sovražno sovršen sovršenost sozvezdje sp. spačen spačenost spačiti spadajoč spadati spahnjenje spajati spaka spalec spalnica spametovati spanec spanje sparčen spariti spasti spati spaziti spe specifičen speč spečanje spečati speči speh spehan spehanje spektralen spekulacija speljan speljati speljevati speniti spenjati spenjen spersteneti spešiti spet speti spev spevati spevoigra sph. spirala spiralka spiralkin spiralno spirati spiritual spirituoz spis spisan spisati spisek spisovati spitati spiti spivati splačati splakovati splašen splaten splav splavati splaziti splesti spletati spleten spletka splezati sploh sploskanost sploščen splošen splošno spočet spočeti spočetje spočetkom spočiti spočniti spod spodaj spodbadati spodbosti spodbuditi spodbujati spodbujen spoditi spodjedati spodjesti spodkidati spodkopati spodkopovati spodleteti spodnji spodoben spodobiti spodobno spodobnost spodprožek spodriniti spogledati spogledovati spojen spojenost spojilo spojina spojiti spojivši spokojno spokoren spokoriti spokorjen spol spolegati spolnik spolniti spolno spolnjevati spolovilo spolzek spomenik spomin spominek spominski spominjanje spominjati spomlad spomladanski spomladansko spomladen spomladi spomniti spomnivši spona sponašati sponesti sponka spoprijeti spor sporad sporazumeti sporazumljenje sporno sporočati sporočilo sporočiti sposob sposoben sposobnost sposoditi spoštljivo spoštljivost spoštovan spoštovanje spoštovati spotakniti spoten spotika spotikati spotiti spotoma spoved spovedati spovednica spovednik spoznan spoznanje spoznati spoznava spoznavalec spoznavanje spoznavati spoznavši spraševati sprati sprava spraviti spravljajoč spravljati spravljen sprazniti spred spredaj spreden sprednik
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V |
| Maria Stuart (1861): | v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti |
| Valenštajn (1866): | Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih |
| Astronomija (1869): | Osvetje, Weltsystem, 312. Ovca, Capella, Ziege, 271. Oven, Widder, 271. Ovršni kot, Scheitelwinkel, 233. Ozvezdje, Sternbild. P. Pakrog, Elipse, 239. Palada |
| Fizika (1869): | odbojni, Reflexionswinkel. Kot odklonji, Ablenkungswinkel. Kot oster, spitzer W. Kot ovršni, Scheitelwinkel. Kot pravi, rechter W. Kot sprožen, gestreckter W. Kot |
| Občno vzgojeslovje (1887): | deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec, kateremu naj |
| Astronomija (1869): | ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še |
| Astronomija (1869): | sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena. |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz |
| Astronomija (1869): | severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta |
| Astronomija (1869): | južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled |
| Astronomija (1869): | je za nas posebno važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. |
| Astronomija (1869): | zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj |
| Astronomija (1869): | znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga |
| Astronomija (1869): | so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj |
| Astronomija (1869): | Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej |
| Astronomija (1869): | tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda |
| Astronomija (1869): | da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se |
| Astronomija (1869): | v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti. Če |
| Astronomija (1869): | ki leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na |
| Astronomija (1869): | delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij |
| Astronomija (1869): | na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika |
| Astronomija (1869): | stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja |
| Astronomija (1869): | in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več druzih, ki se najdejo tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen ali spačen, verzerrt. Zechstein, Permformation oder Dias, Permska tvorba ali Dias, 114. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ploskev. Verwerfung, premet, 82. Verwesen, strohneti. Verwittern, sprhneti. Verzerrt, zategnjen, spačen. Vešek, Chalcit, 37. Vitriol, cinkovi, Zinkvitriol, 56. ,, svinčeni, Bleivitriol, 57. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in edino vodilo jej je bilo: vživaj! Vendar spridena in spačena ni bila; neizmerni ponos jej je varoval čednost. Gnjusilo se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hodila služit? Mlinarja Črnota edina hči; pa dekla? O ti spačena, nesramna stvar! Da, šla boš, šla, pa ne služit! Poberi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem življenju, ki se že na tem svetu tako strašno maščuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa je bil ž njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje svojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj |
| Zoologija (1875): | Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve |
| Kemija (1869): | 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za |
| Zoologija (1875): | piknjačo (Millepora) z mnogimi pikčastimi luknjicami, kakor na pr. semkaj spadajoče losovo rogovje (M. alcicornis.) |
| Zoologija (1875): | se na obalah srednjega morja, zlasti na algirskih. Druge semkaj spadajoče vrste so še: Ladin pahljač (Gorgonia), morsko pero (Pennatutla), morske |
| Botanika (1875): | red ima imé od podobe 203 plodov, kakoršne imajo sim spadajoče rastline, ki se razun tega odlikujejo z lepim cvetjem in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem danemu številu |
| Botanika (1875): | Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki posebno |
| Zoologija (1875): | je težko veljavno označiti. Naj zadostuje, ako rečemo, da semkaj spadajoči členarji obstojé iz mnozih neenacih obročkov, a vsak obroček ima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vidimo takój, da sta k x dnem in 14 dnem spadajoči števili zidarjev v obratnem, dotični števili m3 pa v istem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali obratno sorazmerni; potem postavi v razmerje števili vsake vrste, spadajoči k neznanki in k številu, ki ima isto ime kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. |
| Rudninoslovje (1867): | dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le po malem jih |
| Zoologija (1875): | III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri |
| Zoologija (1875): | ter živé večidel na zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure |
| Botanika (1875): | pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini |
| Zoologija (1875): | na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih |
| Botanika (1875): | kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in unega pozdravlja s hribovci in smolarji s pristavkom, da spadamo le pod Novo vas, ter zakaj ga zmiraj nadlegujemo. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kamor je komu bolj priložno! Pod Novo vas sicer res spadamo, toda ne vemo kdo nas je brez vprašanja tje zapisal |
| Zoologija (1875): | Crax) velik kakor puran in ima rumen voskast greben. Semkaj spadata tudi pauksi (Urax) in jaku (Penelope), ki se oba dasta |
| Zoologija (1875): | belima pikicama, oba sta samo 7 mm., dolga a vendar spadata med najškodljiviše hrošče, ker njijne ličinke lotevajo se suhega mesa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | torej bolezin konja le hujša, ne pa boljša. Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | persih priporočil. Zmivati ga je pa tako dolgo treba, dokler spahnenje ni zdravo. Pri ti priložnosti moram svariti napčnega ravnanja, ktero |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako se podplati sožgejo in v štupo stolčejo. XV. Poglavje. Spahnenje člena in hromota. Ako se na sprednji ali na zadnji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XII. Poglavje. Spahnjenje benceljnovega člena. Sledeče znamnja naznanujejo spahnjenje benceljnovega člena: Konj navadno stoji na sprednjem robu kopita, benceljnovi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se redko pripeti, bi se gotovo dale ošlatati. Druga pri spahnenju benceljnovega člena je ta, da nekteri vzrok bolezni v nekem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | člen, ki se nadkopitni člen imenuje. Vezki tega člena oteko spahnenju, ino za palec nad kopitom, posebno na stranih se izcimi |
| Kemija (1869): | 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da se spaja s 103 utežnimi deli, ki so tedaj ravnomočni z 28 |
| Zoologija (1875): | kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali vezil bb, spaja kost s kostjo. Vezi so torej sosebno imenitne za nauk |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V § |
| Kemija (1869): | osnovnih lastnosti, da so alkalične in da se s kislinami spajajo v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej |
| Kemija (1869): | pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost |
| Kemija (1869): | zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine |
| Kemija (1869): | se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejčka in gre nad Anžeta). Poberi se od tod — ti spaka ti. Anže (umikajoč se). Kaj? spaka? spaka? No, vi me |
| Revček Andrejček (1891): | Grešnik (ne izpustivši Andrejčka iz oči, Anžetu). No, če nisi spaka, pa si norec. |
| Revček Andrejček (1891): | od tod — ti spaka ti. Anže (umikajoč se). Kaj? spaka? spaka? No, vi me še ne bodete tako nazivali; umejete li |
| Revček Andrejček (1891): | se od tod — ti spaka ti. Anže (umikajoč se). Kaj? spaka? spaka? No, vi me še ne bodete tako nazivali; umejete |
| Gozdovnik (1898): | Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka po mnenju |
| Valenštajn (1866): | naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je |
| Ferdinand (1884): | še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pozimi, kakor s žerjavico ali živim ogljem izbe in posebno spavnice gréti. Gotova smèrt tistiga čaka, ki v taki izbi zaspií |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride iz hrama, dekla iz hleva, žena prinese otroke iz spavnice, in vsi so živeli. Pavliha pa stopi k volku, ki |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | naj pride in luč prinese, ker oni ne morejo iz spavnice. Kerčmar ni druzega mislil, kakor de je hlapec tudi zaspal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je |
| Valenštajn (1866): | pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | pametniši kakor danes! Razumiš? ” — Čuvaj se ziblje hrohotaje v svojo spavnico in godernja ”Grom in strela! ” nazaj. — Sokolar pa se oberne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vstane, kušniti more; poslednjič tudi lepa, majhna podoba Marije njegovo spavnico lepša in vsacimu kaže: Tukaj počiva rejenček Mariin! — Per vratih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | še iz žrela molili. To viditi steče h kupcem v spavnico in začne na vso moč vpiti: Pojdite mi vender pomaga |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in je kerčmarja poslušal. Spat so šli vsi v eno spavnico. Tu so se kupci menili, kaj bi napravili, de bi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da jih nihče drugi ni vzel nego on. Preiskovaje njegovo spavnico je res najde v nekej luknji nad omaro. Jernej terdí |
| Robinson mlajši (1849): | se je Boga za to prositi; pak predse se je upametoval, da ta molitva ni prav. „Nesem li otrok božji? je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in brez klaje. Da bi take nemarneže saj nesreča drugih spametovala, da bi sami v nesrečo ne prišli, in tako sebi |
| Robinson mlajši (1849): | znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo |
| Gozdovnik (1898): | si oči. »Boj se bliža. Moji beli bratje naj odvržejo spanec. « |
| Oče naš (1854): | nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja |
| Ferdinand (1884): | dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel ſe varvati, kir Sonze |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kopelle ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe nasaj dershati. Telezhje meſsu, piſheta ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe ni, v' |
| Genovefa (1841): | Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko |
| Roza Jelodvorska (1855): | in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se |
| Viljem Tell (1862): | čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji |
| Zoologija (1875): | a vse to se godi brez naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov |
| Gozdovnik (1898): | ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt |
| Genovefa (1841): | ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je bil v ſpanju is rok padel. Iſkala ga je, in Boleſlav, ki je |
| Genovefa (1841): | molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se ne spari in ne skazi; vsaki dan ga je treba prebirati in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | shajati ne mogli. Kmetijske skušnje. (Da se senó (mèrva) ne spari in ne spridi), priporočuje tudi eden nar imenitniših angležkih kmetovavcov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | znano, vleče mokroto sená nase in storí, da se ne spari. Slama potegne okús (žmah) sená in solí na-se, in s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa soparčen biti. Vročina je živini strup, ki zgosti in spari kri. Ob hudi vročini živina ne sme delati, ne na |
| Stelja in gnoj (1875): | vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece |
| Robinson mlajši (1849): | nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne spal, ampak vedno bo imel oči odperte na to , kar svet |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so |
| Sacrum promptuarium (1695): | shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat |
| Valenštajn (1866): | lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde |
| Sveti večer (1866): | dalje na nogah. Tone in Dobravčevi otroci so že davnej spali. Logar in logarica sta dobro opazila, da ima podobar nekaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | od koder so vodo donašali, bil je daleč od jame. Spali so roparji na slami, a ta je bila pregernjena dragocenimi |
| Biblia (1584): | dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo |
| Slovenske večernice (1865): | ju je varovala dežja, in ravno tako sladko se je spalo čredniku, njegovi ženi in mlademu sinu Stefetu, kakor bi bili |
| Sosedov sin (1868): | videl Štefana pozno zvečer, ko je pri Smrekarji že vse spalo, pod majhnim križastim oknom Fráničine izbice stati in govoriti z |
| Razne dela (1870): | kralju bliža in tiho pristavi:) Pomisli kralj! Ko vse je spalo pretečeno noč, Si ti zapustil svojo posteljo. In molil si |
| Antonio Gleđević (1873): | sabo. Čula ga je zdihovati in stokati. Tisto noč ni spalo nobeno oko v mali hišici. Ko pa se je prebudilo |
| Marjetica (1877): | tiho vse okrog in okrog, kakor bi dremalo, kakor bi spalo trdno spanje. Torej uhajajo Marjetici misli nazaj v veselo poletje |
| Marjetica (1877): | bodo srajčice in prtiči pa rjuhe. Kako sladko se bode spalo na njih, je-li Mina? Kaj tacega pa nam ni manjkalo |
| Marjetica (1877): | XXII. Tisto noč je spalo vse. Luna je sijala, na višnjevem nebu, psi so lajali |
| Žgánjar (1890): | doma pa se je že tudi luč ugasnila. Vse je spalo, le Vodopivka je močila blazino z obilnimi solzami. Kdo pač |
| Kvišku (1899): | trohica bi bila skvarjena in slaba, v katerem bi ne spalo na dnu, čeprav globoko zagrebenih nekaj biserov. Malo časa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | si bila? Micka. Saj ste mi rekli, ker ste hoteli spat iti. Črnot. Rekel sem rada si šla, ker si imela |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oče, vi bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot |
| Gozdovnik (1898): | so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se |
| Genovefa (1841): | veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla. |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel. Da se vam le ljubi spati ves božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj |
| Sacrum promptuarium (1695): | nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nej bil sa drugu ampah sa jeiſti, inu sa ſpati, satoraj shena vezhkrat ga je kregala, inu tepla: En dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi utegnil |
| Genovefa (1841): | ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé |
| Zlatorog (1886): | skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse |
| Deborah (1883): | udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti bi klicali: »Kde si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak |
| Valenštajn (1866): | v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii |
| Valenštajn (1866): | ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš ga, kako mirno spi, kakor bi jutri šel na svatbo? ” „Kakor bova šla te |
| Deborah (1883): | Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži |
| Revček Andrejček (1891): | Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé |
| Genovefa (1841): | padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel, ali lé ſpi ali je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo |
| Robinson mlajši (1849): | tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh |
| Gozdovnik (1898): | »Saj je res mislil, da stojé spim, santa Laureta! ali so lahkoverni ti ljudje. Kaj je pa |
| Gozdovnik (1898): | zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ni s' pomoshnim avoir, imeti; kakor je dors, ſpim, j'ai dormi, ſim ſpal, j'avois dormi, ſim ſpal, 'aurois dormi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega govorjenja. Dr. Bleiweiſ, vrednik. Vganjka. v hramnim koti tiho ſpim, S gladnim gobzam ſe reshim, Zhe podgane ne dobim, Miſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Gozdovnik (1898): | tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih |
| Gozdovnik (1898): | se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in kmalu |
| Deborah (1883): | Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli pod |
| Robinson mlajši (1849): | približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za roke ino noge zgrabili ino |
| Kemija (1869): | kacega telesa, na pr. svinca neznan, dočim bi bila njegova specifična toplina najden = 0.031, onda mora 3.2 podeljeno s 0.031, dati |
| Kemija (1869): | Primerna ali specifična toplina in ekvivalenti kemičnih prvin so med sebo v čudovitej |
| Kemija (1869): | ta namen za vodo potrebna, = 1. Čim veča je tedaj specifična toplina kacega telesa, tem manji je njegov kemični ekvivalent; zato |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 3 ranimo jih z nohtom. Gostota mineralov. Gostota ali specifična težkota kacega telesa je, kakor je učila fizika §. 19 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca je v kamenji najmanj. Specifična teža mu je obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kos vode. Že tam smo opomnili, kako potrebno je vedeti specifične teže, zakaj ker ima v enacih razmerah telo vedno enako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Paladium in Rodium, so platini jako podobne, žlahne kovine visoke specifične teže. Gostota čiste platine je 17 do 18, barva siva |
| Kemija (1869): | tem manji je njegov kemični ekvivalent; zato stojé številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam |
| Kemija (1869): | enaki izvod (produkt), ako pomnožimo ekvivalent kacega telesa z njegovo specifično toplino, in ta izvod je = 3.2. In v resnici je |
| Kemija (1869): | v čudovitej zvezi. Po §. 156 iz fizike razumevamo s specifično toplino ono relativno množino topline, ki je potrebna, da kako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skalovji. V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično težkoto mineralov. Kakor v nemškem so imena mineralov postala sčasoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti |
| Oče naš (1885): | je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar |
| Deborah (1883): | rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo |
| Gozdovnik (1898): | je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal |
| Roza Jelodvorska (1855): | košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje |
| Valenštajn (1866): | velevaje. ) On spi! O, ne morite svetega spanja! Butlar. Ne, speč umreti nejma. (Hoče iti. ) |
| Revček Andrejček (1891): | uzame klobuk in leze gori). Andrejček (poje prav po tihem speč). Blaznica. Grešnik (ustraši se). Tiho! Kaj je to? (Posluša. ) Matija |
| Revček Andrejček (1891): | za menoj lazi. (Uleže se zopet. ) Cigan tak — ciga—nast. (Speč. ) Ciganski cigan! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim |
| Deborah (1883): | dan bi morali paziti, da se otroci ž njim ne spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre |
| Zlata Vas (1848): | pil. Vina so le malo, žganja pa niso skorej nič spečali. Večidel so vsi domà pri ženah in otrocih ostali, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej. Ona pa je porok za tistega, ki ima tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi leti mislil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši nad hudo žerjavco. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v |
| Kuharske Bukve (1799): | votle naredę. Isręsanje poſębej drobno ras — ſękaj, v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę kolerabe eno jajze inu |
| Kuharske Bukve (1799): | maſlam, deni notri rajſh; pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, ſpezi, vender ne prevezh; potle ga raskopaj v' ſklędo, inu potreſi |
| Kuharske Bukve (1799): | namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta, ſpezi lępo rumeno, narędi gori lęd, puſti ga poſuſhiti inu daj |
| Kuharske Bukve (1799): | jih ne zlo do verha, po zhaſi na majheni sherjavzi ſpezi. |
| Kuharske Bukve (1799): | unzhe. Vſe ſkup deni, inu pomasane bandelze nepolni, inu lępo ſpezi. |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhtir lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. V' ſklędi vmęſhaj dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze nad teſtó, inu jih ſpezi. 76. Bandelzi od ribaniga kruha. Deni v' en lonez eno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Le nikar ne ſkerbi toliko sa prihodnji zhaſ! Idi, ino ſpèzi is peſti moke kak grishljej kruha. “ ˛Spekla ga je. Jedel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruha perneſeſh“. Abraham hiti v' ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike ali mlinze is nar bélſhi moke! “ Potlej tezhe k' |
| Tine in Jerica (1852): | jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi |
| Kuharske Bukve (1799): | maſlo; perdeni ſtolzheniga gvirza ali dſhave; inu puſti, de ſe ſpezhe. — Drugiga govejiga meſa perſtavi po navadi kuhat, sraven en malo |
| Kuharske Bukve (1799): | s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi s' zukram, dokler ſe pezhe; al pa zukręni |
| Kuharske Bukve (1799): | deni ſlabo sherjavzo, sgoraj pa mozhniſhi, de ſe ſpezhejo hlębzi. Kader ſo rumeno pezheni, narędi mlęzhno shupo na nje |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti jih gor iti; potle deni nad sherjavzo, de ſe ſpezhejo. 87. Droshni nndelni. Deni v' eno ſklędo pęt unzh bęle |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj de yh ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio |
| Mlinar in njegova hči (1867): | si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha en pokrov |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe sna nareriti, kakor ſe nareja od jelęnov, ali pa ſpezhi ſam na ſebi. Tako tudi od jágnizhov. Is herbta ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje |
| Kuharske Bukve (1799): | verhi ſpęt pokrì s' puterteigam, inu ga pomaſhi s' jajzmi, ſpezhi v' pezhi al v' tortni ponvi. So dobri. 72. Maſleni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | shod na temle kraji in kako si se samega sebe spekel. ” „To je res prav lepo, Afra, da na-me misliš, sosebno |
| Robinson mlajši (1849): | na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svoje žive dni me še ni nobena tako v serce spêkla, kakor ta. — Dête, dête — sim djal — kam bomo prišli, če |
| Zlata Vas (1850): | To ga je zlo v serce spéklo. Iz mesta pridšimu se je tako milo storilo, de je |
| Zlata Vas (1850): | tečno in zdravo. Včasih se je še kaj speklo, brez de bi bilo veliko potroškov prizadjalo. Liza se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvarí, Pa levi mož ga šunta v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nosi roge goste. In hujši grof zatrobi v rog, Derhala speh se hujši vžge; In čuj, od zad, od spred je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | visokovredni! Pustite up mi moj posledni. « Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa levi mož ga šunta v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hipi vse obvisí! Ko bi le Lenart ne bil takó spéhan, in od prenagle hoje skorej bolan, berž bi tékel. Martin |
| Viljem Tell (1862): | dostikrat je vaša pot. Ruodi. Lej, tu sem teče grozno spehan mož. Verni. Poznam ga, Baumgart je iz Alcelna, Konrad Baumgarten |
| Viljem Tell (1862): | Verni. Poznam ga, Baumgart je iz Alcelna, Konrad Baumgarten. (ves spehan priteče. ) Brodnik, za voljo božjo, dajte čoln! Ruodi. Kaj taka |
| Blagomir puščavnik (1853): | nizko nagibalo — ko Bogomila in Milko po dolzem popotvanji vsa spehana in medla verh neke goré dospeta, iz ktere se jima |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ta bere na dragi tkanini: maščevanje! — Kaj pa Sira? Vsa spehana priteče v sobo, se malo oddahne in seree si okrepča |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | že tako deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so |
| Astronomija (1869): | ta svit, hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali je družba sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | to vsaj ne gré! Ali se le akcijskemu društvu spodobi spekulacija, ki donaša dobre obresti od vloženega kapitala? Ali ste pozabili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | društva, v rokah Matičnih pa bi ga zavirala? — Matica pa spekulacija? — to vsaj ne gré! Ali se le akcijskemu društvu spodobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali bode delničarjem narodne tiskarnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delovanju, ne pa spekulaciji in da je tudi proti pravilom”. Glasovi, ki so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O gorjé, gorjé nam Krajnzam per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | turni ſo pa po podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal, iz Tersta ga bo pa pa morji domú v Ameriko |
| Stric Tomaž (1853): | mraku pridemo tje, otrok bo spal, mater bom že kam speljal, da ga ji bova brez njene vednosti vzela. Tako bo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jasno razložiti. Rajše bom dve operaciji pripovedoval, ktere sim jaz speljal; kterih je bila ena lahka, ena pa težavna. |
| Čas je zlato (1864): | vse drugo rajtengo, ki bi jo tudi rajši od tod speljal, kakor zlate vzel. Zatorej stojí pomišljevaje se. »No, kaj ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | videl, da je bratov dar bogovom ljubši, ga na polje speljal in ga tam ubil, kakor naš Romul Rema, samo da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpodej plitveji. Kdor bi bil morebiti permoran, gnoj na njivo ſpeljati, naj ga dolgo pred ſetvijo, ali pa; zhe bi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ako bi bilo mogozhe gnoj bersh isſpod shivine na njivo ſpeljati, in ga k pervi ſetvi, ali ſadilu podorati, bi ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj ne bodo dalji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel |
| Kuharske Bukve (1799): | po tem vsami meſo ven. Rastepi jajzhniga bęlaka, de ſe ſpęni, ga permęſhaj v' shupo, katira je v' kosi, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | ſok. To vſe meſhaj ſkup tako dolgo, de ſe vſe ſpęni; te pęne devaj v' kosarze, inu dajaj pit. Zhe timzhaſi |
| Kuharske Bukve (1799): | po navadi kuhat, sraven en malo basilike inu peteriſhila; ga ſpęni, inu oſoli. — Kader je uno meſo v' kaſtroli pezheno, perlivaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | k jagodam ter jih eno uro dobro mešaj, de se spenijo. Potem perdeni drobno zrezano lupino ene limone, pomaži obroč s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Čokoladni prepečenki (biškoti). Raztepi tri beljake, de se spenijo, perdeni pol funta prav dobro stolčeniga cukra in mešaj tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno stolčenih mandelnov permešaj. Zdej dvanajst beljakov raztepi, de se spenijo, ter jih na rahlo permešaj; vso omeso pa v s |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Kaj je? Ilo. Na svetovalnico se spenja, streho Odkriva truma, že postavlja tope Na hišo — Maks. Besniki |
| Zoologija (1875): | deblo, v tako imenovani prsni mezgovod, ker se ob hrbtanci spenja v prsi ter se vprav ondi, kjer se leva vratna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in perdeni cmoke malo pred, ko imaš v skledo devati. Spenjena župa. Vbi v velik lonc štiri in dvajset celih jajc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ter speci v pohlajeni peči. Mandelnovi oblati. Dobro zmešaj dva spenjena beljaka, eno unčo drobno stolčenih sladkih mandelnov, pol funta drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjakov dobre pol ure do rahliga, perdeni pa potem tri spenjene beljake in drobno zrezani lupek ene limone, nadevaj v s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra sčasama šest rumenjakov ubi ter eno uro mešaj; potem spenjene beljake varno perdeni in permešaj šest lotov moke tudi na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hudi žerjavci, žverkljaj vedno z močno žverkljo, dokler ni vse spenjeno, potem hudo razbeli, in, kadar se naraša, vli župo precej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Spenjeno marelčno kuhanje. Mešaj osem lotov marelčniga vkuhanja (solzna) z osmimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se smetena hitreje razpeni, deni dva razpenjena beljaka med smeteno. Spenjeno mleko s kofetovim duham. Deset lotov kofeta počasi žgi, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Spenjeno mleko. Dva poliča prav dobre, s cukram poslajene srove smetene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nji stajati zamore, vmešaj ga pa potem med ravno popisano spenjeno mleko in na hlad, ali pa, kar je še bolje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ocverto žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na župi. Meso s paradižnikovo polivko. Telečje rebrica v popirji. Spenjeno marelčno kuhanje. 78. Žemljevi cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe |
| Razne dela (1870): | hití napasti. Žarno vnet za svojo mično, Lepo mlado, kroglolično, Speši dalej, skorej teče, Gostoma gredoč izreče: Bog jo živi gospodično |
| Razne dela (1870): | bivši mogočna, Dene ga v izbo domá duhtečo ambrozne dišave; Speši kar more potem, de druži Helenco mu zalo, Najde jo |
| Razne dela (1870): | pregleda, Ji v sluh gromí sovražna ta beseda: Allah kerim! Speši, speši, Hrabri mozlim, pah in mah! Križoverca treši, treši, Hura |
| Razne dela (1870): | de malo pridi Mertvimu češenja znak. " Pomlad na pokopališu. Speši, speši mirni vert S krili rožnim se oviti, Vidu, kar nanaša |
| Razne dela (1870): | mesta daritve; Urno poslani hité, de spolnijo točno ukaze. Irida speši tičas donesti Heleni izvestje; Svakinji slična celó, zaročnici Antenorida, Ki |
| Razne dela (1870): | v morju piha, Jadra barke kviško viha, Ta po vodi speši tak, Tice kot peruta v zrak; Ob otoku stermim plava |
| Razne dela (1870): | Žalibog! — de malo pridi Mertvimu češenja znak. " Pomlad na pokopališu. Speši, speši mirni vert S krili rožnim se oviti, Vidu, kar |
| Razne dela (1870): | Ji v sluh gromí sovražna ta beseda: Allah kerim! Speši, speši, Hrabri mozlim, pah in mah! Križoverca treši, treši, Hura – psa |
| Razne dela (1870): | besede se zdajci, Zida Ahajskiga tik z nogama on urnima speši, Ko do junaka prispe, izusti te krilate slova: Ajasa hrabra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec |
| Ta male katechismus (1768): | smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv |
| Stric Tomaž (1853): | sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike |
| Blagomir puščavnik (1853): | let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo, tolaži jih |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | naukov povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako naprej. — Sliši se |
| Čas je zlato (1864): | Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto |
| Fizika (1869): | ploskvama druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | predal vſe, kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu predá vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le |
| Robinson mlajši (1849): | po vsem, na kar se je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga smotril, kar se |
| Robinson mlajši (1849): | naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vidli radi, de bi me Mina, ako je še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de |
| Biblia (1584): | roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Betlehem, kteri je bil le kake dvé uri od Jerusalema. ˛Spet ugledajo svésdo, ktero ſo na Jutrovſkim vidili, lepo ino prijasno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | véliki sbor vnovizh sbral. Jesuſ je bil ſpet pred-nj peljan. ˛Spet je kakor ſnozhi reſnízo povédal, ino véliki sbor ga ſpet |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempelj. S' nevoljo ugleda neſveto derhál menjazhev, kupovavzov ino prodajavzov. ˛Spet jih, kakor pred tremi léti, is tempeljna isshene rekozh: „Moja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ukalo. Ino tako ſo sazheli s' veſeljem ſpet tempelj sidati. ˛Spet je bil tempelj zhaſtit ino lep, kakor je bil Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne omagate! Duh je ſizer voljen, pa meſo je ſlabo. “ ˛Spet obidejo teshave Jesuſa. Vdrugizh gre, ino na kolena do tal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hozheſh, naj ſe sgodí! “ Potlej ſe k' unim apoſteljnam poverne. ˛Spet jih najde ſpati, ino rezhe: „Kako mórete vender sdaj ſpati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetó, ako le ſneg alj pa léd semlje ne pokriva. ˛Spet drugi jih imenujejo goſinke, ino menim sa to, ker mlade |
| Valenštajn (1866): | njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji zernat |
| Zlatorog (1886): | njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo! |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi noi na vehzhno sesvietish zhries vse ptanete noi zbiesde inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti |
| Robinson mlajši (1849): | je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebnega. Gledišč ima Terst petero, v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše |
| Zoologija (1875): | mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje |
| Zoologija (1875): | bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov |
| Zoologija (1875): | vinski veščec (Sphinx Elpenor); mlečkov veščec (Sph. euphorbiae); kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. |
| Zoologija (1875): | kalinov veščec (Sph. ligustri); slakov veščec (Sph. convolvuli); borov veščec (Sph. pinastri), pod. 188, čegar gosenica škoduje po jelovih in borovih |
| Zoologija (1875): | večerni pavlinček (Smerinthus ocelatus); velerilec (Macroglosa stellatarum); krasni oleandrov veščec (Sph. nerii) prihaja v vročih letih od juga. Na Primorskem, na |
| Fizika (1869): | s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke kos železa po volji napraviti magnetičen, in mu to lastnost |
| Fizika (1869): | Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita |
| Fizika (1869): | delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke delavna še le od mesta B dalje. Ako se tedaj |
| Fizika (1869): | ki vpeljujeta električni tok od stanovitnega lanca E v glavno spiraljko. Postranska spiraljka Pod. 193. |
| Fizika (1869): | lastnosti, le toliko časa magnet, dokler teče električni tok skoz spiraljko. Ako se tok pretrga, neha koj privlačnost železa. Na ta |
| Fizika (1869): | Huygens (1657), ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Fizika (1869): | gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in splavali. Ker je bila voda velika, je bil bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | čebulo, česnom, poprom ali drugimi takimi ostrimi rečmi boleči gobec spirati. Treba je, da se živini večkrat hladne vode ponudi, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se bolezen ozdravi. Ločeni rog se more odrezati, gnojni deli spirati s vodo kuhane hrastove skorje; smerdljiva gnojnica se mora odpravljati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | 1-lota sirovega galuna. Če živinčetu gobec gnjije, je treba ga spirati z žajbelnovo vodo in vodo kuhane hrastove skorje, kteri se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetlo dal— se vé pa da ne očitno pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naših bravcov, kteri radi berejo v listu našem gosp. Terstenjakove spise, pa ne razumejo jezika nemškega, ga jim podamo tudi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | koja če se u doljnem varošu smestiti, pretežno slavenske novine, spise itd. deržati i tako domoljubnom občinstvu za čitanje pripraviti”. — „Katol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | saborska pisarna izdala je poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar |
| Trtna uš (1881): | v okom prihajati: a) vsak vinogradar naj skuša čitajoč primerne spise, novine itd. kolikor mogoče hitro in dobro podučiti se o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo z mnogoterimi, sosebno mikavnimi in za vsaciga Slavena važnimi spisi olepšan, do konca Velikiserpana na svitlo prišel. Naročivna céna mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slavjanskim svetu znani. V „Kolo” se jemljejo vsake sorte domorodni spisi z vsih krajev slavjanske zemlje. Zaderžaj, ki je že v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne piše zoper duha sloge, in zdraviga napredovanja. ” Nemški poslani spisi se v domači jezik prestavljajo. Letas je že treta kniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar bolj potrebno. Se vé, de bi verh tega tudi spisi drugačniga obsega zlo koristni bili, samo naj bi bili prilični |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mesci mi je došlo prijazno pisemce Vaše s pridjanimi podučnimi spisi, ki so večidel delo Vaših rok. Koliko gradiva za slovansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Pariza. Že več časa izhajajo v parižkih časnikih Avstrii protivni spisi; zlasti „Constitutionell” je pisal zaporedoma več takih rečí. Pravijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | pa se saboru zavoljo njegovega razpuščenja predložiti ni moglo. Saborski spisi, ki bojo najkasneje do konca januarja na svitlo prišli, bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski „bez da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Parizu vprašala francozko vlado: kako in kaj je s tem spisom? Tudi avstrijanska, španjolska in napolitanska vlada so enako vprašanje zastavile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | njim repo in zelje. Al ker sem „Novicam” z mojim spisom uže dovolj prostora vzel, bom to opisovati opustil; saj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | smo tudi mi Slovenci, kterih lastnine so tudi v tem spisu zapopadene, ki ga je po verjetnih sostavah zložil F. W. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pri govorjenji od tega jo kar kratko odreže, daje po spisu od spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do srede meseca decembra. Še le, ko so volilci pismeno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | V. Novejši načini požlahtnjevanja na zeleno. V spisu, kterega smo pred omenili, »Rebenveredlung,« smo že poudarjali, da so |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | uničuje velika množina najpotrebnejših živil. Dr. Bode je v svojem spisu: »Kaj odteguje izdelovanje alkohola živežu ljudstva« navedel, da je l. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dal preprositi. — Čez 30 let potem, ko so bile bukve spisane, prijatlom odjenja, ter pošlje bukve v Norimberk (Nürnberg) na Parsko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | pa veliki in mali katekizem so samo v slovenskem jezici spisane; druge knjige pa, namreč abecednik, obé berili in slovnica so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ne prebudi. Njegovo truplo počiva v Frauenburški stolni cerkvi. Imenovanih spisanih bukev z novim naukom pa ni hotel tako dolgo natisniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | treba od zvedenih šolskih mož u podučenje i gojenje mladine spisanih dobrih knjig pridno prebirati. Ker je pa letna plača nekterih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | 1. lastna skušnja, 2. pridno čitanje (branje) o tem naziru spisanih knjig, i 3. shodi učiteljev. Kar prvo zadeva, je slehernemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in jim povedal, da ima svoje modrovanje že več let spisano, so ga silili, da naj bukve na svetlo da. Ali |
| Trtna uš (1881): | je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal g. Jakob Sajovec, so te: Čače, oče, maja, mati; čer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Dalmatinskem od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi. ) Novo leto 1824. Povestica. Spisal Davorin Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim sa vaſ ſpiſal, ker ſo mi bile vaſhe potrébe snane , in ker me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so bedasti, kér se res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej za take šolarje, kakó se more kako pismo, ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj in spišite tam list; menda donašavca tudi naj deva tam. ” Kromacij pelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsih 400 cvetlic je po pravim imenu kerstil. Tudi za spisek drugih zelišarskih imen v krajnskim jeziku, ki ga je poslanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bere, se ne širijo persa! Slava, komur slava! Slovanski popotnik. Spisuje Fr. Cegnar. * Za društvo sv. Mahora, ki že 395 udov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Po predavanju gosp. Dolenca, vodje slapenske vinorejske šole, v Kostanjevici, spisuje L. A.*) Gosp. Dolenc nam je v Kostanjevici razlagal, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kr. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Prvo je bilo, ko sem prišel na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Cigale. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje. ) Kakor vsaki dan, bili smo Slovenci tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj bolje, ker se živina po njih ne le dobro spita (odebelí), temuč tudi dobro molze. Vendar ni vse eno: koliko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je govoril, namreč de ima čevlje čez kopito rezati. Urno spije tedaj svoj poliček in teče jaderno domú. Pavliha je sedel |
| Zlatorog (1886): | mesó, V kotliči juha vrè glasnó; Ta dan pač nekaj spije se, Nektera jed povžije se. V Tolmín, Trbiž in Koborid |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ena oſsa, en ſèrſhen, katęri tęm dęlovnim zhebelam med ſpyé; on je enu ſhikodlivu sęliſhe, katęru ſók te semle povsame |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Goſpoda pride, kakor ojſtre puſhize zhes njega, inu njih ſerditoſt ſpyé po beſsędah S. Pitma njegovo duſho vunkaj. Leta ſtrah pokrie |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo |
| Valenštajn (1866): | bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta stala mož in deček, ki sta nedvomno |
| Zoologija (1875): | širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | biser za to bogastvo. « In za roke se držé sta splavala tje, kjer je bila zdaj ta vila. Bila je velika |
| Kemija (1869): | in je pustimo mirno stati tako dolgo, da je smetana splavala na vrh. En sam pogled nam potem pové, ktero mleko |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in splavali. Ker je bila voda velika, je bil bolj k hiši |
| Ultra! (1867): | razjezi. In lehko bi zaradi kake zeló male reči vse splavalo po vodi. Zalka. Molk! Zdi se mi, da slišim očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | 8 stopinj gorkote je stajalo led in po vodi je splavalo veselje, po katerem je, kakor „Laib. Ztg. ” navdušeno piše, hrepenela |
| Ferdinand (1884): | zavpije Peter jezno, ker je videl, da mu je najedenkrat splavalo vse njegovo upanje po vodi. Razgret od vina, katerega je |
| Gozdovnik (1898): | rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo. « Rdoles je bil še na delu, ko se vdrugo oglasi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi v hišo. Že na poti je zaslišal vpitje otroka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján noter iti? mu odgovorim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo, Joni, pomagaj mi navzgor, splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen |
| Divica Orleanska (1848): | z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni |
| Sacrum promptuarium (1695): | gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor |
| Zeleni listi (1896): | naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se je spletlo doma v tem, ko je bil on v šoli. Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in je spletala zeleni lan. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | usnjata mošnja vselej denarje bolj hrani, kakor svilnata, v mrežico spletena. Kdor se z usnjato mošnjo zadovoljuje, navadno ni zapravljivec; svilnate |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda prav tiho! Maori spé poleg ognja. “ Previdno odpre deček spletena vrata. Luna je obsevala kraj in v bližini speče Maorce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na svetlobo dana. ” „V temu izboru bo kakor v vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo literaturo moramo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralja imenoval, ſhkerlataſt plajſh ogernejo, nameſti kraljéve krone is ternja ſpleteno krono na glavo pertiſnejo, ino nameſti kraljéve paálize terſt v' |
| Genovefa (1841): | ſe ob ternje! Gléj, svunaj je s ſuhe, mêhke ſlame ſpletèno, snotraj je s mehkimi, ſivkaſtimi laſzhkami obloshêno. Le dôbro va-nj |
| Ljubljanske slike (1879): | ki se okoli te ali one sučejo, naštevajo se vse spletke, ki jih je ta ali oni že imel, tej se |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | da ste se v svojem fanatizmu dali zapeljati v také spletke. Kajti dobro vemo, da na Hrvaškem gre le proti Madjarom |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | to malo pristojbino; najteže pa je bilo tujcem pač prenašati spletke in šikane ljubljanskih trgovcev, četudi ne jemljemo tega v poštev |
| Vanda (1888): | zakaj je Borovski tako neutegoma moral iti iz Ljubljane. « »Brez spletke to ni bilo,« dodá Van da. »Gotovo ne, ali rada |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | XVI. Prevare in spletke. V krčmi za dolgo mizo je sedel rajni Prekûc, dobro |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tem predlogom zadovoljen. — S tem so končane tudi vse Mihove spletke nasproti nespametnemu ženitovanju Rudolfa Tankega. Ko je rateški pismonoša — doslužen |
| Gostačeva hči (1891): | bil uverjen, da mu je jasna vsa stvar, — jasne Jerine spletke, jasna nedolžnost gostačeve hčere. Srce mu je od radosti poskočilo |
| Najmlajši mojster (1896): | je opisal vse svoje stanje, načrtal namere svoje gospodinje in spletke črevljarskega mojstra Žlebnika. Tudi škofov kapelan Peter Otava je dobil |
| Kotanjska elita (1898): | moška značaja, za skoro nadvsakdanja človeka, vzvišena nad navadne malenkostne spletke. In vendar je moralo biti med njima nekaj, kar ju |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije |
| Zeleni listi (1896): | Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive |
| Stric Tomaž (1853): | zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo nesrečo odvračam. Sploh opomnim, da človek, ki se s takim psom peča, posebne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste skerben gospod, ki |
| Maria Stuart (1861): | Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam |
| Astronomija (1869): | je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže |
| Zoologija (1875): | teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga pot očitno bolja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe ptize |
| Astronomija (1869): | v 10 urah enkrat okrog nje,) nam kaže on največo sploskanost (primeri fizike §. 68.). — Os njegova, okrog ktere se vrti |
| Astronomija (1869): | gostemu ozračju te premičnice. Pozora vredna je dalje na Martu sploskanost — nasledek njegovega vrtenja okrog osi — in pa neki svetli lisi |
| Fizika (1869): | ni popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | mladino otesovati in izobraževati, ako so u šoli pripravljencev nektera splošna pravila si prisvojili, po kterih se ima vse to goditi |
| Kemija (1869): | njihova sostava izraziti s splošno formulo. Tako na pr. je splošna formula za gornji red kislin, a za alkohole. Te formule |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Rad jugoslavenske akademije, Knj. VIII. 1869. l., sestavek Jos. Torbarja. ”) Splošna misel o njih je ta, da taki kosi krožijo po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaže ? Po svoji enostranski misli vsak , — gledé pa na naše splohne potrebe, mislim, de nobeden ne. — (Dalje sledí. ) Dopisi. 30. grudna |
| Zoologija (1875): | brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja. |
| Botanika (1875): | bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo |
| Blagomir puščavnik (1853): | in dopernesejo ondašnjl prebivavci ljubeznjivo pomlad v vednem veselju in splošnem radovanju. Tudi Bogomila se je okrevala in že vstala. Odkar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | tridnevnice. (Dalje prihodnjič. ) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca kneza Liechtensteina pri splošnem razgovoru o novi obrtnijski postavi v državnem zboru 9. decembra |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi |
| Blagomir puščavnik (1853): | preden veličansko solnce iz za gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene |
| Kemija (1869): | prav koristne, kedar hočemo stanovite razkrojitve in sostave izraziti s splošnim, za vse veljavnim načinom. Ravno tako nam nektere vrzeli v |
| Kemija (1869): | razsujejo se tudi njegove sostavine, ki so odslé pokorne samo splošnim zakonom kemične sorodnosti. Oni sostavljeni molekuli ne morejo dalje v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | družbi sámi veliko breme; vrhu tega pa zeló zeló škodujejo splošnim koristim človeštva. „Kdor srca mladih ljudi v svojih rokah ima |
| Divica Orleanska (1848): | nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati |
| Divica Orleanska (1848): | imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne |
| Rudninoslovje (1867): | Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh, od kterih druga |
| Stric Tomaž (1853): | nogami teptajo! “ „Pa saj tudi ne delajo tako pogostoma in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res |
| Ta male katechismus (1768): | katire, ke je bil bres Ozheta skus obsenzhuvanje S. Duha spozhet, se je rodil s' Marie te uſſellej isvolene, inu prezhiste |
| Ta male katechismus (1768): | JEſusa Kristusa ſyna njega edinega, Gospuda nashega. 3. Katire je spozhet od svetega Duha, rojen s' Marie Divize. 4. Terpel pod |
| Ta male katechismus (1768): | reshil. Matth. 16. KoIos. 4. Kaj pak trete: Katire je spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to skrivnust tega meſſupostanja |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je s'Nebeſs h'nam perſhu. 2. Od svetiga Duha spozhet Rojen biu od Divize, Terpeu, inu na krish reſpet Sa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Jeſusa Chriſtusa, Synu njega edinega Gospuda naſhega. 3. Katir je spozhet ob ſvetega Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpel pod |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpuda naſhiga. 3. Katiri je ſpozhet od ſvetiga Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JESUS, katiru je blu imęnuvanu od Augela, predn je biv ſpozhet v'maternimu teleſu. Na Nedelo, katira pade lih na dan |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Jeſusa Kriſtusa, Synu njega edinega Goſpoda naſhega. 3. Katir je ſpozhet od ſvetega Duha, rojen is Marie Devize. 4. Terpel pod |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ |
| Ta male katechismus (1768): | ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 1. Angelj Gospodov je oznanil Marii, in je spočela od s. Duha. Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Od Adventa do pepelnice vsak dan. ) 1. Kteriga si devica spočéla. 2. Kteriga si devica v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kteriga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | oznanjenja Marije. 1. Angelj Gospodov je oznanil Marii, in je spočéla od s. Duha, Češena si Marija i.t.d. 2. Glej, dekla |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | postou. 3. Diviza, kir je pouna bla Gnade , ga je spozhela Od svet'ga Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſerzhno lubesen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi v' obyskanju k' Eliſabeti noſsila. 3. Katirega |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſerzhno lubęsen. Ta veſsel Tal. 1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega |
| Divica Orleanska (1848): | Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | loſhke nunſke zerkve isobrasil v Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſlovézhi umetalni sobrasnikar, Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji umetalnoſti sdela. Po tem povelji ſe je tudi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo oddáhnejo. Ko se spočíjejo, jo Rikard, ki svojiga gospoda tudi v sili ni hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno |
| Zoologija (1875): | debelo glavo in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se v pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo, kakó se po starim in kakó se po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač |
| Kuharske Bukve (1799): | en rogel notri po herbtanzovmu musgu, drugi rogel naj gręde ſpodaj pod herbtam snotraj po prasnim, na to visho persdignj vilze |
| Kuharske Bukve (1799): | ſmętane, ene koſze rakoviga maſla, ribaniga kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe |
| Kuharske Bukve (1799): | obod, polì s' vręlim mlekam, inu enmalo rakovim putram; ſpodaj inu sgoraj sherjavzo, pezi pozhaſi, inu zhe ſhtrukel ſuh poſtane |
| Kuharske Bukve (1799): | obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi, daj na miso. — Maſhenje sa belake ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | doſti nadebęlim vlì sgor imenvano ręzh notri, pokrì, sgoraj inu ſpodaj sherjavzo, de ſe rumeno sapezhe; daj hitro na miso, de |
| Kuharske Bukve (1799): | od sgoraj jeh tudi obloshi s' takim, kakor ſi jeh ſpodaj podloshil, pokrì, deni na sherjavzo duſhít; zhes en zhaſ perlì |
| Pozhétki gramatike (1811): | prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c |
| Pozhétki gramatike (1811): | takraj; delà, únkraj; dessus, sgor ali sgoraj; dessous, ſpód ali ſpodaj, partout, povſód; auprès, poleg, sraven ali bliso; loin, dalezh; dedans |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo, ſliſhijo k ſamizhni pripravi ; per |
| Kuharske Bukve (1799): | vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere |
| Čas je zlato (1864): | kar se učí, se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naj si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno stanovitin ostati, in |
| Zoologija (1875): | vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vodi ga po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi se mu je pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in najde, sam sodi in sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji ſpodbodoval, tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vednosti v Freibergu, je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Premog iskati moramo posebno spodbujati tam, kjer se kažeta Dias in drob, ker ti tvorbi |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne vém kaj bi dal, de bi tákiga ptizha po |
| Sveti večer (1866): | pa preden so pretekli trije tedni, sta me od hiše spodila rekoč, da sem že trikrat toliko snedel, kar je bila |
| Oče naš (1854): | zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili |
| Zlata Vas (1848): | Temu in unimu sim dolžán. Žugajo mi, me od hiše spoditi, ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit |
| Roza Jelodvorska (1855): | blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ispodkidujeſh , potegni ſuho ſteljo naſtran. Navada je, konjem ſlednji dan ispodkidati. Goveja shivina pa naj ſtoji vezh dni na gnoju, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro isgnoji. Kjer je ſtelje po malim, je treba vezhkrat ispodkidati. Pod drobnizo pa naj gnoj vezh meſzov leshi. Tukaj kashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ko se je bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | m. je pisal Pelissier cesarju Napoleonu: „Če ravno nam je spodletelo početje 18. t. m., vendar je Sevastopolj v hudi stiski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Kar se je že zdavnej namerjalo, pa je dosihmal vselej spodletelo, se pripravlja vnovič: namreč prenarediti postavo za volitev poslancov v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ni hotel več hoditi, ker mu je enkrat tako slabo spodletelo. 3.Povést. Kako Pavliha več kot 100 fantičev pregovori, čevlje sezuti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | in Ferry-om, pa po opravičeni nezaupljivosti teh predsednikov mu je spodletelo in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero se je kmalu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku spodletí, v lužo se zverne in se utopí. Tovarši to viditi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne, kot gotovo upanje do Nežinega premoženja. ” „In če ti spodleti, ali misliš, da ti bo jud dal ubežati? ” „Se vé |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ki ti ga zanetimo v lastnem gradu! ” Če nam pa spodleti,” pravi mlajši Orzo, „potem gorjé nam. Splača se pa vendar |
| Astronomija (1869): | zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so bile po dve in dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta |
| Zoologija (1875): | ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih |
| Zoologija (1875): | si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna |
| Zoologija (1875): | glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na polji po nikakſhni vishi odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržicu, za mnogoverstno usnje. 16. Gosp. K. Šedel, žícar iz spodniga Estrajha, za žico (drat). 17. Gosp. M. Šr e i |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koroškiga, 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga Estrajha: 1 pa iz Gorice. Kar število posameznih izdelkov vtiče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga, in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s |
| Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku, za pinjo. 12. Gosp. Ant. Francel, košár v Ljubljaní |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po navadi godi, le tisto mléko izmolze, ki je v spodnjim delu vimena , to dôbro mléko pa, ki je kakor smetena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pasarju v Celovcu. 7. Gospe F. Posnigg, lastníci fužine v spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | idriskriga glasovitniga blaga kaj več poslati? — Fužina Frančiške Posnigg v spodnjim Ljube Iju nam je lepiga jekla v razstavo dala. — Volnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starosti umerli. Rojeni v Sahmanzdolu, v fari svetiga Vida na spodnjim Krajnskim so v leti 1816 novo mašo peli; so služili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo |
| Astronomija (1869): | sredi mize in premikujemo luč ki nam solnce predstavlja, pri spodnjej pičici začenši, okrog mize. Vidimo namreč, da luč prehaja vsa |
| Botanika (1875): | narezljani, skorej pérnati in pred razvitjem po polževo vvihani. Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros. Razvitje teh trosek |
| Botanika (1875): | ježek) in Merulius (drvojedka). Platnice (Agaricus) imajo nežne listke na spodnjej strani; med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus), pečenka (Champignon, Agaricus |
| Trtna uš (1881): | nahaja se nad zemljo na trsovem listji. Večjidel tiči na spodnjej strani listovej in je težko najti. Najleži jo zasledimo na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga rodú de so! Spodnji Štajarci, Koroški, Goričanje i. t. d. govorijo ravno tisti jezik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | drugo roko ter reče: ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v |
| Fizika (1869): | lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. |
| Zoologija (1875): | zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane |
| Zoologija (1875): | del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno |
| Zoologija (1875): | in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu morja. Na spodnji strani so usta, a v njih je neko posebno, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugje; pa le moshjé ga imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Gorenskim. Slišati je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pogovarjali in pogojali. »Vzemite nas v mesto! « je djal edin spodnjih, —»mi smo vam pomagali in vam je pomagavcov treba. « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | vzel. — Ministerstvo je deželnemu poglavarstvu pisalo, naj določi, v kterih spodnjih realkah naj se učí v češkem in nemškem jeziku. Ogersko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | te licence daje, pride v Ljubljano (v živinozdravniško šolo na spodnjih Poljanah) 14. dan tega meseca, v Kamnik 17., v Kranj |
| Lohengrin (1898): | mi! (Elza in dve devi, ki jej svetita, izstopijo iz spodnjih vrat. ) Elza. Ortruda! Kje bivaš? Ortruda (ponižno pokleknivši préd-njo). Tu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba na rečeno vižo ozdravljati. Vred je dobro na spodnjim kraju predreti, da se gnoj ložeje izceja; vselej je treba |
| Fizika (1869): | koncu pa vidimo poganjalko P pritrjeno, ki je s svojim spodnjim koncem z ročico Q vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišel, ako bi vedil za nje. In pa, ali bi spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem |
| Ta male katechismus (1768): | nam ta perva proshna povée: Posvetzhenu bodi tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hishne urata, kr poſteli, na oltarz , al na en druge spodobne kraj perwiti, per sebi, ali v' bukuvzah nositi, v andohti |
| Divica Orleanska (1848): | verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za najti vas nam je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pred že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja. |
| Ta male katechismus (1768): | kruha, inu vina popolnema jejna v' S. ſakramentu. Koku se spodobe ta S. ſakrament molit? Rajmno toku koker Kristusa nashega Gospuda |
| Ta male katechismus (1768): | viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu: ſraven tega se tudi |
| Ta male katechismus (1768): | okuli katireh se uſſe te druge zhednoste vèrtèe, katire se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh zhednost? So shtire: I. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar njemu na misle pride, temuzh le letu, kar se spodobe. Kolkajn mejn govorish, tolkajn vezhe hvalo bosh ti imel od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v novo leto in vsak dober |
| Zeleni listi (1896): | kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v |
| Biblia (1584): | inu ony ſo njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe tudi ſpodobi. Baron. Męniſh ? Baron. Męnim de ! — kaj bodo druge lùdy praſhali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shize ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih |
| Biblia (1584): | inu je jédèl Kruhe tiga gledanja, kateri ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le |
| Vetrogončič (1860): | Pa je bil z nami toliko znan. Bi se vendar spodobilo, da bi ga tudi povabili? « »Ali tako? Bi ga že |
| Kranjska nevesta (1864): | zarežal nad mazačem: „Ti priprosta duša ti! Ko bi se spodobilo, porujem, ti celo brado, da bi vidil, ali bi zrasla |
| Slovenske večernice (1865): | bližnjih sorodnikov in položila je v hladno krilo čeme zemlje. Spodobilo se je torej, ker jih na svojo veliko žalost nisem |
| Dóra (1885): | Ne boš ne, revica, imela pri mlinarjevih, kakor bi se spodobilo; to je enkrat gotovo. Marsikatero grenko besedo boš morala požirati |
| Prvi sneg (1886): | gospé in gospodične pa so se nališpale, kolikor se je spodobilo za tak društven večer, ne preveč, ne premalo. Ni minilo |
| Prvi sneg (1886): | odhod. Kazimir Poskočil je bil star veseljak, kakor se je spodobilo njegovemu stánu. Imel je dvorano, v kateri je po dnevi |
| Zádruga (1890): | izvolili za mentorja ali voditelja, in prav zanj bi se spodobilo, da sedi na čelu mize. Toda on se je tega |
| Senanus (1892): | vidi v zrcalu. Ovratnik ni takó bel, kakor bi se spodobilo; suknja je dosti ogóljena — hm, takó vsekakor ne smé več |
| Prve hiše (1896): | nikakor ni bilo tako lično in čedno, kakor bi se spodobilo pri vhodu v Okroglo. Vas s šestdesetimi hišami — v ljubljanski |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für Slav. Literatur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je bilo vse jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo |
| Ta male katechismus (1768): | inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu |
| Genovefa (1841): | bi ſe na njem sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih |
| Kuharske Bukve (1799): | Predgovor. Ne lę ſamo navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is |
| Oče naš (1885): | prišel zdaj s svojimi stariši. On in Hortenzija sta zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila več za rabo. |
| Zlata Vas (1848): | de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó |
| Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879): | ime; ali veste, kako se je pisal zares«? Vsi se spogledajo. »»Pa ne da bi bil Matevž Robovec iz Gôrja««? izpregovori |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kakor jim je sicer Binče po lovu delil. Zavzeti se spogledajo in nevoljni začnó med seboj godrnjati. „To imamo! Dobro nas |
| Luka Vrbec (1890): | in stopi pred nje. Možje in mladeniči utihnejo in se spogledajo, češ, kaj hoče prišlec s temi besedami. Suhi Kropeč se |
| Od pluga do krone (1891): | se Vam ne zdi to zadosti jasno? » Mestni očetje se spogledajo, ne reče pa nobeden nič, ker se bojé drug drugega |
| Abadon (1893): | ravnokar razodel Abadon-Samorad. Nejevoljen šepet zašumi med poslušalci, osuplo se spogledajo sodniki in porotniki, državni pravnik pa resno vpraša gospo, kaj |
| Svatba na Selih (1894): | da jo stisne k sebi in jo poljubi. Ljudje se spogledajo, in tudi sumnjivo kihanje se zasliši. Rakar se osramočen obrne |
| Prve hiše (1896): | tako zaverovani v svojo igro, da niso nič drugega videli, spogledajo se za trenutek in seveda tudi ostrmé. »Kaj je pa |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | urezani začetni črki mojega očeta: J. in Š.« Sedaj se spogledajo. Pisar pa de ravnodušno: »Torej ta nepridiprav se mi je |
| Kvišku (1899): | glavo proti teti. Vse gospe pogledajo proti drevoredu, potem se spogledajo med seboj, kakor bi se vprašale: Ali veš ti, ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in njavkal: mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se |
| Kemija (1869): | namizno in kuhinjsko posodo. V prirodi se nahaja s kislecem spojen v rudi kositrovec imenovanej, iz ktere se dobiva čist kositar |
| Kemija (1869): | Prva je neka spojina, v kterej je l ekv. žvepla spojen z 1 ekv. kisleca, ta se spojina imenuje: žveplena nakislina |
| Kemija (1869): | v kovino taliti. Še bolj pogostoma se dobiva s kislecem spojen v bakrov okisec, ki se tudi rdeči bakrovec imenuje; največ |
| Kemija (1869): | utežnih razmerah, namreč 103, 100, 1, kakor je bil pred spojen s kislecem. Primerimo namreč kislečeve spojine (a, b, c) z |
| Kemija (1869): | NaO.SO3 brezvodni. žveplenokisli natron, dočim je NaO.SO3 + 10H0 ista sol spojena z 10 ekvivalenti vode. Skoro vse soli pa izgubé hidratno |
| Botanika (1875): | kakor 1 proti 8, v kterem priméru ju tudi vidimo spojena v vodo (kemija §. 32.). Iz tega sklepamo, da rastlina |
| Kemija (1869): | žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko |
| Botanika (1875): | podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je |
| Kemija (1869): | pa tudi drugod ni ravno redko, zlasti rado se nahaja spojeno s kovinami, n. pr. železni žveplec, FeS2, bakreni žveplec, CuS |
| Kemija (1869): | železni žveplec, FeS2, bakreni žveplec, CuS, ali pa s kislecem spojeno v žvepleno kislino, kakor n. pr. v žvepleno-kislem apnu ali |
| Kemija (1869): | nahaja se v prirodi ali samočisto, ali pa z žveplom spojeno. Iz te zadnje spojine se odloči, ako se destiluje živosrebreni |
| Botanika (1875): | to pa porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.). |
| Kemija (1869): | Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin |
| Kemija (1869): | pri galunu (§. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni |
| Kemija (1869): | pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi |
| Kemija (1869): | poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza |
| Kemija (1869): | množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že |
| Botanika (1875): | in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih |
| Kemija (1869): | brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota = 6,8. |
| Kemija (1869): | se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi |
| Kemija (1869): | Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren |
| Kemija (1869): | v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je |
| Kemija (1869): | sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine |
| Kemija (1869): | drugo prvino, na pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami |
| Botanika (1875): | po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa |
| Kemija (1869): | popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide |
| Kemija (1869): | mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih kemičnih preiskavah zarad veče |
| Kemija (1869): | koristno stoprv takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod z |
| Kemija (1869): | kislecem. Primerimo namreč kislečeve spojine (a, b, c) z žveplenimi spojinami (d, e, f), tekoj nam je jasno, da med njimi |
| Botanika (1875): | prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na |
| Kemija (1869): | z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43 |
| Kemija (1869): | spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate |
| Kemija (1869): | odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine: |
| Kemija (1869): | najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti |
| Kemija (1869): | mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino; ravno |
| Kemija (1869): | poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo sosebno lepe barve, odtod je tudi dobil svoje ime |
| Kemija (1869): | s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto |
| Zoologija (1875): | ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v § |
| Zoologija (1875): | in kreatin (glej v §. 163 in 175), same dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in |
| Kemija (1869): | da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in voda. Pri organskej analizi je treba |
| Kemija (1869): | z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo |
| Kemija (1869): | kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kemija (1869): | daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se |
| Kemija (1869): | treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se |
| Kemija (1869): | vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni |
| Kemija (1869): | njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž |
| Kemija (1869): | preiskujemo, koliko je kake druge kovine treba, da se more spojiti s 16 deli žvepla, najdemo na pr. za svinec, da |
| Kemija (1869): | tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine: |
| Kemija (1869): | špirit, 472. Spojilo hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro |
| Botanika (1875): | sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar |
| Ta male katechismus (1768): | je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh |
| Oče naš (1854): | potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh kakor Jónas je tukaj |
| Divica Orleanska (1848): | natvora. Remon (jo prime za rôko. ) Bi ne hotli Se spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic |
| Divica Orleanska (1848): | licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih |
| Pozhétki gramatike (1811): | gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le |
| Divica Orleanska (1848): | Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | govoriti ni tukaj praviga zhaſa. Nameſtime tretjiga liza. Je dveh ſpolov: moshko je, kader je moshko ime, na ktirga meſtu ſtoji |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno drugo nameſtime tretjiga liza; soi, ſebe: ino je vſih ſpolov ino ſhtevil. Ta imenujemo povrativno nameſtime, sa to ker pomeni |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſko. s Edinje. mosh. Il, shen. Elle, on, ona. Obéh ſpolov Lui; shen. à elle, njemu, mu; nji, ji. Je lui |
| Divica Orleanska (1848): | poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam |
| Pozhétki gramatike (1811): | au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 |
| Robinson mlajši (1849): | Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce |
| Robinson mlajši (1849): | ohraniti, ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Kako imenitna je ta obljuba, ino nad kom se je spolnila, bomo slišali pozneje. Na to položi Mozes po božjim povelji |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kristjanka pravo ljubezin do bližnjiga, težko dolžnost ljubezni do sovražnika spolnila, kako obilno hudo z dobrim povernila, kako lepo je že |
| Blagomir puščavnik (1853): | klečal in Boga prosil, da bi se vender Serena želja spolnila tebe ljubi moj Miroslav! še enkrat viditi, preden umerjem. In |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Talbot. (Kraljica se vsede. ) Burleigh. Kraljica slavna! Danes si spolnila Goreče želje svojega naroda. Veseli še le zdaj smo srečnih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se ti zahvaljam, Miriam,” je zopet spregovorila Fabíola. „Ti si spolnila svojo obljubo: peljala si me do tje, kjer moje serce |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in cerkve — in tako se bo tudi pri nas želja spolnila, s ktero so spisali kardinal to povest. Bog pomozi! V |
| Oče naš (1885): | Mariji za doto dal. Tako se je vender Mêljardova volja spolnila. Ko so vsi pri obedu sedeli in je vsem veselje |
| Oče naš (1885): | želja, s svojimi ljubimi eno obitelj storiti, se je danes spolnila. Počasi so šli skozi častna vrata proti gradu, ki je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bo Boga serčno prosila, naj bi se njegove želje spolnile. Sedem drugih let je zopet preteklo, Arto in Hirlanda sta |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tiste kraje, pa te želje se ji menda niso nikdar spolnile. |
| Oče naš (1885): | govoril, in kako kmalo, kako strašno so se mu zdaj spolnile! „To ni bilo prvi pot,“ je rekel Nikole; da je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | udaja slepo onim željam, katere so se mu že kdaj spolnile in to tem stanovitneje, čim večkrat se to zgodi. Te |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Léto 1848 je veliko obljubilo, léto 1849 je malo tega spolnilo, Bog daj! de bi iz težav in kerví pretečeniga časa |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | žuganje spolnilo. Egiptovski pervenei ali pervorojeni otroci so umerli, od kraljeviga perviga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Dvanajsti štación. Zdaj se, Oče, je spolnilo, Vzemi mojo dušo milo, Reče še in umerje. Jezus! daj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | danes je pričakoval nebeškega veselja, ali se mu ne bo spolnilo sladko upanje? Solze so mu prišle v oči, zopet je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nagovori jo Fabíola: „Dolgo me je že gnalo serce, da spolnim pervo svojo dolžnost do tebe, da se ti zahvalim — ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vreči stati moglo. Bogatin reče: „To neumno prošnjo vam rad spolnim. “ |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | še kedaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi moč, da spolnim ta svoj sklep! Za to te prosim po neskončnem zasluženju |
| Zoologija (1875): | nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri kobilah in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| Zoologija (1875): | luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ste vi tega krivi, ste vi njih ubijavci! C. Slovenski spominik. Ko nam je Bog letas takó lepo vreme dal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in pomeni v slovenskim jeziku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d. Po drugih krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v |
| Stric Tomaž (1853): | prej ko bo mogoče odkupiti, ter mu še da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo |
| Zlatorog (1886): | vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo! |
| Gozdovnik (1898): | krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je |
| Oče naš (1854): | nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin. |
| Genovefa (1841): | vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi |
| Blagomir puščavnik (1853): | grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor da so sovražniki |
| Oče naš (1885): | tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko sta bila že pol |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | izdelku. Zdaj pa, ko slavnim možem po hvalnem namenu povsod spominke postavljajo, niso hoteli tudi Poljaki, Koperniku izmed Slovanov pervi rojaki |
| Kemija (1869): | sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Prej so ga rabili v velicih klada za stebre in spominke. Sprhné nekteri graniti lože drugi teže, kakor so sestavljeni; kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vse to *). V Zagrebu 15. junija 1856. K. Žavničan. Popotni spominki. Dva dni v Goratanu. (Dalje. ) Višarje so imeniten kraj; kamorkoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | domišljati spomin (bistroumno zapomnjevanje). S pomnjivostjo se ne sme zamenjati spominjanje sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | malo, t.j. mi preudarjamo, pri čemer sodeluje navlaščno domišljanje. Tako spominjanje pomore, da reproduciramo analoge slučaje in da se moremo odločiti |
| Ta male katechismus (1768): | Kader se pak en takè potlej na ta spoſablene greh spomine, kaj je njemu sturiti? Se more ſavle taistega per pervi |
| Ta male katechismus (1768): | S. Masho bere, al per S. Mashi posebej na nje spomine. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v |
| Ferdinand (1884): | morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se jih tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podobe na stropu: nekako omrežje z grozdi, ki nas menda spominjajo na Kristusa, pravo, živo vinsko terto, čigar mladike smo mi |
| Zoologija (1875): | mehki. Iznotraj opazujejo se poleg črevesa tudi neki organi, ki spominjajo na krvne žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je |
| Robinson mlajši (1849): | vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bode vsega konec! Z Bogom! Do smrti se te bom spominjala! (Hoče iti. ) |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | po otoku strašne nevihte in viharji. Otroka se nista več spominjala, kako sta prišla na ta otok, pa tudi nista več |
| Valenštajn (1866): | Kakó po Vestfálii smo vojeváli — Otroci se bodo i vnuci spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kristijanov sem vam pa že enkrat povedal — če se prav spominjam, pri mizi blaženega Fabija — da so iz Kaldeje; v tej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bistroumno zapomnjevanje). S pomnjivostjo se ne sme zamenjati spominjanje sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto predstavo, katero |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstavo, katero imamo sedaj, imeli že preje. Ako se samohôtno spominjamo s pomočjo raznih sredstev, tedaj pravimo, da se domišljamo. V |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavle svojeh lalentovse peruſamejo. Kolkukratse nate od Boga prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tru ſbudish, kaj ne, de se kmalu na tu spominesh, kar se uzhirej napremislenu govoril? dobru tedej spremisli, od kajſene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se |
| Oče naš (1885): | da jaz nisem kriv, ako še ni prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „O vem, vem; ni me treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je |
| Sveti večer (1866): | jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi |
| Stelja in gnoj (1875): | Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče: „Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſaditi, kadar she liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | prezgodaj prezgodaj vzela! — 18. dan t. m smo vidili pervi spomladanski sad v Ljubljani: Vipavke so prinêsle perve češnje v Ljubljano |
| Astronomija (1869): | kterem sta dan in noč enako dolga, imenujemo spomladansko enakonočje (spomladanski aequinoctium). Kakor je sploh znano, se pa dolgost dneva in |
| Astronomija (1869): | Čas, v kterem sta dan in noč enako dolga, imenujemo spomladansko enakonočje (spomladanski aequinoctium). Kakor je sploh znano, se pa dolgost |
| Astronomija (1869): | zemlji noč in dan enako dolga, toraj imenujemo ta stan spomladansko enakonočje (aequinoetium). Ravno to velja tudi o jesenskem enakonočji, ki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode mokru (koker ſe vezhi tal sgodí) toku bode vſse Spomladansku ſejane raſalu, zhe tedej bodeſh merkou, de Spomlad vſsaki dan |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | enu gorku, inu ne mokru polętje, inu toku bode vſse Spomladansku shitu sadershanu, zhe pa bode mokru (koker ſe vezhi tal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam |
| Zlatorog (1886): | vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje |
| Sveti večer (1866): | v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši |
| Zlatorog (1886): | kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajih se ta strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Horvatje k nam. Iz Krasa blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do |
| Botanika (1875): | lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od |
| Oče naš (1885): | Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta, de bi ſe od teh bolesen kaj ne ſliſhalo. Şpomladi in jeſeni ſe nar raji prikashejo; malokdaj le ſama bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vinu. Spomlat ſe prov pokashe, vender ga bo kmalu, kir v' zvetji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prekopati, kader Meſsez doli jemle, koreinove ſeme ſejati, de ga Spomlat sa zaita imaſh. Derveſsam, katęre ſo she odrodille, nad korrenino |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku lih ſo Spomlat dobru kashe, toku bode malukedej dobru. Sa tem Lętam bodeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto ſpomlad le okopati. Veliko ſveta je, ki sa drugo ne veljá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom te sdaj posabila vezh, ne bom; bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem v svojemu izobraževanji storili. To je |
| Divica Orleanska (1848): | me zapustiti! Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni, de sim za večno življenje vstvarjen, in de ne smem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hotel je moliti, in zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni ničesar razun naključja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar v' ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka |
| Genovefa (1841): | vernil s vôjſke mój mósh? Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo |
| Sacrum promptuarium (1695): | oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si |
| Robinson mlajši (1849): | ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog pa oberne! Zdej sim pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj in se za ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in |
| Zlata Vas (1848): | vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska |
| Oče naš (1854): | bilo, da se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi pač |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane |
| Ferdinand (1884): | tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Petru duſho preſunil. ˛Spomnil ſe je Jesuſovih beſed: „Preden petèlin nozoj dvakrat sapoje, me |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt, ˛Spomnil ſe ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero je Abrabamu naſh'mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíola se je čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res |
| Tiun - Lin (1891): | brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ſe Mina bres njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize |
| Genovefa (1841): | de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ de ſpomnila ſe je, de bode tudi tu veliko terpljênja iméla: pa |
| Genovefa (1841): | in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte v' Indiah, kir je navada, de mosh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo pred |
| Stric Tomaž (1853): | sužnje spustili. Po moji smerti se bote gotovo te prošnje spomnili, in jo tudi spolnili, kaj ne? Rada bi koj jaz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobe v taki množini, da znaten del zemljine skorje sestavljajo; spomnili se jih bomo zopet pri kamenji in skalovji. V sledečem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | za to, da ne zgine Habsburška monarhija! Naj bi se spomnili — dokler je še čas — kje je Avstrija pravo zvestobo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vkljub vsem krivicam, še dandanes ista zvestoba! Naj bi se spomnili dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej, kader je on bil ſhiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravlize od turſhke ptize ſo ſe nekteri per tej perloshnoſti ſpomnili. —— Jes miſlim, de ſe Bresovzhani ne motijo, zhe pravijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v sazhetku jeſeni ſe gotovo nar ſtarejſhi ljudje ne bodo ſpomnili — in reſ zhudno je, de ſe je to v takim |
| Deborah (1883): | O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko spomnim Se tebe, vselej blagoslovem te, Vse moje misli, Jožef, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | §. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ zraščeni, pod. 60. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo. |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa |
| Divica Orleanska (1848): | lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oblub ſe pobólſhati, inu od nesvęſtobe! Samęrkajte pak sravèn, inu ſpomnite ſi, de, zhe vaſhe zhuvanje, inu bęjshanje pred gręſhniim perlóshnoſtmi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne ſturité, taku je ta edyni urshoh, de nozhete. Ali ſpomnite ſi, de ne bote nikoli S. Duha prejęli, aku v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſhe myr njih véjſty, ali kaj sa en myr? Şi ſpomnite vy, moji Bratje, na té beſséde, katére ſmo v' Evangélji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſmęhvanje, inu ozhitanje preneſti? Si ſpomnite, kaku ſte jih vy saſhpotovali, kęr ony vaſhim gerdim exempelnam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | druge boshje rezhy premiſhlujete, de ſe k'Bogu obèrnete, inu ſpomnite, kaku ſe vy povſod v' prizho njega snajdete. Leto vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum tuarum, quia |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Terst in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor je dan današen sploh navada. Se še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še |
| Oče naš (1854): | Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je kviško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj od njih spomnile. Hočem |
| Botanika (1875): | rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti na tisto, kar je blo rečeno v §. 107., da |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | se le sèm ter tjè svoje gorne ali divje rodovine spomnivši prederzno poskoči, bomo lezli. “ To je taka zmes, da človek |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | v globoki strugi teče, in le sèm ter tjè poskoči, spomnivši se svoje gorne (?) ali divje rodovine (?)“ To vse pa le |
| Domen (1864): | To so Turki", rekel je Jurec strahoma sam pri sebi, spomnivši se, kako so stari očetje popisovali podobe teh sovražnikov stare |
| Nevera (1878): | vero mu je šla po vodi! « In žena globoko zdihne spomnivši se prejšnjih časov. Dve leti je poročena, na strani svojega |
| Milko Vogrin (1883): | srce, vse prestrašeno, na Vogrina, ali hitro se zopet potolaži, spomnivši se, da je molila vsak dan tudi za blagor svojega |
| Pegam in Lambergar (1891): | z njim Ostrovrhar, ki se je kar penil od jeze spomnivši se, kako se je bilo ravnalo z njim. Ta bi |
| Pogreb na morju (1894): | veruj mi in moji veri, takega ne najdeš z lepa! « Spomnivši se svojega dičnega poveljnika, zaigra mu solza v očeh. Toda |
| Gorski potoki (1895): | sramota, vsako pošteno je dolžnost. « — Popraskal sem se za ušesom, spomnivši se reka, ki ga je nekoč navedel Lazar, rekoč: Slavca |
| Slučaji usode (1897): | nje bridkosti. Kolikokrat se je potem Malvina v poznejših časih, spomnivši se onih groznih dnij bolestij, skrbij, obupa, osamelosti in dušne |
| Dragojila (1864): | ne opravim; mogočni car jih ni ustvaril in tako vterdil spon, da bi jih moje besede ne bile prederle, ako se |
| Razne dela (1870): | djanje, Rada pesmica zbolí; Zdaj Slovenja, prej zadúšena, Iz okornih spon je zlúšena, Prenehalo zdaj bo spanje V blesk domovja, dvombe |
| Cyclamen (1883): | ter ne podere in ne razruši vseh močnih in lehkih spon, v katere nas je že poznejša uklenila. Taka se je |
| Prvi sneg (1886): | in prav rad se za nekoliko časa otrese stanovskih svojih spon in šeg. V tem se je nagnil dan, sneg pa |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kateri lica porosé gorke solze, solze veselja zaradi razveze turških spón. Po službi božji se razkropí ljudstvo in se razide po |
| Od pluga do krone (1891): | zažene v srce segajoč jok, Nande pa se polagoma oprosti spon, vrže odejo raz glavo in zdajci plane na najbližjega razbojnika |
| Križ na poti (1891): | me ne oprostí sam, tedaj se ne morem oteti teh spon. Oprostil pa me ne bode, dasi mi umira srce. Na |
| Roman starega samca (1895): | bilo to čustvo, ko sem bil zopet svoboden, rešen vseh spon, kakor ptiček pod nebom, neodvisen, sam svoj gospodar z nadepolno |
| Moja hoja na Triglav (1897): | z nizkim, tesnim obzorjem? Sploh se Slovenec težko otrese starih spon priljubljene navade in splošne slovenske pohlevnosti, liki moj prijatelj vodopivec |
| Viljem Tell (1862): | narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin |
| Lohengrin (1898): | žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jim pravijo zato, ker imajo konji, kteri se ondi pasejo, spone, ali pa so na vervéh; in goveda. Mi pa jih |
| Bore mladost (1862): | bi, suha solzica. Mirko se kviško spne, kakor bi bil spone pretergal. Obraz se mu sprijazni, čelo razgerbanči. Vzel je pero |
| Razne dela (1870): | ostudno Zakrožijo popevko čudno, Ki serce zgrabi grešnika, V žareče spone vkuje ga. Omamši svest, razum slepivši, Erinna pesem zadoní; Doni |
| Razne dela (1870): | red, Dolžnost nar težji de spolnuje, Kér lastno voljo v spone kuje. Ti prazni slavi bil si vdan, Zatorej proč! so |
| Razne dela (1870): | obeta, Posilnikam enakim tebi ne, Kim duša je v pohlepa spone vjeta. Vladar potem: Zastonj tedaj je vse, Mi vonder daj |
| Ljubljanske slike (1879): | je mož le toliko kriv, da se je dal v spone vkovati. Z vsem tem pa ne bodi rečeno, da je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kakor milo ječanje jetnika, ki se trudi, da bi železne spone iz ožuljenih rok izstrgal, da bi se znebil verig na |
| Vanda (1888): | vezi iz prejšnje garnizije zadržujejo; ko bi mu kdo te spone pomagal pretrgati, takoj da bi ž njo stopil pred oltar |
| Roman starega samca (1895): | nisem vedel, kako; duh mi je bil kot v železne spone uklenjen: nisem mogel ni odločno misliti, ni sklepati, tem manj |
| Genovefa (1841): | grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke v večjem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi, 6 mm. |
| Gozdovnik (1898): | in Rdečoročnika in kako se bo že jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najpriličneje. S pametnim preudarkom doseže človek mnogokrat, da se konča spor, kateri je nastal med njegovimi poželenji. Čim večkrat se mu |
| Lohengrin (1898): | Kdo drzne tu se nam provod Motiti ? Kraljevo spremstvo. Kákov spor, ki smo ga čuli? Lohengrin (zagledavši Ortrudo) Kaj vidim? Žena |
| Lohengrin (1898): | Henrik! Zdrav bodi, varuh čez Brabant! Kralj. Kák to je spor? Elza (burno Lohengrinu vrgši se na prsa) Gospod! O moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Moldavo in Valahijo, želí tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. — Naj važniša novica je pa ta, da je |
| Fizika (1869): | bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur” pravi, da se ima porazumiti o tem, kako naj bi se konec storil tistim razpertijam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pruska vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo |
| Gozdovnik (1898): | last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in doveršilo ta dan, in da |
| Blagomir puščavnik (1853): | otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimiroviga prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu |
| Blagomir puščavnik (1853): | tisti večer čez Tunsko jezero, še Nikolaju in Reziki to sporočilo nest Blagomir tedaj ko je vse opravil in pripraviti dal |
| Blagomir puščavnik (1853): | Oberne se k Bogomili rekoč : „Bogomila! draga moja! ako ti sporočilo pride, da sim jaz na borišču ubit — o ta- |
| Blagomir puščavnik (1853): | rekoč: ”Ne, ne tako, blaga gospa! Kakor zelo to radostno sporočilo vašemu zdravju služi, in ga videzno vterduje, tako bi ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | žalost in skerb za vašo hčer mi ne dá spati; sporočilo od nje vam donesem. « »Od moje Roze« reče hitro Častimir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | januarija ob 5. uri na večer. Program: 1. Govor. 2. Sporočilo tajnikovo. 3. Račun za čitalnično leto. 4. Vpisovanje novih udov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Ruski narod člen njegov. Včerajšnji listi so nam prinesli podrobno sporočilo o tem, kako ste Avstrijski Slavjani praznovali našo Plevensko zmago |
| Ferdinand (1884): | materine, skrbne postrežbe? « dene zvito grof. »Potem prihitim na prvo sporočilo k njim v mesto! « odgovori blaga gospa. Sedaj reče grof |
| Gozdovnik (1898): | Apačev in naj se jim ne kažejo. « »Prinesem jim to sporočilo. « Sokoljeoko izvleče nož, pa s svojih gamaš odreže gumb, umetalno |
| Ferdinand (1884): | je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor |
| Ferdinand (1884): | skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | svetli. „Zdajci mi pride na misel, kako bi se Vladimirovem sporočilo o roparskih naklepih. Vitez sam mi je naročil, naj imam |
| Gozdovnik (1898): | ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred |
| Robinson mlajši (1849): | Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | zadevi. Ako Ljubljana moža nima, ki bi bil pripraven in sposoben to svoto položiti, ga, mislim, drugod ne bo najti. Pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Za ceste je peščenec malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Šavnika na čêlu mestne naše županije, moža, ki je ves sposoben za to opravilstvo, pa tudi sicer našemu starodavnemu geslu nepremakljivo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako so domače razmere prave in ako je vzgojitelj popolnem sposoben za ta posel. A ti ugodni pogoji se malokdaj izpolnijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da je vzgojitelj sam popolnem vzgojen; 2. da je gojenec sposoben za vzgojo, t.j. za obrazovanje; 3. da vzgojitelj prav umeva |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | milijona delavcev, to je nekako vsaki 14 človek, ki je sposoben za delo. Letni izdajki za alkohol znašajo v Nemčiji nad |
| Kemija (1869): | razbeli v najhujem ognji; s tem se zgosti, da je sposobna za daljne podelavanje. Platinska goba ima to sosebno lastnost, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | omedi in sladko postane, ter da le taka črnina je sposobna za trgovino. Kad za črnino mora biti posebno narejena. Ker |
| Gozdovnik (1898): | pečat pravih morskih roparjev. Videti jima je bilo, da sta sposobna za vsako, tudi naj-hujše dejanje, ako se je nadejati dobre |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v premogovi tvorbi. Njih vnanje lice kaže, da so prav sposobni, da delajo hribe in pečine, često so posamni hribje sred |
| Zoologija (1875): | neugodno krokajočim glasom nemajo dosti pravice šteti biti med pevce, sposobni so pa posnemati človeški glas in izgovarjati besede. Večidel so |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko |
| Kemija (1869): | zamenilo 8 utežnih delov kisleca. 16 delov žvepla je tedaj sposobno zadovoljiti kemičnej sorodnosti druzih prvin ravno tako, kakor 8 delov |
| Kemija (1869): | srebro ima pa še druge posebne lastnosti, zarad kterih je sposobno za druge važne porabe. Tako na pr. more živo srebro |
| Zoologija (1875): | opravlja ob enem dve opravili. Prvič namreč pošilja za hranitev sposobno kri po vsem telesu in iz telesa zopet sprejema temno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolj divje po nravi kot po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode |
| Zlata Vas (1848): | proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki |
| Gozdovnik (1898): | vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek |
| Genovefa (1841): | tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo ſvôje otrozhízhe peſtvâje ali pa sa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | porok za resnico! ” Fabíola je ponižno sklonila glavo in s spoštljivostjo pazno poslušala, ko jej je Miriam s priprostimi besedami razlagala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rima, ko sta naša poslanca prišla k njim. Z veliko spoštljivostjo so brali Boštjanov svarilni list in potem z molitvijo in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stila, ogledovala je z veseljem in spoštljivostjo njen obraz in zdelo se jej je, da je njen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga poplačuje, da mu daje pogum? ” Sužnja povzdigne z veliko spoštljivostjo in slovesnostjo oči in roko proti nebu in počasi reče |
| Gozdovnik (1898): | nasproti, podavši mu nežno ročico. Nato pozdravi Rozalita z veliko spoštljivostjo don Estevana, ki vrže srdit pogled na mladeniča, ker se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k |
| Moč ljubezni (1865): | groba, ki bi oznanoval svetu, da tu počiva v življenju spoštovan mož, pa vendar močijo zemljo, ki krije ranjkega truplo naj |
| Svetinova Metka (1868): | ga je bil izvolila za župana, bil je čaščen in spoštovan. Svetinova desna roka je veljala kakor pismo in pečat in |
| Anton Janežič (1870): | kot moža prelepega značaja. Še bolj je bilo razvidno, kako spoštovan je bil Janežič po mestu in deželi, 21. oktobra. Vsi |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | loterijske srečke itd. Ker je bil bogat, je bil tudi spoštovan in ud srenjskega in druzih odborov. Svoje bogastvo si je |
| Zvezdana (1883): | v lepem prijetnem mestu, ki bi bil povšeči vašemu očetu, spoštovan in časten, kaj bi storili vi, ko bi k vam |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | ukrepiti. V ljubljanskem Gradišči je tačas vladal slovenski knez Vitoglav, spoštovan mož in poznan pri slovenskem narodu ne le ob Ljubiji |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | otec Grimislavin Slovén. Že oče njen ni bil med rojaki spoštovan, ker je obersko tujko vzel iz zatrenega tlačiteljskega pasjeglavskega rodú |
| Od pluga do krone (1891): | kako lepo in dobro bodeš živel v novem beraškem stanu! Spoštovan sicer ni, ali nič zató! Zlasti kadar bodeš prišvepal po |
| Ženitna ponudba (1897): | a se roga meni, meni, ki sem bil doslej tako spoštovan, tako pošten, tako vzgleden človek! Fej te bodi! ... Oh, moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi očitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iskali? — Če so bili taki možje do zdej od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu spoſnanje imeti, ſakaj naskaſhesh ti tedej ſdej tem starem sposhtuvanja, inu lubeſne? koker andlash ti ſdej, s temi poſtaranemi, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſlaſti taiſti, katiri so v'vishi starosti svojeh lejt. Narvezhega sposhtuvanja so uredni, katiri so v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani |
| Roza Jelodvorska (1855): | vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi le še razun svoje kolobocije |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja do Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen |
| Deborah (1883): | ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga |
| Pozhétki gramatike (1811): | ji. Je lui dois le respect, ſim njemu, ali, nji, poſhtovanje dolshen. Mosh. Le, shen. la, njega, ga, njo, jo. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | je je dois à eux, à elles. Sim jim dolshen poſhtovanje; les nameſt eux ali elles, nje, njih, jih. Je les |
| Pozhétki gramatike (1811): | pauvres, ſmilen proti vbógim. Son respect envers les superieurs, njegovo poſhtovanje proti viſhim. Sa kasati vsrok, al podpomózh. Par. Flêchir par |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXVI. Poſt. sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. XXXVII. Poſt. Spremishluvanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa te dobrute, katire se od njeh prejel, zhaſt, inu sposhtuvanje pourazhash. Tu nima teli tvoje serze od njeh odverniti, ke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lube, inu nazhednoſte se ana. Hodi ſa mano. XXXVI. POSTAVA. Sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in |
| Genovefa (1841): | edín grishljej kruha podeliti. Le Genovefi je doſlej smiraj ſvôje ſpoſhtovanje ſkasoval, in njegova prijasnoſt in poſhtréshnoſt dô njé je bila |
| Genovefa (1841): | mu je vſe do ſvôjih dragih ſtarſhev narozhíla, kar otrózhje ſpoſhtovanje in ljubésen lé ſerzu vdihniti more. Volk ni zélo nozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | morem, da, dokler je vlada v mojih rokah, sem vedno spoštoval stare pravice. Tudi Vas prosim prepričanim biti, da si bom |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ali z ukazi? Posvečevanje nedelj? — 4a zapoved. Otroci: Ali si spoštoval in ljubil stariše? Si jim bil pokoren? Ali si jih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | jim pomoč ponudit; zakaj Antonovca so vsi v tistim kraju spoštovali in ljubili. Eden sosedov, prav pameten in žlahtnoserčen mož, je |
| Blagomir puščavnik (1853): | pridite dragi Nikolaj z vsimi, kteri ste kdej očeta Blagomira spoštovali, in položite moje velo truplo v skalnati grob, ki je |
| Sveti večer (1866): | knezu zatožili. Vi ste neotesan ošabnež. Nikdar niste vikših stanov spoštovali in vedno ste se le beračunov deržali. Dovolili ste svojemu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga je marsikdo globoko v srce zapisal. Vsi so ga spoštovali in ljubili. Od kar se je bil pa postaral, hodili |
| Zeleni listi (1896): | bila Ljuboslava pravi angelj za vasico. Pa so jo tudi spoštovali in ljubili, kot svojo največjo dobrotnico. »Oh«, rekli so pogosto |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bôb! “ Debele solze so mu zalivale obraz. Okrog stoječi so spoštovali bolečino ubogega očeta, in so molče odšli. Dva častnika in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Obedva ſo sa njune saſtopnoſti ino sveſte ſlushbe del vſi ſpoſhtovali. Bila ſta veſelje ſvojga ozheta, paliza v' ſtaroſti, ino nar |
| Genovefa (1841): | njegove ljubésni do ljudí, njegove terdne poſhtenoſti ſo ga vſi ſpoſhtovali in ljubili. Njegova goſpá, vojvodnja mu je bila v shlâhtnoſti |
| Blagomir puščavnik (1853): | trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega |
| Biblia (1584): | vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti |
| Katarina (1854): | vojaki! ? Tako – tako! Jih bom kmalu naučil zapovedi spoznavati in spoštovati; in reče sergeantu mu naglo sable s pasom prinesti. Otveze |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rede. 4. Mejnike ogledati, in jih, kakor poštenim ljudém gré, spoštovati. 24. Od oranja in rahljanja zemlje sploh. Zemljo, ktero za |
| Domen (1864): | tebe ne bilo, pa to nič ne dč, ti moraš spoštovati ga, moliti zanj, tvoj oče je. Še bolj potreba ti |
| Mahmud (1870): | Janičarji in spahi dobro vedό , da ga morajo ravno tako spoštovati in slušati, kot pašo samega. Ko prijezdita do zbrane trume |
| Od pluga do krone (1891): | nekaj! Jurče, sedaj imaš namesto naju dveh gospodinjo, katero moraš spoštovati prav takó, kakor bi bila mati tvoja. Kar ti bodo |
| Hudi časi (1894): | bode novi cesar kakoršen koli, po božjem zakonu, ki veleva spoštovati in pokoriti se ne samo dobremu gospodarju, ampak tudi hudemu |
| Sama svoja (1895): | ima ,jour-fixe', seje, zbore, uradne ure! — Kako ga morem še spoštovati! — Pa tako sem ga ljubila! « Zaplakala je, v duši proklinjajoč |
| V krvi (1896): | to. Ne, kakor Dante svojo Beatriko, tako je hotel ljubiti, spoštovati, oboževati in opevati svojo Minko iz — daljave ... Dr. Pajk je |
| Gojko Knafeljc (1899): | premenila je svojo sodbo o Gojku ter ga začela nekako spoštovati, ker se je znal vesti vljudno, ker je v družbi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lasji. Pred taiſtem, katire sivo glavo ima, uſtani gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh tudi ſavol brumnega ſhivlenja zhaſty uredni. Uſſellej enega starzheka sposhtuj, nej bo kakershenekol otshe, taiſte pak narbel, katiri so bli |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Sposhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro pojde , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta tvojiga, inu Mater tvojo, de tebi dobru pojde, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro pojde, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu tá kir Ozhęta, ali mater kólne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jeziku govorí in piše. Bolj ko je narod izobražen, bolj spoštuje svoj materni jezik. Lepšega ni, kakor slišati slovensko gospôdo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja |
| Blagomir puščavnik (1853): | je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | na tem svetu le dobrim otrokam obljubi, kteri svoje starše spoštujejo; razuzdanim otrokam pa strašno žuga. Bog pravi: „Kdor svojiga očeta |
| Zoologija (1875): | cesto. Zato mu nikdo nič žalega ne stori, še celó spoštujejo ga. Ta ptič tudi spremlja |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhejo in piſejo j'apprends, ſe vuzhim, j'étudie, ſim maren, j'bonore, poſhtujem, j'oublie, posabim idr; ne je apprends, je étudie, itd. Me |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolam: je le connois ga posnám; je la respecte, jo poſhtujem: je les estime, jih zhiſlam. Nameſtimé le ne ménja ne |
| Vetrogončič (1860): | pa spremenil, ko je prišel do besedí: »Kakor vašega očeta spoštujem in častim, vendar moram reči, da se mi zdi, da |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | mater spoštovala. Iskal sem dolgo in dobil sem dekleta, ktero spoštujem čez vse; ona in nobena druga mi more biti prava |
| Marjetica (1877): | sin --, da imam brezsrčnega očeta, ki ga naj ljubim in spoštujem. " "Molči, molči, fantalin! Nesramneži kaj je to? Tebi naj se |
| Cvet in sad (1877): | poslušala in mu naposled kakor prijatelju odkrito povedala, da ga spoštujem, a ljubiti ne morem ni njega nij nobenega več. « Priznati |
| Zvezdana (1883): | k nam vabi. S početka me je veselilo to, kajti spoštujem vas, kakor sem že dejal, v poslednjem času pa sem |
| Arabela (1885): | besedah in reče prijazno: »Vem, da ljubiš čednost, Arabela, in spoštujem tvojo prijaznost. Menila sem samo, da bi se zdaj, ko |
| Gospa s pristave (1894): | ga vpraša prijatelj resnobno. »Kaj bi tajil, Bernardo, da Virido spoštujem, da, ljubim. Vendar si ne prikrivam, da je teže pridobiti |
| Gospa s pristave (1894): | je: »Spomin rajnega vojvoda je tako drag meni kakor drugim. Spoštujem njegove naprave, ker vidim, da so povzdignile Avstrijo. Moj posel |
| Stari dolg (1897): | Tudi ko bi: Predal je mož, ki zna molčati, verjemite! « »Spoštujem ga, ker je pameten in previden, zanesem se pa le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Lepo je, de imamo eno vero svojih očetov, in jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma |
| Valenštajn (1866): | Čujte! To pismo brát jim damo pred gostijo, Nobeden ne spotakne se ob njem. Le čujte! Po gostii, ko odpré Jim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Al komaj to izgovorí, spotakne se osel na neki kamen, pade, in od pretežkega bremena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi ne bil mislil, de bi se nad njo kdo spotaknil; Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobí — že clo pa takrat ne, kadar je vroča ali spotena. Če ji morate pozimi vodo iz merzlih studencov, vodnjakov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi po moji) misli že zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž po |
| Čas je zlato (1864): | prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko. |
| Gozdovnik (1898): | šepa nekoliko? « »Čemu to vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj ga poznate? « »Prav dobro, dasitudi ga videl še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér so Gorenci takó pridni delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nekim laškim časniku naš Knobleher Tirolec! ! Omenim te pomote le spotama, ter serčne želje izrečem: naj bi se našimu častitimu rojaku |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | raženj vertil. Žena pokliče deklo in obe hitete na terg. Spotama pa srečate moža, ki jo praša, kam tako urno greste |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rekli: „Gospod kerčmar, zato nas ni bilo, ker nas je spotama volk srečal, ki nas je prijel, tako, de smo se |
| Tine in Jerica (1852): | Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de ste bile kravi iz Livad |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | kmalu domov, grem pa kar z vami, le toliko se s potjo oglasim še doma, da svoji »stari« izročim to-le mescé |
| Krivica za krivico (1859): | njim znositi, bolj urno naprej, ako bi ga ne bile spotoma v grašinah, kjer se je oglašal, vsaktere veselice zaderževale. Tu |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | če je hotel, skoraj pol ure daleč in se veseliti spotoma čudnih podob, katere je ustvarila kapljajoča voda. Nihče mu ni |
| Iz arhiva (1890): | nov plot – sicer vse pri starem. Krenil sem k župánovim. – Spotoma sem se čudil, da me nihče ne pozna več, ali |
| Križ na poti (1891): | ne, ta prizor žarečih gorâ je bil krasen? « reče mu spotoma Rihard. »Ali se ti ni globoko vtisnil v srce? « »Tega |
| Križ na poti (1891): | nekoliko dnij, da bi narisala najlepše morske pokrájine. Rihard sicer spotoma vedno govorí po živi svoji navadi, toda Hugon mu ne |
| Od pluga do krone (1891): | Detelji na poliček! » pravi Jaka, in obá odideta. Cerkovnik je spotoma ugibal, kakšen svetnik je danes, ker je takó srečen dan |
| Od pluga do krone (1891): | les ogleda vat. ,Le pojdiva,' sem rekel, ,saj je čas. ' Spotoma se nama pridruži še nekaj móž, in skupno odrinemo v |
| Očetov greh (1894): | in vstane. Janez gre za njo kakor v sanjah. Ali spotoma prične govoriti o svojih namerah, da dobi službo na domači |
| Gorski potoki (1895): | in se tako radovoljno vdati v neizogibnost. Blagor mu, kdor spotoma ne omahne na taki trnjevi poti življenja! |
| Jarem pregrehe (1895): | veznih vrat. Prijazni krčmar ga odvede v izbo, povprašujoč ga s potoma, ali hoče konja izpreči. »Ne«, odgovori gost in si |
| Ta male katechismus (1768): | shtivilu, inu ſravnosti, aku so smertne grehi. Potler skleni tvojo spovd toku: ſavle teh, inu uſſeh mojeh vedneh, inu navedneh, koker |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhenashe, inu 3. Ave Marie, inu eno viro. Viſha ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu spoſnam Bogu |
| Ta male katechismus (1768): | pervi spovdi obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat zela spovd nezh navellá, inu stury en nov smertne greh, inu she |
| Ta male katechismus (1768): | noternapadl, inu potèem be se tudi naspovedal, al mordej taka spovd nezh navellá? Aku ima eno gmajn popolnema grevenga zhes uſſe |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je spovd? Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov |
| Ta male katechismus (1768): | grehe obſhalluje. III. Naprejuſetje svoje ſhivlenje v' resnizi pobulſhat. IV. Spovd, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aufrihtik noi popounoma spueved dovi podiati: od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano pravo Spueved al pokvero inu taku podi Kboshjei mi¬si noi tvoje grieshe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti tiga togótniga dalej napneſh, tó ne bó vezh ena ſpovèd, ampak enu prepęranje, zhe ga dalej sheneſh, te bó popuſtil |
| Ta male katechismus (1768): | njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred |
| Ta male katechismus (1768): | svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu |
| Ta male katechismus (1768): | odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje svoje veste. II. Grevenga, skus katiro |
| Ta male katechismus (1768): | kaj je njemu sturiti? Se more ſavle taistega per pervi spovdi obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat zela spovd nezh |
| Ta male katechismus (1768): | ta napopolnema grevenga dobra, inu radosti? Is spovdjo, inu per spovdi je ſadosti. Kaj je popolnema grevenga? Kader je meni is |
| Ta male katechismus (1768): | de sem od (povej, kedaj se bil ta poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji veliki dobroti in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi noi k' obhaili jiti noi teſti zhas isnekuemer marnuati bol |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna ratam nai bueli je dati priedi te den k'spuevedi noi kobhajli gresh noi tu velzhei ponishnoſti storish? inu is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | imov to andoht frihtati taku prei na ano muado nedelo spuevedi noi kobhaili jedi noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu oſnuvanje od sgol ſlaboſt, inu pezhenja tę vęjſty; od ſpovèd, inu od ponovlenîh gręhov, od ponovlenih oblub ſe pobólſhati, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval |
| Ta male katechismus (1768): | Ti imash uſſaku lejtu narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku ſe spovedati; inu ob velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. Uſſako treto nedello v' meszu per peti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 4. Uſsaku lejtu narmejn enrat enemu naprej poſtavlenemu Maſhneku ſe spovędati, inu ob velikanozhnemu zhaſsu S.Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędaneh |
| Tine in Jerica (1852): | de sim se hudo pregrešila, in se moram še enkrat spovedati; drugači ne morem v miru biti. Fajmošter so že vedli |
| Maria Stuart (1861): | — Vam hočem se spovedati in jezik Vaš naj oznani mi zveličanje. Melvil. Če hrepeni |
| Oče naš (1885): | tebi, Ménart, me žene zbujena vest. Tebi se hočem popred spovedati in potem še le duhovnu. K tebi bi me zavrnil |
| Oče naš (1885): | pridite k meni jaz vas bom oživel! “ „Svetujete mi, se spovedati in obhajati, jelite? “ „Da, prijatel; svetujem vam, kakor oče svojemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Viſha sa Spovd. Proſsem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſegamogozhnimu, ti isvoleni uſelej Divizi Materi Marij |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu, ti isvoleni uſſelej Divizi Materi Mariji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj |
| Ta male katechismus (1768): | v' eni smertni navarnoste na enkrat se ſneshl, inu he spovdnika naimel, koku le se mogl pomagat? On more popolnema grevenga |
| Ta male katechismus (1768): | katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' Bogu mojimu Svelizharju. Na dan S. Urha Shkoſa, inu Spovednika. Evangelium S. Matthvesha na 24. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na dan S. Silveſtra Papesha, inu Spovednika. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Thimotheusha na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj ne greſte po Spovednika? Bolnik bo sdaj sdaj vmèrl. Tihu pravio ony, inu s' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku nevarnu ſtojí? Vy ga bote tedaj puſtili vmręti bres Spovednika, bres ſpovdi, ali ſe to pravi njega lubiti, de ga |
| Ta male katechismus (1768): | ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kadir' od greha freí To vest ozhe imeti, Nei h'spovedniku tei Gre odveso prejeti, Spoved, no grevenga Vtalashita Boga De |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ti imaſh vſaku lejtu nar manje enkrat timu naprej poſtavlenimu ˛Spovedniku ſe ſpovedati, inu ob Velikanozhnimu zhaſsu ſvetu Reſhnu Telú prejęti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Pojdi večkrat k sveti spovedi in sicer k svojimu izvoljenimu spovedniku. Ako se hočeš za sveto spoved prav vredno perpraviti, poklekni |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in sabotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenimu spovedniku k manjšimu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času |
| Tiun - Lin (1891): | se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge uredn spoſnan. V smerti nabo tebi nezh pomagallu, ke se veliku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu, de bosh perludn spoſnan. Ta se nabo od boſhje miloſte v' svojeh molitvah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul |
| Ta male katechismus (1768): | na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' andohtio ferihtati je velko barti skushano bu noi saprou sposnano od mosh noi od shien: taku na jemei obena zvihua |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi pravizhao shivou. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravljalo, kar bo v tih rezheh sa dobro in koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſila, de bi ſe sgodilo, kar bode k pridu kmetijſtva ſposnano. Domazhe povéſti. (V Krajniu ſe pripravljajo nov moſt zhes Kókro |
| Oče naš (1854): | vsaka prošnja o svojim dnévu izrekovana je tako reči beseda spoznanja za nas. In take previdnosti nam je treba. Zakaj kristjan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se učila, sem premišljevala in premišljevala in prišla sem do spoznanja, da je vse govorjenje naših pesnikov in modrijancev o breztelesnih |
| Botanika (1875): | na Moravskem sam brazdo izoral, so ta djanja le izraz spoznanja, da je poljedelstvo neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem |
| Botanika (1875): | drugih. Jasno razumljenje tega razločka bomo še le zadobili iz spoznanja raznih podob in prikazni, kterih nam rastlinstvo daje v tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga |
| Fizika (1869): | gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | če je še tako dober, nikjer manj ne storimo za spoznanje ko pri mineralogiji. Tu je treba vedeti, da ne gre |
| Botanika (1875): | Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez |
| Ta male katechismus (1768): | viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh, ali artikelneh resdejlenu spoſnanje katholshke vire. Koku se apostolsku skladanje, ali vira mole? |
| Ta male katechismus (1768): | posvetzhuje, inu skus goripostavlene mitelne ſvelizhane stury. Bo tedej tu spoſnanje te vire k' islaganju te narsvetejshe, inu naresdejlene Trojize v' |
| Ta male katechismus (1768): | neli v' njeh, ampak tudi v' drugeh pomnoſhenu bilu tu spoſnanje, strah, zhast, lubeſn, inu sluſhba boſhje svitluste, inu velizhastva: koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | isli tedej ſdej, aku otshesh ti tazhas svojo zhaſt, inu spoſnanje imeti, ſakaj naskaſhesh ti tedej ſdej tem starem sposhtuvanja, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja spoſnanje. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je |
| Genovefa (1841): | in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor |
| Botanika (1875): | gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pohrustali. Po tem čudeži je vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu služabniku, marsikake prihodne reči |
| Fizika (1869): | popisati, kakor glas ali okus. Ako tedaj duh hoče v spoznanju prirode napredovati, mora pred vsem opazovati jo sè čuti, mora |
| Genovefa (1841): | Têbe, o Ozhe! v Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k ſebi v isbo (zimer) in mu podá po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana |
| Biblia (1584): | ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Vſe je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy dobru govoriti, kęr |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi |
| Robinson mlajši (1849): | naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj |
| Sacrum promptuarium (1695): | fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bólſhi, kakòr veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu |
| Biblia (1584): | ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katira je sapopadena v'tih Boshjih sapovedah, tiſti Chriſtuſa prou sposna. Saturei mormo h' Chriſtuſa klizat, koker je h nemu klizou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saſtopni, prou modri, katiri Boga lubio, koker ſam od ſebe sposna S. Paul 1. Cor. 2, rekozh: Non judicavi me ſcire |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal. 54. Timor, & tremor venerunt ſuper |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | O naisrezhena mozh te lubesni! ta lubesen ſe nar vezh sposna per teshkih inu hudih rezheh, katira v' tiſtih ſtanovitna oſtane |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Je Nebu, semla Goſpod! Vſe stoy v'tvoji lastnosti, Vſe sposna tvojo oblast, Vſe o Bog ! da tebi zhast. 4. Vſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro , ko bi kdo *) nauk dal, kako se ta bolézen spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino vsak očitno spozna, de ste vi za vse dobro domovine vneti prijatel. Pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v eni zanj ki. (Korvin obledí pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene |
| Ta male katechismus (1768): | Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je |
| Genovefa (1841): | povsdignila rekozh: „O kako dôbro je vunder, zhe kdo Têbe ſposná, ljubi Bôg! Bres Têbe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam pa, mladi fantje, ki imate nad konji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima pri nakupovanju konj ravnati; kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne bi se ti bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati. Spoznaj tedaj resnico modrega izreka, ki pravi: „Kdor vrednosti v majhnih |
| Lohengrin (1898): | Če more, pokorim se jaz; Če ne, iz tega vsak spoznaj: Krepóst njegova — prazen glas! Kralj in možje (zaraženi in željno |
| Zlata Vas (1850): | ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vgasnejo. Stoječi delavec je veči mem klečijočiga plemenitaša. Ceno denarjev spoznajo, kader jih na posodilo prosijo; kteri imajo pa posojene, kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pota k njemu ne véjo in zató tudi natanjko ne spoznajo, kaj če reči umetnost; ne véjo, ktere so lastnosti njene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to tako in ne drugači storiti morajo, in ki tudi spoznajo, zakaj se to tako in drugači ne godí. Gospod Vertovc |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Gospod! našo pohlevno molitev, in perzanesi tem, ki svoje grehe spoznajo; de ob enim odpušenje in mir po Tvoji dobroti zadobimo |
| Zoologija (1875): | se rade družijo z noji, morebiti zato, ker ti prej spoznajo bližajočo se nevarnost. Opaža se namreč, da kakor hitro se |
| Trtna uš (1881): | in izpeljati, kar v dotičnem slučaji sklicani strokovnjaki kot potrebno spoznajo. Dva slučaja sta mogoča, kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno |
| Gozdovnik (1898): | reki gori, daljno umerjeno kotleskanje vèsel in kmalo na to spoznajo skriti prežalci vojni čoln, napolnjen z apaškimi vojščaki, ki so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene. “ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa pobóljſhala. „Kako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola masat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na sadnje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogublen na biu, temuzh de bi on tebe, inu ſebe sposnou. Oberni tudi na nas o vſmileni Goſpud! tvoje miloſtlive ozhy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mojim Ozhetam, katiri je v' Nebeſih, katiri pa bo mene sposnou pred ludmy, tiſtiga ozhem tudi jes sposnati pred mojim Ozhetam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebe. bomo tvoje sapovedi dershali, inu taku boſh tudi ti sposnou nas, inu bo dobru sa nas vekumei. Et converſius Dominus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opraviu, kader je te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bo grda, kot si ti, da je oče ne bo spoznal. « |
| Valenštajn (1866): | hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral o mineralih, ki so tako važni za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja |
| Lohengrin (1898): | njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navirjame, tok nej sè le sam skusè, inu on bo spoſnal to veliko dobruto, katiro is klizanja na tega Svetega Patriarha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſega smejshal. Preskerbè tvojo slobodnoſt, nekar njo naſgubè, inu bosh spoſnal, de je le samu Boga se derſhati tu narbulshe. Hodi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ne boſte tudi vi neſrezhni. Ko je mosh Jesuſa ſposnal, gre ino pové Judam: „Jesuſ ſe mu pravi, kteri me |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil |
| Genovefa (1841): | ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro pogleda; in upamo, de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe tako obvaroval, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje |
| Gozdovnik (1898): | po življenju, iztreznila sta se tako jako, da sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka |
| Tine in Jerica (1852): | jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesarjev obraz, ko mi je dal povelje, bila bi že spoznala, da pri tej reči ne gré norčevati se ž njim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be se is tega muzh mojega Synu spoſnalla, jeſt pak drugem v' njeh revsheni pomagalla. Moja jęd je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh mojo dusho, inu telü oziral. Jeſt sem njeh dobru spoſnalla, inu moje zdu ſhivlenje je bilu enauſſeskuſna, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je mene zhes uſſe ludy pouſdignela, uſſe te narvezhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad sabo ozhitnu spoſnalla, de sem bila skus njega pomuzh toku dobru s'te |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá |
| Genovefa (1841): | je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam |
| Zoologija (1875): | si skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 |
| Zlata Vas (1848): | otroci pred njim bežali. Dve stari ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | o Goſpud! de bomo sposnali tebe, inu sposnali ſami ſebe, sposnali pa bomo tebe, inu ſami ſebe. bomo tvoje sapovedi dershali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa volo tega ſturiu, debi mi nar nahvaleshniſhi videli, inu sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | noverin te, noverim me. Dei nam o Goſpud! de bomo sposnali tebe, inu sposnali ſami ſebe, sposnali pa bomo tebe, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | me. Dei nam o Goſpud! de bomo sposnali tebe, inu sposnali ſami ſebe, sposnali pa bomo tebe, inu ſami ſebe. bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je |
| Zlata Vas (1848): | delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih, |
| Botanika (1875): | Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po |
| Botanika (1875): | strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se na različen način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 |
| Tiun - Lin (1891): | pa vender še ni bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše |
| Ta male katechismus (1768): | boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta prava, inu ſgol sama pot |
| Ta male katechismus (1768): | de, katiri smo skus angelsku zheshenje tu meſſupostanje tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu Krish k' zhasti tega goriustajanja perpellani |
| Ta male katechismus (1768): | Is nezh. ſakaj je nas Buh stvaril? De be njega spoſnalli, njemu sluſhilli, njega molili, inu enkrat ſvelizhani bli. Koku se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil! Js tega bodo vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod. De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je temu toku, koker je bilu njim od tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku bote med ſabo lubesen imeli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | oni zavolj ljudstva na svojim mestu; — ljudstvo pa bo tudi spoznalo, de vradniki so spolnovavci tistih postav, pri kterih se je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | truma, in se je jela Meziboru bližati. Kmalo se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zlatov od Miroslava tistemu, kterega delo bo za nar boljše spoznalo. Večletne skušnje v živinozdravništvu so me poserčile, da sim se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino to, ker niſi dnev ſvojiga obiſkanja, dnev ponujane miloſti ſposnalo. “ Ino ko je to govoril, je milo jokal. Tako je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe : „Jerusalem meſto, oh, de bi pazh ta ſvoj dan ſposnalo, kaj je k' tvoji ſrezhi! Pa ſkrito je tvojim ozhem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' Smeſhnavi) Naj berejo ! Smeſhnava. (bere. ) ”Jeſt spodej pod”piſani sposnam , de mi je moja lu”besniva dękelza, Maria Smrekarza, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moja vęjſt mi je lubiſhi , koker dveſtó kron. Jeſt tedej sposnam moj dolg, inu ta revers. Le ſamu to proſsim samerkat |
| Kuharske Bukve (1799): | Sposnàm, de niſmo ſhe per sadni popolnimoſti zhíſtiga kuhinſkiga jesíka. Narlaglaj |
| Divica Orleanska (1848): | prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve |
| Divica Orleanska (1848): | ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke |
| Roza Jelodvorska (1855): | vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen |
| Ta male katechismus (1768): | teh dvanaist artikelnov? Jest is serza virjem, inu s' ustame spoſnam, de je le en sam Buh v' svoji naturi, inu |
| Ta male katechismus (1768): | ſa Spovd. Prosem ſa S. ſhegn. Jest se spovèem, inu spoſnam Bogu uſſegamogozhnemu, ti iſvolleni uſſellej Divizi, inu Materi boſhji Marji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu letu podejlil. Daj meni to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta prekleta semla, katira je tiſtu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu shteveinu, inu ſiunoſti tih grehu vglihana biti, taku lehku sposnamo, koku velika, koku siuna, koku britka je mogla Chriſtuſova shaloſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne rezhy? ali je nam naſhu odresheine naperjetniſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi h'timu Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi reſshalili, sa katirih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te, No sa Goſpoda sposnamo , Semla tebi nagne se, Tudi my vſi hvalo damo. Kokar |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo saki zhaſs Tvoju Meſu, inu kry Nar vezh gnad Duſhi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | damo Kir ſi Gospod no stvarnik naſh, Tvoje dobrote mi sposnamo , K'dire nam ti sak dan daſh. 2. Ti si |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sa spomin Ta ofer , k'dirga damo , Inu s'tistim sposnamo , Kar je terpeu tvoi Syn: Vſo kry je on preliu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi |
| Blagomir puščavnik (1853): | brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | H kredo ali veri. 1. Bog Oče, mi spoznamo, De vse je tvoja stvar, Kar je in kar imamo |
| Fizika (1869): | toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | K sreči so druge lastnosti kalcitove take, da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3 |
| Botanika (1875): | razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo |
| Ta male katechismus (1768): | S. Masha en vofer te molitve? Ke mi skus taistega spoſnamo, de le sam Buh se mole, inu je ureden molen |
| Ta male katechismus (1768): | inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi, koker se spodohe ta ſakrament s' poniſhnem |
| Ta male katechismus (1768): | TE DEUM LAUDAMUS. Tebe Boga mi hvallemo: Tebe Gospuda mi spoſnamo. Tebe vezhnega Ozheta shposhtuje zel svejt. Tebe usi Angelzi; Tebe |
| Ta male katechismus (1768): | Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe, kar dobrega imamo, od Boga skus J. Xtusa |
| Ta male katechismus (1768): | nu Boga Té spoſnamo, Pod kruham skritega mi vſhivamo, Té spoſnamo. |
| Ta male katechismus (1768): | vezhne zhas. Per ſadnemu ſhegnu. I. Zhloveka, 'nu Boga Té spoſnamo, Pod kruham skritega mi vſhivamo, Té spoſnamo. |
| Ta male katechismus (1768): | odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni odpustiti, kar so se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj |
| Ta male katechismus (1768): | inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti |
| Blagomir puščavnik (1853): | kaj me tako milo in debelo gledate? kaj ne? sami spoznate, da ste smerti vredni? Zatoraj me smete velikodušnega imenovati, ker |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | brez kterih vender nihče ne more letéti. Zdaj mende sami spoznate, kakošni bedaki de ste. Norci ostanete vsi; toliko znam leteti |
| Gozdovnik (1898): | tudi v počasnejšem koraku, ker jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nikar ſamu s'uſtmi, temuzh tudi s' diainam mormo nega sposnati. Saturei opomina Chriſtus Matth. 7. nikar en sakitiri, katiri pravi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa bo mene sposnou pred ludmy, tiſtiga ozhem tudi jes sposnati pred mojim Ozhetam, katiri je v' Nebeſih. Reuni, inu naſrezhni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Viero sa Boshio zhast Terdnu vſelei sposnatí, De on teſrjnu stoy, Inu ſe na boy Sa tisto |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | prejeti, Velikonozhni zhaſs Odlozhen je sa naſs. 5. Moresh tudi sposnati, Kar peta prepovei, Ne ohzeti dershati, Kokar piſhe na prei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | inu dvaista Peiſem. Po pousdigvainu. 1. K'du more prau sposnati Ta zhudesh , de je reſs Oteu zhlovek postati JESUS, no |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | skasou ti. 2. Tebi vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati Klezhimo mi pred taboi Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bi nie h'svelizheinu blu. 3. Boshia gnada pamet resſveiti Sposnati, kar je, no kar ni prau, Sturiti vſe dobru na |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebo, Tiſti more dershati, Kar je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu vezh vervati Bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v njim v veliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Le malo je tacih ljudí, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi, in če |
| Fizika (1869): | pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med |
| Botanika (1875): | tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se |
| Botanika (1875): | in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi |
| Ta male katechismus (1768): | s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga |
| Genovefa (1841): | vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani ino v Krajnu. Is tega sapopadka je lahko ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu, nimajo nič posebnega |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi sveti škofje in spoznovalci, Sveti Benedikt, Sveti Frančišek, Sveti Kamil, |
| Mineralogija in geognozija (1871): | visoke pomenljivosti in jako važno zaslombo dobi njih opazovanje in spoznavanje v mnozih v njih skritih okamnelih rastlinskih in živalskih ostankih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | to hitro stori, zakaj on ima še druge pripomočke za spoznavanje. Poslužuje se zatoraj kolikor mogoče najkrajših kemiških pripomočkov, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in viditi'je vsak dan de bolj ko se žnjim spoznava, bolj se zanje peča. Iz tega se tudi vidi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povzdigne okó iz praha oslepljive navadnosti, zmiraj bolj in bolj spoznava, de so darovi omikaniga duha nar bolj pripravni, nas stanovitno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | teh bukvic, koga česar hudega učiti, ampak de vsak hudobijo spoznava, sovraži in se tudi zvitih in prebrisanih ljudi varje. Zakaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ono človeško sovršenost, po kateri mu je težiti, in da spoznava pravi vzgojni smoter; 4. da vzgoja postopa po trdnem, vzgojnemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhiſtiga ſerza. Tak she na semlji Boga bolj ino bolj ſposnava, ino nékedaj ga bo gledal oblizhje v' oblizhje. Le zhiſtimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebe, pomankanja, ſlaboſti, napota ali sadershke per kmetijah sveduje in ſposnava, in ker po piſmih sve, kar sunej deshele bliso in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte boshjo vſigamogozhnoſt, dobrotljivoſt, modroſt, vſigavédnoſt, ſvetoſt, pravizhnoſt ino previdnoſt ſposnávali; pa nikoli nikjér ne lepſhe ino zhiſtejſhe, kakor nad Jesuſam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe po tem nauku ravnajo. Bolj ino bolj boſte Boga ſposnavali, smiram bolji, smiram mirniſhi ino sadovoljniſhi boſte; na unim ſvetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik budil, V „Novicah” spoznavati ga je učil: „Alj pameti imajo Po svetu kaj več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2 |
| Gozdovnik (1898): | Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. |
| Gozdovnik (1898): | Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | biti enega naroda in ene vere, da bode edinost in sprava med njimi kraljevala; novi naselniki skozi 6 let ne bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | smelo solidarno postopanje o tem, da v državni zbor, kteremu „sprava narodov” ni načelo, ne gredó poslanci federalistične stranke. Zdaj pa |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zdaj vi dva, ki sta padla v blato. “ Boljša kratka sprava je, Nego dolgo pravdat’ se. 75. Suhljád in slama. Revna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | britkih skušnjah, ktere smo doživeli o državnih zadevah. Poravnava državna, sprava med narodi, srečno pričeta po ministru Hohenwartu in skoro že |
| Genovefa (1841): | is buzh in bizhji jerbaſizhek, kar je bilo vſa njena ſprava, preglédoval in ſe sraven Genovefe uſédel in ſantizhka na roko |
| Genovefa (1841): | Njega nam je ôzhe v svelizhanje ſvetá poſlal. On je ſprava naſhih gréhov. On je ſvôjo kri v odpuſhanje naſhih préhov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. |
| Blagomir puščavnik (1853): | kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska; Švajca naj vzame 30 milijonov frankov na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe |
| Divica Orleanska (1848): | srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi |
| Roza Jelodvorska (1855): | očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke |
| Divica Orleanska (1848): | ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je |
| Divica Orleanska (1848): | usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se vlada poganja še dalje kar je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseči častne sprave, naj bo vojska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu zamore kertnica ali kak drugi merčes korenine spodjésti, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in mu dušek da, ali pa globoko v zemljo s |
| Stric Tomaž (1853): | ki so mu na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse iz sebe spravi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in |
| Revček Andrejček (1891): | desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta zares rada — kar |
| Revček Andrejček (1891): | svoje citre. Oj ti šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti! (Pospravlja svoje reči. ) |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zamudne županije se zamorejo primorati, da svoje lovstvo v red spravijo. — Županijam, ki bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vdariti. Med tem pridejo sosedje, se vtaknejo v prepir in spravijo ju komaj narazen. Vidila sta, de sta oba goljufana. Pogovorila |
| Fizika (1869): | v uho vodi. V. Toplota. 128 Različni so vzroki, ki spravijo tvarino v posebna stanja, ktera smo navajeni imenovati z besedami |
| Trtna uš (1881): | nevarno, ker pregledovalci trtno uš lehko dalje zatepejo in jo spravijo v vinograde, kder nje še niso imeli. Kajti mnogo skušenj |
| Ferdinand (1884): | in prekanjenosti. Napeli so vse žile, da ga spodrinejo in spravijo v nemilost pri kralji. Priliko jim je dala odkritosrčnost hrabrega |
| Gozdovnik (1898): | ne bodo našli nobenega sledú po njem. " Trije tovariši se spravijo na delo. Debla, iz kterih je bil plav sestavljen, uzamejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 35 milijonov gold., in da ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | polji vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine |
| Tiun - Lin (1891): | se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu sapelainu podvershen, inu bode ſam ſebe v' taushent navarshen spraviu, aku ſe bo na ſvojo ſlabo pamet saneſſu, inu po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa v' ta vert Judesh, debi naſhiga Isvelizherja v'ſmert spraviu. Kai miſliſh hudobni isdajauz? kai delaſh nar naſrezhniſhi Judesh? kam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza spraviu. Saturei, aku bi mi samogli naſho molitu na vago poloshiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtregla, ino knésa nagovarjala, de naj bi ga is poti ſpravil. Herod rezhe tedaj Janesa vkleni , ino ga v' jezho pahne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj vediti morate de je ravno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor mi je neki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | hudobniga Gerarda ta novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko se |
| Tine in Jerica (1852): | še k svojimu delu. Jerica je svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de |
| Stric Tomaž (1853): | pa potem kje kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa |
| Zlata Vas (1848): | de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je dežele za živino. Namesto da bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je odgovorilo po njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče |
| Astronomija (1869): | severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90 stopinj. Če spravimo kako zvezdo pod poldnevnik, beremo na njem stopinje nje odklona |
| Stelja in gnoj (1875): | nič druzega ne stane, kakor to, da ga na polje spravimo. Javaljne se vé v naši deželi, koliko je vredna drobna |
| Gozdovnik (1898): | morda enkrat doba, ko je poiščemo in brez sedanje nevarnosti spravimo na gotov kraj. « »Pritrjujem, sine moj,« reče Kanadčan. »Pojdimo k |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ampak prereži rog, pritiskuj krog rane, da gnoj iz nje spraviš, in jo potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slabeje, kakor se ti zdi, da govoriš, toliko nikada ne spraviš tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vedet! kulkain ludy ti, koker Judesha, v'tu vezhnu pogwbleine ſpraviſh? navarnu je tiſtu vedet, katiru to veſt rani. naſrezhnu je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpravi poprej brun is tvojiga ozheſa: inu tedej gledej, de ſpraviſh pesdir is ozheſa tvojiga brata. Na veliki Prasnik S. Reshniga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mene kriviga delali. Nęshka. (tihu k' Matizheku) Glej , de ga ſpraviſh. Matizh. Vaſha Gnada, ſej vidijo , de jé pijen. On ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nikamer ſkriti — pazh, tukej sa ſtolam — glej , de ga ſkorej ſpraviſh. (Nęshka mo vprut ſtopi; on jo en malu prozh porine |
| Stric Tomaž (1853): | pijan ko čep zaspi, nna dva se pa spod nog spravita. Od Legreta se ni smelo ravno reči, da bi bil |
| Gozdovnik (1898): | se je nadejati dobre plače. »Babše mi ni delalo neprilik. Spravita jo v stransko sobo, seznanita jo z bodalom, pa dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu |
| Biblia (1584): | sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj vode imá v pljuzhih; urno je tedaj treba vodo ispraviti is perſ. Pa ne na glavo ga poſtaviti; to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shitnizi prevezh vgnjesdili, ſe mora shito is take ſ-hrambe urno ispraviti in dolgo zhaſa prasna puſtiti. Şpuſhaj pridne mazhke v shitnize |
| Ta male katechismus (1768): | se greshnek prov spokory, kar se prave: s' Bogam se spravit, inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nezh drusiga na potrebuje tiga zhloveka v' napokoi, mu britkuſt spravit koker to s' greham oblosheno veſt. Ta s' greham obloshena |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſkerbijo koku bi mogli vezh blaga, inu bogaſtva vkup spravit. Bedijo po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shelie, inu porſhne nas snajo sapelati, v' shkodo, inu pogubo spravit, nikar pa ta vola Boshja, kyr le ſam Bog vei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | teſtó more toku mehku biti, koker ſe more v'pezh spravit, pa nenuza veliku vode, kir te 'Jabuka ſo slo vodene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu toliko vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal, iz Tersta ga bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je |
| Stric Tomaž (1853): | žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti môgel. Pri vsem tem pa tudi sebe ne pozabi pohvaliti |
| Oče naš (1854): | milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z vodo zmivati, da je vedno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 86 fizike smo rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá je supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaj se dela in godi novega po svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo |
| Genovefa (1841): | bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas v'en nar vezhi ſerd, inu samiro per Bogu sprauli, inu timu pogubleinu podloshne ſturili. Satorei tudi je ta Syn |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtim sahajali, veliku greha ſturili, ſebe, inu tiſte v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj. — Sjutraj in svezhèr pridno obéraj kébre in goſénze; poſébno ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rumenkaſt perhaja, puſti isruvati in ga dobro poſuſhiti. — Şémenſko detelo ſpravljaj. Hozheſh kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preletvale in ſe takó pokonzhale. —^ Pred boshizham sneſene kurje jajza ſpravljaj ; ſo dobre sa podlogo. — Korenje, répo, krompir, péſo vezhkrat prebiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo |
| Zoologija (1875): | tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna |
| Genovefa (1841): | le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govoril, ino vſim ljudem v' nauk ino poveſeljenje rekel: „Ne ſpravljajte ſi sakladov na semlji, ampak sa nebeſa, kjer jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſhe , gnoja toliko , kolikor morete, perdobivati in napravljati. Nabirajte in ſpravljajte ga ſkerbno, ſkerbite , de ſe ga nikodar nizh ne sgubi |
| Jerica (1859): | bo gospodarja, da bi sam kupoval in blago na terg spravljal. Veliko manj se je prikupčevalo, kar ranjkega ni več. In |
| Turški Pavliha (1864): | vse, karkoli je ženi za gospodarstvo dajal, le nepošteno skupaj spravljal. Posebno sosed vertnar je vedel kaj povedati o tem. Bil |
| Domen (1864): | Sovov sin, in da ga je lastni oče v vojake spravljal, privoščili so mu iz serca, da je ušel. Oni pak |
| Kranjska nevesta (1864): | malo premišljuje, potem reče zlatarju, ki je liste v omaro spravljal: „Mola! Preveč tirjate. Saj veste, da se grofinja ne sme |
| Kupčija in obrtnija (1872): | da bi se premog prav lahko prodajal in v denar spravljal. Iz te premogove žile bi se tedaj veliko denarja in |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | in svoj zaslužek, kakor tudi darila, katera je dobival, pazno spravljal in množil. A tudi to mu nij bilo zameriti. Vzrastel |
| Moj sin! (1880): | da res ne mara za me! « In kako težko je spravljal besede iz grla! Potem pa se je obrnil proti steni |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | pri svojem prijatelji. Cesta je zdaj preslaba, da bi ga spravljal na dom. Zatorej sem si vzel steklenico sebój za jutre |
| Stari dolg (1897): | samo gospodar je resno gledal v razbrane papirje in jih spravljal na kup; dobršna polovica jih je še ostala nepregledanih. Potem |
| Robinson mlajši (1849): | ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj |
| Zlata Vas (1848): | hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati. Možá |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od nekdaj naši umni kmetovavci prizadevali preobilo mokroto iz zemlje spravljati po odpertih ali zadelanih grabnih, je vsacemu znano. Ko so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | druzih rastlin. Kdaj da so druge rastline zrele, kako jih spravljati in hraniti, bo pri tacih posameznih rastlinah govorjenje, postavim, od |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | navada je: Ključev od žita, vina i. t. d. ne spravljati, ampak jih na takem kraji puščati, da posli in mladi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | planinah, kjer se ne dá lahko kositi in merva domú spravljati; ali pa se to ne splača, so take spašnje nekoliko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in goveji gnoj skupej na gnojníšču mešati ali vsacega posebej spravljati? To se ravná po zemlji, ktera se ima gnojiti. Je |
| Slike iz rudarskega življenja (1888): | teden zadnjič pri delu. Laskati se umeješ okoli deklet, a spravljati se s sovražniki ne znaš! « »Imela sva biti že skoro |
| Brata (1888): | bil v viharni noči. Stari mož pa začne po hiši spravljati in čistiti, mizo pregrinjati. Imel je očrnelo svečo; razreže jo |
| Na krivih potih (1893): | vse zgodaj šla vozov iskat. Preskrbevši voznika, začela je takoj spravljati vkup tisto malo pohištva, kar sta ga imela z očetom |
| Gojko Knafeljc (1899): | Gojko v tem tudi ni miroval. Skrbno je pomagal Bratiča spravljati od prave poti, a hkratu mu je prišlo na misel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso klajo za živino v ognji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s |
| Zlatorog (1886): | baš lačen ní. In komur vina v kupo dá, Poslušen sprazni jo do dná, Pa naj je žejen ali ne In |
| Genovefa (1841): | imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo |
| Stric Tomaž (1853): | spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil |
| Gozdovnik (1898): | sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo. |
| Robinson mlajši (1849): | vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson na Petka skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boga inu na S. Bernharda savpenje meti: da bojo tabe priedi stali: inu kader bosh narvezh to molitou frihtou lesi dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtopiti auomi drugimn jas kna ratam nai bueli je dati priedi te den k'spuevedi noi kobhajli gresh noi tu velzhei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši |
| Viljem Tell (1862): | Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za |
| Valenštajn (1866): | zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je |
| Valenštajn (1866): | Stotnik. Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj |
| Rudninoslovje (1867): | med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba |
| Zoologija (1875): | zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani |
| Deborah (1883): | zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta |
| Revček Andrejček (1891): | sobo! (Pelje jo v hišo. ) Andrejček (podpira Franico, potem pa spredaj pride), No, sedaj pa že več ne vem, ali sem |
| Zlata Vas (1850): | s šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | najdesh na Nedelo med Boshizhnemi Prasnikami na 21. plat od ſpredej. Evangelium S. Matthęvsha na 2. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | belih, inu rudezhih roshez spledén. Sa njimi Nęshka. Godzi ſe ſpredej na eno ſtran vſtopijo. Ti drugi v' dvęh verſtah, deklizhi |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſkledo; vli gori rumeno shupo, katęra je ſprędej popiſana; jo obloshi s'kuhanimi Karfiolami, inu daj na miso |
| Genovefa (1841): | naj lépſhih oblékah napravljene, kakor o velikih prasnikih, in naj ſpredej je lépa deviza vſa belo oblézhena s vervizo naj lépſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan olepſhana : Nar ſpredej na sidi je bila velika podoba njih Velizhaſtva Zeſarja Ferdinanda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shé bila. Israelovi otrozi ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' |