Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 82

▶ smrt samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

smrt

smert

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj
Divica Orleanska (1848):	Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert se in življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim mu rokovico
Divica Orleanska (1848):	znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih; imejmo izveličarjeve besede v spominju: »Čujte, ker
Tine in Jerica (1852):	prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je
Tine in Jerica (1852):	Tine. Tako močno, de naji nič druziga, kakor le sama smert ločiti zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala
Blagomir puščavnik (1853):	mogel druzega misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred seboj; in, ko bi
Oče naš (1854):	ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna
Roza Jelodvorska (1855):	sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga

smrt

Viljem Tell (1862):	in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat se jej zdi
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na roke in mati je čutila, da je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	»Jaz sem mati! « odgovori ona. In smrt stegne svojo dolgo roko po nježni cvetlici, ali mati jo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da si nesrečna in zdaj pa hočeš drugo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jaz te ponesem na uno stran k hiši, kjer stanuje smrt in kjer goji cvetlice in drevesa in vsaka cvetlica, vsako
Oče naš (1885):	ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi tebi zná
Gozdovnik (1898):	pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma
Gozdovnik (1898):	tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj

ſmert

Biblia (1584):	ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v'
Genovefa (1841):	go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil
Genovefa (1841):	ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni
Genovefa (1841):	sa grôb védel; sakaj moshá, ki ſta jo bila v ſmert peljala, ſta kmalo po tem sginila in nihzhè ju vezh

˛smert
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal

smrti

smerte

Ta male katechismus (1768):	virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl.
Ta male katechismus (1768):	tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti
Ta male katechismus (1768):	ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te

smerti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	puško v stran postavi, ter se za njim podá, ga smerti rešit; pa tudi on za njim pade. Huda sapa, ki
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga očeta smerti otela, ker jim je bila že od Boga namenjena. ”
Divica Orleanska (1848):	je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju
Oče naš (1854):	zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel
Maria Stuart (1861):	ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja peklenski plamen! (Gre s krepko nogo proti vratom
Maria Stuart (1861):	prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite! Burleigh. Naj bo! Marija. Zdaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veš. ljubi Pankracij. da si ne odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči. Ali povej mi, kako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	telebi. Jaz pa se bojim, da ne bi bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji
Spisi Krištofa Šmida (1883):	obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino

smrti

Mlinar in njegova hči (1867):	človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta. Naj bode, kjer
Ferdinand (1884):	no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete
Ferdinand (1884):	Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi okreva
Ferdinand (1884):	Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še
Ferdinand (1884):	li zaradi tega pritepenca celó še svoje otroke izročiti gotovej smrti? Hočeš li gledati svoje otroke slepe, hromove in pikave od
Ferdinand (1884):	pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma
Oče naš (1885):	mogel za svojega Gospoda in Zveličarja, kteri me je do smrti ljubil? “
Revček Andrejček (1891):	Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli
Gozdovnik (1898):	pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.

ſmerte
Branja, inu evangeliumi (1777): je on od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium

ſmerti

Biblia (1584):	Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu
Biblia (1584):	k'ſvoim Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh
Sacrum promptuarium (1695):	sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leto piſmu? Berímo ga, de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umorili ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet od ſmerti vſtal. “ Tode te beſede jim niſo hotle v' glavo, bile
Genovefa (1841):	zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe

smrtjo

smertjo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja
Robinson mlajši (1849):	posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako
Robinson mlajši (1849):	še je Boga goreče pomolil, da ga je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v predpreiskavi obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vganjal. Pa kakor je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me

smrtjo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	veden pretepalec, je vse nedelje in praznike vozaril, še pred smrtjo je kvaterno nedeljo ženi obetal, če mu mesa ne skuha
Deborah (1883):	jih je oslepila božja roka; So danes v vasi z smrtjo ti pretili? Deborah. Čutila nisem; duh moj je bil pri
Oče naš (1885):	generala pisanega, niso brali in raztrgali so ga, in s smrtjo so vsacemu zažugali, kdor bi rekel, se podati. Vojskini zbor
Pripovedke za mladino (1887):	vislicami, spregovori: „Vsakdo, ki mora umreti sme še pred svojo smrtjo govoriti ali je tudi meni to dozvoljeno? ” Kralj mu odgovori
Gozdovnik (1898):	nazadnje don Estevan s Kučilom so morali svoje koprnenje s smrtjo plačati. Zaklade bomo zakopali in skrili, da je nihče ne

ſmertio

Sacrum promptuarium (1695):	shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize
Sacrum promptuarium (1695):	inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte

ſmertjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih

▶ smrten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

smrtna

smertna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas

smrtna

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jej dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš
Ferdinand (1884):	se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila dokaj trpljenja.
Ferdinand (1884):	ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček

smrtne

smertne

Robinson mlajši (1849):	živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se ni
Sveti večer (1866):	boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je kri tvojega očeta, jaz sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je svoje življenje dal za svojega Kristusa! Milo

smrtne

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	jo) o Gospod! Svoje jeze, reši ga (jo) o Gospod! Smrtne nevarnosti, Nesrečne smrti, Peklenskega ognja, Vsega hudega, Oblasti hudičeve, Po
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	me pelješ v večno življenje. Če prav hodim po dolini smrtne sence, ne bojim se hudega; kajti ti si z menoj

ſmertne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú

smrtnega

smertniga
Divica Orleanska (1848): Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima

smrtnega

Ferdinand (1884):	in ljube mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil svojega smrtnega strahu, stresel se je ne hoté. Tudi oče Anton je
Gozdovnik (1898):	zaupije z močnim glasom belemu, bivšemu sicer brez vezi, toda smrtnega strahu trepetajočemu ter ob enem ustreli četrtega skozi oko, tako
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pri srcu po junaški žrtvi, katero je doprinesla za svojega smrtnega sovražnika. Z veselim srcem je zaspala po pobožni molitvi: zadnja
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	misli. V prvem veselju ob snidenju se ni spomnil svojega smrtnega sovražnika. V srcu je sicer odpustil možu; vendar mu je

ſmertniga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma

smrtnem

smertnemu

Ta male katechismus (1768):	greh, inu she en vezhe greh, aku se podstope v' smertnemu grehu k' S. Obhailu jet, inu G. Boga prejéti.
Ta male katechismus (1768):	je v' majheneh greheh umerl, v' vize: zhe pak v' smertnemu grehu umerje, v' peki na vekumej. Bode tudi truplu na
Ta male katechismus (1768):	bres spovde ſvelizhan. Aku be pak eden se v' enemu smertnemu grehu, inu v' eni smertni navarnoste na enkrat se ſneshl
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po enemu smertnemu grehu, koker eno mertvo dusho: eno krivo veſt, inu zhe

ſmertnim
Genovefa (1841): me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi ne bilo pràv, ko bi

smrtni

smertnej

Blagomir puščavnik (1853):	KAJ SOKOLIČEV? Med tim, ko Bogomila v svojej bajtici na smertnej postelji leži, hodi njeni sin Milko take nesreče nar menj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Najde pridni dosti kruha. 24. Vinograd. Neki oče rečejo na smertnej postelji svojim trem sinovom: „Ljubi otroci! Nimam vam drugega zapustiti

smertni

Maria Stuart (1861):	glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce
Sveti večer (1866):	culice listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne

smrtnej
Viljem Tell (1862): Pohajati po gori v mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej skakati Nevarnosti i plezati po gladkih Pečinah, kjer prileplje z

smrtni

Valenštajn (1866):	to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj.
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv, o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	me v smrtni uri! Bodi mi milostljiv, o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me

ſmertni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali

smrtnih

ſmertnih

Branja, inu evangeliumi (1777):	vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umerlo. Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo

smrtnim

smertnem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	spozheti uſſeh diviz Divizi MArii perporozhiti, inu mene pred uſſem smertnem greham obvarvati. Naperpuſti mene kedaj is nazhiſtoſtjo omadeſhuvati, ampak, kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poſtave, kar bo narbel mogozhe, derſhati, ne szer pod enem smertnem, ja tudi ne pod enem majhenem greham , ampak katire is

ſmertnim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne

smrtnimi
- smertnimi
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v

smrtno

smertno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati
Roza Jelodvorska (1855):	Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil

ſmertno

Sacrum promptuarium (1695):	pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe

▶ smrtno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

smrtno

smertno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš ko kristijana umreti

smrtno

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s peklenskim smehom
Tiun - Lin (1891):	padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To

▶ smrtnomučilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

smrten in mučilen; kontekst

smrtnomučilni
- smrtnomučni
  Gozdovnik (1898): njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. «

▶ smrtno težaven prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

smrtno težaven
- smertnotežavne
  Blagomir puščavnik (1853): padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv

▶ smukalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

smukalnica

smukavnica

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa popravil. Tako popravljena smukavnica je prišla v létu 1838 v Florenc na Laško, kjer
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z

smukalnice
- smukavnice
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo

▶ smukanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

smukanje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je

▶ smukati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

smukajo
- smučejo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer se

▶ smukniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

smuknemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že tudi na kolenih bili

▶ sn samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Astronomija (1869):	solnca. V pod. 46. je S solnce, T zemlja, in sN zemeljska os, ki si zmerom vzpóredna ostane. Očitno je, da
Kemija (1869):	smradnih parah ne počrni. 27. Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn = 58; gostota = 7,3; tališče = 228° C. Med belimi kovinami
Astronomija (1869):	istočasno dan, in ko se zemlja vrti okrog svoje osi sN, opiše vsako mesto njenega površja polovino svojega vsakdanjega kroga na

▶ snaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snaga

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	si zapomni izrek, ki pravi: Dober kup sta red in snaga, Vsakemu sta ljuba, draga. “ 13. Hruške. Neka mati je obiskala
Stelja in gnoj (1875):	je bila izvirna nemška knjižica natisnjena v Innsbruku. ) Ni tedaj snaga zastavljena na večo ali manjšo množino stelje, ki se porabi

snago

Stelja in gnoj (1875):	korali videli. Tukaj pa že smem postaviti besede: Za največo snago goved je potreben le naj manjši dél tiste stelje, katero
Stelja in gnoj (1875):	spremeni v živo prst. §. 17. Je-li stelja potrebna za snago goveje živine? Na to vprašanje skor ne vém, kaj bi
Stelja in gnoj (1875):	bi skor bil primoran reči: ljudje stelje ne rabijo za snago živine, temuč ravno nasproti k temu, da imajo prav nesnažno
Stelja in gnoj (1875):	bi odgovoril. Kdor bi na to gledal, kakor stoji s snago živine, in kdor opazuje, da tam je živina najbolj blatnata

▶ snaha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snaha

sinaha

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ondi veselje, ondinaš pravi dom! 37. Ruta pobožna ino dobra sinaha v Izraelu. Enkrat je Bog Izraelcam na Kananskim zavoljo njih
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	rekoč: „Kdo je ta lavkeška? “ Mu odgogovoré: „Moabljanka je, Noemina sinaha. Prosila je, de sme za ženjci lavkati. Od davi je

snaho
- sinaho
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče

▶ snažen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snažen
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo

snažna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Rana se mora potem z vodo zmivati, da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. XIII. Poglavje. Oparjenje.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki se izceja, z vodo zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv

snažne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama snažne biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi
Zlata Vas (1848):	nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko
Zlata Vas (1848):	hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in

snažni

Zlata Vas (1848):	prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi

snažno
- ſnashno
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela

▶ snaženje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snaženja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto

▶ snažiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snaži

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike ceste na Gobovcu **) (Schwammberg) ali od
Blagomir puščavnik (1853):	in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile

snažili
Zlata Vas (1848): so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in
snažiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe

▶ snažno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snažno

Zlata Vas (1848):	in na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	po pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor v dan velik ino svet. Tretji dan pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim

ſnashno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza

▶ snažnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snažnost
- snažnost
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti
- ſnashnoſt
  Kuharske Bukve (1799): tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo

snažnosti

Zlata Vas (1850):	dovolj. Ko je takó svoje učence skozi tri mesce telesne snažnosti vadil, je potem tudi začel na snažnost obléke gledati.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sirovo maslo delati, mora narprej za snažnost posode skerbeti. Kjer snažnosti ni, je vse drugo zastonj; potem mora hraniti mleko poleti

▶ sneden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sneden
- sniedan
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu ta ttezhi petek poidi bosh vidov dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so

▶ snedežev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

snedežev
- ˛snedeshov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale

▶ sneg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sneg

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mršavi konji so leteli, da se je iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih
Fizika (1869):	priliki dvakrat toliko vode pade na tla, kolikor po zimi. Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki
Kemija (1869):	Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in
Fizika (1869):	pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in
Pripovedke za mladino (1887):	celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v

ſneg

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo
Genovefa (1841):	kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime

snega

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vred sneg do koléna gazíli — „de bi, kadar kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Večidel se na to torto dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta.
Zlatorog (1886):	čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi
Pripovedke za mladino (1887):	je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom

ſnega

Genovefa (1841):	ſvôje poſtelje ſkrivala, ſe je vunder veſ máh od naneſbêniga ſnêga premôzhil in premrásil. Vrata votlíne in branézhe hvojeve vêje ſo
Genovefa (1841):	ſijála; kadar je po sími is votlíne zhes neismérno odêjo ſnegá gledala, kjér ſe je le kaka ſléd divjih sverín snala

snegom

snegam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa še
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih zverneš, jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno

snegom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti
Spisi Krištofa Šmida (1883):	njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika

ſnegam

Genovefa (1841):	poprej; vſe je lépſhi! Ta dolina je bila vſa s ſnégam pobeljena, sdaj je pa tako lépo selêna, de ſo hvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sholzham, al s' pelenovo vodó. 4. Vert per hiſhi, pred ſnegam s' pepelam , s' kokoſhjim in drugim gnojem potroſi, Lepa in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa pri konzu sime, kader je bil ſhe s ſnegam pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s

snegu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bredemo čez koléna po vodi: vmés so plohe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izmed njih odgovorí, vsi drugi so pa molčali in po snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel, de bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	skor obupali ga najti — kar ga najdejo. Stal je v snegu z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli

ſnegi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę.

ſnegu

Genovefa (1841):	ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil, ki je po nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil
Genovefa (1841):	vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden

▶ snesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sne

ſne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De miſh, podgana ti ne ſné, Karkol' boſh hranil ſam sa ſé, Jih 's hramov bom
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lijo, tózho var' Bog je, In de goljásen je ne ſné, De sdravo bo oſtalo. Potem v deshéli zeli bo, Od

snedel

snedel
Sveti večer (1866): me od hiše spodila rekoč, da sem že trikrat toliko snedel, kar je bila materna zapuščina vredna. Hotel sem se verniti

ſnedil

Sacrum promptuarium (1695):	sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo
Sacrum promptuarium (1695):	inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira

snedli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica

snejo

ſnedo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi sakladov na semlji, ampak sa nebeſa, kjer jih ne ſnedó ne rijà ne molji, kjer jih tudi tatjé ne ukradejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obeſti in gledati, de miſhi, podgane, ki jih grosno rade ſnedó, do njih ne pridejo, in pa de prah tudi ne

ſnejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po simi zhbele rediti, ker one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le to peklo

▶ snesti on glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k

snej jo
- snejo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv

▶ snet samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snet

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Zdaj je treba živinče alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha. Kako se kamen
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v mehurju nabira, ga preveč izteguje in vnetje napravi. Potem snet pritisne in napeti mehur poči alj se razterga. Scavnica se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je gotovo znamnje bližnje smerti. Zakaj vnetje že prestopa v snet. 2. Kako je pušati. Ker ni vselej zvedenega človeka pri

▶ sneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sname

Deborah (1883):	se je v prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže pet let.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè
Lohengrin (1898):	meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij

snamejo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... XIII. Jezusa s križa snámejo. Akoravno bi bil lahko, o Jezus! vender nisi hotel živ

sne

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	O Bog, vender me le nisi pozabil! “ Je vstal ino sné, ino angelj nese Habakuka spet v njegov kraj! Sedmi dan
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	njegova kuharica. Sname tedaj enega piščanca z ražnja in ga sné v kuhinji brez kruha. Ko je bilo čas jésti, pride

snel

Domen (1864):	slišal. „Kaj je neki? " djal je grajščak, vstal s stola, snel staro puško s klina na steni in šel k oknu
Pomladanski vetrovi (1881):	maire. V veži je že bil okroglo čepico z glave snel, ko pa v sobo stopivši starejšega potnika zagleda, prestraši se
Luteranci (1883):	V tem trenotku je stopil v krčmo visokorasten, debeluhast krčmar, snel je pokrivalo ter jel moliti na glas angeljsko češčenje. Že
Luteranci (1883):	je pogledal pri teh besedah govornik svojega sopotovalca, pokrivalo je snel in si pot brisal, ki mu je lil po čelu
Cyclamen (1883):	še vedno cilinder na glavi. Ko je prišel pred zrcalo, snel ga je ter pokazal ga obiskovalcu: »Glejte, gospod Korén, danes
Hudi časi (1894):	vojaški kapi, je pozdravil vojaški in prijel konja, drugi je snel širokokrajni klobuk z ruševčevim perjem in vzel Birku konja iz
Trojka (1897):	izzival Radivoj, niti jih ni več zasmehoval, ampak klobuk je snel in spoštljivo pozdravil; Lovro pa za njim. Milica in Anica
Moja hoja na Triglav (1897):	Krst v Peričniku! " Na to je Dolinec Robič zardel, molče snel svoj slamnik raz kljuko, molče segel po popotni palici in
Vinjete (1899):	halja nad njim, da mu zveže roké in zatisne obraz ... Snel je senčnik s svetilke in odprl medicinsko knjigo, ki je

snela

snela
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil

ſnela

Genovefa (1841):	ſhe ſvoj shiv dan niſim nizh vidil. ” Genovefa je perſtan ſnéla in fantku ga je dala. „O ta je lép” je
Genovefa (1841):	In ſvojo biſerno vervizo (Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata ſnéla in rêkla: „Té biſere imâſh, ljubo déte, plazhilo sa ſvôje

snemi
- isſnemi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja

▶ snetje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snetje

şnetje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kushna shitna bolésen, ki jo sdravo serno dobi od bolniga. Şnétje pride vezhidel od ſlabiga, mokriga vreména, in od nesreliga sernja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poprej ſe ſnetljivz loti medliga, kakor mozhniga ali debeliga sernja. Şnetje ſhe tudi isvira is preposne ſétve, is ſlabe semlje, velikokrat

▶ snetljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snetljivi

ſnetljivi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje na viſhnjevo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şkritiga ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na ktéri je ſnetljivi klaſ, je mozhna , debéla, in kratka. Kadar je pſheniza v

snetljivo

ſnetljivo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo redko, kér veliko sernja ſognije, ali zhe oselení, je ſnétljivo. Shitniza mora tedaj na ſuhim poſtavljena, ſvetla in srazhna biti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şnetljivo serno je okroglo, lahko in krajſhi od sdraviga. Zhe ſnetljivo serno med perſtami smaneſh, vidiſh zherno-vmasan prah, ktéri je ſhkodIjiv
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſnetljivz bo s shitam vred poshet in omlazhen. Mlatizhi, ki ſnetljivo shito mlatijo, ſo zherni, kakor de bi is dimnika perſhli

▶ snetljivec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

snetjavost; kontekst

snetljivca

şnetljivza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſpari; ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz sredí. Şnetljivza ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le: Sbéri sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jeklenim zhernilam potreſali ; nekterim je to pomagalo, drugim pa ne. Şnetljivza snebiti ſe, bi bile nar bolji pomozhi: Odbéri ſi ſhe

ſnetljivza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zherni, kakor de bi is dimnika perſhli. Varite ſe tedaj ſnetljivza, de ſe vam v sernje ne vtepe, teshkó ga je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je terd ali ſkrit in je rahel ali ozhiten. Şkritiga ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na ktéri je ſnetljivi klaſ

snetljivec

ſnetljivz

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vidiſh zherno-vmasan prah, ktéri je ſhkodIjiv zhlovéku in shivini. Rahel ſnetljivz ſe tudi perkashe oh zhaſu zvetenja; ſkashen klaſ je medel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſuh, ga veter raspiha, terdiga ali ſkritiga pa ne. Terdi ſnetljivz bo s shitam vred poshet in omlazhen. Mlatizhi, ki ſnetljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſnetljivz huda shitna kuga, pa vunder je rahel ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel ſnetljivz vezhidel na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſaj, sa njim ſe ſkasi tudi ſlama. Deſiravno je obedvojni ſnetljivz huda shitna kuga, pa vunder je rahel ali ozhiten ſnetljivz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſogréje ali ſpari; ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz sredí. Şnetljivza ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel ſnetljivz vezhidel na njivi preíde, desh ga rastepe, kadar je ſuh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od ſlabiga, mokriga vreména, in od nesreliga sernja, poprej ſe ſnetljivz loti medliga, kakor mozhniga ali debeliga sernja. Şnetje ſhe tudi

▶ snežen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snežena
- snežene
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél
sneženi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in
sneženimi
Roza Jelodvorska (1855): obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na
sneženo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): mrzlo je bilo v mestu. Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in

snežna

Astronomija (1869):	in pa neki svetli lisi na njegovih tečajih, tako imenovana snežna pasa, ki postaneta manjša, kedar se dotični tečaj proti solncu
Zoologija (1875):	118. Ajda 133. Ajuga 143. Akacija 160. Alchemilla 156. Alga snežna 110. Alisma 127. Allium 125. Alnus 130. Aloe stoletna 127.
Zlatorog (1886):	Ljúbav lovca trentskega je bila; »Cvetke pa, ki strè jo snežna noč »Ne vzbudí več jutri solnca moč. « Léhno maje starka

snežne
Zlatorog (1886): Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi
snežno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera

▶ snežinka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snežinke
Fizika (1869): plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke.

▶ snežnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snežnata
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in ko se malo čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki

▶ snežnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snežnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra voda (snežnica), lahko v 4 urah od doma do Celja pridejo; ako

▶ snežnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snežnik
Viljem Tell (1862): klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Frishart in Lajthold na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega

snežniki

Viljem Tell (1862):	Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell
Viljem Tell (1862):	Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in

snežnikov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ozreš odtod v široki svet, reči zamoreš z Vodnikom: Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže
Gozdovnik (1898):	»Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo

▶ snidenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snidenja

Stric Tomaž (1853):	da ni veselja konca ne kraja. Po pravi radosti srečnega snidenja padejo vsi na kolena in se Bogu za vse dobrote
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	blago ljubezen do sovražnika !“ Ko so potekli prvi trenutki veselega snidenja, tedaj je bilo mnogo pripovedovanja. Jon in Bil sta opisala

snidenju
- snidu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili

▶ sniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sešel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	v družbi z nekim Nemcem, sam ne znam, kde je sešel se z njim. Ta novi prišlec je bil na poti
Gozdovnik (1898):	ko bi kdaj ne slišal, da se je z njima sešel. « V tem hipu odskočijo vsi od tal. »Sennor Avgustin, sennorita
Gozdovnik (1898):	poznal indijanomorca Diaza. Samo enkrat se je bil z njim sešel in to na haziendi del Venado. Slišal pa je veliko

snidil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik „Moniteur

sešla

Gozdovnik (1898):	so skupaj v krajih Sivegamedveda, ne da bi se bila sešla. Velik lovec je. Je-li moj brat kaj slišal o njem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	postave! Ne želim, da bi se še kdaj v življenju sešla! “ „Kakor sem slišal, nakupil si je avklandsko okolico; — toda prijatelj

snidila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo

sešli

sešli
Ferdinand (1884): sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so

snidili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili; mende kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve

sošli

Blagomir puščavnik (1853):	moja smert preveč ne žali. Saj se bomo enkrat spet sošli. Kratko je terpljenje na zemlji, veselje v nebesih pa je
Blagomir puščavnik (1853):	napravil. Vsi so bili povabljeni, stari in mladi so se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez

zešli
Robinson mlajši (1849): Dvanajsti večer. Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino

sešlo

snidilo

Blagomir puščavnik (1853):	naroči, da bi se jih jutri prav veliko na skali snidilo. Berž tedaj pošlje Ljudomil posle po vsi okolici, ter naznani
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	osnovo družtva za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se bo pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska

snide

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je
Divica Orleanska (1848):	Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je krasno. Burgún. Mi smo teržeči narod

znide
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse
ſnide
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vedil imenovati. Jesuſ ſe kmal potlej v' tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh

snidejo

Gozdovnik (1898):	ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil
Gozdovnik (1898):	se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k

snidemo
Blagomir puščavnik (1853): naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne bo več ločenja! ” — Deček glasno

snideta

Ultra! (1867):	bi rada prej z njim govorila, predno se z očetom snideta in morda na novo razpreta, kakor se je to že
Gozdovnik (1898):	stopi vun v temo. V neki dalji od ognja se snideta. »To je posebno, nenadno snitje, kaj ne, vaše gospodstvo? « »Prav
Lohengrin (1898):	srcá V vernosti spaja najsréčnejši par. (Ko se oba provoda snideta sredi odra. se privede Elsa Lohengrinu, ki jo objame Osem

snideva

Domen (1864):	mu nisem storil ničesa, hočem pa razmeriti vse, kedar se snideva! " Ko je stara mati slišala ime Sova, prestrašila se je
Moč ljubezni (1865):	zdrava! Ločila sva se na zemlji, Bog daj, da se snideva enkrat nad zvezdami v raju nebeškem. « Tako je govoril plemeniti
Valovi življenja (1877):	da se bodem zopet kopala v vašem cvetu, kader se snideva čez šest tisoč let«. Potem pa je molčé tesno na
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	vi navzdol ob vodi. Hitiva brez zamude. Tu se zopet snideva ali pa na mojem domu. Zdaj velja! Hitiva in upajva
Na krivih potih (1893):	konca dogovoriti s teboj. Kdo vé, ali se še kdaj snideva tako po naključju, kakor nocoj. Ti tedaj gospodinjiš domá. To
Očetov greh (1894):	tudi v nji pustilo svoj sled. »Torej se morda ne snideva več! « ponovi on žalostno, toda kakor bi se oklepal zadnje
Strte peruti (1894):	za prazno službo in poroči mi! Upajoč, da se skoro snideva, poljublja te tvoja Danica. Razžalostil me je ta list, in
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	da bi morala ravno pod ono lipo priti zopet skupaj; snideva se tudi lahko —." „Pusti me! " prestriže mu Pavle skoro kričé
Najmlajši mojster (1896):	brani, kakor sem slišal. No, pa saj se še nocoj snideva pri Lahinji. « »Pozvedite, pozvedite in le kar recite, da jaz

sniti
- sniti
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí
- ſniti
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe

▶ snitje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

srečanje; kontekst

snitje

Astronomija (1869):	tekajo okrog solnca, tudi okoli zemljine drage, k obema v snitje, protistanje in kvadrature (primeri §. 68). Izmed teh ima nam
Astronomija (1869):	286. Cerera, 303. Četrtina, Quadratur, 291. Četvrtec, Quadrant, 234. Conjunktion, snitje, shod, 291. — obere, zunanje (i) 291. — untere, znotranje (i) 291.
Gozdovnik (1898):	neki dalji od ognja se snideta. »To je posebno, nenadno snitje, kaj ne, vaše gospodstvo? « »Prav nenadoma. Prav dobro ste ga

▶ snop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snop

snop
Mineralogija in geognozija (1871): kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je

ſnop

Genovefa (1841):	nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop

snopa
- snopa
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo
- ſnopa
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado
snope
- ſnope
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh

snopi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Moji snopi so vstali, in se po koncu postavili; vaši snopi pa so moje ostopili, ino se jim perklanjali. “ Bratje so
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Zdelo se mi je, de vežemo snopje na polji. Moji snopi so vstali, in se po koncu postavili; vaši snopi pa

ſnopi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moji ſnopi ſo vſtali, in ſe po konzu poſtavili; vaſhi ſnopi pa ſo moje oſtopili, ino ſe jim perklanjali. “ Bratje ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sdélo ſe mi je, de veshemo ſnópje na polji. Moji ſnopi ſo vſtali, in ſe po konzu poſtavili; vaſhi ſnopi pa

snopov

Blagomir puščavnik (1853):	revnim otrokom, ki so klasje po njivi pobirali, kak par snopov dati; s serčnim veseljem ga objameta, mu s stotero radostjo
Ferdinand (1884):	na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev v našej cerkvi,« poduči ga

ſnopov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pov. Ko ſo 10 kop in 12 ſnopov jezhmena omlatili, ga je bilo ravno 30 mernikov. Dobro ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor od nar lepſhi pſhenize; v 25 minutah ſo 40 ſnopov jezhmena in ravno toliko ovſa pa v 20 minutah vkraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v letu 1839 s to maſhino v 29 minutah 60 ſnopov ſnetlive pſhenize tako zhiſto omlatili, de je bilo sernje takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na dan omlatiti samore, to ſtori goIa maſhina, ktera 17 ſnopov osimine v 7 ali 8 minutah, jarine pa v 5

▶ snopek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snopke

ſnopike

Biblia (1584):	Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo

ſnopke
Kuharske Bukve (1799): s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti

▶ snopič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snopič

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé

snopičev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Trsta in njegove okolice”, ktere je izšlo dozdaj že 21 snopičev ali 344 strani, bo izhajala še do konca meseca septembra
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	do konca meseca septembra 1872. leta; je tedaj še devet snopičev, za ktere znese naročnina šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla
Zeleni listi (1896):	31. marca 1896. - Cena 25 kr. Cena naročnikom za 12 snopičev: 2 gld. 40 Kr. Knjižnica za mladino. USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH

▶ snopje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snopja

ſnopja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vezhera lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje, de ga bres rudezhíze lahko pobere. Svezher otèpe klaſje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jim sdaj delavzi pojedó ali pa po nepotrebnim potratijo, kér ſnopja zhiſto ne omlatijo. V Eſtrajhu mlatizham sa plazhilo deſeti vagan

snopje

ſnopje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi

▶ snov samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snov

Mineralogija in geognozija (1871):	40. Glinovec, Thonstein, 78. Globel, Vertiefung. Glodalka, Nagethier. Gmota, masa, snov, Masse. Gnajs gl. rula. Gneiss, gnajs ali rula, 69. Gobe
Botanika (1875):	upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma

snoveh

Botanika (1875):	ji je živež. Na vsegapričujočnost, mikroskopičnih gliv v razdevajočih se snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni
Botanika (1875):	tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah nam

snovi

Rudninoslovje (1867):	kristale imenujemo vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz te snovi izluščimo, imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo
Rudninoslovje (1867):	Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na
Botanika (1875):	tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih
Botanika (1875):	od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo
Botanika (1875):	se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali
Zoologija (1875):	da se po tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje
Botanika (1875):	pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek
Botanika (1875):	delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po
Botanika (1875):	ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji

snovmi
Botanika (1875): v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in

▶ snovalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čolniček; [sskj]

snovalnico

ſnovavnizo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko shide ni perdelal, de bi bilo vredno, sa-ſe poſebno ſnovavnizo imeti. De je velíko leshezhe, lepo, gladko in enako shido
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	boljſhi ali kokone prodati ali pa sa vſo ſoſeſko eno ſnovavnizo napraviti in imeti, poſebno zhe kdo slo veliko shide ni

▶ snovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snovanju
- snovanji
  Občno vzgojeslovje (1887): sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija

▶ snovatelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ferment; kontekst

snovatelj
Kemija (1869): kamena, Erdharz, 511. Smole, Harze, 488. Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd

▶ snovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snovati
Občno vzgojeslovje (1887): služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in

snuje

Valenštajn (1866):	Trobár. Da, zopet se nekaj gotovo snuje. Stražnji glavár. Gospódije taborniki i generali — Trobár. V zavétii nejsmo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	vodje vino- in sadjerejske šole na Slapu. Tudi za Dolenjsko snuje se sadjerejsko društvo v Novomestu. Gorenjci, pokažimo tudi mi, da
Gozdovnik (1898):	tal ostati, da Mehikance ugotovi, med tem pa naj Črnotič snuje napad. Antilopino bistro oko je pač dobro opazilo, da v

snujejo

Viljem Tell (1862):	Gesler. Na ta zdaj misliti nikakor ni! — Reči se imenitne snujejo; Cesarstvo hoče rasti, slavno delo, Ki ga pričel je oče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	za kmetijstvo; kajti jako potrebno bi bilo, da se kmalu snujejo kmetijske nadaljevalne šole po deželi. Kmetijske šole še nimamo, akoravno

▶ snovnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snovnosti
- snovine
  Stelja in gnoj (1875): kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober

▶ snubač samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snubačev

Jerica (1859):	Jerice, ki si bo kmalu morala moža izvoliti iz toliko snubačev, ki se ji dan na dan ponujajo. Sicer je mati
Sosedov sin (1868):	Ni samo ogromna imovina, ktero je imela Fránica pričakovati, vlekla snubačev v Smrekarjevo hišo; deklica s črnimi očmi in lepim okroglim
Sosedov sin (1868):	že pride k njej drug, tudi neprijeten človek, eden njenih snubačev, rogreznikov Peter, mlad človek, ki se jej grozno pust in
Sosedov sin (1868):	tudi napravljena v semenj, in sicer ne zaradi kacega izmed snubačev, kterih je imela obilo, nego ker je mati hotela, da
Ljubljanske slike (1879):	stanu ter povzdigne k sebi. Morda jej res ni manjkalo snubačev, a nobeden ni bil jej po volji, čakala je zmiraj
Pegam in Lambergar (1891):	smejala se je ona. „Da, kakor Penelopa; dokler ni pogubila snubačev. A Penelopa je imela živega moža; komu pa hranite Vi
Na krivih potih (1893):	pomen. Orožnik je govoril resnico. Malka dobi v kratkem dovolj snubačev in njega gotovo pozabi. Zakaj bi ga tudi ne! Prav
Na krivih potih (1893):	daleč na okoli ni jednake. V kratkem bo kar mrgolelo snubačev okrog nje, in dolgo pač ne bo trajalo, da stopi
Gojko Knafeljc (1899):	pri meni Bog ve koliko, in imel sem že več snubačev, za katere nista moji hčeri niti vedeli. Toda, ko sem

▶ snubec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snubca
Divica Orleanska (1848): Karol. Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo
snubci
Divica Orleanska (1848): De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno

▶ snubiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snubi

Valenštajn (1866):	so luči i polno svatóv, K ženítvi nevábljen prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srca
Valenštajn (1866):	Zbor. Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá
Valenštajn (1866):	odpašite, Ker vredna je nevesta, kakoršna Je ta-le tu, da snubi mečem se. Maks. O! da bi mogel mečem jo dobiti
Sveti večer (1866):	knez; „to mi je zeló po volji, da mož, ko snubi, bolj gleda na nedolžnost in čednost, ko ne denar in

snubijo
Divica Orleanska (1848): moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim

snubil

Zlata Vas (1850):	Brencelj k nam prišel, in mene pri Očetu in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil
Blagomir puščavnik (1853):	Jovana. Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska
Mlinar in njegova hči (1867):	je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj, Micka, denes tega ne stori. Matija
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil nek ptujec Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	dekla brez dote. Prišel je k meni in me je snubil; dal mi je za aro tolar, na kterem je bil

snubili
- ſnubili
  Sacrum promptuarium (1695): bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu lepshimu

snubit

Sosedov sin (1868):	žena. „Moža jej dobiti. Vse je navedêno. V nedejlo pridejo snubit, hitro udarimo v roke in vse bode pri kraji. " „Za
Svetinova Metka (1868):	povem naravnost; še danes popoldne, je dejal, da te pride snubit sam, in rada sem mu dovolila, ker nikdar bi se
Viženčar (1881):	ženska hrastov zapah odsloni, meni možak: "Tebe, Mreta, sem prišel snubit. Saj veš, vdovec sem in ti samica, kaj porečeš k
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	starca da mu pove za njo, ker jo je prišel snubit. Starec se zamisli in veli: A dà, jez sem poznal
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	pričakovani dan in napovedana tretja ura popoludne, da gré slovesno snubit. Poštar povabi za to izredno svečanost vse, kar se v
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	in naznani tudi dan in uro, kdaj se pripelje Lenčico snubit. Odgovor na to dobi Tanki seveda povoljen. Kmalu se približa
Od pluga do krone (1891):	drugi dan, v nedeljo popoldne Peterčev oče in sin Jaka snubit. Domá sta dobila bolno mater, kateri se je tolikanj obrnilo
Svatba na Selih (1894):	da ne bode nikogar drugega nego Rakarjeva, naj jo pride snubit sam grof ali pa cesarjev sorodnik. Kar je dejal, ostane
Svatba na Selih (1894):	sem že jaz,« pravi strijc. »Vi, oče, in mati Dragarjeva, snubit sva prišla vašo Lenico. Za ženo mi jo dajte, saj

snubiti
Divica Orleanska (1848): Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se mora vsak protivnik

▶ snubljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

snubljenjem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je sam večkrat opomnil, da naj ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da me ima rada

▶ soba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soba

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in
Valenštajn (1866):	ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj
Mlinar in njegova hči (1867):	Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka
Gozdovnik (1898):	tako visoko in globoko doli je pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me
Gozdovnik (1898):	stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo
Gozdovnik (1898):	bi sedaj pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva

sobah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tisto noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred

sobama

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	prosta, ampak je vzidana v steno in zid med dvema sobama ni tako tanek, kakor papir, ampak je le kakih 8
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	zid. Ugovarjati bi se utegnilo: „vsaj zid stojí med obema sobama in gorkota zatega del ne uide iz hiše” — al o

soboma

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mnogo sežnjev drv si pokuril, da si le steno med soboma grel, ne pa sobe. Le primi za zid, pa boš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	obsega le 12 čevljev — kar ni veliko — zid (stena) med soboma pa je 1 čevelj debel, po takem gorkota zakurjene plošnjave

sobe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vidil, me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na
Blagomir puščavnik (1853):	podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in ljubosumnost. V togoti popade ženo in jo telebi iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel prepir, ko
Astronomija (1869):	V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu
Astronomija (1869):	središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je tako bogato obdaroval. — Ko drugo jutro kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za
Zoologija (1875):	in gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil še privezan
Zlatorog (1886):	vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí. In ko iz sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese

ſobe
Genovefa (1841): gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo sa

sobi

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá
Sveti večer (1866):	božja roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ”
Sveti večer (1866):	ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z
Fizika (1869):	Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled
Ferdinand (1884):	objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali najhujega.
Zlatorog (1886):	mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se

ſobi

Genovefa (1841):	ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v
Genovefa (1841):	grad nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva

sobo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je
Zeleni listi (1896):	dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek sobo zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo cerkvico
Zeleni listi (1896):	bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v roki. »Milan
Zeleni listi (1896):	znano, kaj mu je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi
Gozdovnik (1898):	Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike

ſobo

Genovefa (1841):	Genovefa je sdaj v ſôbo priſhlà in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in
Genovefa (1841):	ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo

▶ sobana samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sobani
Roza Jelodvorska (1855): je bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela

▶ soben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sobne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	tako množino zraka pa gotovo izpuhtí tudi nekoliko maslicev vode (sobne mokrote). Res čudno je, koliko vode včasi v kakošno kmetsko
Občno vzgojeslovje (1887):	lehko omisliti, kot n. pr. okusne (če tudi priproste) slike, sobne rastline itd., to vse so stvari, katere se nam zdé

▶ sobica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sobica

Žalost in veselje (1870):	ga bila tolažila, nikomur ni mogel potožiti svojih nadlog. Njegova sobica se mu je zdela grozno dolgočasna, prazna, kot bi bil
Bolna ljubezen (1874):	Narava se oživlja pod sončnimi žarki in tudi moja visoka sobica je dobila pomladansko obleko. Obdan sem s cvetočimi rožami, in
Roka in srce (1883):	vse strani, predno se je upala svojo sodbo izreči. Njena sobica je tako rekoč njeno svetišče, kamor vselej pribeži o važnih
Roka in srce (1883):	trenotkih, ter se v njo z dvojnim zapahom zaklene. Ta sobica bi znala povedati o sklepih in stoterih mislih, ki so
Pegam in Lambergar (1891):	vezla širok svilen pas. Pomladansko je bilo vse okrog nje; sobica polna redkih cvetic, ki so razširjale prijeten duh, in skoz
Roman starega samca (1895):	četrto nastropje! Ko bi vsaj ne bil zastonj moj trud! Sobica je bila res čedna, na solnčni strani, in je gledala
Roman starega samca (1895):	nisem zahajal nikamor. Ob poldevetih me je tedaj zvesta moja sobica vsak dan vzprejela v ledeni svoj naročaj. Da bi šel
Roman starega samca (1895):	bodete; meni se je godilo prav takó. « — Kaj sem hotel? Sobica je bila res prikupna, gospodinja pa prijazna. Najel sem jo
Dušne borbe (1896):	da je bil Franjo isti dan bratov gost. Kakor postane sobica, v kateri vlada neprijeten mrak, svetla in prijazna, ako se

sobici

Bolna ljubezen (1874):	na Dunaj in našel novo gomilo. Naselil se je v sobici umrlega. Na mizi pri ležišču je ležala v zlato vezana
Ljubljanske slike (1879):	leta paroma, to je po dva in dva v ozki sobici ob knjigah in suhem kruhu, po kterega pa leta še
Mačeha (1883):	nasproti pa je bilo drugo okno, ki je spadalo k sobici nekega visokošolca, kojemu je bilo imé: Arnold Bodanski. — Ker je
Gospod Janez (1884):	sedite, sedite vendar,« opomni Helena, katera je bila v sosedni sobici odložila plašček in klobuk. Kmalu se je vnel razgovor in
Prvi sneg (1886):	gostilno, to mi je zoperno, a doma v tesni svoji sobici tudi ne morem ves dan tičati; saj se skoraj niti
Jara gospoda (1893):	potem sedi vsa gospôda, duhovna in posvetna, v znani zatohli sobici. Razgovor se iz početka ni mogel prav razviti — vreme je
Roman starega samca (1895):	govorjenje in razuzdan smeh. Odprem okno, ker je bilo v sobici soparno, in se nekoliko na njem pomudim. V tem trenotju
Prve hiše (1896):	igre. Kdaj je že prazna velika soba, tu v tej sobici bi pa vam igralcem kmalu morala goreti večna luč! Kolikokrat
Gojko Knafeljc (1899):	spominu so mu vstajali oni časi, katere je v tej sobici preživel v veselju s svojimi prijatelji. In težko se mu

sobico

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje
Tiun - Lin (1891):	bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo

▶ sobojevnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sobojevniku
Robinson mlajši (1849): k dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta

▶ soborec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soborcem
- sobojnikom
  Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi

▶ sobota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sobota

sabbota
Branja, inu evangeliumi (1777): je prozh ſhov. Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu

sebbotha

Ta male katechismus (1768):	je v' sami Materi boſhji ostalla: koker tudi ſatu, ke sebbotha je koker ene durè k' nédelli, skus katiro se vezhnu
Ta male katechismus (1768):	nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni

sobota

Robinson mlajši (1849):	potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh, s kterimi sem se donine živil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car na lov se
Astronomija (1869):	dan črko A, sreda črko B, četrtek C, petek D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega

sobotah

sabbotah
Branja, inu evangeliumi (1777): inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat
sobbotah
Biblia (1584): Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak

ſabbotih

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega satoshili. 11. On pak je djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo

ſabota
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me

sobote

sabote
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): (Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja
ſabbote
Svetu pismu noviga testamenta (1784): nedólshne. 8. Sakaj Şyn tiga zhlovęka je tudi Goſpód tę ſabbóte. 9. Inu kadar je on od tód prozh ſhàl, je

ſabote

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. Kimovza je to sberilo terpelo; nar vezh ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druge dni v tednu pridejo; ſej bo ta poduk do ſabote terpel. Naſhe predize takih kolovratov ſhe nikoli vidile niſo, pa

soboti

sabboti
Branja, inu evangeliumi (1777): inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan

sobboti

Biblia (1584):	XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje
Biblia (1584):	en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni
Biblia (1584):	njega vpraſhali, inu djali: Ie li ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal
Biblia (1584):	vami, kir ima eno Ouzo, inu, aku ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil
Biblia (1584):	k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k'nym djal: Néſte li brali

ſabboti

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi letá ob ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On je pak k' njim djal: Ali niſte brali

soboto

sabbato
Sacrum promptuarium (1695): je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo
sabboto
Sacrum promptuarium (1695): Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od

saboto

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3

sobboto

Biblia (1584):	li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de
Biblia (1584):	te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod ſhàl dajle naprej, inu je

soboto

Katarina (1854):	razumeli. Zbrala se je precej velika množica vašanskih politikarjev v soboto zvečer pri učitelju, posebno precej mladenčev, ker imel je tudi
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	prederejo, dirjajo dalje, in se razlijejo kakor povodenj še tisto soboto po krasni Podjunski doliui. Od Šitare Vesi do Velkovca, od
Kelmorajn (1864):	se mi tako dolgi, ko da bi celo leto teklo. Soboto večer je sestrica mizo in klopi čedno mila, saj smo
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	človeka. Jaz sem bil navzočen 1871. leta; bilo je neko soboto popoludne, ko so šla Levišča doli. Dve leti ni jezero
Testament (1887):	še cel hleb črnega kruha, kakor ga je dobival vsako soboto pri Topolščaku, sédel za mizo in odmolil glasno očenaš. Med
Od pluga do krone (1891):	je treba, da je vedel Jurij o snubačih že v soboto zvečer, ker se mu je Micika zaupala in ga je
Na krivih potih (1893):	kar ga je po njegovih mislih še čakalo. Precej prvo soboto po njegovem dohodu pa ga je peljala v gaj, kjer
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	bil Pavle ostal pošten človek, ko bi ne bil v soboto popoldne okoli štirih stopil Mušič v Smrekarjevo prodajalnico. Pavle se
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	je zazdelo profesorjem, da je dosti; promovirali so ju isto soboto za modra doktorja, in isti »pazar ertesi« (ponedeljek) sta vzela

sobotu

Pastirski list (1852):	Vsaku sobotu u postu, na pepelnicu, veliki četertek. 4. U sobotu pred duhovim ino pred večimi svetki gori naznamenovanih dnevov. Vendar
Pastirski list (1852):	1. Vsaki petek celega leta. 2. Vse kvatre. 3. Vsaku sobotu u postu, na pepelnicu, veliki četertek. 4. U sobotu pred
Pastirski list (1852):	Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek adventa 4. U sobotu pred duhovim (binkosti) (29. rožnika); na navečer ss, apoštolov Petra

ſabboto
Svetu pismu noviga testamenta (1784): niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm

ſaboto

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe Judje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam

▶ socvetek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

socvetek
Botanika (1875): c) Kolobarnice (Radiatae). Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na

▶ sočen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sočno

Botanika (1875):	ta sok z apneno vodo pomešan in posušen, daje zeléno sočno barvo. Oglje od krhljike (Rhamnus frangula) se posebno ceni za
Gozdovnik (1898):	kakih trideset do štirideset četrtnih črevljev prostora, z veliko in sočno travo pokritega. Ležeč ali klečeč človek, naj je bil sicer

▶ sočiva samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

sočivje; Pleteršnik

sočiva

shozhiva

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Jezhmen inu Ovſs nar tu męn ſrednu rata, koker tudi Shozhiva; Proſsu, kateru bode na enimu vſhez gruntu ſejanu, bode prov
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorkúte. Shozhiva: koker graſheza, lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima na puſte grunte sejana biti, de savolo mozhe negnve
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je mersla, inu pred roshnim Zvętam je malu ſtanovitne gorkúte. Shozhiva: koker graſheza, lęzha, grah, ſishóv, inu ta druga Shozhiva jima

sozhiva

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobru rata. Je en jezhmenovu Lętu, Ovſs, Lęzha, inu druga Sozhiva more v'ſejana biti na tako semlo, katera ni preſuha
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Leta bode ſalilu. Graſhiza tudi dobru rata, inu ta druga Sozhiva. Len, inu konople ſo mejhene, pa dobre; veliku Sena inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa jeklenu ſernu, na debeli semli bode bolſhi, inu vezh. Sozhiva more na mokrimu, inu debe-

▶ sočivje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sočivja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat
Zoologija (1875):	krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo

ſozhivja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave

sočivje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho

ſozhivje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez

sočivju
- sočivji
  Kemija (1869): v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu, v plodovih

▶ sočnat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sočen; [sskj]

sočnato
Botanika (1875): redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato, ne zleseni in trpi večidel le eno leto, zavolj česar

▶ sočnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mešiček, utrikel v rastlini; splet

sočniki
Botanika (1875): kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke

▶ sočutje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sočutja
Tiun - Lin (1891): čoln, a da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil

sočutje

Razne dela (1870):	ki občuti. Kje sina sta, de bi v pogledu njunim Sočutje brala; zdi se mi med vami, Ko de bi med
Ljubljanske slike (1879):	Ker se jej zdi njena lastna osoda milovanja vredna, kaže sočutje do drugih nesrečnih in njena roka, če more, stori veliko
Milko Vogrin (1883):	mogla več premagovati, in to noč razkrila je hčerki svoje sočutje. Obljubila jej je, da je ne dá od doma in
Milko Vogrin (1883):	dozdevlje, a pozneje se rada izpremeni v veliko nagnenost in sočutje. Gotovo si že kaj takega pri sebi kakor pri drugih
Prvi sneg (1886):	delo in prav lepo se je Mirku zahvalila za toliko sočutje. Prišedši na grob pokleknila je Elza in dolgo, dolgo je
Pogreb na morju (1894):	kakor da bi mu hotel s tem skazati velespoštovanje in sočutje do neskončne nesreče, ki je zadela ubogega najdenčka na sredini
Obljuba (1894):	pobitost zaradi brezuspešnega truda svojega možá, groza prihodnjosti, glad in sočutje do rodbine, vse to ji je porušilo poslednje močí. »Nesreča
Roman starega samca (1895):	jo potolažiti, objamem jo krepko, ne čuteč ničesar drugega nego sočutje za nje bolest. »Pustite me! « vzklikne deklica odurno in se
Dušne borbe (1896):	ki je že od nekdaj izkazovala njemu in sinu posebno sočutje in prijaznost. A muhasta usoda mu je kot nameček določila

▶ sočutno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sočutno
Revček Andrejček (1891): pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem te v sobo! (Pelje jo

▶ sočutnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sočutnostjo
Občno vzgojeslovje (1887): Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter

▶ sod pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soda
Aritmetika za učiteljišča (1885): 6 ali 8, katera so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila
sodega
Aritmetika za učiteljišča (1885): vsako liho število je za 1 večje ali manjše od sodega.
sodo
Aritmetika za učiteljišča (1885): so tedaj z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z

▶ sod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sod

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	véš do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš
Divica Orleanska (1848):	Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsled naročila od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare 24 kg, po 43
Lohengrin (1898):	roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog, naš Gospod! Bog, naš Gospod, brani
Lohengrin (1898):	boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó
Lohengrin (1898):	izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej
Lohengrin (1898):	na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se
Lohengrin (1898):	Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj pravi sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód! Jaz v veri stopam
Lohengrin (1898):	na sredo). Po pravu, prašam vas, naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije

ſod

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne

sode

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nečiste teže 435 kg, tare 24 kg, po 43, 3 sode cukra, nečiste teže 1336 kg, tare 73 kg, po 39
Občno vzgojeslovje (1887):	katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje

ſode
Kmetijske in rokodelske novice (1843): terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v

sodi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	c) 939.85 gl., d) 1714.17 gl.? 4. Koliko veljajo 4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 % tare ter
Občno vzgojeslovje (1887):	Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to

sodove
Robinson mlajši (1849): njega pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega

sodih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po

sodov
Občno vzgojeslovje (1887): Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana
sodu
Lohengrin (1898): vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za

▶ sod samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stavek; Pleteršnik

sod
Občno vzgojeslovje (1887): take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó
sodov
Občno vzgojeslovje (1887): o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča

▶ soda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soda
Kemija (1869): Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige
sode
Kemija (1869): ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor

▶ sodba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodba

Zlata Vas (1848):	prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga

ſodba
Sacrum promptuarium (1695): satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non

sodbe

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da je bil 3. dan tega mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske
Stric Tomaž (1853):	hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako

ſodbe

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ludję govorili, bódo odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan tę ſodbe kakòr vam.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam

sodbi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni res
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni
Lohengrin (1898):	čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom

ſodbi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jónas je tukaj. 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr
Genovefa (1841):	neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj obſtáti morem. Dolgo je sdaj ſhe tiho molíla

sodbo

Biblia (1584):	slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo 60 let stara, kteri se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo
Gozdovnik (1898):	vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor

ſodbo

Sacrum promptuarium (1695):	taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil

▶ sodček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodček

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	funtov lepih višenj in odreži reclje na pol; potem vzemi sodček iz hrastoviga lesa, ki ima toliko luknjo, de z roko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	ne pokvarimo z zalivanjem. Za zalivanje mora vinorejec imeti mali sodček dobrega vina. Paziti je tudi treba, kakor je bilo uže

sodčik

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni na verh še nekoliko sladke skorje in dišečih žbic, sodčik dobro zabi, obesi ga v klet in oberni ga vsak
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzameš; kar pa per mizi ostane, ne smeš nazaj v sodčik djati. Jagode hranjene, drugači. Vzemi toliko zlo drobno stolčeniga cukra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dan na drugo stran. Čez šest ali sedem tednov lahko sodčik odpreš in, kolikor potrebuješ, iz njega vzameš; kar pa per
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na te pa cukra in tako dalje ravnaj, dokler ni sodčik poln, deni na verh še nekoliko sladke skorje in dišečih

sodič
Kmetijske in rokodelske novice (1846): senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne

ſodzhek

Kuharske Bukve (1799):	vershe, ga nalì v' ſtaklęnze. 226. Lemonovo vino. Na en ſodzhek oſem bokalov ſe vsame deſęt lemón, olupi rumeno kosho prav
Kuharske Bukve (1799):	pod ſe vęrshe; potle ſpęt kuhaj, inu deni v' pomít ſodzhek; kader ſe vzhiſti inu na dno vershe, ga nalì v'
Kuharske Bukve (1799):	v' en pertneni arshetezh, inu ga obęſi ſkus vęho v' ſodzhek. De pa nebode per verhi ſtal, saſhi notri sraven en

sodčke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8 do 12 veder vina, in misli kakih 200

▶ sodec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodček; [sskj]

sodcu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali 3. letu. Vipavsko vino, kadar se je izčistilo v sodcu, nima tedaj v svojem daljnem vrenji nič druzega še dognati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobrega izvrè, da vino, kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je že tako izgotovljeno, kakor so druge vina, in posebno

sodec

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	plesnjobi dišal, in v tacega ni vina devati. Če je sodec majhen, se posuši zunej hrama tudi ne razdnen; veči sodje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kdor hoče pelínovec narediti, naj ga takó dela. Naj pripravi sodec, naj ga razdni na enem koncu; in naj va-nj po
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v dober stan djati, preden se nalivati začne. Je kak sodec plesnjiv, ali pa so drože v njem zgnjile, ali ima
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	prej bilo rečeno; taka slaščica se precedí, in v pripravljen sodec zlije. Kadar je poln, se z močnimi železnimi verigami čez
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in tako do verha. Kadar je poln, se dno v sodec dene in nabije, potlej z dobrem starem vinom nalije in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Če kaže, da se do bratve ali do novega vina sodec ne more več do dobrega posušiti, je boljši malo vina
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in berž podruzgajo; mošt precejen naj se zlije v pripravljeni sodec, in ko je poln, naj se veha zabije, in po
Luteranci (1883):	nosim za sebój in nihče mi ga noče vzeti, samo sodec bi ga rad, da bi ga potém med zemljo in

ſodez

Kuharske Bukve (1799):	eno libro zukra preſjániga, inu popręd s' vinam rastopleniga; nalì ſodez s' vinam, ga puſti ſtati, de ſe vzhiſti, deni ga
Kuharske Bukve (1799):	lemón, olupi rumeno kosho prav zhiſto, deni sręsane lemone v' ſodez. Notri deni en períſhe òblanz lęſkoviga lęſa, inu eno libro
Kuharske Bukve (1799):	diſhav al v' moſhti, al na ſtarim vini. Vsami en ſodez vina, sęle povęshi v' en pertneni arshetezh, inu ga obęſi
Kuharske Bukve (1799):	en lot ſladke ſkorie inu en lot nagelshebíz. V' en ſodez nalì vina, notri deni eno libro ſtolzheniga zukra, tri na

▶ sodeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sodeči
Občno vzgojeslovje (1887): se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in

▶ sodeče prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

sodeče
- sodivno
  Divica Orleanska (1848): preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno Kervave vadle na borišu meša. Na zvidenje v življenju boljimu

▶ sodek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodek
Robinson mlajši (1849): ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje plačali

▶ sodelovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodeluje
Fizika (1869): ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da

sodelujejo

Zoologija (1875):	svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati
Zoologija (1875):	jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in

sodelujeta
- sodelujete
  Občno vzgojeslovje (1887): sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa

▶ soden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodne

ſodne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega s' tega verta Gethsemani, inu po tem od ene ſodne hiſhe do druge svesaniga pelali, zukeine per laſseh, inu bradi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vklejnen v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kadar bóm svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred ſódne ſtole pelan, inu k' ſmertni ſodbi pelan, taku bódo ja
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	koli ena mati rodila. Ona ſliſhi de je vjęt, pred ſodne ſtole pelan, k' ſmèrti obſojen, inu vun pelán. Kaj je

sodnega

sodnega
Lohengrin (1898): provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred sod jo

ſodniga

Genovefa (1841):	ſe zhem po tém vlézhi; ſej ſe po tém do ſódniga dnéva lahko naſpím. ” „Pojdite tedaj,” je rékel grôf ganjen, „ljubi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in Eva, Na kríshi operó kerví potóki, Popíſhe nama ſtráh ſódniga dnéva; Vſe zhúdeshe, ki vere ſo poróki, Kar védit' tréba

sodnem
- ſodnimu
  Branja, inu evangeliumi (1777): Lithoſtratos, po Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je
sodnemu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po

sodni

sodne

Ta male katechismus (1768):	sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od
Ta male katechismus (1768):	pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen

sodni

Biblia (1584):	vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona
Zlata Vas (1848):	kej prida in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel

sodnji
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus! ki si zdaj

ſodni

Biblia (1584):	vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do
Biblia (1584):	vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je
Biblia (1584):	povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce
Biblia (1584):	Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is
Biblia (1584):	nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos

sodnih
- sodbinih
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika

sodnim

ſodnim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tiga vſmilenja vaſhimu Jęsuſu doli vdariti, katęrimu ſe pred letim ſódnim ſtolam neisrezhena kriviza, ſtraſhna ſila gody? Sazhnímo bres vſe samude
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pogled njegovih ſovrashnikov, inu preganjavzov! 2.) Premiſlimo dalęj Jęsuſa pred ſodnim ſtolam Herodesha, kęr nam on ta drugi exempel ene prave
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhęs da. Premiſlimo danàs Jęsuſa lę pred Kajphasovim inu Herodeshovim ſodnim ſtolam, inu poglęjmo, kaj nam on sa en exempel tę

sodno

Divica Orleanska (1848):	Dünoa z žezlam, drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu
Oče naš (1885):	Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje

ſodno

Branja, inu evangeliumi (1777):	je goriuſtala, inu ſo JEsuſa ſvesaniga pelali od Kajfesha v' ſodno hiſho, inu ſo ga Ponziu Pilatushu Deshevskimu Oblaſtniku zhes dali
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno hiſho, de bi ſe naomadeshuvali, ampak, de bi mogli velikonozh
Branja, inu evangeliumi (1777):	supet noter ſhov v'ſodno hiſho, inu je poklizal JEsuſa. JEsus pak je ſtav pred

ſodnjo
Pozhétki gramatike (1811): tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon, bolj dober; kar

▶ sodevski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

sodevski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	stari spomenik za našo cerkveno zgodovino še dolgo ohranil. Jure Sodevski. Prislovice Štajerskih Slovencov. 95. Kar te ne žge, tiga ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popolnama izostalo. Stanovnike je tlaka zadéla in druge nesreče. Juri Sodevski. Vganjka. Kaj rado po glavi beshí, Zhe ravno na ſheſtih

▶ sodil pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodo število; Pleteršnik

sodil
Kmetijske in rokodelske novice (1845): eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih

▶ sodilnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sodišče; Pleteršnik

sodilnica
- sodivnica
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k.

▶ sodišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodišče

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	ne bil podal, da bi ga poklicala gospoda pred svoje sodišče ter ga sodila po svojih postavah in običajih, takisto bi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je za nepoštenega in tudi njega je pozvala zádruga pred sodišče svoje, naj se zagovarja. Marsikdo je izpolnil sicer vse pogoje
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	in Osman Bajrič iz Glamoča. Imenovane bege je obsodilo vojno sodišče takoj drugega dné na smrt. Ostale so déli v zápor
Od pluga do krone (1891):	vtika v sodne stvarí in kot hudodelca, ki je razžalil sodišče, pridrží vsaj toliko časa, da se dokaže, ali je pričal
Vaška pravda (1892):	z Videmci si razdelimo Ratike«, pritrde možje. »Vsi pojdemo v sodišče po svojo pravico«, pravi Rjaveč. »Ne vsi. Čemu? Izberimo izmed
Vaška pravda (1892):	oblečejo žabarski in videmski gospodarji pražnje in gredo skupaj v sodišče, ki je bilo takrat še v oddaljenem turjaškem gradu. Vso
Abadon (1893):	prišleca. Ta se pa ne da premotiti, nego nadaljuje: — Slavno sodišče izvoli oprostiti, če govorim nemara nespodobno. Tukaj gre za življenje
Abadon (1893):	slovesno izpovedala, da sem nedolžna. Ustreženo mi bode, če slavno sodišče verjame vse, kar priča proti meni, in veselim se groznih
Mara Rendića (1897):	smel vojaško čast odložiti, ne da bi ga postavili pred sodišče; škodo, katero je bil napravil vojaškemu erarju, so poravnali njegovi

sodišču

Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	zakaj ga kličejo. Ko pa ob določeni uri pride k sodišču in zagleda tam Štangovca, zasveti se mu naglo v glavi
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	bili niti zraven. Ko Miha osmi dan zopet pride k sodišču, skaže tam vpričo župana ono potrjilo. Tedaj se Štangovec zadovoljno
Abadon (1893):	steklenicah in preumita seznam snovij, katerega je Samorad-Abadon ravnokar podal sodišču. Strokovnjaka jednoglasno izjavita, da je vodica v obeh steklenicah na
Abadon (1893):	zagovornik je izpil tisti strup, katerega Sem danes predložil slavnemu sodišču. Nijednega gospoda ni zadela usoda Pavličeva; temveč oba izvestno potrdita
Usoda ka-li (1895):	Ali smem pomagati? Dober večer! « — in Gruden, višji uradnik pri sodišču, ki je to naučeno ali kje pobrano frazo svoje žene
Roman starega samca (1895):	bi se temu ustavljali, bi bil prisiljen, izročiti vso stvar sodišču. « Kmalu potem stopi kuharica v sobo in z njo strežnica
Prve hiše (1896):	pričo: saj nekomu se mora zameriti. Sod je sicer pri sodišču že znal tako govoriti, da ni z lepa komu skrivil
Mara Rendića (1897):	jim je razložil, da se mora polovica denarja ostaviti pri sodišču kot vrhovnem skrbništvu za dete. Obljubil je, da ta posel
Stari dolg (1897):	se je naveličal gospodarskega bremena, in oni dan je pri sodišču vse izročil jedrnemu Ivanu. »Preklicano je to dolgočasno«, dregnil je

▶ soditev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

sodba; kontekst

soditvi

Gozdovnik (1898):	in vojvoda Medinski, ta je mrtev; umrl je po travanski soditvi kot morilec in detoropec. Ali njegov stričnik, mladi grof Medijanski
Gozdovnik (1898):	bil vedel, kdo ste, ne bi se bil protivil travanski soditvi, ker vem, da »knezi gozdov in vladarji travan« imajo vselej

▶ soditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodi

Divica Orleanska (1848):	angelski svitlosti. Lahir. Nej sodi kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir
Divica Orleanska (1848):	tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo
Divica Orleanska (1848):	Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi
Mlinar in njegova hči (1867):	reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o tej reči, da spoznaš
Mineralogija in geognozija (1871):	kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija
Ferdinand (1884):	»Ne sodi vendar tako hudo;« tolaži ga grof. »To vendar ni tako
Občno vzgojeslovje (1887):	pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način
Lohengrin (1898):	mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in
Lohengrin (1898):	svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran!

sodijo
Botanika (1875): da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv. To število se bo

sodil

Robinson mlajši (1849):	ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi lehko res bilo. „Pak kaj imama zdaj činiti
Valenštajn (1866):	v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi

ſodil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki bi ſamo po vlaſtnoſti naverhne njivne perſti mozh semlje ſodil, ne gledezh na vlaſtnoſt ſpodne perſti in osrazhja, bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smáge vézhno ſlávo , Ak bi, de jo doſézhi mózh je, ſódil; Al preveliko trumo je zhes Dravo Po Kókri dôli v

ſoduv

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſoduv, de bi ſe po njeh proſhni sgodilu. Inu je gunega
Branja, inu evangeliumi (1777):	Prelubesnivi! jeſt ſprizhujem pred Bogam , ino Chriſtuſam JEsuſam, katiri bode ſoduv te shive, inu te mertve ſkus njegov prihod , inu njegovu

sodila

Moč ljubezni (1865):	bi mogla žalost v tako kratkem času človeka toliko spremeniti, sodila je v svoji lahkomišljenosti njegovo serce po svojem; vedela je
Arabela (1885):	stric morilec mojega očeta? « seže jej Arabela solzna v besedo. »Sodila sem, da vi s svojimi sorodniki dobro izhajate, in zato
Vanda (1888):	si še nedolžna. Če boš toliko izkusila, kolikor sem jaz, sodila boš drugače o moških. Jaz nisem trebala tega pisma, jaz
Vanda (1888):	prizadeval se bom na vso moč, da bo sčasom drugače sodila o meni in da bo napósled uslišala prošnjo mojo. « Gospa
Domačija nad vse! (1889):	oče v bližnji postelji je spaval zeló sladko, kakor je sodila po njegovem hrčanju. Da je le oče srečen in zadovoljen
Gospa s pristave (1894):	ker ni imela navade premišljevati o nasledkih. Sedaj pa je sodila stvar še z drugega stališča. Če bi ji bila sreča
Lepi Tonček (1895):	trideset let. Po oblastnem, toda nič prikupljivem vedenju je Marjetica sodila, da je sestra Tončkova ali vsaj sorodnica. Očito ji je
Dušne borbe (1896):	se je neki vrgla? « Pred drugimi pa jo je mileje sodila, češ: »Bledolična je še nekoliko in nerazvita, a to vse
Prve hiše (1896):	Grebenka. »Hudega ji ne bo nikjer nič, saj ima denar«, sodila je Urša. »Še dobro bo živela in kesala se bo

sodili

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili, de je krogla, brez de bi bili zamogli od tega
Divica Orleanska (1848):	prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo
Zlata Vas (1848):	so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja
Gozdovnik (1898):	je res. Vendar vidim v njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno
Gozdovnik (1898):	ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta

ſodili
Branja, inu evangeliumi (1777): dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs

sodilo

Botanika (1875):	kemije moglo se Je doseči to, da se je prav sodilo o premenbah snovi, ki se godé v rastlinskom telesu. Razvitek
Gozdovnik (1898):	ima le eno kazen za tako delo. Primoran sem to sodilo izreči. Imate kaj zoper to, sennores? « »N ; pade naj,« meni

sodim
Stric Tomaž (1853): poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana, ker

sodimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala
Fizika (1869):	vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice

sodiš

Mlinar in njegova hči (1867):	kajti vi vsi ste mi sovražniki. Županja. Jako krivo nas sodiš ljubi brat — — Črnot. Kako to! Ko bi ne bili moji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ni nikoli več kakega človeka prenaglo sodil. Ako druge slabo sodiš, Sebi in tud’ drugim škodiš. 57. Kremenčki. Florijan, mlad voznik

sodit
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov

sodite

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	zna blebetati nekaj nemških besedic? Gotovo ne! Saj tudi ne sodite, da je boljši in omikanejši tisti nemški voják, ki je
Valenštajn (1866):	Sodite! Nej rés, da vladár le dobiček imá, Če se vojska

soditi

Ta male katechismus (1768):	I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per tem pa se bo vender tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi, pa de vender kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski
Maria Stuart (1861):	slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj
Maria Stuart (1861):	Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo
Tiun - Lin (1891):	V tem zapazim da je hiša, kolikor sem mogel soditi po zunanjosti, last imovitega moža in to mi je bilo

ſoditi

Biblia (1584):	snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu
Biblia (1584):	erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in

▶ sodnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodnica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	ona ni vezana na nobeno pogodbo. Italija je sama sebi sodnica. Viktor Emanuel je svojo krono zastavil edini Italii in bo
Gozdovnik (1898):	za vsakega rdečokožnika imejoč kroglo, ki pa nikdar ni belemu sodnica, če mu beli pusti, da storim, kar se mi prav

▶ sodnija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodnija
- sodija
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. )
- sodnija
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela. Čujte!

sodnije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri
Zlatorog (1886):	je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer

sodniji

sodii
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga
sodnii
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še

sodniji

Kupčija in obrtnija (1872):	firma spremeni, ali še celó prestane, mora se to kupčijskej sodniji vselej na znanje dati. — Kdor od tega škodo ima, da
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	svoje listnice košček papirja in pišem na-nj sledeče: „Slavni preiskovalni sodniji v L. — Naj se pošljeta naglo dva zanesljiva agenta ali
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	toliko neprijetnega, zdaj kmalu dognana, obtoženca sta bila oddana deželni sodniji, in tam, kakor sta zaslužila, obsojena k smrti. Predno je
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	vislicah, še le tri tedne potem umrl, ko je došlo sodniji potrjenje smrtne razsodbe od vladarja. Predno je umrl, je povedal
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	katere so njegovi predstojniki pisano gledali. Zato je imel pri sodniji slabe ure, mnogo dela, malo plače in mnogo praktikantov, ki
Nevera (1878):	drugi dan in ž njim Blaže; hajd v mesto k sodniji! Janez toži Lazarja, da mu je dolžan 200 gold., da
Zvezdana (1883):	opominja se, da se ima oglasiti v osmih dneh pri sodniji svojega okraja zaradi dedšine po grajščakinji na Pasjaku, kajti sicer
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	prenašati sramote svojega sina. Odkar se je bil Pavle izročil sodniji, hujšala je strašno naglo, dokler je smrt ni rešila telesnih
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	o svoji. Gospodar in gospodinja, ktera so tudi zaslišali pri sodniji, nista mogla nič slabega povedati o deklici. Smrekarica jo je

sodnijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	starodavnej dobi sta prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na

▶ sodnijski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soden; [sskj]

sodnijski

sodijski
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim

sodnijski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Funkcijonarji državnega pravdništva) stopijo z nastopom novega leta v postavni sodnijski kolovoz. Za ta okraj je, kakor se čuje, nekdo dekretiran
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	konservativci imamo v tem oziru vsaj čisto ve3t. — Naš vrli sodnijski adjunkt g. Leop. Búdal je imenovan sodnik v Tominu,*) gre
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ječo. Nij še dolgo tugoval v temni ječi, ko ga sodnijski sluga odvede pred sodnika. Tu je povedal vse, kakor se

▶ sodnijsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sodnijsko
- sodijsko
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi

▶ sodnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodnik

sodec

Rokovnjači (1881):	Ljubljani opravil. Ko je končal svoje poročilo, bil je tudi sodec Gavrič do celega prepričan, da Blaža nihče drug ni ubil
Rokovnjači (1881):	a Poljak je hitel po stopnicah. V pisarni mu pride sodec Gavrič naglo naproti, kar sicer ni bilo v njegovej navadi
Rokovnjači (1881):	se mu uže pravi? Zapisano imam tamkaj;« rekši se obrne sodec k svojej mizi. »Pa vendar ne Blaž, Mozolov Blaž? « reče
Rokovnjači (1881):	in malo stroge oči pak so skoro kazale, da more sodec tudi jako energičen biti. »Hvala Bogu, da ste prišli, prijatelj
Rokovnjači (1881):	Da, da ravno tisti je, da, Blaž Mozol,« reče pritrjujé sodec. »To je grozno, to je strašno! « zavpije Poljak; »to je
Luteranci (1883):	jutre še vsi skupaj, saj nam je ta prokleti mestni sodec Kramar za petami, kakor bi mu gorelo za hrbtom. Baš

sodnik

Ta male katechismus (1768):	v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem
Zlata Vas (1848):	je prišlo k njemu. Čeravno je bil njih učitelj in sodnik, se je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še
Robinson mlajši (1849):	kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le:
Viljem Tell (1862):	Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ta dan, in da bi kolikor mogoče opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje in ko bi
Oče naš (1885):	Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tudi od Peharčka. " "Gospod logar, le urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo
Zeleni listi (1896):	ljubi, ta ga tudi kaznuje«. »Te besede si zapomnim, gospod sodnik. A oprostite, da zdaj grem. Drugače pride Zorko iz šole
Zeleni listi (1896):	»Gospod sodnik! Veste, da imam Zorka zeló, zeló rada. Pa ubogati me

ſodnik

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ti ſi en oblaſtnik eniga kraleviga meſta, ti ſi en ſodnik zeſarske ſodbe, v'eni takſhni ſlushbi, inu opravila sa reſsnizo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvęta popotniza, katęra ſe mu perneſse, ah ta je moj ſodnik, katęri me pride ferdamat! To ſvętu olje, s'katęrim to
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	savupanjam na krono tę pravize, katęro ſi ti, o pravizhni ſodnik, moj dobrotlivi Isvelizhar, tęm oblubil, katęri ſe bodo do konza
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne odgovoriſh? “ Jesuſ pa je le molzhal, de ſe je ſodnik ſam zhudil. Pilat je zhutil, de ſo mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſta ſhe na poti. ˛Sizer bi te utegnil ſodniku sdati, ſodnik pa rabeljnu, ino rabelj te v' jezho sapreti. Gotovo ti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je njih toshbo poſluſhal. — Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je satosheni hudodelnik, ino mogozhni is Israela ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	merlizha sagledali! To je nevoſhljivoſt ſtorila. Pa kmal ſe je ſodnik oglaſil. Bog rezhe Kajnu: „Kje je Abel, tvoj brat? “ Kajn

sodnika

sodca
Luteranci (1883): mestjanje in poklicali za pričo redi svojega odločnega prijatelja mestnega sodca. Sklenoli so ondi, da se mori učiniti nekaj prost luteranstvu
sodnika
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili

ſodnika

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je Jesuſ hodil od ſodnika do ſodnika. Med tem ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe keſàl. Duhovnam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je Jesuſ hodil od ſodnika do ſodnika. Med tem ſe je Juda sdajáviz ſvoje pregrehe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terdila, de mu je sdájala, in je v hiſhi ſoſeſkniga ſodnika v letu 1819 klezhé perſegel „de naj mu Bog odvsame

sodnike

sodnike
Spisi Krištofa Šmida (1883): po svetu godi. Vendar ložje je kamen omehčati, kakor te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala

ſodnike

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Isa. 5, 7.) Ali pręjden ti, o Jęsus pred tvoje ſodnike prideſh, te my vſi vſkupej pouiſhnu proſsimo, vèrsi en vſmileni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moshę poſhila, tęiſte kakor te nar vęzhi hudodęlnike pred kryvizhne ſodnike vlazhi: enu ſaku Krajlęſtvu more konzhanu biti, inu puſtu poſtati

sodniki
- sodniki
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so mu
- ſodniki
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu Hudizhe isganjam, taku

sodnikom

Spisi Krištofa Šmida (1883):	Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je
Zeleni listi (1896):	jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila

ſodnikam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deſiravno svesan, je krotak, kakor préd nedolſhnoſt, pred ſodnikam ſtal. Ana ga vpraſha od njegovih uzhenzov in od njegoviga
Genovefa (1841):	bléd in v trepetu tam ſtal, kakor hudodélnik pred ſvôjim ſodnikam. Njegova huda véſt mu je ozhitno is plaſhnih ozhí glédala

sodnikov

sodcev
Rokovnjači (1881): vlada sama tako hitro vtika v to stvar. Nalog posameznih sodcev in mairov je, iztrebiti v svojih okrajih tako malo tatinsko

sodnikov

Blagomir puščavnik (1853):	jih pravičnih sodnikov. Nar hujši ga je pa vest grizla, kakor razserdeni oroslan
Maria Stuart (1861):	Sir, v božjo milost, in zanašam na Pravico tenko se sodnikov časnih. Paulet. Pravična sodba bo. Ne dvomite. Marija. Je pravda

sodniku
- sodniku
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): prišla dva mladenča, Pavel in Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem
- ſodniku
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga

▶ sodniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodniške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi
sodniški
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 800 fl. pa 10 fl. od vsacih sto. — Po višji sodniški razsodbi veljá res, če kdo kterega v kakem pismu, ki

sodniških

sodnjiških

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	po novih sodnjiških napravah cesarju nasvetoval, de se bojo po sodnjiških kantonih notárji vstanovili, ki bojo oblast imeli, veljavne pisma, ženitvanske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	do 2000 gold. za darílo. — Minister pravíce je po novih sodnjiških napravah cesarju nasvetoval, de se bojo po sodnjiških kantonih notárji

▶ sodomiterski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sodomski; kontekst

sodomiterski
- sodomiterſki
  Biblia (1584): ſhe danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu

▶ sodrga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodrge

ſoderge

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa klajo ; ſaje, ogluje, ali oglov prah, in vezh take ſoderge, vſtiljati, da doſti in dobriga gnoja. V ſadajnih zhaſih ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perſti od kakih obrubikov, ali zeſtniga blata, ali druge naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi

▶ sodstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sodstvo

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	bi se le ob kratkem povedalo. Poslanec Herman: Rogaško okrajno sodstvo namreč pravi, da je le samo težko, ali nemogoče ne
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ampak da bi tega bilo tudi želeti. Imenujem rogaško okrajno sodstvo, in slavna zbornica naj mi dovoli, da bodem smel brati

▶ soglas samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

akord; kontekst

soglas

Fizika (1869):	Abstossungskraft, odbojnost. Abweiehung, magnetische, magnetični odklon. Accomodation, prilagojenje. Accord, akord, soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand, skupnost. Aehnlichkeit, podobnost. Akord, soglas
Fizika (1869):	soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand, skupnost. Aehnlichkeit, podobnost. Akord, soglas, Accord, 106. Amalgam, 169. Analysa spektralna, 153. Anatomie, anatomija. Angriffspunkt

▶ soglasen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soglasne

ſoglaſne

Pozhétki gramatike (1811):	vites. Ta ſe imenuje h góst, ino ſe ſhteje med ſoglaſne. Dolgi ino kratki glaſniki. Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki
Pozhétki gramatike (1811):	te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, u
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage

soglasnih

ſoglaſnih

Pozhétki gramatike (1811):	isreki velja sa dva i. V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih: b, c, d, f, g, h, j, k, l, m
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj enakomerno ſeje, ko s peſtjo. (Dalje ſledi. ) Pet novih ſoglaſnih svonov v Poſtojni. Ko je namen téh kmetijſkih in rokodelſkih

soglasno

ſoglaſno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki ſe na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona druge svonove

▶ soglasje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soglasje

ſoglaſje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svona druge svonove le tiſte teshe shelele imeti, kakorſhno tesho ſoglaſje hozhe imeti. Vezhji teshava, kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh , ali k vezhjim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de prijetnoſt svonenja je tolikanj vezhji, kolikor bolj popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali drugi svon ſhe kake zente teshji bil, kakor ga ſoglaſje terpi, in zhe ſe njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga

soglasju

soglasji

Občno vzgojeslovje (1887):	vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode
Občno vzgojeslovje (1887):	in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako

soglasju
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nar več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to

▶ soglasnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soglasnik

ſoglaſnik

Pozhétki gramatike (1811):	Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in med prejſhnim glaſnikam vméſ, kakor: sulécisme
Pozhétki gramatike (1811):	Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred a, o, u ino kader ga ne
Pozhétki gramatike (1811):	sdolaj. Vprava VI. Bresglaſen e zhiſt, to je, ktirga noben ſoglaſnik ne lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga glaſnika dolgiga, kakor

soglasnikom
- ſoglaſnikam
  Pozhétki gramatike (1811): homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du

▶ soglasno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soglasno

soglasno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi visokoučeni Jakob Grimm

ſoglaſno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ki ſe na ſoglaſno svonenje saſtopijo , na Krajnſkim nar imenitniſhi ſoglaſno (harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih

▶ soha samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kip; [sskj]

soha
Gozdovnik (1898): primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles, »pri živem telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju

▶ sohlapec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ Pleteršnik

sohlapca

ſohlapza

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tí toliko pravize imeti mogel, de bi ſe bil ſvojiga ſohlapza uſmilil, kakor ſim ſe jas tebe? “ Ino kralj ſe je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	veſ dolg odpuſtil. Od goſpoda gredé ſrezha ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu je bil ſto deſetakov dolshen. Tega bersh sa

▶ sojenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sojenje
Občno vzgojeslovje (1887): Naše mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave

▶ sojoč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

obči; kontekst

sojoče

ſojozhe

Pozhétki gramatike (1811):	tedaj taka je perlog. P. V' zhim ſe imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je
Pozhétki gramatike (1811):	poſtavim écolier diligent, prairie agréable, lep travnik. P. Kako lozhimo ſojózhe od perlóga? O. Sojózhe ime poméni eno takih rezhi, ktire
Pozhétki gramatike (1811):	rezhemo al odrezhemo. P. Kaj je imé? O. Imé je ſojozhe imé. P. Kaj je ſojozhe imé? O. Je beſeda ktira
Pozhétki gramatike (1811):	in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je ſojozhe ſklonivo, to je, zhe ſe da ſklanjati. Poſtavim perlog more
Pozhétki gramatike (1811):	rezhem écolier, vedó vſi od zhiga govorím, in to je ſojózhe imé: kader rezhem ſamo diligent ne vedo, kaj hozhem rezhi
Pozhétki gramatike (1811):	je imé? O. Imé je ſojozhe imé. P. Kaj je ſojozhe imé? O. Je beſeda ktira imenuje tke rezhi, ktire ſo

▶ sok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sok

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako
Botanika (1875):	tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim
Botanika (1875):	če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic
Botanika (1875):	bi listje vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki
Zoologija (1875):	krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino.
Botanika (1875):	mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki
Botanika (1875):	teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse strani

ſok

Kuharske Bukve (1799):	polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je
Kuharske Bukve (1799):	dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo
Kuharske Bukve (1799):	Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14

ſuk
Kuharske Bukve (1799): katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj

soka

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v sušivnici
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	so se tudi telečja pečenka, ali kosti kuhale, malo limonoviga soka, muskatov cvet in bel poper na žerjavci tako dolgo, dokler
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden
Botanika (1875):	na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in
Botanika (1875):	napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil
Botanika (1875):	na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom

ſoka

Kuharske Bukve (1799):	s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157.
Kuharske Bukve (1799):	dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka

soki

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lota naenkrat. Kašelj, ki pride po pljučnem vnetju, ker se soki v pljučih niso popolnoma razdelili, se ozdravlja s sledečim zdravilom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V tem primerleju se kašelj ne da ozdraviti. Kedar pa soki v pljučih le zastajajo in se gostijo, takrat se dajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	piče, iz kislega mleka i. t. d. Vendar tudi ojstri soki v črevah drisko napravijo. Ozdravlja se driska s sledečim zdravilom

sokom

sokam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzigni, nit odveži, klinčke z ribe poberi, ktero potem s sokam, ki je v ponvi, poli in s podolgama zrezanimi limonovimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	torto v lepih deni. Rudeči sneg se naredi z alkermežjim sokam, zeleni s špinačnim siram, (kako se perpravi, glej per zelenih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem jo na raženj natakni, s putram poli, z limonovim sokam pokropi in per plamečim ognji urno speci. Tudi jo lahko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in duši (dinstaj) jih v kozi s srovim maslam, limonovim sokam in nekoliko prav drobno zrezano šalotno čebulico do mehkiga, potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kosu cukra rumeno štirih limon in perdeni ga z limonovim sokam in eno trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ni prav gosto. Speni zdej šest beljakov, deni jih s sokam ene limone vred k jagodam ter jih eno uro dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prav mehke biti. Otrebi jih, pretlači jih z nekoliko hruševim sokam skozi sito tako, de lupina in peške v siti ostanejo

sokom
Botanika (1875): deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj
ſokam
Kuharske Bukve (1799): koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì

sokov
Zoologija (1875): da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so
sokove
Zoologija (1875): rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev

soku

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kopuni z ostrigami. Dva lepo perpravljena kopuna v soku peci, ali pa kar je še bolji, s putram in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vreti pusti, de nekoliko gosto in žolcasto postane; ko vre, soku pogostama pene pobiraj in ga s sreberno žlico premešaj. Potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zlatenko. Pečena jegulja. 133. Cotasta župa. Krompirjeva potica. Žabe v soku. Cukrene štravbe. 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	droba s kruhom, ali saj enkrat na dan kruha dajati. Soku iz ovsene moke se tudi lahko kuhanega krompirja ali korenja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se z vrelo vodo v sok zmeša. Kdor more temu soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno
Kemija (1869):	iz njega. Razen tega nahaja se isti slador tudi v soku sladke pese, v javoru, v koruzi ali turščici, v sirku
Botanika (1875):	ne narejajo kakov določeni organ rastlinski, ampak so ali v soku staničnem razpuščene (raztopljene), ali pa vánj vložéne v podobi kristalov
Botanika (1875):	vidijo okrogle kapljice mastnega ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinskih delov in mnogokrat je sok pobarvan z nekakim
Botanika (1875):	v sebi. Kar ga imajo, ta je večidel v staničnem soku, posebno mlajih delov, in pa v semenu. V 2500 funtov

ſoki

Kuharske Bukve (1799):	pertręſi sręsaniga al zęliga lemon lupka. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. Oſhohtani karp ſe otrębi, na koſze sręshe, enmalo v'
Kuharske Bukve (1799):	ſkup vlì na ribo. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. Oſhohtaniga karpa otrębi, na koſze sręshi, v' zhiſto vodo en
Kuharske Bukve (1799):	krompir, isluſhene miſhelne, olivke, inu auſtrige. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. Shuko sręshi na koſze, deni jo v' koso, na njo
Kuharske Bukve (1799):	inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' selením ſôki. 251. jajza s' selenjam nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa
Kuharske Bukve (1799):	Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka. 149. Shuka v' hrini. 150. Stokfiſh s'
Kuharske Bukve (1799):	ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna ſhuka
Kuharske Bukve (1799):	Sulz. 153. Liſka v' rujávim polivanji. 154. Shuka v' lemonovim ſoki. 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. 156. Pezhene

▶ sokis samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

oksid z manjšo vsebnostjo kisika; splet

sokis

Kemija (1869):	Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur, žveplovec. Sumach, rujevina, 486. Súsol
Kemija (1869):	Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz
Kemija (1869):	490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure

▶ sokislina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kislina z majhno vsebnostjo kisika; Pleteršnik

sokislina

Kemija (1869):	Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina
Kemija (1869):	Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis svinčeni, Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz
Kemija (1869):	Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina žveplena, schweflige Saure, 375. Sokis
Kemija (1869):	calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina duščeva, salpetrige Saure, 372. Sokislina fosforova, phosphorige Saure, 380. Sokislina

sokislini
Kemija (1869): iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem
sokislino
Kemija (1869): bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no nekaj se je vendar izgubi

▶ sokladen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sokladnimi

Rudninoslovje (1867):	prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i
Rudninoslovje (1867):	Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44.

▶ soknat pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sočen; kontekst

soknate

ſoknate

Kuharske Bukve (1799):	kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo ſoknate inu ramene. 58. Klobaſe od rajsha. Naredi inu svalaj teſto
Kuharske Bukve (1799):	inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor

soknatega
- ſoknatiga
  Kuharske Bukve (1799): ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim

soknato

ſoknato

Kuharske Bukve (1799):	ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi
Kuharske Bukve (1799):	grę. Tako ſe ohrani tudi telęzhje inu govędje. 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. Nad pezhno ponvo ſi puſti narediti od kovazha
Kuharske Bukve (1799):	odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu bolſhi, kakor bi ga v' pezhi pękel. V' taki

▶ soknato prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

sočno; kontekst

soknato
- ſoknato
  Kuharske Bukve (1799): al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso, v' katiri ſi per-

▶ sokol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sokol

Blagomir puščavnik (1853):	dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in
Zoologija (1875):	v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 do 800 goldinarjev. Dandenes so ta lov
Zoologija (1875):	dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na

sokola
Zoologija (1875): marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko
sokoli
Blagomir puščavnik (1853): Milko na pot napravljen. Zgodaj zjutraj stopi s kletko in sokoli čez rame prepasano, s pljunko pod pazho, slovo jemaje pred
sokolom
Zoologija (1875): posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem

sokolov

skolov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lahko ga je obdariti, oče! Mi imamo dokaj konj in skolov, Mi imamo pera in kalpake. Zdaj pa pravi car mogočni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa pravi car mogočni Stepan: Ima Lazo konj dovelj in skolov, Ima Lazo pera in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa

sokolu
Zlatorog (1886): Čudne lovcu pač očí so: Mile Kot otroku, bistre kot sokôlu! Zdaj pa sede tjà na panj podrti In na svetli

▶ sokolar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sokolar

Blagomir puščavnik (1853):	Milko s trepečim glasom, obledi in joka. ”Kaj je to ? sokolar! vi jokate? ” ”Ni čudo! reče Milko in skuša osupnjenje prikrivati
Blagomir puščavnik (1853):	in jih ne ostraši le enkrat z listjem šumljaje. Vender sokolar se ne prestraši. „Bog je s nami,” reče on, m
Blagomir puščavnik (1853):	vedela, da boš jutre drugači govoril, ti nikoli ne odpustim. Sokolar ostane tukaj v izbi. Tukaj je gorkejši in postljala sim
Blagomir puščavnik (1853):	vstane in se ziblje do sveče, svojo svetilnico prižgat. ”Pojte, sokolar! ” reče in hoče naprej iti, ”pojte spat; na slamo greva
Blagomir puščavnik (1853):	hrohotaje v svojo spavnico in godernja ”Grom in strela! ” nazaj. — Sokolar pa se oberne proti ču-

sokolarja
Blagomir puščavnik (1853): veselja ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj

▶ sokolarček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

sokolarček
Blagomir puščavnik (1853): Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén
sokolarčku
- sokolarčeku
  Blagomir puščavnik (1853): Kaj pa vi mislite od tega? ” — Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč

▶ sokolič samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sokoličev

Blagomir puščavnik (1853):	XV. OJ, SOKOLIČEV! KUPITE KAJ SOKOLIČEV? Med tim, ko Bogomila v svojej bajtici na smertnej postelji
Blagomir puščavnik (1853):	XV. OJ, SOKOLIČEV! KUPITE KAJ SOKOLIČEV? Med tim, ko Bogomila v svojej bajtici

▶ sokolovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

sokolovske

Ultra! (1867):	umrla, ako bi Vilko te službe ne dobil. In zaradi sokolovske obleke je vse to! Aj, kako mu lepo pristuje. Ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	besedi” je sam vipavski gosp. dekan Jurij Grabrijan ustanovljenje te sokolovske družbe kakor lep zavod za omiko in olikovanje našega priprostega

sokolovskem

Blagomir puščavnik (1853):	po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega
Blagomir puščavnik (1853):	žar in divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da

sokolovski

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	I. Na Sokólovski grajšini je živel pred več sto let serčni vitez Teobald
Blagomir puščavnik (1853):	vsih krajev obstopi. V poterjenje vsega tega pokaže Blagomir svojimi Sokolovski gerb, ki ga je zmiram varno
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in hčer je vse spoštovalo, in kdor koli je visóki Sokólovski stolp ali turn od déleč ugledal, je blagrovàl dobrotne, tam
Ultra! (1867):	kaj pa je to? — Četrti nastop. Vilko. Prejšnji. Vilko (v sokolovski obleki — pri vratih). Zalka, moja draga, mila Zalka!

▶ sokrivec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sokrivcih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	s težko ječo od 5 do 10 let, na oddaljenih sokrivcih in deležnikih od 1 do 5 let. Če se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	pa ne dognani prosti umor se kaznuje nastorivcu in neposrednjih sokrivcih s težko ječo od 5 do 10 let, na oddaljenih

sokrivec
Gozdovnik (1898): je takrat v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme

▶ sokrvica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sokrvica

sokrovica

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	strani vratu razširja, jo moraš prerezati, da se gnoj in sokrovica odcedi. Luknjo pa napravi dovolj veliko, da se prekmalo ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in si rano odera. Včasi se v repovi repi neka sokrovica napravi, iz ktere krasta izvira, in ktera se sme repni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	podplatne otiske. Pike se morajo do živega izrezati, in rumena sokrovica ali clo gnoj se pokaže. Tisti del dile, pod kterim

sokrvico
- ſokrovzo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije

▶ sol samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sol

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce
Kemija (1869):	čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz
Kemija (1869):	Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor
Kemija (1869):	Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v
Kemija (1869):	Bleisuboxyd, 431. Sol, Salz. Solarol, 510. Sol cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter
Zoologija (1875):	vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli
Zoologija (1875):	Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v sebi nekaj

ſol
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar bote sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo

solem
Rudninoslovje (1867): lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako imenujemo, toda od soli se očitno

soli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajcarjev. Kadar pa začnè konja driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj vodo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek
Fizika (1869):	da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi
Kemija (1869):	ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si
Mineralogija in geognozija (1871):	Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.

solijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako

ſoli

Kuharske Bukve (1799):	katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na

soljo

solijo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico

soljo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa

ſolijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje

ſolio

Kuharske Bukve (1799):	meſo ozhędi, ga na ręsine sręshi, tolzi kakor karmenadelze, potręſi ſolio, inu ribanim kruham, potręſi s' ſtolzhenim brinjam. Poſębej raspuſti en
Kuharske Bukve (1799):	perpravi: eu ſhkaf ledú rastolzi na drobne kóſze, inu męſhaj ſolio; ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu
Kuharske Bukve (1799):	eu ſhkaf ledú rastolzi na drobne kóſze, inu męſhaj ſolio; ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu ſolio
Kuharske Bukve (1799):	111. Divjázhino ohraniti bres jeſiha. Divje meſo ſe narpred potręſe ſolio, ena bęla ruta ſe omozhi v' jęſihi, v' njo savie
Kuharske Bukve (1799):	ſmętane, dvęma shlizama vina, sa en oreh ſroviga maſla, inu ſolio, kar jo grę, teſto gnedi ſkusi eno zhetert ure, potle
Kuharske Bukve (1799):	poſodo notri v' ſhkaſ, obkladaj s' Iędam, inu vſako lęgo ſolio potręſaj, tudi pokrov obloshi s' Iędam. Slęherno zhetert ure odmaſhi
Kuharske Bukve (1799):	ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu ſolio dobro potręſi; poſtavi poſodo notri v' ſhkaſ, obkladaj s' Iędam
Kuharske Bukve (1799):	Piſheta s' zvetnim ohravtam. Piſheta ſe ſamo na vodi s' ſolio kuhajo, inu ravno tako zvetni ohravt poſębej. Potle deni v'
Kuharske Bukve (1799):	smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi, ſolio, inu muſkat zvętam. Is tiga mę-

solmi
Kemija (1869): Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z barvili tako

▶ solarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

skladišče soli; kontekst

solarije

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo, po
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na

▶ solastnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solastnik
- sovlastnik
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan

▶ solata samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solata

salata

Kuharske Bukve (1799):	s' auſtrigami nabudlan. 118. Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka
Kuharske Bukve (1799):	polì, smęſhaj inu na miso daj. 284. Rapunzel inu peſna salata. Pęſo pezi al v' ognęnim pepęli, al v' eni ſklędizi
Kuharske Bukve (1799):	Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata
Kuharske Bukve (1799):	123. Salata ſrovih jabelk. Oluplene lepe jabelka taſelne s' imęnam poloshi v'
Kuharske Bukve (1799):	kruh napojí, inu napnè, potle daj shupo na miso. 281. Salata laſhkiga ohravta. Se sna kuhan ręsati kakor selnate glave, inu

solata

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ravno tako jo tudi lahko v masleno polivko (zos) deneš. Solata z zelenim graham. Od mlade glavnate solate odtergaj debeliši perje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	herbt. Solata. 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	arenka) vzameš, ki je en dan v vodi ležala. Polževa solata. Kuhane polže iz lupin vzemi, v hladni vodi umi in

ſalata

Kuharske Bukve (1799):	zmoki v' pezheno gôſ nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v'
Kuharske Bukve (1799):	gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes
Kuharske Bukve (1799):	po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s'
Kuharske Bukve (1799):	119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka
Kuharske Bukve (1799):	ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na kolęſza, obloshi ſklędo s' njimi, potręſi s'
Kuharske Bukve (1799):	vſe ohladiti; je ſalata dobra, 125. Repunzlova ſalata. Zhędna opprana ſalata ſe vloshi na ſklędo, v' ſrędo ſe poſtavi en kuhani
Kuharske Bukve (1799):	gori, kakor na druge ſolate. Tudi ſe sna majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati. 253. Plevnati ſir. Naberi rosmarina, shalbelna
Kuharske Bukve (1799):	s' enmalo sręsanim lupkam od lemon potręſti. 121. Lashka ſalata. Vsami marinirane ribe, rasręshi jeh zhędno v' ſklędo; potle lepe
Kuharske Bukve (1799):	ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125.

solate

ſolate

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	rat, peſuſhiti, s' volam inu jeſeham na męſt ſolate jeſti, zhiſtio kry Inu shvot. Kir ſe sazhnó vſse ſorte
Kuharske Bukve (1799):	Otrębi, operi, oſoli, jęſih inu olje gori, kakor na druge ſolate. Tudi ſe sna majhena vertna ſalata s' takmi sęlmi namęſhati

solato

salato
Botanika (1875): da so se pri nabiranji pastinakovih korenin, ki se za salato jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s
solato
Zlata Vas (1848): samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet

ſalato

Kuharske Bukve (1799):	korenine al olupi, oſoIi, inu s' jęſiham inu oljam sa ſalato narędi; al jeh pa ſkuhaj, inu mersle oſoli, s' ojlam
Kuharske Bukve (1799):	ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove ojſtríne artizhokam poręshi; ſkuhaj
Kuharske Bukve (1799):	perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo
Kuharske Bukve (1799):	jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk
Kuharske Bukve (1799):	120. Viſhne sa ſalato. Eno unzho zukra deni v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo
Kuharske Bukve (1799):	Pomeranzhna ſalata. 123. Salata ſrovih jabelk. 124. Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta.
Kuharske Bukve (1799):	pęzh, de ſe po verhi sarumení. 278. Zvetni ohravt sa ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu ſhtupo sabęli
Kuharske Bukve (1799):	ſe vlie grah s' zęlo polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę
Kuharske Bukve (1799):	Meſo od ovz inu jágnet. XII. Salata. 119. Kútine sa ſalato. 120. Vìſhne ja ſalato. 121. Laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata

▶ sold samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sold

sovd

Kratkozhasne uganke (1788):	ima gdudnar-v v'arſhatu. Rezhi : dajte meni en grosh, li sovd is arſhata; inu kader, tu imash, ■•k rezhi . t ſdej
Kratkozhasne uganke (1788):	ena puksheza pozhel. XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu na shpizi ene shyvanke okrôgle plęshe. Uręſhi en

solde

ſolde

Kuharske Bukve (1799):	kútn. Eno unzho putra męſhaj na prav rahlo; sa tri ſolde na resíne sręsane
Kuharske Bukve (1799):	permęſhaj sa tri ſolde v' mleki namozheniga bęliga kruha, pęt zęlih jajz, oſoli, sraven
Kuharske Bukve (1799):	kruha. En maſelz ſmętane vlì na bęliga kruha sa tri ſolde, poſtavi na sherjavzo, naj vrè, męſhaj per ogni, de ſe

soldov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dobi stempljani zavitek po 2, 3, 5, 10 ali 15 soldov ali novih krajcarjev. — Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko dvorano
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine srečke v Gradcu na Dunaju 30. dec. 1871
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	na korist učencem. Cena bo znesla samo pet in dvajset soldov. Naročbe naj se mi dajo na znanje do konca meseca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je tedaj še devet snopičev, za ktere znese naročnina šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 strani. — Naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	nas tje dol za primeroma zeló mali denar (za 6 soldov). Peljali smo se čez „Corso”, premenili na „Piazza Venezia” vozove

▶ soldanast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

laporast; Pleteršnik

soldanasto
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima

▶ soldaški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojaški; [sskj]

soldaškega
- soldaškiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor
soldaški
- ſoldaſhki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati

▶ soldat samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vojak; [sskj]

soldat

saldat
Sacrum promptuarium (1695): inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne
soldat
Sacrum promptuarium (1695): meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar

ſoldat

Sacrum promptuarium (1695):	cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she

soldata
- soldata
  Sacrum promptuarium (1695): kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila ſaſtopila, de nje Mosh je bil
- ſoldata
  Sacrum promptuarium (1695): je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s'

soldate

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo clo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gré drugam

soldati
- soldatje
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595
- ſoldatje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel
- ſoldatmi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo
soldatih
- ſoldatih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je she vezh let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih
soldatom
- ſoldatam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in
soldatu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu, ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en

▶ solen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solna

Mineralogija in geognozija (1871):	na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat se rabi solna kislina zato, da se zvé, ali mineral ž njo pomočen
Mineralogija in geognozija (1871):	Glina, Thon, 78. ,, solna, Salzthon, 78. ,, peščena, Löss, 136. Glinica ali galunina, Thonerde, 40.

solnih

Kemija (1869):	ali manj. Za podlago je vzet colni cent po 100 solnih funtov, in vsak colni funt po 500 gramov. Med zunanjimi
Kemija (1869):	do 100°C. razgrejemo. Takrat uhajajo vodni delki izmed solnih, zato pa tudi kristal razpade ali preperi (verwittert). Voda ima

solno
Mineralogija in geognozija (1871): razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije

▶ solikovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

haloid; kontekst

solikovcev
Rudninoslovje (1867): tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej

solikovci

Rudninoslovje (1867):	i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je tudi tako
Rudninoslovje (1867):	v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah. V. Solikovci. (Haloide). Solikovci so na videz dostikrat podobni solém, zato je

▶ solina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solin

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti
Kemija (1869):	še čistiti, toda ni nikdar tako čista kakor ona iz solin. Iz 100 funtov vode dobivajo po priliki. 2 ½ funta
Botanika (1875):	rabarbarine. 167 33. red. Lobode (Chenopodeae). Kraj morja in blizo solín rastó solnice (Salsola in Salicornia), ktere so bile bolj imenitne

solinah

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami
Kemija (1869):	ali kakor trden kamen, slankamen, ali v vodi raztopljena, v solinah, ali pa v morji. Slankamen kopljejo in lomijo rudokopi kakor
Kemija (1869):	pa se potroši v fabrikah. Na morskih bregovih in ob solinah rastó solnate rastline (Salsola in Salicornia), ki nam sožgane dajo
Kemija (1869):	in delajo podobe stopnjicam podobne. Razen kuhinjske soli je v solinah zmerom več ali manj drugih soli. Težko raztopne med njimi

soline

Kemija (1869):	že dosti bogata, to je: ako je v 100 funtih soline 15 do 22 funtov soli, takoj teče v kotle. Solina
Kemija (1869):	kterej daje neugodni okus in jo dela neužitno. Tudi mnoge soline imajo v sebi magnezijumovega klorca.
Kemija (1869):	morji. Slankamen kopljejo in lomijo rudokopi kakor kako drugo rudo. Soline so pa naravne ali pa umetne. Naravne so slani vrelci

▶ solina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slanica; kontekst

solina

Kemija (1869):	cinova, Zinnsalz, 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405.
Kemija (1869):	Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem

▶ solinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solinski
- solinskej
  Kemija (1869): pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem tudi v solinskej ostalini v Friedrichshall-u in Kissingen-u, iz ktere se tudi dobiva

▶ soliter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soliter
- solitar
  Kemija (1869): 430. Sol Glauberjeva, Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena
- solnitar
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim
- ſolnitar
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi

solitra

solitarja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem dvakrat na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in

solnitarja
Kmetijske in rokodelske novice (1848): 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti

ſolitarja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha

ſolnitarja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko

solitrom
- salnitarjem
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride

solitru

solitarji

Mineralogija in geognozija (1871):

pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki

▶ soliti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solimo
Zoologija (1875): tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so že v starodavnih časih

▶ solitrn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solitrna
- solitarna
  Kemija (1869): NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino

solitrne

solitarjeve
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno

solitarne

Kemija (1869):	žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma morala žvepleno sokislino kisati v žvepleno kislino, no
Kemija (1869):	žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no

solitrno

solitarno

Kemija (1869):	tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka
Kemija (1869):	se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši
Mineralogija in geognozija (1871):	v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat

▶ solitrnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

obrat za pridobivanje solitra; splet

solitrnica
- solitarnica
  Kemija (1869): Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes

▶ solitrnokisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nitraten; splet

solitrnokislega

solitarnokislega

Kemija (1869):	zmes: 20 delov žvepla, 33 klorovokislega kalija in 80 delov solitarnokislega barita. Ogljenčevokisli barit, BaO.CO2, se nahaja v rudninstvu pod imenom
Kemija (1869):	se napravi, ako se zapali sledeča suha zmes: 10 delov solitarnokislega stroncijana, l 1/4 dela klorovokislega kalija, 3 1/4 dela žvepla

solitrnokisli

solitarnokisli

Kemija (1869):

manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures Kali, 405. Kalijum, Kalium, 402. Kali kohlensaures, ogljenčevokisli kalij

▶ solnograški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

salzburški; [sskj]

solnograškega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in ziljska dolina

▶ solotvor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

halogen; Pleteršnik

solotvori

solotvor

Kemija (1869):	Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina
Kemija (1869):	Gyps, malec, gips, 414. H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten

solotvori
Kemija (1869): Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako

▶ solza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solz

Divica Orleanska (1848):	truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar
Blagomir puščavnik (1853):	vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja
Blagomir puščavnik (1853):	svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega
Roza Jelodvorska (1855):	tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj

ſols

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi
Genovefa (1841):	in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti
Genovefa (1841):	zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil

ſolſs
Sacrum promptuarium (1695): ga uprasha kaj ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi

ſous

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	put is zeliga shivota vun isgnala, mi pa ozhmo bres ſous naſhe grehe sbriſſane imeti. Mi rezhemo, de nas naſhi grehi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pademo, inu kyr drugiga ſturiti namormo, v'preliveinu tih britkih ſous, inu v' pravi pokuri naſhiga sveſtu sgrivaniga ſerza per tebi

solza

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za njimi sveti Pantelija. K njim priroma blažena Marija, Lije solza ji po belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v

ſolsa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam

solzah

Maria Stuart (1861):	Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod

ſolsah

Genovefa (1841):	kerſti, ktériga je Boleſlava imenovala. „Sakaj v bolezhinah in v ſolsah” — je rêkla — „ſi priſ hei na ſvét, Boleſlav naj bóde
Genovefa (1841):	ſe je pri vſi ſvôji Ijubésni do mosha ſkôraj v ſolsah vtopila. Zhaſtitljivi ôzhe ſo jo ſhe enkrat objeli, s ſolsami

solzama
Robinson mlajši (1849): sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi

solzami

solzam'
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse.
solzami
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj! tukaj imate svojiga sina

ſolsami

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega
Genovefa (1841):	nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me s tém otrôkam obdaril
Genovefa (1841):	povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim
Genovefa (1841):	dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo. S vrózhimi ſolsami ſo

solze

solse
Sacrum promptuarium (1695): ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral

solze

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Jez sam sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za
Divica Orleanska (1848):	nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí
Blagomir puščavnik (1853):	več ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad
Oče naš (1854):	in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona še le
Oče naš (1854):	se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dospel, kjer je voda izvirala. In tù se mu scurkoma solze čez lica vderejo. Ljudjé vidivši ga, kako je vès zamišljen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej

solzi
Razne dela (1870): Tje ki nespametnih misli hití! Doli, doli v skrivne votline, Solzi in kaplje in teče ta kri. Tam pa jo pazijo

solſe

Sacrum promptuarium (1695):	Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je
Ta male katechismus (1768):	tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish

ſolse

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov
Genovefa (1841):	njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva
Genovefa (1841):	Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki
Genovefa (1841):	Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh
Genovefa (1841):	ſe je jókal, de ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog
Genovefa (1841):	ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje
Genovefa (1841):	je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko
Genovefa (1841):	dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali

ſolſe

Sacrum promptuarium (1695):	vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s'
Sacrum promptuarium (1695):	ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu
Sacrum promptuarium (1695):	Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu
Sacrum promptuarium (1695):	shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne
Sacrum promptuarium (1695):	Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila
Sacrum promptuarium (1695):	pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate ſolſe

ſouse

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dergazhi, koker tu ſonze ta led reſtopy, ſe je v ſouse reſtopiu Peter. Koker obena sgudna saria bres ſonza ni, taku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	obene prave grevinge zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte tozhiti, inu tiſte omiti. Tvoja duſha je bila

ſulze

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	eno vęro ſpomni, katera ga savershe. Letę ſo tę ſtraſhne ſulze, katere ga do ſmerti ranio, katere ga vmorę, inu njega
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhy vſe njegóve martre: on vidi shèblé, ſhibe, gajshle, krish, ſulze, kalvario: on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe lohká vgane. Vsdïgniti ſe na noge, inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti vſe

solzi

Slovenske večernice (1865):	mirno zaspal, ko bi se njegova duša bila raztopila v solzi angelja varha. Otroci so božji in materni, pri nekterih se
Gojko Knafeljc (1899):	svojih sklepov, jo potegnil krčevito k sebi ter ji odpoljubil solzi raz lice. »Ne, druge ne ljubim, tebe edino na svetu
Gojko Knafeljc (1899):	opazil, da ji polzita nizdoli po licih dve debeli, svetli solzi. Hotela se mu je iztrgati. A tedaj je pozabil vseh
Gojko Knafeljc (1899):	Gojku otajalo srce, in po licih sta mu pripolzeli svetli solzi. »Moj Bog, moj Bog, kako neumnost bi bil sinoči skoraj

solzo

Tine in Jerica (1852):	roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila
Blagomir puščavnik (1853):	ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem

▶ solzav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solzavima
Robinson mlajši (1849): srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s

▶ solzen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solzna
Oče naš (1885): ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče nebeški! daj
solzne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je

solznim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom in hvaležnim sercom roko poljubila, ako bi jo z
Roza Jelodvorska (1855):	ošabno jaha blizo voza, na kterim Častimir oklenjen sedi. S solznim obrazom prerine med konjiki do nevsmiljeniga viteza, v veliki nevarnosti
Oče naš (1885):	njegovih oči je bil tako jasen, da je Marton s solznim obličjem rekel: „Da, Ménart, ti se ne lažeš; res si

solznimi

Zlata Vas (1848):	oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de bi se vse na dobro
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne
Sveti večer (1866):	mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Dà, dà! “ reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil
Oče naš (1885):	bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh
Oče naš (1885):	Marton ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj

ſolshimi
Genovefa (1841): símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v

ſolsnimi

Genovefa (1841):	kakor ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta
Genovefa (1841):	in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe s ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi
Genovefa (1841):	revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O Bóg! o

▶ solzeti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solzi

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	obsekati in za nastel rabiti, ker ondi smola iz drevesa solzí, in drevo slabí, če hočemo lepe smreke zrediti. Če nastilja
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kakor ožgano postane in koža odstopi, in muzga iz njega solzí, ki se kakor smola sterdi in grampe nareja. To bolezen
Vetrogončič (1860):	serce, pa ktera mati bi se jezila nad hčerjo, ki solzi in ihti! »Ljuba Milka,« odgovori gospa, »ti ne spoznaš, kako
Svetinova Metka (1868):	pozabil bom. Če se joka, naj se joka! Meni tud' solzi okó; Ko v bridkosti srce póka, Sólze naj sladé slovó

▶ solzica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solzica

Oče naš (1854):	Vam hočem zahvaliti,“ je rekel pater s hvaležnim sercom, in solzica se mu je zasvitila v očeh; „vse ste storili, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	letos prav bogato podelili verlim udom te družbe. Marsiktera hvaležna solzica se je svetila v očeh pridnih mladenčev, kteri res zaslužijo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljubeznjiva mati, ki ima naročje vedno odperto za izgubljene sinove. ” Solzica je zaigrala Torkvatu v očesu, ustna so mu trepetala, kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	milo smehljanje na njenem licu, zdaj se jej je zalesketala solzica v očesu in se je poeedila po licu. Zdaj pa

solzicah
Zlatorog (1886): mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več.

solzice

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena
Blagomir puščavnik (1853):	krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene
Roza Jelodvorska (1855):	odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile. — To je bilo dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj

solzico

Blagomir puščavnik (1853):	na svetu bije. ” — ”Bog daj, odgovori Blagomir, in si obriše solzico iz oči; naj se zgodi Njegova sveta volja! ” — Med tim
Blagomir puščavnik (1853):	še posameznim kviško stermelo. Ptuji popotnik si bo memo gredé solzico iz oči obrisal, in vprašal bo: kje so srečni dnevi
Roza Jelodvorska (1855):	podjarmiti. « Plemenitniki in pričijoči vojaki, kterih si je marsikdo gorko solzico obrisal, so zdaj naenkrat veselo eden druziga pogledovali, in viteza

▶ solziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solzi

Mahmud (1870):	v očeh, pa ne zato, ker ne more uiti, ampak solzi se za junake in ker je osročena Slovenska. V duhu
Marjetica (1877):	le pojo In piskajo v pero, Saj kmalu radostno oko Solzi se jim v slovo! Pod oknom ondi tudi stal Tedaj
Roman starega samca (1895):	zame! — Malinarjeva Francika, no, ta se za menoj menda celó solzi. Res, živahne oči ima in mehko srce — srečen, kdor jo

solzila
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila.

▶ solznica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

solznice
Zoologija (1875): Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo

▶ som samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soma
- ſoma
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga

▶ someren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

somerni
Zoologija (1875): 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji

▶ somrak samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

somraku

Zoologija (1875):	pa pokrivajo truplo kakor streha. Veščeci (Sphingida) letajo samo o somraku; gosenice so gole in imajo neki rožiček na predzadnjem obročku
Zoologija (1875):	Argus) in zlatokrilec (P. Phlaeas). 2. Somračniki (Crepuscularia) letajo o somraku, nekateri pa tudi po belem dnevi. Njihove tipalnice so skoro

▶ sonce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sonca

solnca

Astronomija (1869):	veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100
Astronomija (1869):	solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še
Astronomija (1869):	popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar bi bilo tedaj, ko bi
Astronomija (1869):	število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 milj zmanjšati, t. j., za toliko
Astronomija (1869):	luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17
Astronomija (1869):	našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega
Astronomija (1869):	krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa
Fizika (1869):	proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav
Gozdovnik (1898):	opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno

sonca

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali v drugih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot
Divica Orleanska (1848):	nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko

sonza

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kader ſnęg shitu v'pravem zaitu pokrije, inu le od Sonza bode reſtajan, de lohku semla to ſnesheno vodo popije. Aku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	VENUS. Ta Planet je ena lepa, bęla, svetla Svejsda, sunej Sonza inu Lune ſe narvezhkrat vidi, ta Planęt je moker, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	teshej vidi med drugimi Planetmi, kir nar dalej je od Sonza, vſake 30 Lęt dopolni tvoj tek enkrat; je ene mersle

ſolnza

Genovefa (1841):	ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú
Genovefa (1841):	kar ſe je v votlíni in mali dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in

ſonza

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je v ſouse reſtopiu Peter. Koker obena sgudna saria bres ſonza ni, taku tudi obeniga sazhetka tiga isvelizheina bres Boga ni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe je bila vshę v'enu goſtu mèrknenje luzh tiga ſónza ſkrila, inu ena zhèrna globoka nózh je zęlo semlo pokrila

sonce

solnce

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke
Astronomija (1869):	60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli
Izidor, pobožni kmet (1887):	ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas
Zeleni listi (1896):	ta sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič

solnze
Genovefa (1841): léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo

sonce

Biblia (1584):	iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ona krogla biti. Če pride zemlja v svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti
Divica Orleanska (1848):	las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se skoro verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide

sonze

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide, krish, inu shilne bolezhine.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka megla, ſhivino ne

sunze

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna posabi noi spet govo Ozhanash noi raku dougo da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti † Rex Judeorum inu tu nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh

ſolnze

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva
Genovefa (1841):	jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo
Genovefa (1841):	Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj
Genovefa (1841):	bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe
Genovefa (1841):	prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje, jih ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu

ſonze

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	43. Takrat ſe bódo ti pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe

soncem

solncem

Valenštajn (1866):	kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na
Ferdinand (1884):	če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. «

soncam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo
soncom
Oče naš (1854): bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora

sunzam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera opuena noi svezhiem dro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ana! ti morash sazheti na an muad petk syvtra prad sunzam per shegnanei svvjezhi: inu tu skues 8 dni dolgo: merkei

ſonzam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiri ſi ſe puſtiu od eniga med vſimi Judmv pod ſonzam nar greſhniſhiga zhloveka, s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi
Branja, inu evangeliumi (1777):	gorku vreme dadejli, naſs, inu to semlo s' tem lubim ſonzam resveſelli, de mi, kir sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo

soncih

solncih

Gozdovnik (1898):	so bledoličniki s svojimi čedami. « »Kdaj bodi tamkaje? « »Po štirih solncih. « »Moj brat dobodi ujetnika; uzemi dvanajst vojnikov izmed Apačev ter
Gozdovnik (1898):	uzemi dvanajst vojnikov izmed Apačev ter odhajaj; in po štirih solncih bo Črnotič s celim svojim plemenom na Bivoljezeru, da z

soncu

solnci

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	naj se koli stavijo od solnca, da bodo terte na solnci, ki ga zlo potrebujejo; d) močnejši koli naj se devajo
In vendar —! (1878):	klopi, puši v slast iz pipe, greje si ude na solnci in bere iz novin. Klara in Angelika pa tudi sedaj
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	nalašč, da jih zalezava! " Pogledam in v resnici vidim na solnci za plotom vso množino škorcev, kamor jih je nabrž prigrevajoče
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	kaličih streljal. Polovljene ribe ljudje posolijo in jih suše na solnci, a največ na dimu, in meni so se zdele bolj
Izza mladih let (1882):	bolj se je odprla dolina, prvo zelenje se je v solnci lesketalo in nad nama v bregu zaslišiva čist, vesel glas
Mačeha (1883):	dva mlada petelina; na golobnjaku njej nasproti se pa na solnci grejejo mladi, na pol še nagi golobčeki, a stara goloba
Vanda (1888):	bi bila na gledališkem odru in mi prerokuje o nekakem solnci, ki zašije tudi še Slovencem. « »Res čudno,« seže ji Maček
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	vsakemu po svojih opravkih — léžem jaz na malem, po jutranjem solnci prijetno ogrétem holmci. Sluga zapali nekoliko nabrane suhljádi in pristavi
Vesela vožnja (1889):	videl, kakó se novo kosítarno gostilniško znamenje lepo bléšči v solnci, vselila se mu je v srce maméča nádeja do dobrega

solncu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tako govoreč Rajko stopi k vodi in začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko
Zeleni listi (1896):	vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si

sonci
Kmetijske in rokodelske novice (1846): steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter

soncu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj na soncu, kot una stran; lahko je tedaj mogoče, da so se

sonzu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot

ſolnzi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Malíkov sapuſtíla véro krívo, De je beshála tá, k' ob ſolnzi ſlána, De dál kerſtít' je ôzha glávo ſívo, Șoſeſka je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	take jajzhke, v kterih ſo zhervi poginili, poſuſhi ali na ſolnzi ali pa na pezhi, in jih v zhednim ſuhim kraji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vetrovi nimajo mozhí do nje, de je tadaj savétna, na ſolnzi; vunder pa ſolnze ne ſmé naravnoſt vanjo ſijati. Mora imeti

ſolnzu

Genovefa (1841):	gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je
Genovefa (1841):	zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno
Genovefa (1841):	in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in bolj na peſhénim ſvetu, in v gorkim kraju proti ſolnzu in v ſuhotnim letu” ima murva boljſhi liſtje ali perje

ſonzi

Kuharske Bukve (1799):	inu tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti, vsami arshete ven, prezędi, inu v' ſtaklęnzah hrani.
Kuharske Bukve (1799):	bokal deni notri eno unzho zukra. Puſti v' ſtaklęnzah na ſonzi ſtati, notri pa obęſi na vſaki bokal eno zhetert lota
Kuharske Bukve (1799):	vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi ſtati; potle ta ſok hrani, kamer ozheſh. Kader ſe polubi

ſonzu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka

▶ sončece samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sončeca
- sončica
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo

sončece

solnčice

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pesem, in celó tice pod nebom so se veselile, in solnčice se je smejalo in voda Zala je veselo šumljala.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	kaj ? saj resnica se reči ne smé ! Pol'-tići učijo, da solnčice sije, Če tudi o Črni polnoči dež gré. Kadar sim

sončice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pos'jali, Pa nam postane nebo prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	nam postane nebo prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, Sončice svitlo , meseček čisti, Meseček čisti, zarja rumena, Zarja rumena, drobne

▶ sončen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sončna

solnčna

Astronomija (1869):	R. S., Elléry in Airy se je našlo, da je solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika
Astronomija (1869):	prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v
Astronomija (1869):	zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry

sončna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v

sončne

solnčne

Astronomija (1869):	preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Ker pa vemo, da zgubi guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh

sončne
Fizika (1869): se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive

sončnega

solnčnega

Astronomija (1869):	ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi. Dalje se
Astronomija (1869):	za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat

ſolnzhniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi tem rojſtvo ſvojiga ſina osnaniti. Is daljne deshele, od ſolnzhniga is-hoda, pridejo imenitni modri moshje v' Jerusalem. Njih pervo vpraſhanje
Genovefa (1841):	narozhju! Oh, zvetliza bi v tém tamnim, merslim osídju bres ſólnzhniga ſija in toplote , bres oshivljajózhiga sraka kmâlo ſvitlóbo in barvo

sončnem

solnčnem

Viljem Tell (1862):	čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč
Astronomija (1869):	zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga
Astronomija (1869):	v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego
Astronomija (1869):	Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu
Zlatorog (1886):	Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije

şonzhnimu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu

sončni

solnčni

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro
Valenštajn (1866):	srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej
Fizika (1869):	Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo
Astronomija (1869):	največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne
Astronomija (1869):	Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga

sončni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ceno pridejo, če se drevje po njih preveč zatare, da sončni žarki njih mastno perst škodljivo prekuhujejo in žlahtne travne koreninice
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nje, ali blizo ognja, ali clo na soncu, da jih sončni žarki na ravnost zadevajo. 10. Ne smejo se psi iz

sonlčni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo

ſolnzhni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vinſka terta le na peſhéni semlji rodi, in de vinograd ſolnzhni brég potrebuje. Kdor ſe s perdelovanjam vina pezhá, ſe mora
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſejejo, ſe mora sa pervo ſétev s poprej napravljeno hoſto ſolnzhni bréh poſhgati, poshár drobno ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija

sončnih

solnčnih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico
Astronomija (1869):	solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42).

sončnih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na nitkah v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod

ſolnzhnih

Genovefa (1841):	bilo od ſolnzhnih sharkov obſijano. Vedno je ljudem take beſéde pravila, ktere ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prodajenja. Zhe je ravno snano, de ſe le v perpravnih ſolnzhnih, in tedej prav gorkih krajih tudi le prav dobro in

ſolzhnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): krajih, in po bregih; bolj rodí po oſojnih, ko po ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe

sončnim
- solnčnim
  Zlatorog (1886): dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z
- sončnim
  Zlata Vas (1848): če so pozneje na polje prišli in se že pred sončnim zahódam domú vernili: „Hvala Bogú, de se nam ni treba
- ſolnzhnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli
sončno
- solnčno
  Astronomija (1869): nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles

▶ sončnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sončnica

solnčnica

Botanika (1875):	ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod.
Botanika (1875):	ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka

▶ sonda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sondo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo

▶ sonet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sonet

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so

sonetov
Kmetijske in rokodelske novice (1847): V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele

▶ sopar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sopar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi
sopari
Fizika (1869): Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri
soparji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo.

▶ sopara samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sopari

saparzi

Kuharske Bukve (1799):	pokriti kosi na sharjavzo, de ſe pário, ali dinſtajo v' saparzi, inu daj na ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio
Kuharske Bukve (1799):	Drugazhi: Obarjeno ſpinazho, odzędi, rasſękaj, v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med tim pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula

▶ soparen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soparen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da

soparnem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo

soparnih

soparčnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če

soparnih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle

soparno

soparno
Bore mladost (1862): jugu in jutru je vstajaja bleda luna, in posijala v soparno, megleno dolino. Mirko se ni oziral na goreče prikazni, ampak
ſoparno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je

ſparzhnu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad

▶ soparica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soparica
- soparica
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi
- ſopariza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon
- ſoparza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de

soparici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	merzlo župo. Zdaj postavi pisker v krop, de se v soparici kuha, dokler niso jajca terde; potem se varno iz piskra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Se napravi kakor poprejšnja; samo korenine, kadar so se v soparici zmečile, z belo moko malo potresi in potem, ko se

ſaparzi
Kuharske Bukve (1799): 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v'

▶ soparno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soparno

Na stricovem domu (1860):	domu. Solnce nas je pripekalo v herbte kot žerjavica; strašno soparno je bilo, od nobene straní je ni bilo hladne sapice
Žalost in veselje (1870):	že precaj pozno v noči ter si zapali smodko, "nekako soparno je necoj, nemara bomo imeli jutri gerdo vreme; več nego
Razne dela (1870):	sence pridobite Jih pobarvaj svitlo žarno, Kak versté se mi soparno Bolečine v sercu skrite. Tuge te in tem enake Poobrazi
Povestnik v sili (1883):	ljubil je itak tudi nikdar ni! Nekega dne — bilo je soparno kakor danes — vležem se proti večeru v travo poleg neke
Prvi sneg (1886):	bi se malo sprehodila. Že v sobi, kjer ni bilo soparno kakor v dvorani, odleglo ji je in kmalu so se
Gostačeva hči (1891):	pozdravi jo. »Vroče je danes; v cerkvi je bilo tako soparno ...« »Bog nam ga daj dober dan! « odzdravi mu silno sladko
Roman starega samca (1895):	in razuzdan smeh. Odprem okno, ker je bilo v sobici soparno, in se nekoliko na njem pomudim. V tem trenotju mi
Gojko Knafeljc (1899):	zopet razvedril z laskavim govorjenjem … V sobi je postalo neznosno soparno, vsi so že nekako težko dihali, in začeli so se

▶ sopenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sopenju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brenceljnov, ki svoje jajčika v nosnice zaležejo, iz kterih po sopenju v čelne votline pridejo in se tukaj izležejo. Tresnica se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kašljanje veliko bolj boleče, kakor pri pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri sopenju lakotnice malo giblje. Včasi se mu kolca in zdeha. Vnetje

▶ soprog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soprog

Spisi Krištofa Šmida (1883):	je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno
Gozdovnik (1898):	se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ, ali se je kam izgubil. « »Mrtev

soprug

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim otrokam postanete. “
Valenštajn (1866):	noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda budi

soproga

Spisi Krištofa Šmida (1883):	te sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je teklo njuno življenje. Mati je vedno mislila na svojega soproga in na Minko. Nekteri dan se ji je serce kerčilo

soprogu

Ferdinand (1884):	dolge skušnje je znala grofinja, da ne gre odgovarjati naglojeznemu soprogu, ker bi se stvar le še shujšala. šla je toraj
Gozdovnik (1898):	ljubljencem prav sama prebivala v Elančovskem gradu, žalujoča po svojem soprogu. Z materino skrbljivostjo bedéla je nad zdravjem Fabijevim, kteri je

▶ soproga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soproga

Ferdinand (1884):	je kar videlo, da mu je še le sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in
Ferdinand (1884):	ga ni mogel popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je trpela ž njim.
Gozdovnik (1898):	k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi

sopruga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in

soproge

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	francoščine in drugih jezikov, umoril na pokopališči, na grobu svoje soproge; prehodil si je srce. Pisal je poprej pismo neki znani
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je bolelo, da je ta lažnjiva vest prišla do njegove soproge in jo tako hudo poderla. Gospod župnik je djal, da
Ferdinand (1884):	ko sliši imenovati imena svojih umrlih otrôk in ljube mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil svojega smrtnega strahu, stresel se

sopruge

Roza Jelodvorska (1855):	gorke solzice sopruga. Noč, in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera ni poznala zdravila. Zguba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	naputila se je u družtvu grofa Karla Seilerna i njegove sopruge u Jeruzalem. Dne 11. t. m. odplovili su visoki hodočastnici

soprogi

Ferdinand (1884):	več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude
Ferdinand (1884):	nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti
Ferdinand (1884):	bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi

soprogo

Ferdinand (1884):	Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni
Ferdinand (1884):	nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo
Ferdinand (1884):	Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem živimo

▶ sopsti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sope

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	malo za goltanc stisneš, začne hudo kašljati; enmalo težji sôpe ; jed se mu upira , in ako je zraven tega tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri sopenju lakotnice malo giblje. Včasi se mu kolca
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	plašno tje in sem, pozneje postaja motno, kermežljivo ali zalepljeno. Sope hitreje, glava mu je potuhnjena, viseča, ali kviško vzdignjena ali
Mlinar in njegova hči (1867):	imejoč denarje v vrečah in lopato; sliši se, da težko sope). Kako me je ta mrvica hribca upehala kakor Šmarna gora
Gozdovnik (1898):	puška torej Kučila ne bo silila, naj bonanso izdade. « Kučilo sope olajšan. Baraha in Oročej pa sta gledala s tihim strmenjem

sopsti

Zlata Vas (1850):	so celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se
Tine in Jerica (1852):	Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče

▶ sopuh samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

para; [sskj]

sopuh
Fizika (1869): tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri

▶ sorazmeren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sorazmerna

Aritmetika za učiteljišča (1885):	zavisna, da je z vsako posamič ali premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števila dotične vrste s števili prve vrste premo ali obratno sorazmerna. Uporabljajoč ta izrek, razrešuj tedaj naloge sestavljene regeldetrije kratko takó-le
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kakor je dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali obratno sorazmerna. 3.) Dobljeno sorazmerje razreši. V ta namen razdeli produkt vseh

sorazmerni

Aritmetika za učiteljišča (1885):	da zveš, je-li sta te dve vrsti premo ali obratno sorazmerni; potem postavi v razmerje števili vsake vrste, spadajoči k neznanki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	druge vrste, ondaj pravimo, te dve vrsti števil sta obratno sorazmerni (verkehrt proportioniert), ali oni sta v obratnem razmerji (stehen im
Aritmetika za učiteljišča (1885):	n. pr. ali Ako sta tedaj dve vrsti števil premo sorazmerni, ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako

▶ sorazmerje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sorazmerij

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dveh sorazmerij notranja člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima se vsota vseh prednjih členov proti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	velja vsled 1.) in, ako v vsakem izmed teh dveh sorazmerij notranja člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med

sorazmerja

Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 120. Sorazmerje razrešiti se pravi, iz treh danih členov sorazmerja njega še neznani člen najti. a) Sorazmerje razrešiš, ako poiščeš
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdeliti s 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne račune
Aritmetika za učiteljišča (1885):	8 : 4 dobimo 82 = 16.4. 2.) Vsak vnanji člen številnega sorazmerja je jednak produktu notranjih dveh členov, razdeljenemu z drugim vnanjim

sorazmerje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	sorazmerjih vse istomestne člene druzega z druzim, tvorijo produkti zopet sorazmerje. Recimo, da velja a : b = c : d, tedaj ad = bc
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tudi iz jednakosti produktov vnanjih in notranjih členov. § 120. Sorazmerje razrešiti se pravi, iz treh danih členov sorazmerja njega še
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2 % stroškov vred 400 gl.; koliko iznašajo stroški? Tu velja sorazmerje: x : 2 = 400 : 102. 3.) Pod sto se slednjič računa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ako imamo pišemo krajše Tako sorazmerje imenujemo zaporedno ali verižno sorazmerje (fortlaufende Proportion, Kettenproportion).
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ondaj je 3.) Iz dveh jednakih produktov je môči vselej sorazmerje sestaviti; v ta namen treba le vsak produkt na dva
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bd = bc : bd, ali a : b = c : d. Pravo številno sorazmerje je torej spoznati ne le iz tega, da sta eksponenta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	damo temu izrazu obliko enačba, dobimo odtod sorazmerje enačba. To sorazmerje imenujemo sestavljeno nasproti danim sorazmerjem, katera zovemo jednostavna. Dostavek. Ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	s p in iznesek od vsote s z i, dobimo sorazmerje i : p = s : 100, in odtod i = sp/100, t.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobimo enačba. Ako damo temu izrazu obliko enačba, dobimo odtod sorazmerje enačba. To sorazmerje imenujemo sestavljeno nasproti danim sorazmerjem, katera zovemo

▶ soredija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

razmnoževalna spora pri lišajih; splet

soredije
Botanika (1875): primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo

▶ soroden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soroden
Zoologija (1875): Škorcu soroden je tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v

sorodne

Kemija (1869):	Podobne ali sorodne vrste (Homologe Reihen). Iz vedno bolj in bolj rastoče množine
Kemija (1869):	organskih spojin, izprezale so se počasi tako imenovane podobne ali sorodne vrste, po kterih se celi skupi teles ne samo glede
Kemija (1869):	alkohol C6H8O2 Butilov alkohol C8H10O2 Etal C32H34O2 Vsak naslednji člen sorodne vrste je enak prejšnjemu členu + 2CH. Spojine v vsakej od
Kemija (1869):	388. Voženk, Teufelsdreck, 490. Vrč Liebigov, Liebigs Krug, 389. Vrste sorodne ali podobne, homologe Reihen, 459. Vrvež, Gáhrung; — ocetni, Essiggahrung, 502

sorodni

Rudninoslovje (1867):	ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh
Rudninoslovje (1867):	osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i vsi njemu sorodni liki imajo tri razne osi, od kterih samo dve — zovete

sorodnih
Botanika (1875): Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera
sorodno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel

▶ sorodnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sorodnicam
- zrodnicam
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške
sorodnici
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici in pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to
sorodnico
Gozdovnik (1898): Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj

▶ sorodnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sorodnik
Gozdovnik (1898): in prizanašal, kajti baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat

sorodnike

Žalostna vernitev (1864):	stopi častitljivi starček, župnik ponkviški, med nje, da tolaži žalostne sorodnike, ter ohrabri fante. Ginjenega glasa je ogovarja: „Kaj žalújete, drage
Ivan Slavelj (1876):	in praznik evangelje vernim in se živi in podpira svoje sorodnike. Dobra duša, dobra duša! — In naposled, seve, zaneso ga tudi
Cvet in sad (1877):	očeta, celó brez večjega premoženja, navezana je bila le na sorodnike. Neveselo stanje! In Leon, bogat dedič, dober človek, mogel jej
Cyclamen (1883):	odpeljati se na Nemško, kakor je trdil Meden, obiskat nevestine sorodnike; izmed njih je bil samo jeden, sicer na Dunaji bivajoči
Povestnik v sili (1883):	je-lite Teodozij? Ono prav lahko v skušnjavo spravlja moje mlade sorodnike. In tako govoreča migala je zvijačno z očmi. " „Izvrstno! Charmant
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	njegovi družini, dokler se ne razjasni vsa stvar. « »Gotovo imate sorodnike,« dejal je tolažilno, »ki bodo podpirali Vas in Vašega sina
Domačija nad vse! (1889):	izgube na svetu, kakor če kdo izgubi stariše ali drage sorodnike. In doktor je vselej Jelici s svojo skrbjo in ljubeznijo
Na krivih potih (1893):	maščevanju. Začel je tedaj preganjati tudi žene, otroke, stariše in sorodnike zaprtih mož. Omenili smo že, da so bili prejšnji lastniki
Zadnji gospod Kamenski (1898):	okrog hrabrih vojnikov. Saj je vsak imel svoje znance in sorodnike, ki so ga pozdravljali. Tam zadaj za gospodom Jakopom pa

sorodniki

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	odpravlja iz tega sveta. Drugi, to so njegovi znanci in sorodniki, spremijo ga le do groba. Tretji pa, njegova dobra dela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	v „Novice” poročal, kako so se v Koprivniški fari neki sorodniki med sabo klali, moram vam jaz k sklepu starega leta
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Nekteri sorodniki gospe so to kaj neradi slišali, in so jo skušali
Ferdinand (1884):	Ali čez prag stopivšemu pridejo nevestini starši sè sorodniki naproti v črnej obleki. Huda žalost se jim je videla

sorodnikom

Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860):	kočo, in se poda v zidano hišo na Bistrico k sorodnikom. Tam je tiho živela, molila in v Boga ime dajala
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	starišem, ko bi ne bili prenaglo pomrli, ter tako lakomnim sorodnikom pustili premoženja. Menil je, da je pri njem deklica varneja
Nemški valpet (1867):	oče Rapas je bil davno umrl. Svoje premoženje je bil sorodnikom in ubogim zapustil; mene še v misli ni vzel, dà
Sosedov sin (1868):	umno glavo. Dobil je prvo pravdo, ktero je z nekim sorodnikom imel. Pripisoval je to samo svojej bistroglavnosti. Da bi se
Dóra (1885):	oporoke. Ljudje so govorili, da vse njegovo premoženje pripade njegovim sorodnikom; jaz pa dobim samo en majhen del vsega. Jaz nisem
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	svojo ženo, kar naj ona naravnost pové tudi svojim najbližjim sorodnikom. H krati ga zagotovi, da on ostane še lahko na
Iz sodnih aktov (1891):	njega imetje se je delilo po zakonu cerkvi, ubožcem in sorodnikom. Tega imetja ni bilo malo; mnogo tisočákov si je bil
Vaški pohajač (1893):	razlije po hiši. Žena in otroka obupno zaplačejo, sosedom in sorodnikom se zresne obrazi in solze sočutja jim zaigrajo v očeh
Kotanjska elita (1898):	Rogelj, da mu je odšla gospa »na zrak« k nekim sorodnikom, in da je odpustil iz službe komija. Vsi smo mu

sorodnikov
Izidor, pobožni kmet (1887): jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali

▶ sorodnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sorodnost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo
Fizika (1869):	iz nič stvarja. Drugi fizikarji pa mislijo, da je kemijska sorodnost in njej sledeč kemijski razkroj glavni vzrok galvanske elektrike, misel
Kemija (1869):	461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit
Kemija (1869):	z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in
Kemija (1869):	spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali
Kemija (1869):	Halogen. Sol ščavna, Kleesalz, 461. Sol žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil

sorodnosti

Kemija (1869):	delov kisleca. 16 delov žvepla je tedaj sposobno zadovoljiti kemičnej sorodnosti druzih prvin ravno tako, kakor 8 delov kisleca. Tedaj je
Kemija (1869):	njegove sostavine, ki so odslé pokorne samo splošnim zakonom kemične sorodnosti. Oni sostavljeni molekuli ne morejo dalje v tej zvezi ostati
Kemija (1869):	dušec z njima ne more meriti. Dušec ima sploh malo sorodnosti do drugih prvin, najmanj pa do kovin, zato komaj vémo

▶ sorščica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

mešanica pšenice in rži; splet (www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LTQIF03R/...02a9.../PDF)

sorščice

soršice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	fl. 52. — banaške 6 fl. 52. — turšice 3 fl. 90. — soršice 5 fl. 12 5/10 — reži 4 fl. 65 5/10. — ječmena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	fl. 10. — banaška 10 fl. 94. — turšice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 77. — rží 6 fl. 40. — ječmena 4 fl.

▶ sorta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sort

Ta male katechismus (1768):	Kolkajn sort je milost, ali wugejmedajanja? Dve: ſakaj druge sa della te
Ta male katechismus (1768):	zhes postavo boſhjo, ali te Zirkve S. O. Augushtin. Kolku sort je lestne pregrehe? Dve: Ta smertne greh, katire se toku
Ta male katechismus (1768):	Kolkajn sort je grehov? Dve: Ta perrojene, ali poirbane, inu ta lestne
Ta male katechismus (1768):	koker so Judji svoje ſaklane, kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu svetu. 2. Aku otshesh po okrajshani poti k' uſſe sort pregrehame pridti moj Syn! ni tebi nezh drugega potreba, koker
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ignaci Herbert iz Celovca je poslal iz svoje fabrike raznih sort svinčenebelobe (Bleiweiss), ktera je povsod takó dobro znana, de imá
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goldinarjev prodala. — Od Št. Laheinerja pilarja iz Ljubljane smo raznih sort pil vidili. — (Dalje sledi. ) Opomba na hiſhne goſpodinje. Smiraj bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vlastnik raznih fužin iz Celovca je v razstavo djal raznih sort svinčene belobe in jekla, ki ga med nar bolji štejejo

sortah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei

ſort

Sacrum promptuarium (1695):	Sakonski gredo Vduve; ali imate N. N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja

sorta

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v

ſorta
Kmetijske in rokodelske novice (1843): t. d, iméti. Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje

sorte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'meni to sveto , inu zhiſto lubeſn napravlal. Poſtavo od sorte teh jędy sem jeſt ſa en nuht derſhalla, inu sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bodo Odamovi otrozi skus napezhne nagibanja tega serza v'uſſe sorte navarnoſte perpravleni. Doſtikrat strese enu mozhnu nagnenje k'hudemu enega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sebe golfajo, kader se v' enemu roſhenkranzu, inu drugeh take sorte molituvzah moje pomaganje imeti obetajo; od mojeh zhednoſt pak se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svoje sladnoſte imel, podaja njemu tudi zhes Boſhjo poſtavo uſſe sorte sladkuſte, inu zèrklarie. Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti
Kratkozhasne uganke (1788):	uganke so, koker szer use druge rezhy na svejtu use sorte: pridne, inu poredne. De porędneh terpeti namorete, imate prov; al
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili radi slišali. — Razne pile in svedri za vodnake francozke sorte (artesische Brunnen *) vertati, ki jih je baron Jož. Ditrichova fabrika
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	teleta dobra hlevna piča: Sladka repa (rona), bela repa, vse sorte belega in višnjevega zelja, posebno pa krompir. Zavolj krompirja ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	križom prikažejo, dlako spodjedo, in so večji špehasti mehurčki. Obedve sorte garij se s sledečim zdravilom ozdravljajo: Vzemi 6 lotov sala

ſerte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje

ſorte

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt.

sorto

ſorto

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſranzoſkih in angleshkih deshelah imajo mnogotero narejene dreveſa, sa vſako ſorto semlje in sa vſako obdelovanje poſebej. Po Slovenſkim , slaſti na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſebno pa tjè nar raji, kjér ſim miſlil, kakſhno novo ſorto zvetliz ali pa prav shlahtniga ſadja sapasiti. Ravno tukaj vidim

▶ sosebno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlasti; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

sosebno

susebnu

Ta male katechismus (1768):	ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli

ſuſebnu

Sacrum promptuarium (1695):	ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji

ſuſsebnu
Praemium sa male otrozhizhke (1810): shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan

▶ sosed samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sosed

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok so že
Zlata Vas (1848):	tadaj sploh eden zoper druziga in vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha: ”Ljubi sosed, ker ste za vino dali, vam še nekaj povem. V
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	roko ter reče: ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v spodnji”, in urno spusti Pavliha denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je
Revček Andrejček (1891):	Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil?
Revček Andrejček (1891):	bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik

ſoſed

Pozhétki gramatike (1811):	c'est être mauvais citoyen, kdor ſebe ſamiga lubi, je ſlab ſoſed. 4. Ne ſméſh ſtaviti son, sa, ses, leur, leurs, na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1797 sazhél: „Je kaſha savréla, Şe torga kej nít? Kaj ſoſed moj dela? Şim praſhati ſit. Al umnoſti jmajo Po ſvejti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako velika dobrota je tedaj ſolnze! Nar blishneji tovarſh in ſoſed naſhe semlje pa je luna ali méſez. Kakor ſo vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga je ſoſed toshil; on proſi, de bi ga goſpoſka „neſilila, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſenzhnih saleg zhiſtiti in trebiti. Ne miſli pa ljubi moj ſoſed, de ti bodo nedolshni vertni pevzi ſami po tvojim vertu

soseda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim

ſoſeda

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	malo pomagalo. Go r j é mu, kdor imá sanikerniga ſoſéda! Vezh bukev je, v kterih naſ uzhé, kako goſenze satérati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje opombe pridjal : „Kadar tvojiga ſoſeda hiſha gori, ti ni treba po tvoji hiſhi ſpravljali; temuzh

sosede

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ako v soseski ogenj vidi: Jez imam že tako svoje sosede serčno rad, ino mojo stanovanje je tudi brez nevarnosti, de
Blagomir puščavnik (1853):	poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih

sosedi

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	po njima prašal. Odgovorili so mu, de so ju k sosedi peljali, ju zavoljo njega potolažit. Z glavo je pokimal, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	togotljivi in grozoviti so tudi bili, de so se s sosedi svojiga in tujiga naroda pogostama za vsako resnično ali zmišljeno
Blagomir puščavnik (1853):	vrednosti otéla. Na klobuku maha ličen šopek ptičjijh peres. Bližnji sosedi, ki so prišli od njega se poslovit, se ga niso
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	so bile tudi ženske med moškimi. Meta je dete stari sosedi izročila in je terdno sklenila z možem osodo deliti. Ni
Oče naš (1885):	se Ménart in Barba po končani službi božji s svojimi sosedi vrnila domov, srečal ju je Marton. S svojimi strežeti je

sosedje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej jédli. Kmalo jih je jélo strašno v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel, de bi bilo pràv, če bi
Zlata Vas (1850):	nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in
Zlata Vas (1850):	Tako so Ožbaltovi sosedje govorili in ga niso nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt
Blagomir puščavnik (1853):	znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste začeli, ne bojte se truda, ne znoja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo bili sosedje tudi spoznali. — O Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da

soſedje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom sa hribam, kaj ne? tudi

ſoſedje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	da! “ „S' Elisabeto vred ſo ſe njena rodovina ino njeni ſoſédje prav ſerzama veſelili. Oni ſo miſlili, de morajo déte po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo ˛Serbljani ſvoje „˛Srbſke Novine in Podunavko,'' kakor imajo naſhi ſoſedje Hrovatje shé od léta 1835 ſvoje Narodne novíne in Danizo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolikor mu je mogozhe. De ſe pa to ſtorí, morajo ſoſédje edin drusimu perpomozhni biti. Vſak naj ſtori, kar njemu gré
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmétov eden sa dru„gim, ki ſo naſhi nar blishneji ſoſédje, per sgo„rej imenovanimu Jakobu, Ferlanovo pinjo na„rediti ukasalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe bo vojſka ſadaj ſhe le sazhela. Vi pa, ljubi ſoſedje na ˛Shtajerſkim, bote vkljub temu mirno ſpali, kakor Krajnzi takrat
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga ne posnate, ljubi moji „saſtopni moshje“ kakor vaſ vaſhi ſoſédje imenujejo, — ſaj ſim ſe she doſtikrat priprizhal, de vſi ſkupej

sosedom

sosedam

Zlata Vas (1848):	druziga in vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je

sosedom
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili

ſoſedam

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli

sosedov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov spazi, ko že pri oknih vun gorí. Pajbariča so najšli
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z menoj vred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés
Izidor, pobožni kmet (1887):	pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so

ſoſedov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo

ſoſedo v(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali

sosedu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pravi, de sim nadlogo si naklonil, sim vunder ljubo živinco sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli povédati. Ali na
Zlata Vas (1848):	večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize
Zlata Vas (1848):	derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in

▶ soseda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sosed
Kmetijske in rokodelske novice (1846): glavo je zmajevala blebetáje, in hudó glédala. Zdaj pravi ena soséd: „Blede, le deržimo jo” ; ena pa pravi: „Hudôbo vidi, ko
soseda
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra soseda jim enkrat pozneje reče: „Glejte, da sem imela vendar prav

sosede

sosede
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér

ſoſede

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal

sosedo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan so si

▶ soseden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sosedne

Izza mladih let (1882):	Ob jednem ukažem potrgati leseno ograjo, ki je stala do sosedne hiše. Potem še le sem skočil skozi vrata in vežo
Luteranci (1883):	kakor da bi veter po prosu pihal. Napósled pokliče iz sosedne sobe svojega pisarja in ga vpraša: "Koliko ukazov sem natočil
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so kovale iz te razvade svoj dobiček in pozivale rokodolce sosedne razkričane zadrugé, naj se vpišejo v njihovo povsod slavljeno zádrugo
Prvi sneg (1886):	močí, da je pred svetom zatajila notranji svoj nemir. Iz sosedne sobe je Ilovski privedel Ido. Bila sta, rekel bi, razposajeno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	po vsi Hercegovini in čez njene meje v daljne kraje sosedne Bosne. Znano je, da sta se zbog tega naslednje leto
Rošlin in Vrjanko (1889):	je bil prignal na pródajo konjár Tinček, znan mešétar iz sosedne vasí. Ko je dospela óna družba z gospodom Tomažem na
Zádruga (1890):	je nekdo kakor odmev ponavljal besede: »Živela Zádruga! « Na vratih sosedne sobe je stal visok, suh človek z velikim nosom. Črne
Od pluga do krone (1891):	Nihče se ne oglasí, ker se vsak trudi, kakó bi sosedne hiše obvaroval požara. «Za Boga svetega,» kliče Anica, «ali res
Jara gospoda (1893):	še nima svoje zastave, dasi jo imajo že davno vse sosedne šole; notar Mali pa, ki je poleg svojih uradnih opravil

sosedni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko

sosednih

sosednih
Zoologija (1875): naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli

ſoſednih

Genovefa (1841):	ſe je bila kmalo po zélim grajſhinſtvu in okóli po ſoſédnih krajih rasſhirila. Kmétje ſo délo popuſtili; zepove ſo na kljuke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perpravnih krajih predli. Naj bi premóshni poſnemali, kar ſo v ſoſednih deshelah veliko préd sazheli ; naj bi pomágali s vſo mozhjo

sosedno

Zlata Vas (1850):	sčasoma ob vse premoženje pripravile. Ko je poslednič pravdo s sosedno srejno zgubil, s ktero se je zavoljo nekiga stariga hrasta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	begún, in bodi si tudi v smert. Čez mejo deželo sosedno napadati je ob času mirú prepovedano, in kdor v ptuji

▶ sosednja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sosednji
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z vsimi stroški, razun snaženja in

▶ sosednji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sosednja
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila
sosednje
Botanika (1875): tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi
sosednji
- ſoſedni
  Genovefa (1841): je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa

sosednjih

sosednih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na

sosednjih
Botanika (1875): postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto

sosednjo

Zlato pa sir (1860):	bolj boječe je govoril, in po strani je pogledoval lepo sosednjo, ko se je obračal pred ognjiščem, in se paril zdaj
Človek toliko velja, kar plača (1861):	s pomagači ogenj toliko ustavil, da ni bilo nevarnosti za sosednjo kerčmo in njegov hlev, je stopil k možem, ki so
Bore mladost (1862):	je pa bolj, ako ostaneš v gradu. " „Tedaj bom vzel sosednjo. Pa prosil bi vas še nekaj. Vaš ranjki gospod oče
Žalost in veselje (1870):	ktero je gotovo kje uropal, Aleša pa reče zapreti v sosednjo sobico. Tu je jel Aleš premišljevati svojo nezgodo in nepremišljeno
Cvet in sad (1877):	Zabrezja na eno stran proti veliki cesti, na drugo v sosednjo vas, uro hodá. Tam konec polja na južni strani stoji
Rokovnjači (1881):	mož po prstih izza stola in odpre zvezne duri v sosednjo sobo, kjer je pisar navadno prepisaval, kar je dobil. »Ni
Gojko Knafeljc (1899):	kisata? Treba vama je, seveda,« je izpregovoril surovo, hiteč v sosednjo sobo. »Papa! … Papa! … je klicala za njim Nada. Toda on
Vzgoja (1899):	in želel materi kratko: dober dan, potem pa odšel v sosednjo sobo in pometal žvenketajoče novce v kositrno skledo ter jo
Gojko Knafeljc (1899):	srce nekdanjo svojo ljubico Ivanko … Umolknil je ter stopil v sosednjo sobo. Tam je bila na mizi razprostrta črna obleka Anina

▶ sosedski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sosedski
- sosedni
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž

▶ soseska samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sosesk

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi po ptujih krajih kupčujejo. Kér je to rokodelstvo imenovanih sosesk nar bolj glasovitno Dolenske straní, bi bili še drugo leseno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig

soseska

Zlata Vas (1848):	dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel
Zlata Vas (1848):	ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker
Zlata Vas (1848):	ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič
Zlata Vas (1850):	ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga

ſoſeſka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is kamna isſekan sa delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	niſo zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potrebuje , ji bo goſpoſka v ti rezhi pomagala

soseskah

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le
Zlata Vas (1848):	je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in

soseskih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se vunder najdejo dobrotljivi ljudje

soseskam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva

ſoſeſkam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tode kmetijſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iſhe, sato kér je ſkuſhnja uzhila, de niſo zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potrebuje

soseske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo hodijo. Po tem izgledu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti
Divica Orleanska (1848):	tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in
Zlata Vas (1848):	pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce bolel, torej je šel eniga dné
Zlata Vas (1848):	Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker je njih
Zlata Vas (1850):	Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čast, dobiček in veselje, pa tudi čast in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili

ſoſeſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popolnama je ſoglaſje svonov. Sheleti je tedej, de bi tiſte ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor sa svonarja ſoglaſne svonove liti, je pa doſtikrat sa ſoſeſke velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je to sgodilo? Hribar„jov Jakob sa Verham bukovſke ſoſéſke, ſa„moúk teſarſkiga rokodelſtva, je, ne vém kje, „obras Ferlanove
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goveda, temuzh pride, kakor kuga, zheſ shivino zeliga kraja, zele ſoſéſke ali zelo zele deshéle. Po rasnih krajih ima ta bolesen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je tréba velikiga ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po paſhnjah pa ſe otrozi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſti gonil: ali to je ozhitna ſhkoda. Ko bi bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine (gmajne) med ſeboj rasdelila, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſ taka biti? Kaj pa bi bilo, zhe bi zele ſoſeſke vkupej ſtopile in ſi eno tako maſhino napravile? Miſlim, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno. Ali malo kje ſe ſoſeſke po sápovedi ravnajo. One ne gradijo semljiſh, ktere ſo ſi

soseski

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajih učí en učenik skozi leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iz bukev kaj domačiga svetovati, bi pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako v soseski ogenj vidi: Jez imam že tako svoje sosede serčno rad
Zlata Vas (1848):	je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu

ſoſejſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago
ſoſeſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj

sosesko
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en

▶ soseskar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sosed; kontekst

soseskarji
- ſoſeſkarji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne

▶ soseskin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soseskini
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in

soseskinih

soseskinih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost

ſoſeſkinih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſlani liſt v „Novize” natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih mosh od nekiga zhaſtitljiviga goſpoda prejeli, ktéri ima ſhe bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zhaſam poginil, bo po ſposnanji ſodnjih tovarſhev kmetijſke drushbe in ſoſéſkinih mosh, ktéro ſposnanje pa tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno

ſoſeſknih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej

soseskino
- soseskno
  Zlata Vas (1848): obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami

▶ soseščan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebivalec soseske; [sskj]

soseščane
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v

▶ soseščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soseščinami
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami, takó tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz
soseščino
Spisi Krištofa Šmida (1883): da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel, ter se kar nič

▶ sostavljača samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

komponenta; kontekst

sostavljače
Fizika (1869): poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten). Pod. 22.

▶ soški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

soškem

Zlatorog (1886):	hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra res! »Pri soškem mostu ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto
Zlatorog (1886):	domov kot doktorji ponôsni Hité in kot magistri preučêni, Na soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška
Zlatorog (1886):	se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je bila moja

soški
Zlatorog (1886): V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po
soško
Zlatorog (1886): leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci

▶ soteska samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

soteske
Ljubite svoje sovražnike! (1899): stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej
soteski
Ljubite svoje sovražnike! (1899): na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on

sotesko

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Pred stermo sotesko je Vid ukazal ustaviti voz ter je šel s svojimi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	da vendar obišče očeta Servanta pred svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se je začudil častitljivi misijonar, ko je ugledal dečka
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ta misel v glavo, je že sklenil: „Nazaj v kavrovo sotesko letim in pripeljem Jonija s seboj. “ „Tja pridem v štirih
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	katerega se daleč vidi. Upam, da najdem pot v kavrovo sotesko. “ Na zavarovanem mestu so legli; bili so utrujeni vsled velike
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ta sklep in obljubil, da pošlje zanesljivih ljudi v kavrovo sotesko po mater in brata in gospoda Flinta. Tako je prišel
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	mogla bežati; koj sta bila vsa zasopljena Dospeli smo v sotesko še le naslednjo noč “

▶ součenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

součenca
Sveti večer (1866): zapuščina vredna. Hotel sem se verniti v Kladsko do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo

součencev

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kaj tako mlačnega, tako neslanega, kakor so bile naloge mojih součencev; pa saj reveži niso sami tega krivi! Kaj nek vedó
Zeleni listi (1896):	vedno enak. Ni čuda torej, da je dobil od svojih součencev priimek: »Bernard Packun«. Nekega dne pokliče učitelj Bernardovega očeta k

součenci

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nočemo si perzadeti, Učit' slovenšine se prave? Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še posledni ”z Bogam” Očetu, materi, sestricam, Domačim

▶ souvraindor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

angleški zlatnik; kontekst

souvraindori

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	11.50 Souvraindori . . . . „ 19.90 Ruski imperiali . . . „ 11.80 Pruski Fridrikdori . . „ 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48 Louisdori (nemški) . . „ 11.78 Srebro (ažijo) . . . „ 44.— Žitna cena v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	krone . . . g. 19.80 Cesarski cekini . . . „ 6.83 Napoleondori (20 frankov) „ 11.50 Souvraindori . . . . „ 19.90 Ruski imperiali . . . „ 11.80 Pruski Fridrikdori . . „ 12.25 Angleški souvraindori . „ 14.48

▶ sova samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sova

Mlinar in njegova hči (1867):	se je vsela na mojo streho— — — Luka. Sova, oče Črnot, sova. Črnot. Kaj pravite, sova? Sova tedaj je bila? Ali ste
Mlinar in njegova hči (1867):	vrana ali kavka se je vsela na mojo streho— — — Luka. Sova, oče Črnot, sova. Črnot. Kaj pravite, sova? Sova tedaj je
Mlinar in njegova hči (1867):	mojo streho— — — Luka. Sova, oče Črnot, sova. Črnot. Kaj pravite, sova? Sova tedaj je bila? Ali ste jo tudi slišali? Luka
Mlinar in njegova hči (1867):	streho— — — Luka. Sova, oče Črnot, sova. Črnot. Kaj pravite, sova? Sova tedaj je bila? Ali ste jo tudi slišali? Luka. Nisem
Zoologija (1875):	uharice ter jih gibljejo z motozi. Lepo pisana je pegasta sova (St. flammea), a žalostni glas malega čuka (St. noctua) praznovernim
Zoologija (1875):	Na visok drog z deščico se postavi z verižico prikleneva sova, okoli nje se pa zasadé suha drevesa z vejami. Lovec

sove
Ljubite svoje sovražnike! (1899): nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali

sovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori

sovo

Mlinar in njegova hči (1867):	dokler je še čas. Drugi nastop. Črnot (pride z mrtvo sovo v roci). Za njim mlinarski hlapec. Županja.
Zoologija (1875):	ukanje z grozo navdaja samotnega potnika v gorskem gozdu. To sovo rabijo lovci za lov na manjše ptice. Na visok drog
Zoologija (1875):	zlasti vrane in podnevne ujede, ki obletavajo in dražijo privezano sovo, druge pa posedajo okoli in kričé na brezorožnega neprijatelja, dokler

▶ sovdan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

lapor; [sskj]

sovdana
- ſoldana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo

▶ sovdanast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lapornat; kontekst

sovdanasta
- soldanasta
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več
- ſoldanaſta
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej

▶ sovraštvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sovraštva
- sovraštva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov
- sovražtva
  Gozdovnik (1898): Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete
- ſovraſhtva
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano

sovraštvo

sovrashtvu
Ta male katechismus (1768): sturiti. Toku je pak tudi v' ti ſapovdi prepovedana jeſa, sovrashtvu, serditost, najovòlla, inu uſſe hudu nagnenje, ali terpezhnoste te nature

sovraštvo

Roza Jelodvorska (1855):	obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda
Roza Jelodvorska (1855):	sim danes, svoje dni še nisim bil. Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo
Roza Jelodvorska (1855):	v serce seglo, ravno tako, in še hujši se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga
Roza Jelodvorska (1855):	in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo
Deborah (1883):	Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga
Občno vzgojeslovje (1887):	v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s
Občno vzgojeslovje (1887):	vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so

sovražtvo

Zlata Vas (1848):	Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar
Ferdinand (1884):	pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat

ſaurashtvu
Sacrum promptuarium (1695): v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter
ſourashtvu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): pruti ti temi? ali ozheſh ti to veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali

ſovrashtvu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręha drusiga ny, kakôr ena ſkrita lubęsèn h' grehu. Vaſhe ſovrashtvu, katęru vy na vaſhiga bishniga imate, je drugazhi bôl ſtanovitnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	objokali, savèrgli, inu ſovrashili? Rezhimo veliku vezh, de enu taku ſovrashtvu tiga gręha drusiga ny, kakôr ena ſkrita lubęsèn h' grehu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sabſtójn pèrloshę, de bi vaſs s'vaſhim bratam ſpravili; vaſhe ſovrashtvu vèndèr takú dolgu terpy, kakor vaſhe ſhivlenje, vy ga ſabo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	boshji mysi, inu na ſmèrtno poſtelo. Ne móre tèdaj to ſovrashtvu

ſovraſhtvo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati

sovraštvom

Maria Stuart (1861):	Podporo vzela starosti sem vam, Nikar se ne spominjajte s sovraštvom Po smerti me — Paulet (dá ji roko). Bog z vami
Maria Stuart (1861):	in serce gnjevno, Ni dobro, ako sreča se sovraštvo S sovraštvom. Naj upira se še tako Sercé, zametati ni dobro ure
Deborah (1883):	prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom in zaničevanjem v srci zoper človeštvo, ki ima nečutljivo ledeno

sovraštvu
- sovrashtvu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bodo. 2. Spofnanje te pregrehe je ta perva stopina k'sovrashtvu te pregrehe, katiru be ja imel sleherne zhlovek imeti. Kedu
- ſourashtvu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): animas veſtras, Nikar v'navoli, nikar v'jesi, nikar v'ſourashtvu, nikar v' kreigu, inu tepeinu, temuzh v'vaſhi poterpeshlivoſti, 'inu
- ſovrashtvu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Kar jim shaloſt dęla, ny tó, de ſo ony timu ſovrashtvu tih porędnih sa zyl poſtavleni; en Jógèr ny zhes ſvojga

▶ sovražen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sovražen

Maria Stuart (1861):	čas. Moj stric bo skoraj tu, In spremlja človek ga sovražen vam. Preden oznani on vam sodni sklep, Skušajte, kako dojde
Sveti večer (1866):	redu. On mi ne more nič škodovati, naj mi bo sovražen, kakor hoče. Bomo že videli. ” Povedal pa ni o vsem

sovraſhn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish
ſovrashen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de

sovražna

Tine in Jerica (1852):	mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in
Blagomir puščavnik (1853):	ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla
Maria Stuart (1861):	Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pa kraljica videla, kako lepa da je, bila ji je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor

sovražne
- sovražne
  Divica Orleanska (1848): tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden
- ſovrashne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno

sovražnega

Blagomir puščavnik (1853):	to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava
Gozdovnik (1898):	otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel

sovražniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval

sovražnem
- sovražnim
  Divica Orleanska (1848): mora. Kraljica tudi Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja

sovražnemu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849

sovražni

Blagomir puščavnik (1853):	dan današnji ne vem, kam je prišlo. Morebiti so ga sovražni jastrobi vzeli, da bi še po smerti nesramnosti ž njim
Valenštajn (1866):	Ilo. Gotovo laže jo v sovražni tabor Popelješ, nego k Špancu. Valenštajn. Slišal vendar Bi rad
Gozdovnik (1898):	spadajo k vojakom, ki tam na zapade netijo velik ogenj. Sovražni so jim in rdeči sinovi travane pošljejo naj k njim

ſovrashni
Svetu pismu noviga testamenta (1784): imá tèdaj lulko? 28. On pak rezhe k' njim: En ſovrashni zhlovèk je tó ſturil. Hlapzi ſo pak djali k' njemu

sovražnih

Divica Orleanska (1848):	se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol
Divica Orleanska (1848):	priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim
Izidor, pobožni kmet (1887):	pa tudi, da sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral

sovražno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in
Valenštajn (1866):	ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov
Tiun - Lin (1891):	Lastavici« oprezni in da Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me

▶ sovražen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sovraženi

ſovrasheni

Biblia (1584):	inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna vólo: katęri bó pak do

▶ sovražiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sovraži

sovraži
Revček Andrejček (1891): Pomišljajoč. ) Strela božja! Do danes sem mislil, da Franica Pavleta sovraži,— pa je zaljubljena vanj — kakor — jaz — v svoje citre. Oj
sovraſhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na letemu svejtu sovraſhe, ta bode leto ohranil k' vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na
ſaurashi
Sacrum promptuarium (1695): sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem

ſourashi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiri je ta vezhna reſsniza, inu reſsnizhna ſveſtuſt, nar vezh ſourashi. On tiſtu en zhaſs sanaſha, potler pa vunder resodene, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi na more pomagat, kar je poprei ſturiu, tiſtu sdei ſourashi, ga je grosa, ſe ſvoje pregrehe ſramuje, mu zhes tiſto

ſovrashi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni

sovražijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	njegove besede: „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, ki vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste
Oče naš (1854):	rečeh in ne zopergovarjajte mu ne. Zakaj laž in zopergovarjanje sovražijo stari oče čez vse; resnica pa in pokoršina jim Vam

ſovrashijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſanj ſo mu ſhe bolj nevoſhljivi, ino ſhe bolj ga ſovrashijo. Ozbe pa, ki ſo she tudi boshje ſanje imeli, ſo
Genovefa (1841):	ne sahvali sa té dobrote in ſhe miſliti nêzhejo na-nj; ſovrashijo, ſtiſkajo in peklijo ſe med ſebój, kar ſe koli mórejo

sovražil

Bore mladost (1862):	vedno le sam je postopal po polji; vse ljudi je sovražil in zaničljivo ogovarjal; vsaka stvarca, ki ni bila prav po
Domen (1864):	strah obhajati, ko se je sešel s sinom, kterega je sovražil, zametal, vničeval. Ko bi on sam tudi ne bil še
Domen (1864):	Ureh. Človek, ki ga je preganjal, ki ga je on sovražil bolj ko vse druge ljudi, tisti bi bil v resnici
Žalost in veselje (1870):	človeka, ki je bil pripraven za vsakoršno hudodelstvo. Tomaža je sovražil že od nekdaj, ker mu je prevzel Marjeto, pošteno deklico
Zmota in povrat (1892):	nista govorila. Pozneje sem se primožila k Čudinu. Repnik je sovražil mene in mojega moža ter vedno iskal povoda, da bi
Vaški pohajač (1893):	olajšal življenje. Toda čimbolj ga je ljubil, tembolj ga je sovražil sin in mu nagajal, kolikor je mogel. Celo sedaj, ko
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	in njenega očeta, na satansko misel. Že dolgo je hudo sovražil in črtil Jerico. Bil se je namreč poprej že nje
Spletke (1894):	Krpa je bil hud na Resnika in še bolj je sovražil Štefana. »Le povej jim, da me ne bodo nikoli več
Vinjete (1899):	bilo v nikaki zvezi z njegovim življenjem in njegovimi nazori; sovražil je vsako pretiranost, in sentimentalnost mu je bila do duše

ſovrashil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene popred ſovrashil. Ako bi ví

sovražila
Blagomir puščavnik (1853): dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se
sovražili
Izidor, pobožni kmet (1887): umeti, kako da bi se ljudje v eni družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih

sovražilo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Se slišati nisi htela od nas, in če je koga sovražilo tvoje blago serce, gotovo je kristijane. ” „To je res, predraga
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kar ni bilo prav in kar je njegovo serce gotovo sovražilo. « Ko je to pošteni mož slišal, je pomajal z svojo

sovražim

Divica Orleanska (1848):	se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih nič več

ſovrashim

Pozhétki gramatike (1811):	lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu bais, ſoovrashiſh, il bait, ſovrashi, inu ſe isrezhe s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tako le, ſi miſli, ne bo moglo dete, ki ga ſovrashim, oditi mojimu mezhu. Tode Bog vé vſe zhloveſhke naklepe, ino

sovražita
Maria Stuart (1861): Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste

sovražiti

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Frangipan, sta se jela tu zavoljo nekoliko zemlje pričkati in sovražiti. To sovražtvo se je kmalu vseh Hervatov prijelo: eni so
Jela (1859):	je začelo, in le ko jo je zgubilo, je jelo sovražiti. Imel sem sestro, ljudje so rekli, da je lepa, in
Bore mladost (1862):	gospod, iz kterega vzroka ne vem, vašo milo mater začeli sovražiti, in jo terpinčiti z dušnimi mukami. Vedno hudo so govorili
Nemški valpet (1867):	temveč zaradi njega. Kako ga jezi, da mu je spodletelo! Sovražiti sem ga začel in nič več se ga nisem ogibal
Razne dela (1870):	znaš me z besedo, Kakor te ljubim sedaj, bi znala sovražiti zlo te, Polka užgati obá gonobno v sovražtvo do tebe
Razne dela (1870):	verhepiškopu ter jih objamejo. Objem molčečih knezov terpi nekaj časa. ) Sovražiti, izdati sim vas mogel! Karol. Ne dalej! Tiho, tiho! Burgún
Ljubljanske slike (1879):	pa vzel drugo. Revica je za njim plakala, žalovala, jela sovražiti ves hudobni moški svet in postala pri tem stara, odtrgane
Od pluga do krone (1891):	ako postopa mladi inžener za njegovo hčerjo. Smrtno je začel sovražiti Veho, ali ta se ni kaj prida menil za Janezovo
Zadnji gospod Kamenski (1898):	sovražim kakor drugi ljudje in ti mene tudi nimaš vzroka sovražiti. « Skoro hudobno se je smejal Cucelj ob teh grajščakovih besedah

ſovrashit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ti toku savèrgla; ' pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe

ſovrashiti

Pozhétki gramatike (1811):	zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je tudi, de ſo me savolj tega ſamogoltni „koshuharſki kupzi ſovrashiti sazhéli, ktéri ſi vſe „prisadevajo, de bi poduzhenja divjakov in

▶ sovražnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sovražnici

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	je deloma suša, deloma moča pobrala, in kar ti dve sovražnici niste končale, so bolhe in gosence obrale; sadje je šlo
Maria Stuart (1861):	Odlašaj, čakaj, mudi, da deržava Stoji v plamenu, obvelja poslednjič Sovražnici namenjena moritev. Ohranil Bog je trikrat tvojo glavo, Dans te

sovražnico
Maria Stuart (1861): In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave

▶ sovražnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sovražnik

sovrashnik

Biblia (1584):	ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá
Biblia (1584):	tedaj ima Lulko? On je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu

şovrashnik
Svetu pismu noviga testamenta (1784): otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je

sovražnik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo
Divica Orleanska (1848):	Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko
Divica Orleanska (1848):	zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja, In kak je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zoper več kot 5 milijonov ljudí. Kteriga človeka pogledaš, je sovražnik. Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši
Blagomir puščavnik (1853):	Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal, jaz sim bil s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo vé, da hud sovražnik vina je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do

sovraſhnek

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſapellan. Uſſellej sturè ti nakriſhem moj Syn! karkol tebi leta sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Bogu dapaſti, vę dobru, de leſtna lubeſn je ta narvezhe sovraſhnek teh zhednoſt, inu de so njegove malupridne regelze boſhjem ſapovdam

ſourashnik

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' obeiſheinu pela. Lubesnive duſhe! taku ſe gody, taku ta ſourashnik naſhih duſh dela. Kader nas tiſti skus ſvoje skuſhnave h'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	terpleine, inu britkuſt. Satorei lubesnivi Chriſtiani! kader nas ta peklenski ſourashnik skuſha, kader nas naſhu meſsu v greh napeluje, kader nas

ſovrashnik

Biblia (1584):	nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je prozh ſhàl
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo

sovražnika

sovrashnika

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne praſhala, sakaj. Matizhek jih iſhe. Nęshka. Tok iſhe ſvojga Sovrashnika. Shush. Kaj ſe to pravi shęnena ſovrashit, kader ſe ozhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	te reshali, inu lilnu vję. Posnaſh letiga tvojga notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh

sovražnika

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Zakaj ta vojska ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me, dragi gospod sovražnika osvobodene slovenšine ne imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vém, če se bova še kdaj vidila. Hitel bom tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se
Blagomir puščavnik (1853):	se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami
Oče naš (1885):	neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem
Občno vzgojeslovje (1887):	načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost

sovraſhneka

Ta male katechismus (1768):	mi Tebe o Gospud! letu prebivanje, ter uſſe ſaleſe tega sovraſhneka delezh prezh odſheni; tvoji sveti Angelzi imajo tukej prebivati, katiri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	temu tok dobru pitanemu ſhivotu drugega imel, koker tega narsilnejshega sovraſhneka svoje dushe. Tvoj ſhelodez, zhe vezh snę, bel ſazhne ritati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh zel Boga iſdraſhil, aku se bosh ſa tovarsha njegovega sovraſhneka vondal. Nezh ni imęnitnejshega koker en perjatl, katire se Boga

ſovrashnika
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje

sovražnike

sorashenzhe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro

sovrashenzhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli kvati al sakati bel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi stvarnek
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al navidiozhe sveshije narokah inv nanogah sveshijem gobz inv

sovražnike
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih
sovraſhneke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak
vražnike
Divica Orleanska (1848): Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z
ſaurashnike
Sacrum promptuarium (1695): boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame

ſovrashnike

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet

ſovrasnike
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni

sovražniki

sovražnici
Robinson mlajši (1849): ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo

sovražniki

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam
Divica Orleanska (1848):	za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun-
Tine in Jerica (1852):	Več nam utegnejo sovražniki koristiti, kakor prijatli. Liza je šla k Smoletovim v službo
Blagomir puščavnik (1853):	res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in se po svojih
Blagomir puščavnik (1853):	spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred
Maria Stuart (1861):	ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih

sovraſhneki

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt

ſourashniki

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar greſhniſhiga zhloveka, s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi ſourashniki pogovarjenim sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi perjasnoſt ſturili. ſmo supet
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	med vſimi Svetimi. Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi negovi ſourashniki, inu judouski berizhi sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtih kei vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder

ſovrashniki

Biblia (1584):	ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka ſovrashniki bódo njegóvi domazhi. 37. Katęri ozhęta inu mater vezh lubi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer

sovražnikom

sovražnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	lepši, jim storit' in ne jezičen biti. 10. Kdor stori sovražnikam kaj dobriga, Se pokaže serca nar bolj žlahtniga.

sovražnikom

Gozdovnik (1898):	pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje

sovraſhnekam

Ta male katechismus (1768):	ſares boſhje shtrafenge bati, de vas Buh uſſegamogozhne tem krivovirnem sovraſhnekam v' pesty nada, katiri nas bodo noter da ſadne kapelze
Ta male katechismus (1768):	v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov svet Job

ſovrashnikam

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu

ſovraſhnikam

Abecedika ali Plateltof (1789):	mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu
Abecedika ali Plateltof (1789):	mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu

sovražnikoma
Ljubite svoje sovražnike! (1899): svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva

sovražnikov

Gozdovnik (1898):	hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg

sovraſhanekov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano

ſourashniku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shkodlivi, inu kervavi shudi, nasveſlu zhesdavaine v'te roke teh ſourashniku teh meſt, deshel, inu kraleſtu, pobitje teh armad, inu veliku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greſhniga veſelia doſtikrat Chriſtuſa predali, inu v'te roke tih ſourashniku h'krisheinu isdali? kai ozhmo tajiti? kai ſe ozhmo sgovarjat

ſovrashnikov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene

sovražniku

Divica Orleanska (1848):	somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad
Valenštajn (1866):	kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za nekaj ur

vražniku
Divica Orleanska (1848): dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo

ſovrashniku

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpolnilo, kar je Bog rasodel ˛Samuelu. ˛Skrinja savese je priſhla ſovrashniku v' róke, ino v' vojſki ſta bila obá Helitova ſinova
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	take nevarnoſti. Velikokrat bi bil David lahko ſhkodoval ˛Savlu , ſvojimu ſovrashniku. Pa kar ſtvárize mu shaliga ne ſtorí, ino zhaſti nad

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 82 →

← ↑ →

Sosedov sin (1868):	šine konj z lehkim vozičem po gladkem poti proti cesti. Smrekarjev Anton — tako so namreč sosedje klicali našega možá, — bil je
Sosedov sin (1868):	In poslednji niso po polnem napak govorili, kajti na tanko Smrekarjev Anton res ni mogel svojega imetja sešteti, ker razen nekoliko
Sosedov sin (1868):	ktero je palec preril. In Anton požene. Brašnar je bil Smrekarjev sosed. Nekdaj je bila Brašnarjeva hiša najtrdnejša vse vasi. Zdaj
Sosedov sin (1868):	veliko tolažbo. A čudno je bilo vsem ljudem, kako je Smrekarjev Anton govoril od tega trenotka, kar je zvedel, da je
Sosedov sin (1868):	se vretenila ter na posled onimenjála, bila požeta in omlačena. Smrekarjev Anton je je imel v vrečah dva visoko nadeta voza
Sosedov sin (1868):	se vsa stvar hitro spremeni. Smrekarjev Anton je zopet stari Smrekarjev Anton, prejšnji oče svoje hčere, ko za trdno zve, da
Sosedov sin (1868):	bil dober. — Štefan, stopi malo sem, stopi! " Štefan se približa. Smrekarjev Anton izleče mehur tobaka iz žepa ter mu ga ponudi
Sosedov sin (1868):	odpro ter v vežo stopi zdravnik, gospodinja s svetilom in Smrekarjev Anton. Štefan plane z voza ter naglo pristopi bliže. Ker
Sosedov sin (1868):	v zanošenej letnei obleki in s kosmato kučmo na glavi. Smrekarjev Anton podrži konja in pravi: „Če imaš kaj težke peté

Kranjska nevesta (1864):	bi se koj s sovražnikom udarili. Kaj pravite vi, Pizani? " „Sovražnikovo brodovje se mora koj ukrotiti, da ne bo dalje sililo
Žalost in veselje (1870):	in obseval kupe mertvih trupel. Vsi trije napotijo se na sovražnikovo ležišče. Med mertvimi možaki je visel tudi karih deset let
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	kraj. »Ali se Vam ne zdí«, pravi stotnik, »da je sovražnikovo streljanje gosteje nego je bilo, vender žvižganje svinčenic pojenjuje? « »Dà
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	pomakne dalje. Sedaj se začenja tudi močneje in močneje oglašati sovražnikovo streljánje. »Nič ne dé, le dalje,« velevam, »da pridemo do
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	brda na levi ter polagoma avanzirati in če mogoče obkoliti sovražnikovo krilo. Krasno, kakor domá pri vojaških vajah razvije se kolona
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	se za sovražne kroglje, katere nam pogosto žvižgajo mimo ušes. Sovražnikovo streljanje pa je premočno, ne moremo dalje in moramo se
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	si poiščeta kraja, s katerega si nekoliko časa skrivno ogledujeta sovražnikovo početje. Ne dostaje jima dosta časa, kajti sovražne prikazni si
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ob desnem pritličji holmca baš spusté v naskok na levo sovražnikovo krilo. V tem trenutku se čuje prvi strél iz topa
Gospa s pristave (1894):	ki so le z največjo nevarnostjo opazovali od daleč gibanje sovražnikovo. Ko je potihnil nemir v taboru in so straže sprejele

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 82 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —