dela, graje, inu paſtirjov uſaki lętu perſhpara, inu

vishi

Sacrum promptuarium (1695):	Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi nebo nihdar hude beſsede vmej nama, oku ona bo meni
Sacrum promptuarium (1695):	inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel
Sacrum promptuarium (1695):	kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt
Sacrum promptuarium (1695):	Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat
Sacrum promptuarium (1695):	pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh
Sacrum promptuarium (1695):	Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler
Sacrum promptuarium (1695):	erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu bote imeli. Sdaj pak bom tem Sakonskem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh

viſhi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt

vižo

visho

Branja, inu evangeliumi (1777):	Apoſtel. na Hebręerje na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę; na tako visho, de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe more od naſs na semli vshiti. Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro daljezh. V Benaresu

vižo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj ves njegov velki ogerlji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	desetih letih zgodilo, pozimi sakan les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo megleni ali vodeni

viſho

Ta male katechismus (1768):	svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash
Ta male katechismus (1768):	Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh
Ta male katechismus (1768):	Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivi is uſſemi v myru, ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov

vysho

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſourashni. S'golufijo, s'savitjam, inu na vſo verſto, inu vysho ſo ſamu na tu gledali, koku bi en timu drugimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	doli pokleknit, roke na vysho teh proſhniku vkup stiſnit, inu gor vsdignit, shnable, inu jesik
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	podloshnu bilu. Ti vpyjeſh, debi ſe mi napuſtili na shvinsko vysho, inu po shvinskim nagneinu od naſhiga greſhniga meſſa sapellati. Tiſta

▶ vižanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP

vižanje

viſhanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſtilu: uſſe poſhellenje je svoje dobru viſhanje imellu, inu zhes uſſe nagnenje sem se jeſt prov po
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Une, katire je ta svejt stvaril, se je uſſellej tu viſhanje, inu governanje ſa sebe obderſhal, inu se na svejtu she

▶ vižar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vodja; SSKJ

vižar
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I.

vižarji

visharji

Življenja srečen pot (1837):	le sa voljo ſtrahovanja, ampak tudi savoljo veſti. “ Vladniki alj visharji bojo odgovor dajali, kako ſo sapovedovali, podloshniki pa, kako ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar s ſvojimi pomozhniki in visharji drushbe prêzej pride, in ſhkodo ſposna in prezéni. 42. Vſaka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi umni moshje toliko ſhkode ne najdejo , kolikor

▶ vižarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vižarjev
- visharjov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam, kaj ne? tudi veſte, de je pred

▶ vižati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

peti, igrati; [sskj]

viža

visha
Branja, inu evangeliumi (1777): prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri
viža
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko

viſha

Ta male katechismus (1768):	koker je on taiste stvaril, toku on tudi ohrane, inu viſha is svojo bres konza dobruto, inu modrustjo. B. stvarj 1.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ukaſanu dijanje. Koku dobre so della enega zhloveka, kader njeh viſha premishluvanje dobreh rezhy. Od lete same ima tu vunajnu svojo

vižaj

vishei

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	S'leto shpisho ti naſs shpishei, Inu h'dobri smerti vishei. 3. Sa naſs si oteu terpeti, Kir jemlesh te grehe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ti ſi leta sveti pot Volnu hodu o Gospod! Vishei naſs tist'ga hoditi, No na tistim h'tebi priti. Ednaista

viſhej

Ta male katechismus (1768):	ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa

vižajo

vishajo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	NB. Aku v' teh Lętah, katere Jupiter, Mars, inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tem 7. Planetam perpiſati, kateri uselei to ureme skus letu vishajo, inu eden teh Planetou uselej ſvoje letu ſpouni, inu temu

vižajo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče!

vižalo

viſhalu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	majhenu premishluvanje naprej poslal. Letu bode tebe skus uſſe oppravke viſhalu; letu bode tebe ſuper une grehe ohranilu: letu bode tebe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serza, katiru je dijanje mojeh zhednoſt prov fletnu, inu dobru viſhalu. 2. Is zelle svoje muje moj Syn! se masnoſt lestno

▶ vižati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ravnati; Pleteršnik

vižati
- vishati
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih

▶ vjesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vjedel
Deborah (1883): svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže pet

▶ v kaj za en predlog + zaimek + predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k

v kaj_za_eni
- v'kajfeni
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj

▶ v kateri predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

v kateri

ukaterei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spet vseti: skues ta se ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usah rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli

▶ vklatiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pritakniti, vriniti; kontekst

vklatili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno tako

▶ vkleniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vklenemo
- uklenemo
  Fizika (1869): delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege
vkleni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne.
vklenili
Zlata Vas (1848): gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo

vkleniti

Genovefa (1841):	Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je
Stric Tomaž (1853):	pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca. Milo je bilo viditi

▶ vklenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vklenjena
Zoologija (1875): kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah
vklenjeno
Roza Jelodvorska (1855): veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile

▶ vkljub predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vkljub

ukljub
Gozdovnik (1898): je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti in

vkljub

Divica Orleanska (1848):	Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa bo vse speljano
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vojak z zastavo pred njim, na kteri je zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse
Mlinar in njegova hči (1867):	izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem vsemu svetu vkljub! Kako bi sicer mogel le en dan živeti? Micka (spet

▶ vknjiževanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

vknjiževanje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung).
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v kontrolo, ali se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo

▶ vknjiževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vknjižujejo

Aritmetika za učiteljišča (1885):

vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje

▶ vknjižiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vknjiži
Aritmetika za učiteljišča (1885): v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka
vknjižilo
Aritmetika za učiteljišča (1885): služi tudi v kontrolo, ali se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se

▶ vkovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vkovan

Oče naš (1854):	razodeval, da je boljega stanú. V dvojne veriga je bil vkovan in to je kazalo, kakor tudi nevkretno obličje in divji
Oče naš (1885):	razodeval, da je boljega stanu. V dvojne verige je bil vkovan in to je kazalo, kakor tudi nevkretno obličje in divji

vkovane

Oče naš (1854):	Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kastanjevim drevjem
Oče naš (1885):	Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kostanjevim drevjem

▶ vkraj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

proč, vstran; [sskj]

vkraj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt junaſhkih mlatizhov na dan omlatiti samore, to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſnopov jezhmena in ravno toliko ovſa pa v 20 minutah vkraj ſpravili; pri vſim tem je pa tudi ſlama sa resanzo

▶ v kratek predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v kratkem

vkratkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte

▶ vkuhan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vkuhane

Kuharske Bukve (1799):	med en bokal bęliga vina en kosarz vìſhnoviga ſoka. 190. Vkuhane vìſhne. Poręshi viſhnam polovizo rezlov,
Kuharske Bukve (1799):	Sholzo zhęſvlì, ſhe popręd, pręden kutne s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de
Kuharske Bukve (1799):	kader ſe ta ſterdi, vlì ſhe drugo polovizo gori. 185. Vkúhane zheſple, ali zheſplovi ſalsen. Puſti ſrove zhęſple tako dolgo v'
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra, deni vse pohlajeno v steklenico in spravi na hladnim. Vkuhane limone. Prebodi jih štirikrat z debelo iglo, kuhaj jih z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Vkuhane ostrožence. Iz nar bolj zelenih peške poberi, potem jih v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	breskve, drugači. Ravno tako z njimi ravnaj kakor z marelcami. Vkuhane breskve, drugači. Breskve, iz kterih se peške ne pobero, na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem na lep popir in posuši jih v pohlajeni peči. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na štiri kose zreži, očisti potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Vkuhane limonove in pomarančne lupine. Z lupin vse belo skerbno poreži

vkuhanega
- vkuhaniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa

vkuhani

Kuharske Bukve (1799):	polivka je sa vſe shlaht meſenine dobra sa pomàkanje. 258. Vkuhani peterſhíl, ali ſalsen od peterſhila. Stolzi peterſhil, pretlazhi ſok ſkusi
Kuharske Bukve (1799):	Eßig. 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali sôſ. 258. Vkuhani peterſhil, ali ſalsen od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pohladi ga, zloži lupine v steklenico in vli cuker nanje. Vkuhani limonovi olupki. Olupi limone na okroglo kakor jabelka, de bodo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kutnje. Vkuhani kutnjini kerhlji. Lepe, olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi

vkuhanih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam

vkuhano

Kuharske Bukve (1799):	ko vkuhano ſmętano; pukuſi, zhe ni doſti ſladko, pertręſi zukra; potle deni
Kuharske Bukve (1799):	sholznato; potle hrani v' glashih s' prebodenim papirjam savesanih. 188. Vkuhano goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178. Kukmakova župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi. 182. Rumena župa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in peso. Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska

▶ vkuhanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

marmelada; kontekst

vkuhanja

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in po dva in dva skupej deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in

vkuhanje

Kuharske Bukve (1799):	tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi

▶ vkuhati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vkuha

Kuharske Bukve (1799):	dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v

vkuhaj

Kuharske Bukve (1799):	zęle ſladke ſkorie, inu eno unzho zukra, męſhaj, inu goſto vkuhaj. Stolzi nadrobno eno unzho grenkih mandelnov, ſtepi jih s' 10
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cuker nanje vli, in jih čez noč v njim pusti; vkuhaj drugi dan cuker ravno prav gosto, jagode dobro pretresi, jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler se jagode ne zmeče, potem jih iz njega vzemi, vkuhaj cuker še gosteje, nadevaj ostrožence v steklenico in deni pohlajeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pretlači. En polič tiga soka z enim funtam lepiga cukra vkuhaj, de se zgosti, kar je prav, potem ga od ognja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne zmeče; potem murbe iz njega vzemi, v steklenico deni, vkuhaj sok s kakima dvema limonovima lupinama gosto in pohlajeniga na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kolikor cuker tehta, deni ga v očišeni cuker, pene pobiraj, vkuhaj ga do polovice, pohladi in spravi ga v steklenice. - Z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno staro kokoš z mesno župo ali vodo na pol vkuhaj, perdeni po tem pol maselca hudiga jesiha in dve jajci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limone prav mehko, potem vodo odcedi, pretlači jih skozi ruto, vkuhaj vodo in sok z enim funtam očišeniga cukra do polovice
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	so sicer zrele, pa še precej terde, dobro jih zberi; vkuhaj na en funt jagod en funt cukra do letenja, jagode

vkuhati

Kuharske Bukve (1799):	mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli
Kuharske Bukve (1799):	inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali
Kuharske Bukve (1799):	farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	več, jo pusti na žerjavci v kozi na to mero vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži

▶ vkup prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vkup

kup
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in

ukup

Branja, inu evangeliumi (1777):	Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni
Branja, inu evangeliumi (1777):	meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir
Branja, inu evangeliumi (1777):	tega zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta-

v'kup

Biblia (1584):	rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu
Biblia (1584):	de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt
Biblia (1584):	jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym
Biblia (1584):	Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu
Biblia (1584):	ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo

vkup

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé
Kuharske Bukve (1799):	koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj vediti morate de je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke

v kup(združena oblika)
Genovefa (1841): in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih in peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó

▶ vkupaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupaj; [sskj]

vkupaj

ukupa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi
v kupa(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v' tej

vkupaj

Zlata Vas (1848):	ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar

vkupej

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o Jęsus mosh inu shena lubio, naj bodo v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej domu pripeljati. Jeden sam ga ne zgane, voz sam pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vunder najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil

▶ vkup strniti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

vkup strnila
- vkupſternila
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje

▶ vlačen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlačen

Mineralogija in geognozija (1871):	svinčeni, Bleivitriol, 57. ,, kupreni, Kupfervitriol, 59. ,, kupreno - svinčeni , Kupferbleivitriol, 59. Vlačen, zaehe. Vmesnina, Gemengtheil, 72. Vodilne školjke, Leitmuscheln, 87. Vodočist, wasserhell
Mineralogija in geognozija (1871):	53. Zacken, rogelj. Zackig, rogljat. Zador, koralni, Korallengriff, 139. Zache, vlačen. Zahntürkis, zobasti Türkis, 41. Zakladna ploskev, Grundfläche, 5.

vlačno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim kopam, ktere se kot

▶ vlačenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlačenje

vlazhenje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konja, in ta, ki vlazhi, na konju ſedi. Tako je vlazhenje nameſt treh konj s dvema, in nameſti dveh ali treh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi opomniti, kako ſi nekteri, slaſti kteri vézhji domazhije imajo, vlazhenje polajſhati vejo. Pred dve ali tri brane namrezh, klere ſo

▶ vlačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlačijo
- vlazhijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli

vlačili

Zlata Vas (1850):	mladénči po polji dérjal. Mládénči so verižice (ketinje) za sabo vlačili, dolge droge v zemljo vtikali in Ožbé je vedno čez
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se psi ne puste, da bi se dalj čas okoli vlačili, da nihče nanje ne pazi, ker tako zadobe priložnost se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vklenjenega kot navadnega razbojnika in kako so te po ulicah vlačili pa kamenje v té lučali in te zasramovali, kakor druge

vlačilo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele
vlačiti
Revček Andrejček (1891): prav hud). Na, sedaj moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže

▶ vlačugar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlačugar
- vlazhugar
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nagle jęse, de bi vſe pobyl. De je en ponozhni vlazhugar, ena negnuſna shival, katęri ſe po vſaki mlaki vala, de

▶ vlada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlad

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ga je imel na novega leta dan do poslancov tujih vlad, in kterega je vés svet radovedno pričakoval, je krotak, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ie bili samo župan rimskega mesta in pa penzijonár katoliških vlad, se na Francozkem pa tudi skor v celi Evropi nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	prežil na to, kaj bo rekel cesar Napoleon poslancem unanjih vlad ob novem letu? „Pamet različnih narodov po svetu — je rekel

vlada

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo po njih v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ste gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	eni, da zastran Neuenburga bojo zmagali Švajcarji, drugi, da pruska vlada; gotovo je zdaj le nek to, da ob novem letu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz
Deborah (1883):	srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda
Občno vzgojeslovje (1887):	Prav mnogo je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se

vlade

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	djati in odsekana glava v vodo vreči. V 4. letu vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ko berž Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal razpor
Deborah (1883):	divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme

vladi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr.

vlado
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil

▶ vladajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vladajočih
Fizika (1869): vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da

▶ vladanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vladanja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ko se je ustavoverska stranka na vse strani osramotila in vladanja nezmožna skazala, nova pot mu odprta, to je, pot, katera
Občno vzgojeslovje (1887):	nravstvene svobode, namreč iz soglasja volje z razumnostjo. Sredstva vzgojnega vladanja so pred vsem ista, kot ona, ki rabijo negovanju, namreč
Občno vzgojeslovje (1887):	brzda torej nagone in poželjivosti, izvirajoče iz nagonov. S pomočjo vladanja se privadi gojenec, da prenaša to, kar mu bode v

vladanje

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Artova slabost naredila. Podložniki so imeli tedaj odslej zopet očetovsko vladanje.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	se je lahko čutil jako varnega. Videti je bilo vspešno vladanje, kar je vzročilo občno zadovoljstvo. Tako je bilo poprejšnje stanje
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgled in poučilo, sosebno kadar vlada preide v strahovanje. Vsako vladanje pa podpira najbolj vzgojiteljeva osebnost. Njegova blagohotnost rodi mu ljubezen
Občno vzgojeslovje (1887):	kot notranje moči, z vnanjo močjo vzdržati v redu. Táko vladanje brzda torej nagone in poželjivosti, izvirajoče iz nagonov. S pomočjo

▶ vladar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vladar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče
Divica Orleanska (1848):	vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega
Viljem Tell (1862):	tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tem svojo kri zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji v glavno mesto in po stari šegi

vladavec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kmali se slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali

vladarja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lepši prišli bodo, ako Bog dá, in nam ohrani našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio
Viljem Tell (1862):	Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold

vladarji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo
Viljem Tell (1862):	edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila

vladavci
Stric Tomaž (1853): vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé.

vladarju
Divica Orleanska (1848): živi kralja Karla dobriga! Kralj. Po Bogu le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama

▶ vladarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vladarica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne
Maria Stuart (1861):	Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem
Lohengrin (1898):	srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno

▶ vladarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vladarsko
Divica Orleanska (1848): Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z mečem, Dünoa z žezlam, drugi knezovi

▶ vladarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vladarstva

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	besede so, ki so jih sveti Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote angležka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z

vladarstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da

vladarstvu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de
Valenštajn (1866):	ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan

▶ vladati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlada

Genovefa (1841):	bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh dober zhlovek in nikoli, prav nikoli kaj hudiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi rekel, oni so božja roka, ki narode in dežele vlada in jih k sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se ne smé omožiti; ako ni cesarice ali če je
Botanika (1875):	edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in
Botanika (1875):	načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna
Občno vzgojeslovje (1887):	samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v

vladaj

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ljubezen kaj gorice, Čezdalje več povedat' vé. Deseti naš tečaj vládaj Vzajemnost hvaljena povsot, Use nam brate budi, zbadaj Roké podati
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	varh, kterimu me je narvišiga Očéta ljubézen izročila, razsvitli, varuj, vladaj in vodi me. Amen. Molitev k s. Jožefu. (19. Sušca

vladajo
Viljem Tell (1862): Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo

vladal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je
Zoologija (1875):	bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim in vsa dušna stran našega bitja nema
Zoologija (1875):	viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad

vladala

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nekteri tudi pràv pravijo, sloga bratovska, ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k
Ferdinand (1884):	Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega.

vladalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi zgolj naključje vladalo. Sedaj je bil tù, in tù mu je bilo živeti

vladati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	z enako gorečostjo tudi zanaprej za blagor dežele skerbeli, ktero vladati sim Vas z zaupam zavolj Vaših doskušenih lastnost poklical. — Slavni
Maria Stuart (1861):	hiše Rodu in me prepričal, da imate Le vi pravico vládati Angleško, Ta nazovi-kraljica ne, spočeta V prešeštvu, ktero Henrik oče
Viljem Tell (1862):	služiti, Se dičiti v njegovem sjajnem spremstvu, No lastne hlapce vladati in s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah! O
Valenštajn (1866):	blágor nam, da je takó. Le malo Jih je, ki vladati sami se znajo I rabiti razum razumno. — Blágor Celoti, ako

▶ vladen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vladne

vladiške
Valenštajn (1866): dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez mitre i vladiške palice, Klobuk na drogu nese s praporom, Na kterem vidim

vladne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku

vladni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila

vladno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in zagovarja načrtano vladno postavo. Al gospoda vitez Gariboldi in grof Thurn dokazujeta, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	naslonil na Slovane. Avstrija potrebuje krepke roke, ki drží za vladno krmilo, da državo in ljudstva njena pripelje v luko notranjega

▶ vladika samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vladika
Maria Stuart (1861): bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi
vladike
Maria Stuart (1861): Sem dal slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem
vladiko
- vladika
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve

▶ vladimirjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vladimirjevi
- vladimirovi
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se

▶ vladstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vladavina; kontekst

vladstvom
- vladſtvam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh

▶ vlaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlaga

Botanika (1875):	tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le
Botanika (1875):	na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da

vlage

Genovefa (1841):	tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite
Zoologija (1875):	tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in

vlago

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	le v pesku in če ni scer velika suša, dalje vlago memo negnojne. Taka sparstenina služi vsaki zemlji in vsaki reči
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bolj peščeno in apnéno zemljo in malo ilovce, toliko, da vlago ohrani. Če hočemo obiln pridelk imeti, je treba njivo za
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	grah, oves. — Če ima peščena njiva kak del ilovce, da vlago bolj derži in da se bolj veže, storí lan, ječmen
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bi pa taki kremenini primešano bilo toliko ilovce, da bi vlago obderžala, in pa nekaj apnice, tako, da bi v 100
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rečí in sama na sebi rodovitna. Taka sparstenina derži dolgo vlago, jo tudi iz zraka pije, in zavolj tega ohrani gnojna
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali drugim sadnim drevjem nasadé, da bodo senco in veči vlago in tako boljši rast imele, in še dobiček sadja dale
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zgnije in po tem sparstení, so take sparsteníne. Taka sparstenína vlago obderži,in kamor jo denemo, je pràv. V vinogradih pomešana
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pripravna in dobra primera bi mogla imeti nekaj i1ovne, da vlago obderži: nekaj apnice in kremeni¬ ne, da je zemlja gorkeji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v kaki vodi imeti, da iz njih voda lesno kislobo, vlago in mokroto vzame, in se potlej v senci hitrejši in

▶ vlagaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

vlagaje
Občno vzgojeslovje (1887): V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in

▶ vlak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1
Aritmetika za učiteljišča (1885):	100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po 26
Aritmetika za učiteljišča (1885):	7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji

vlaka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	drugo majhno kad pa se položí mreža, narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene zmečkano grozdje iz prve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	kateri se pecljá, mora na vsak način biti iz pocinjenega vlaka, iz vzroka, ki sem ga omenil pri opisovanji, kako ravnati

vlakom
- vlakam
  Genovefa (1841): moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo sa njim gledala,

▶ vlaknast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlaknasta
Rudninoslovje (1867): imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega
vlaknastega
Rudninoslovje (1867): Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega

vlaknasti

laknasti

Mineralogija in geognozija (1871):

škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi

vlaknasti

Mineralogija in geognozija (1871):	v belo barvo (kemije §. 90). Dobi se tudi zvezdasti, vlaknasti, zrnasti, gosti in prsteni barit. 2. Viterit ali oglokisli barit
Mineralogija in geognozija (1871):	Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin, ki

▶ vlaknat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlaknate

Botanika (1875):	v zemljo vsadi, se razvijo mu popki, poganjajoč stebla in vlaknate korenine, pri čem se za prvi živež porabi bogata zaloga
Botanika (1875):	rastlini živeža dotle, dokler ga ne privajajo v dovoljnej meri vlaknate korenine, ki izvirajo na spodnej plati čebulnega krožca b. 3.

vlaknatimi
Botanika (1875): z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le

▶ vlaknina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlaknina

Kemija (1869):	rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti
Kemija (1869):	šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob
Kemija (1869):	obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari
Kemija (1869):	dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali
Kemija (1869):	lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali

vlaknine
Kemija (1869): in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o

▶ vlakno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlaken
Zoologija (1875): samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod.

vlakna

Botanika (1875):	pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi pikaste
Zoologija (1875):	14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo
Botanika (1875):	mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil omotan

vlakni
Gozdovnik (1898): mogle v drugo služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je
vlakno
Botanika (1875): d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi, ker se na od

▶ vlast samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

last, posest; Pleteršnik

vlast

Oče naš (1854):	sveto, edino zveličejočo véro in njih služabnike, žene in otroke, vlast in domovino. Raspertija pa ali ločenje nas je že ob
Valenštajn (1866):	V život osodni gleda bodrim okom, I vrne v lepšo vlast se radostnejše, Ko ga je videl i precenil sam. (Preneha

▶ vlasta samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lastna dežela; kontekst

vlasti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje

▶ vlastelin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljiški gospod; [sskj]

vlastelinom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom*) Jurkom, kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter

▶ vlaški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

italijanski; [sskj]

vlaška
Robinson mlajši (1849): bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji
vlaške
Zlatorog (1886): v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do

vlaškega

Robinson mlajši (1849):	so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zmote razločno našteva in popravlja ). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega* jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	popravijo Istrijani blagovoljno ). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega* jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev

vlaškem

Zlatorog (1886):	vkuha v gosti riž, Da težko boljše kje dobiš; Na Vlaškem, Kranjskem po kletéh Ne najdeš boljših vín od téh! Zató
Zlatorog (1886):	pošilja pač me Jerica. »Ne, ubožec! Glej, odhajajóč »Njo pri vlaškem kúpcu sem pustíla, »Koji lanček dal jej je in prsten

vlaški

Divica Orleanska (1848):	odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne

▶ vlažen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlaženpridevnik, splošni, nedoločeno
- vlažen
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja, je viditi kakor da bi ogenj

vlažnapridevnik, splošni, nedoločeno

vlažna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini
Fizika (1869):	da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in vlažna zemlja se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat
Stelja in gnoj (1875):	Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več

vlažnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- vlažnega
  Kemija (1869): ako le more, si prilasti še več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé
vlažnejšepridevnik, splošni, primernik
- vlažniše
  Zoologija (1875): in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V
vlažnempridevnik, splošni, nedoločeno
- vlashnim
  Genovefa (1841): mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga neprenéhama vôda kapljà, moraſh vlage in mrasa

vlažnipridevnik, splošni, nedoločeno

vlažnej
Botanika (1875): dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji, kterih les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje

vlažni

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se osušijo. Hram se more večkrat odpreti in prezračiti, da vlažni zrak iz njega izpuhti, in da mleko ali druge reči
Kemija (1869):	solitarna kislina tudi dela, kedar jake električne iskre švigajo skozi vlažni zrak, zato je v dežnici po nevihtah vedno najti nekoliko
Zoologija (1875):	brstjem in delitvijo. Črvi prebivajo v vodi ali pa v vlažni zemlji in v glenu, veče vrste nahajajo se večidel v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mokrote v hišo, v kateri prebiva včasih velika družina. Zmerno vlažni, gorki pa čisti zrak je zdrav in prijeten, preveč mokri

vlažnihpridevnik, splošni, nedoločeno
- vlažnih
  Gozdovnik (1898): Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat

vlažnopridevnik, splošni, nedoločeno

vlažno

Robinson mlajši (1849):	morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle
Mineralogija in geognozija (1871):	po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako

▶ vlažnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlažnost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	peči, katerih se dandanes uže veliko nahaja po svetu, vlečejo vlažnost v se, ki izpuhtí potem v dimnik; koliko vlage pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	peč na stebričih. Velika napaka nekaterih sob (izb) je njih vlažnost, posebno tacih, kjer na pečéh perilo sušijo in celo zimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	je zidovje mokrotno. Vprašanje nastane potem: s čem se dá vlažnost iz sob odpraviti? — Prav lahko in prav gotovo s tem

vlažnosti

Stelja in gnoj (1875):	ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore
Stelja in gnoj (1875):	daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki

▶ vlečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlečen

Kemija (1869):	tališče = 1090° C. Baker ima lepo rdečo barvo, jako je vlečen in raztezen precej je trd ter se topi še le
Kemija (1869):	lesna, Pflanzenfaser, Cellulose, 479. Vlaknovec, fibrin, 494. Vlečec, Kleber, 494. Vlečen, zahe Voda, Wasser, 366. Voda apnena, Kalkwasser, 413. Voda Goulard-ova
Zoologija (1875):	bradavica ima 100 do 400 luknjic, skozi katere se cedi vlečen sok, ki se tekoj strdi v ravno toliko tencih nitek

vlečena
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): peljati imeli. Popolnoma nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se
vlečna
Kemija (1869): jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v kirurgiji in v

vlečno

Kemija (1869):	ne moreta, ker jim brani rastlinski klej, ki dela testo vlečno, pač pa zračni mehurci rahljajo in privzdigujejo testo. Pravimo, da
Zoologija (1875):	in jedó. Znamenit je plavičar (Janthina), ki si naniza v vlečno sluz zaprte zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav

▶ vleči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlecite

Gozdovnik (1898):	Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste
Gozdovnik (1898):	se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se

vleče

ulezhe

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	irozhnu nareſen reſlye, inu poſna, ke k' velikem madeſham pozhasi ulezhe. 3. O koku fletn se bil, kader se je tebi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se v' eno domazho perjaſnoſt napreberne, katira ſanezhuvanje ſa sabo ulezhe, inu zhaſtitoſt oslaby. 3. Tu ni potreba, de skrivnuſte tvojega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	premisli, kaj je greh ſenu ſlegu, inu kaj ſa sabo ulezhe, ter prosi Boga mozhnu, de tebe varje. Pridi, tezi dajzi
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude; Ima doſt' dny

vleče

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo pri taki perložnosti
Robinson mlajši (1849):	je v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u. — Kaj tacega, kakor tukaj, je
Rudninoslovje (1867):	kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec-
Mlinar in njegova hči (1867):	na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji
Fizika (1869):	dalje žene, in pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru
Oče naš (1885):	sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s
Revček Andrejček (1891):	menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I — menda
Tiun - Lin (1891):	kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik vleče me naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil

vlezhe

Kuharske Bukve (1799):	zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako

vlečejo

ulezhejo

Ta male katechismus (1768):	skus boſhjo pomuzh obvarvani, skus svoje shuntan je v' greh ulezhejo; ſadnezh: uſſe druge nasrezhe, inu nadluge prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Anaj se mozhnu teh perloſhnoſt, katire tebe h' gerdem rezhem ulezhejo, ter imej strah boſhje uſſellej v'tvojemu serzu, aku se

vlečejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako
Fizika (1869):	njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih
Mineralogija in geognozija (1871):	omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor ob morskih bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in

vlejzhejo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj

vlezhejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki je bilo meſto pod njim, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno

vliezhajo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ne takv vliezhajo venka istega hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hrama gorta potah shtiejah oni mene is vsiem shpotam gorta vliezhajo noi mene srvetami tapo kaker eniga otroka jas sheliem dabi

vlečeta

Gozdovnik (1898):	vse vajino, karkoli tukaj najdeta. « Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni čez dečka, ter gleda v lice
Gozdovnik (1898):	pojdeta za nama, dokler ju dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta od piramide, na ktere pločadi sta slišala obupne in grozne

vleči

ulezh
Sacrum promptuarium (1695): nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka

ulezhi

Kratkozhasne uganke (1788):	tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno kuglo v' popyru ſtopiti, de
Kratkozhasne uganke (1788):	be blu tręba njo v' uſta uſeti; inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru

vleči

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bil kovač prinesel. Mogel sem mu pomagati pri kovu meh vleči, da so me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili
Stelja in gnoj (1875):	že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od

vlezhi

Genovefa (1841):	zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe zhem po tém vlézhi; ſej ſe po tém do ſódniga dnéva lahko naſpím. ” „Pojdite
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srahIjaj, de bo mogla semlja potrében dober srak na ſe vlézhi. — Zhédi pridno ſhtale ; glej na to, de bo tvoja shivina

vlekel

ulekl

Branja, inu evangeliumi (1777):	kronan bil. 4. Katiri je sa naſs ta teshki krish ulekl. 5. Katiri je sa naſs krishan bil.
Abecedika ali Plateltof (1789):	bil 3. Katir je sa nas ta te hke krish ulękl. 5. Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas
Abecedika ali Plateltof (1789):	bil. 4. Katir je s a nas ta teshke krish ulękl. 5, Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas

vlekel

Genovefa (1841):	létnim zhaſu ſkasuje. ” Kadar je prav hudo medlo in véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo stran
Robinson mlajši (1849):	ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre
Tiun - Lin (1891):	oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna
Gozdovnik (1898):	Baraha je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je

vlekil
Sacrum promptuarium (1695): inu Sveta Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v'

vlekla

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje
Fizika (1869):	bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c.
Fizika (1869):	ona vodoravno dalje, da je ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da

vlekli

Oče naš (1854):	sta šla Nace in Avguštin čez griče, ki so se vlekli od morja dalječ v deželo in so se sčasom v
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	njimi ženo in otroka, kakor Bog vé kako veliko čudo vlekli z godbo po mestnih ulicah. Ali ako so tem kanili

vovkli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene perbili htei semli noi so mene is vso mozhijo vovkli od tiſtiga kraja prezh.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok hram vovkli dajese moje oblizkje vse resbiva kier je resano shtapo natadrvgo

vleklo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mehki zimi, včasi tako naglo, da se prej še nič vleklo ni, in se še zdej včasi ne vleče. Dasiravno se
Dragotin (1864):	prazno, golo in mrtvo, in le v domovino ga je vleklo z nepremagljivo silo. Domovino je objasnjevala sveta glorija zlatih mladih
Dragotin (1864):	je edino njegovo veselje sprehajati se in večidel ga je vleklo na gore. Kako dobro mu je delà velikanska samota, prosto
Pomladanski vetrovi (1881):	zbežala ona, h kterej ga je srce z vso silo vleklo. Gotovo je ne bodo nikdar več videl. Življenje se mu
Prvi sneg (1886):	velikih pripravah za ta večer in silno hrepenenje ga je vleklo tja. V maškaro obleči se ni hotel, saj ga nihče
Prvi sneg (1886):	Mirku je bilo čudno pri srci. Nekaj neznanega ga je vleklo k Almi, le njo je vedno imel v mislih. Da
Vanda (1888):	zdaj mirno gledala za odhajajočimi ladjami in nič je ni vleklo za njimi, kakor nekdaj. Večkrat je sicer imela v mislih
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	mari! " Pavle se je udal. V gostilno ga je nekaj vleklo, dasi sam ni vedel kaj. Najbrž je bila to sama
Roman starega samca (1895):	vedno in vedno uhajalo nanjo. Nekaj me je k njej vleklo in zopet nekaj od nje odvračalo. Bila je lepa, krasna

vleko
- vlejko
  Biblia (1584): shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na kraj, ſedeo inu isbi-

▶ vlečljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlečljiv
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi

▶ vledenit pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kristaliziran; kontekst

vledenito
Kmetijske in rokodelske novice (1848): baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor v Vilički v Galicíi, — ali

▶ vliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vlij

ulij

Kratkozhasne uganke (1788):	dobre, inu ſrishne oſtale. XV. Per ſakurjéni pêzhi lęd narediti. Ulij enu malu vode na miſo; tedej dêni en zinaſt okrôſhnek
Kratkozhasne uganke (1788):	rajmno taiſta, katiro je vonſmaknil VIII. Ena vadla ſa dobizhk. Ulij v' en glash polovizo vode, inu polovizo vina s' tikama

vli

Kuharske Bukve (1799):	de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov
Kuharske Bukve (1799):	jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem

vlij

Kuharske Bukve (1799):	puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj

vlije

vlie
Kuharske Bukve (1799): dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte

vlije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol vode; vse to naj se pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge leta; Da ne rodi terta, ne pšenica

vlijejo
- vlijo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Toliko Fabiola ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla: „Kedar

vlijemo

Kemija (1869):	s ktero moremo primerjati dobroto raznega mleka. V vsak val vlijemo sto delov mleka za skušnjo in je pustimo mirno stati
Kemija (1869):	pravimo: da oslepé. Take posode se najbrže očistijo, ako va-nje vlijemo malo solne kisline ali pa jakega octa, ki apno raztopi

vliješ
- vliješ
  Kemija (1869): okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ.
- vlijeſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela
vlil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo je vlil toliko vode v ono skalo, da zdaj neprenehoma vre iz

vliti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naredi; 3 — 4 krat na dán ſe mora V shivíno vliti. Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne stariga in žarkiga laneniga olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 97 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 97 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —