Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 60

▶ pokoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokoj

pokoi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi mad mano noi tabo?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai bveg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	natvoi krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina

pokoj

Biblia (1584):	Sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa
Maria Stuart (1861):	njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si
Fizika (1869):	Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol
Fizika (1869):	Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija

pokoja

Biblia (1584):	od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj pravi on: Jeſt ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha
Genovefa (1841):	mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa

pokojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi

pokojem
Oče naš (1854): hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo

pokoju

pokoji
Blagomir puščavnik (1853): bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih

pokoju

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na tako viſho terpezhnoſt te jeſe per dveh deklizheh k' pokoju perpravela. De le nise od konza ſaspan, inu kesan k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sluſhilu k'boſhji zhaſti; ſatorej sem uſſellej per myru, inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella, dokler nisem od takeh rezhy, katire niso mene amshle
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' pokoju perprave, ter nobenega k' prepiru napodshunta. Ta ima myr is
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojim ſerzi: inu per vſim tem je pokoju v'ſvoji vęjſti, inu męjni, de ny v' ſlabim ſtani
Zlata Vas (1850):	zgledu storilo, zakaj drago ni bilo in je vunder k pokoju pomagalo. Nekteri pa so se v svoji neumnosti nad tem
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pomladanjiga večéra, so še nekaj časa sedeli, potém pa k pokoju šli. Dobri starši primejo vsako prilóžnost, de serca svojih otrok
Blagomir puščavnik (1853):	nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le k pokoju iti. Truden sim od hoje, vi pa kakor se na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	podam v lično sobo in na prav dobro posteljo k pokoju. Sladko spanje mi vzame spomin na neprijetni dogodbi prejšnjega dné

▶ pokojen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokojenpridevnik, splošni, nedoločeno
- pokojin
  Oče naš (1885): in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija
- pokojn
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę
pokojnapridevnik, splošni, nedoločeno
- pokojna
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne

pokojnegapridevnik, splošni, nedoločeno

pokojnega

Na Žerinjah (1876):	sem našel; britko izpoznanje za njo, pa mora biti — zarad pokojnega! Zarad mene tudi? Meja, ki leži še sedaj mej Waldenovimi
Rokovnjači (1881):	Poljak na brzem konju jahal po cesti proti Ljubljani. Po pokojnega Josipa Jurčiča osnovi spisal Janko Kersnik.
Dóra (1885):	oni jako resni. Ti si edini živeči otrok mojega dobrega, pokojnega prijatelja; v dolžnost si štejem, zá-te nekoliko skrbeti. Nisem več
Vanda (1888):	bili na vsaki stráni še po jedna. Desna je kazala pokojnega gospoda Glovackega v črni suknji. Gosti, črni kodri so mu
4000 (1891):	brez dvojbe izvira od hudiča. Zató odobrujejo vsi modrijani dekret pokojnega nadškofa Jerneja XXXIX. , s katerim je ostro prepovedal, da bi
Lisjakova hči (1892):	je starinsko pohištvo še zmiraj stalo prav tako kakor za pokojnega njenega očeta, in tudi hišni red se ni kar nič
Gospa s pristave (1894):	držati tudi v prihodnje, tembolj, ker je bila to želja pokojnega brata in sporočilo na smrtni postelji. Treba je v ta
Slučaji usode (1897):	dušno in telesno moč. Bila je videti kakor izgubljena, uničena. — Pokojnega se ne smemo niti dotakniti, odgovori Otmar resno. Županstvo, kateremu
Slučaji usode (1897):	svojega rodbinskega imena. Da je njegov nečak, edini sin njegovega pokojnega brata, oskrunil rodbinsko to imé, je bila edina rana, ki

pokojnejšipridevnik, splošni, primernik

pokojniši

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	komur je le količkaj njegovo osodo zlajšati mislila. Njegovi zdaj pokojniši duši je kmalo tolažljive besede govorila, kmalo zopet zanj molila
Blagomir puščavnik (1853):	Ga vodi, ga spremlja, za njega skerbi. ” „Potem sim bil pokojniši, in mili Bog mi sladko spanje pošlje. ” — „Ko se zori

pokojnipridevnik, splošni, nedoločeno

pokojni

Razne dela (1870):	jez! Viharno divja doba hoče Imeti vodja gromovladniga. Osrečil res pokojni ljud bi bil, Puntarskiga ne morem ukrotiti, Jez ne zamorem
Na Žerinjah (1876):	nijsem, da je ta del našega sveta tako krasen. Moj pokojni strijec nij imel slabega okusa poleg vse svoje originalnosti. " „Vidiš
Pomladanski vetrovi (1881):	že iz hvaležne naklonjenosti do Rojarjeve rodbine. Saj je bil pokojni Rojar Dobriho, ko se jo bil pred mnogimi leti zapuščen
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	že slovó ...« Iz národne glasbe posnel ga je zdaj že pokojni polkovnik Prieger, svak slavnoznanemu slovenskemu rodoljubu drju. J. R. Razlagu
Vanda (1888):	danes šele mi je prišlo na misel, da je Maček pokojni materi moji že pred odhodom pravil o nekakem prijatelju v
Vanda (1888):	po vseh prvih hišah ljubljanskih ter vsekdar dobro došel gost. Pokojni oče moj pa je najbolj cenil trgovsko znanje njegovo; ljubil
Svatba na Selih (1894):	kar bi ga pa itak ne težilo, saj je imel pokojni oče že pripravljeno za vsakega. Po očetovi smrti je bilo
V krvi (1896):	kaj li govorite, ma petite! Moje in ono pohištvo! — Moj pokojni soprog je je bil kupil še tedaj, ko se je
Slučaji usode (1897):	se namesto ugodnosti, razkošnosti in razveseljevanja, kakoršno ponujajo mesta, uživata pokojni mir ter zdrava priroda. — Čemú da ti bode tvoj dosedanji

pokojnopridevnik, splošni, nedoločeno
- pokojnu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): plaménih ſo ony enu pokójnu ſerzé, inu en veſséli obras ohranili, inu pruti vſém bolezhinam

▶ pokojno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokojno

pokojnu

Abecedika ali Plateltof (1789):	fliſs Mozhnu perſadevat' De bi mogl ked en ſtarz Brov pokojnu ſhivęt'. Jeſt ſe ſzer ked en mladenzh Ozhem mojih dny
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	miloſti doſęzhi. Jeſt objamem ta krish mojga Isvelizharja, inu leshim pokojnu pod ſęnzo letiga drevęſsa tiga shivlenja. Leta je ta snótrajni

▶ pokolenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rod; [sskj]

pokolenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod

▶ pokonci prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pokonci

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi tako in
Botanika (1875):	se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi

po konci(združena oblika)
Mineralogija in geognozija (1871): taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred nami na levo ino desno
pokoncu
Mineralogija in geognozija (1871): Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v

po koncu(združena oblika)

Fizika (1869):	vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko
Zeleni listi (1896):	uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še

po konzu(združena oblika)
Sveta grofinja Genofefa (1857): je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat

▶ pokončanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokončanja

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):

meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene

pokončanje
- pokonzhanje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa

▶ pokončati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokonča

pokonča
Občno vzgojeslovje (1887): nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se

pokonzha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezheta; „Goſpod! ogenj s' nebeſ naj na-nje poklizhemo, de jih pokonzha! “ Jesuſ ji je pa ojſtro okregal. „Ne véſta,“ je djal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	8. Nobena rezh pa goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzha, kakor nektere ptize, ktere ſo she od Boga sa to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpomladi goſenze islésejo, raſti in pojédati sazhnéjo, ſerzhno obéra in pokonzhá, kolikor mu je mogozhe. De ſe pa to ſtorí, morajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize, ktére ſo she od Bogá v to

pokončaj

pokonzhaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rogovilami, kamur goſenze pred simo sa- rod ſkrivajo, in ga pokonzhaj; poiſhi na vertu tudi med plankami in po shivim plotu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k

pokončajo

pokončajo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali

pokonzhajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v kozho, kir vſe te shivali zherve hitro poshró in pokonzhajo; to bi ti velika ſhkoda bila. Tudi vari, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je tudi, de ptizhi veliko tazih meſhizhkov in goſenzhnih saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dajte ga tiſtim zhervam, ktéri vam ſadno in drugo drévje pokonzhajo, pa ne nam; ali niſte ſame she vezhkrat toshile zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj sraſte, ti preſneti marzheſi od goſénz vſe poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh

pokončal

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane
Robinson mlajši (1849):	glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka

pokonzhal
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga

pokončala
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000

pokončali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vendar ste mi nalašč pot zaperli do vsacega poštenega življenja; pokončali ste mi edino moje upanje in srečno, mirno domače življenje
Botanika (1875):	je najmočneje zdravilo zoper mrzlico. Strah, da bi se kdaj pokončali kinovi gozdi v južnej Ameriki, ker se vsakega leta toliko

pokončalo
- konzhalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego po deblu na enkrat konzhalo, in metulje odvernilo, de v apneno drevo nikoli ne bodo
pokončaš
- končaš
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti

pokončati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast
Divica Orleanska (1848):	ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. «

pokonzhati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſenze drevju ſhkodljive. Kader goſénze gojsde ſploh óblesejo, jih ljudje pokonzháti ne samórejo ; takrat samóre le vrème, njim ſkodlivo, jih satérati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhih kantonih ſe kmetovavzi prav slo persadevajo, to ſhkodljivo shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov (pintov) ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	she vezhkrat toshile zhes nje, in ſvoje drage kmetovávze nagovarjale, pokonzhati in potrebiti jih? Şte ravno takó od naſ govorile? — Nikdar

▶ pokončavajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pokončavajoč
Zoologija (1875): Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi

▶ pokončevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokončuje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in namen za občinstvo; on seka, žgè, ruje, kolje in pokončuje vse, kar mu pod roko pride, brez pomislika na prihodnost
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	delječ, ne porajta vsiga tega nič, živi le za-se, in pokončuje vse tako , kakor da bi se že jutri sodnimu dnevu
Zoologija (1875):	kakor las tencih pecljih viseča jajca po listji, njena ličinka pokončuje ušice. Mravljinčji volkec (Myrmecoleon formicarius) dela kot ličinka livku podobne

pokončujejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves

▶ pokop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokop
Kmetijske in rokodelske novice (1845): še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil

pokopu

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Po svojim križu in terpljenju! Po svoji smerti in Svojim pokopu! Po svojim svetim vstajenji! Po svojim čudnim vnebohodu! Po prihodu
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Po svojem križu in trpljenji, Po svoji smrti in svojem pokopu Po svojem častitem vstajenji, Po svojem čudežnem vnebohodu, Po milosti

▶ pokopališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokopališč

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zakramentov, sosebno sv. Rešnjega Telesa, pa odkazali so vsacemu nekaj pokopališč ali katakomb, v kterih naj opravlja daritev sv. maše. Papež
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	glava grobarjev, da se zavoljo prihodnjih viharnih časov marsikaj zastran pokopališč pomenite. ” „Grotovo pridem,” odgovorí starček. „Zdaj imam pa še jaz

pokopališča

Jela (1859):	žalosti in tugobe. Njeno truplo so položili v spodnji vogel pokopališča; Lazarjeva sestra je zasadila cvetlice na njenem grobu, in ko
Na stricovem domu (1860):	pelje skoz majhen gozd, ki na eni strani sega do pokopališča. Sred gozda priteče po poti lepa černa veverica s košatim
Na stricovem domu (1860):	v kterem so počivali ljubi stric. Rumena beka v kotu pokopališča je ravno razpuščala žlahtno listje, cvetlice na Maričkinem grobu so
Svetinova Metka (1868):	Govorili so, da so videli časi po noči, gredó mimo pokopališča, stati ali klečati pri Metkinem grobu moško podobo. Ugibali so
Sosedov sin (1868):	jo, naj hitro pride. Tam je drugi, stranski izhod iz pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant požvenketá, orgle zapojó, maša
Žrtva ljubosumnosti (1884):	si je vsaj ona sedaj domišljevala, — gredé ob ednajstih mimo pokopališča, da so nesli mrtvaško rakev na grobje. In to je
Beatin dnevnik (1887):	kos pota? « »Kakor Vam drago, gospod —« in šla sva s pokopališča. Osrčila sem se in mu hrabro odgovarjala na vsa vprašanja
Zunaj (1896):	jutru so ga mučile divje zmetene sanje. Stal je sredi pokopališča. Skozi prozorne redi oblakov je zavrelo kakor srebro; izza sivih
Gojko Knafeljc (1899):	in še naslednje dni! In ko se je vračal s pokopališča, ko so mu znanci in prijatelji stiskali roko v znak

pokopališče

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga je še razkačilo, ko je slišal od napada na pokopališče in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v

pokopaliſhe
Branja, inu evangeliumi (1777): dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne,

pokopališčih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v cerkvi na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. križevnoga puta . . . To bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vas. ” „Prosnjo? Kakšno? ” „Večkrat sem že bil v naših svetih pokopališčih, ali na tanko ogledal jih še nisem; zató bi rad
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Torkvat. „Tacih rak ali kamric je neizrečeno veliko po naših pokopališčih,” reče Dijogen; „časih ima v takem prostoru kaka rodbina svoje

pokopališču

pokopališči
Mlinar in njegova hči (1867): vendar ob enem in istem času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od

pokopališču

Roza Jelodvorska (1855):	Roze je bilo tako tiho in mirno kot na mertvaškim pokopališču. Svetilnica je tudi slabo že gorela, ker ji je olja
Valenštajn (1866):	trume dalje se pomaknejo, Tišina, kakor v grobu, zdaj nastane, Pokopališču je podobna njiva, Leži po polji setev poteptana, Nazadnje žetve
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ali ne veste, da so me izvolili za vodnico v pokopališču Kalistovem? Ravno grem na svoje mesto — le molite, da bi

pokopališu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	smo jih pri tem pogrebu vidili; malokdaj se sliši pri pokopališu toliko joka , kakor ko so visoko spoštovano — pravo slovensko deklico
Najdenček (1860):	Monte sim pač še vidil, pa Bernarda ne več. Na pokopališu je ležal. Njegov grob sim obiskal in bridke solze sim

pokopaliſhu
Branja, inu evangeliumi (1777): ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu

▶ pokopan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokopan

Sacrum promptuarium (1695):	poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila
Branja, inu evangeliumi (1777):	je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri svoji véri povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on živí in vès živí! še

pokopana

Svatoboj puščavnik (1851):	naj posluša njegove britke tožbe, da je sreča njegoviga naroda - pokopana - pokopana za veke. O nesi, nesi mojimu narodu besede nesrečniga
Svatoboj puščavnik (1851):	posluša njegove britke tožbe, da je sreča njegoviga naroda - pokopana - pokopana za veke. O nesi, nesi mojimu narodu besede nesrečniga kralja
Bore mladost (1862):	da bi mi bilo druzega ljubiti nemogoče. In zdaj je pokopana tudi ta ljubezen. Ti pa še živiš, živiš brez mene
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	jasno. Tem teža toraj moja naloga. Umorjena vdova je bila pokopana, sledú morilca še nobenega, da-si je sodnija po mojem nasvetu
Na Žerinjah (1876):	jih nijsem mogel imeti, in ljubezen je bila z materjo pokopana — pa našel nijsem nikdar zaželenega. Tako se je prevjekel cel
Cvet in sad (1877):	tja, stori in prosi to in to, da bode mati pokopana. Sam pa je izbral iz malega kupa desák najprimernejše in
Cvet in sad (1877):	ter reče: »Bom užé, bom užé, le brez skrbi bodi, pokopana bode. Ali kadar bodo tebe izpustili, bodo ljudje povedali ti
Cyclamen (1883):	mislimo, da je stara nekdanja strast in ljubezen na veke pokopana, ako smo jej tudi v mrzli uri dali slovo ter
Kotanjska elita (1898):	nrav ji pač ni pustila, da bi bila za dolgo pokopana v taki samoti pri postarelem možu in pri vedno žalostni

pokopanega
- pokopanega
  Blagomir puščavnik (1853): pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd
- pokoppaniga
  Sacrum promptuarium (1695): je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal

pokopani

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zopet žalostne misli obšle. Oh, tam ležé moji ljubi starši pokopani! je rekel sam pri sebi. Pred nékimi mésci so moj
Mineralogija in geognozija (1871):	niso dovolj podprte ali zarad potresov, tedaj so delavci živi pokopani, to se največkrat zgodi v južni Ameriki, zakaj tam so

pokopanih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker

pokopano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhier sta 2 pota narasen takua noi najo 8. dni pokopano tede bo zhiſto sniedana, potam jedi inu usemi te 2
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſe molzhé raside. Proti vezheru je bilo Jesuſovo teló pokopano. Joshef, is Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel k' Pilatu

▶ pokopati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokopal

Blagomir puščavnik (1853):	tukaj počiva te okrajne blagoslov. Černi mož ga je sèm pokopal; gorje černemu možu! Tukaj počiva Blagoslov in spi smertno spanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dela na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ki po tacem postopanji le dela na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko
Zlatorog (1886):	pač tudi bodi. »Pusti, Barba! Naj hitím od todi! »Tu pokôpal sem premnogo nad, »Tu izgúbil sem srcá zaklad, »Ali naj

pokopale
Izidor, pobožni kmet (1887): jih je Bog poslal, da bi nam v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih

pokopali

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih
Oče naš (1885):	hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi in bo živel od veka do

pokoppali
Biblia (1584): njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus

pokopati

Genovefa (1841):	ſe na njem sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gré tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel
Astronomija (1869):	strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut

pokoppati
Sacrum promptuarium (1695): sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani

pokoplje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo
pokopljimo
Oče naš (1885): rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker
pokopljite
- pokopajte
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara

▶ pokopati on glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pokoplji ga

pokopliga

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh

▶ pokora samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokora

pokora
Divica Orleanska (1848): žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je

pokura

Ta male katechismus (1768):	III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S.
Ta male katechismus (1768):	Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek
Ta male katechismus (1768):	dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S.

pokore

Oče naš (1854):	očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh
Oče naš (1854):	Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa

pokure

Sacrum promptuarium (1695):	molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo
Ta male katechismus (1768):	biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo

pokori

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov

pokuri

Sacrum promptuarium (1695):	Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj

pokoro

pokoro
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni

pokuro

Biblia (1584):	ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde
Biblia (1584):	s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr
Ta male katechismus (1768):	grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr.

▶ pokoreč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pokoreč
Gozdovnik (1898): Le en trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne

▶ pokoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokoren

Sacrum promptuarium (1695):	mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput
Pozhétki gramatike (1811):	kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois
Pozhétki gramatike (1811):	kralévo, J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že
Gozdovnik (1898):	enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno

pokorin

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mene nevedniga otroka v Svoje nebesa! Tebe hočem ljubiti, Tebi pokorin biti; in to hočem delati, kar mi Tvoj Sin Jezus
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	k Njemu kviško pogledati, ter vselej spet skleniti, le Njemu pokorin biti, vedno Njegov dober otrok ostati.

pokorn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojeh misl, inu lubeſn tega kriſha kaſal. Aku otshesh popolnema pokorn biti, toku nasturè le samu tu, kar se tebi ozhitnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	napreipoſtavlenem sploh kje pokorn biti se poflisa. Berſhejshe bodi ti pokorn v'rezhęh, ka-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se uſel, inu noter da smerte tega kriſha svojemu Ozhetn pokorn bil. V boſhji poſtavi sem jeſt v'mojemu serzu premishluvalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imel. Ta namore alliti, katire svojem napreipoſtavlenem sploh kje pokorn biti se poflisa. Berſhejshe bodi ti pokorn v'rezhęh, ka
Branja, inu evangeliumi (1777):	en zhlovek. On je ſam ſebe poniſhov, inu je biv pokorn do ſmerti, inu ſzer do ſmerti tiga krisha. Satu je
Abecedika ali Plateltof (1789):	męni. O de bi ſe pozh jeſt vſelej koker tvoj pokorn, inu hvaleshni otrok ſkasal. Ti daſh meni dons doſti hipkov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov mojem tavisham pokorn biti Amen. Ozha zhesh. TV 8. TERPLENJE. Oni so mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena ta misou obshua te bukve na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti dobri Duh menei pokorn. Jas N. tabei sarothim o Duh da skashi ti menei

pokorna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno
pokorne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi
pokornega
Blagomir puščavnik (1853): ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in

pokornemu

pokornimu

Tine in Jerica (1852):	plačilo je bilo večdel to, de so se starši dobrimu pokornimu otroku tudi prijazniši skazali. Tine je dobrotiljiv. Tine je obilno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	tvoji sveti volji častiti, ljubiti, kterim mi je streči in pokornimu biti, in za ktere mi je moliti. Ohrani jih v

pokorni

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs ima. Prasnike prasnuvati, v'Tistih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shęgèn doſęgli, aku bóte po sapovdi poſtave boshje shivęli, inu pokórni njegovimu ſvętimu povęlu. Aku pak hózhete po vaſhih ſpazhenih shelah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpoda, njegov glaſ poſluſhajte, njega ſe dershite sveſtó, njemu bodite pokorni. “ ˛She to imenítno obljubo je Moseſ dal ljudſtvu rekozh: „Glejte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog povrazhuje ljudem, kteri ga radi ſluſhajo, ino ſo mu pokorni. — Poboshni Abraham poln hvaleshnoſti altar poſtavi, in Bogu hvalen dar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	modrim v' ſanjah rekel, de naj ne hodijo k' Herodu. Pokorni ſo bili boshjimu povelju, ino po drugi poti ſe vernejo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Gospoda, njegov glas poslušajte, njega se deržite zvesto, njemu bodite pokorni. “ Še to imenitno obljubo je Mozes dal ljudstvu rekoč: „Glejte
Stric Tomaž (1853):	večno srečne storil. Vselej sim tudi slišala, da moramo gospodarjem pokorni biti, ker Bog tako veli, sicer bi ne bili kristjani
Stric Tomaž (1853):	vsaj ne mislim tako hudo. Hočem le, da bi bili pokorni gospodarju in postavam, ker je tako božja volja in so
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	goreče želje po vsi pravičnosti, de Ti bomo kakor Tvoji pokorni otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi.

pokorno
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete.

▶ pokoriti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokori

Izidor, pobožni kmet (1887):	zemljo ogreva; strela, ki nas plaši in nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote
Gozdovnik (1898):	pride, da živega ne bo izpustil. Grof naj se mu pokori za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti

pokoril
Valenštajn (1866): Ilo. Če bila je le šala, veruj mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se mora
pokorilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je v Gospoda Boga verovalo. In ostali so jim blagoslovi
pokoriti
Gozdovnik (1898): s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali

▶ pokorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokorjeni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga

▶ pokornost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokornost
Maria Stuart (1861): strahoma ji v besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič

▶ pokorščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokorščina

pokorshena

Ta male katechismus (1768):	be meſſú temu duhu podverſhnu blu, ali de be se pokorshena sturila, ali gnada boſhja ſadobila. Kaj je Wugejmedajanje? Je ena
Ta male katechismus (1768):	Vezhna zhistost. III. Popolnema pokorshena pod eno duhovno Gosposko, katira pokorshena se zhloveku ſavle Boga skaſhe.
Ta male katechismus (1768):	hvalla; tu drugu nashe ſvelizhanje; tu tretu nasha Bogu dolſhna pokorshena; tu ſadnu je nashe dushe, inu teleſſa ſhivesh. Tu je
Ta male katechismus (1768):	ti narimenitnejshi: I. Radovolnu uwoshtvu. II. Vezhna zhistost. III. Popolnema pokorshena pod eno duhovno Gosposko, katira pokorshena se zhloveku ſavle Boga
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. X. Poſt. Pokorshena je te popolnemaſte dapolnenje.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſellej k' Bogu namęnen, inu Hodi ſa mano. X. POSTAVA. Pokorshena je te poplnemaſte dapolnenje. 1 Jeſt sem tebi moj Syn

pokorščina

Maria Stuart (1861):	Bog! mora - li do tega priti! Je to ponižnost in pokorščina, Marija? Marija.
Valenštajn (1866):	lehko lepi čut človeški, Mi krutega zakona smo beriči Samó. Pokorščina se imenuje Krepost, ke sme iskati nizki človek. Butlar. Naj
Valenštajn (1866):	gane z mesta ! Al je tako S poveljstvom mojim? Tó pokorščina, Ko meni dolžni so, brez ktere se Ne more misliti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	naloga, utrditi ustavo in skrbeti za to, da se nepogojna pokorščina ukazuje postavi v vsem javnem življenji. Delala bode na to

pokorščine

pokorshene

Ta male katechismus (1768):	Zirkve so enu dijanje te vire, te poniſhnoste, inu Kristianske pokorshene; potler bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja, tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſem, katiri mene lubejo, k' enemu prigledu, ali exempelnu te pokorshene naprejpoſtavlena. Jeſt nisem nekol svojoglavna j bla, inu ſatorej sem

pokorſhine

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moseſova sapoved ukasovala. Marija je tudi to is ponishnoſti ino pokorſhine ſpolnila. ˛S kako zhaſtjo ino poboshnoſtjo je Marija pazh v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Dober kralj je bil. ˛Serze je imel polno ljubesni ino pokorſhine do Boga, ino ſi je tudi na vſo mozh persadeval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu vſe na ravnoſt pové. Otrozi! od ˛Samuela ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino prednike
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	idi, ino ispelji moje ljudſtvo is Egipta. “ Moseſ je is pokorſhine ino is ponishnoſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga na altar déne na verh drev. Isak, poln tihe pokorſhine, terpi vſe voljno, ino ſe kar nizh ne brani. Tedaj

pokorščini
- pokorščini
  Občno vzgojeslovje (1887): že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode
- pokorſhni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim

pokorščino

pokorshino
Sacrum promptuarium (1695): tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy

pokorščino

Valenštajn (1866):	ne morem, Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof Pikolomini je izdajalec. Grofinja. O. saj sem
Oče naš (1885):	bogatil z ljubeznijo do Jezusa, z zvesto hvaležnostjo, z voljno pokorščino“.
Občno vzgojeslovje (1887):	zagotovi mu spoštovanje in s tem tudi voljnost in brezpogojno pokorščino gojenčevo.

pokoršino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000

pokorſhino

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	neumerjozh, temuzh moraſh umreti. “ ˛S' tem je hotel Bog njuno pokorſhino poſkuſiti. Zhlovek je dolshan Bogu pokoren biti, naj sapove kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo ſe Rimljani sopet k pameti povernili, in ſe pod pokorſhino poprejſhne goſpojſke s veſeljem podali. (Vodnik. Ljublj. Nov. 1797.) Urno

▶ pokositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokosi

pokosi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga

pokoſi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jeſeni takó ravná, de jo vedno le en koſ naſprot pokoſí, ter jo ſvoji shivini poklada; komej je pa na sadnjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj. — Sjutraj in svezhèr

pokosila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ljube starše vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana
pokosili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn
pokositi
- pokoſiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo

▶ pokost samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

firnež; Pleteršnik

pokost

Rudninoslovje (1867):	Koroškem. Rabi se za svetilo, za kurjavo, za maz, za pókost, za tlak. Tudi se dela iz nje črni pečatni vosek
Kemija (1869):	Raztaljen in v vročem lanenem olji raztopljen dá kopalov póvlak (pokost), ki je med vsemi póvlaki najstanovitniši, ker se ga vinski

▶ pokošen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokošen

pokoshen
Sacrum promptuarium (1695): prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi

pokošen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in

pokošena

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	le semena, ampak veliko redivnih delov zgubi. Kako dolgo se pokošena trava mora sušiti, da zdravo konjem hasnjivo seno da, se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prevračati, kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po kteri konji in

▶ pokrajina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrajin

Kelmorajn (1864):	Rim že več sto let terpi; celó iz daljnih avstrijanskih pokrajin so v obilnih trumah prihajali romarji, kakor se bere v
Dragojila (1864):	ki tu Puaha zalezujejo, tu vojake iz sirskih in maloazijskih pokrajin v Carigrad prepeljavajo. Mnogokrat zre Davroslav stoje na kandijskem bregu
Kupčija in obrtnija (1872):	šalji pridejo iz vzhodne Indije in iz Perzije, zlasti iz pokrajin, ki se Tibet in Kašmir imenujete. V kupčijo pridejo pod
Kupčija in obrtnija (1872):	divje zverine lepšo in gostejšo dlako, kakor zverine južnih gorkih pokrajin. Med zverinami so zavolj izvrstne kožuhovine posebno tiste na glasu
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	V okupacijski vojski je sodeloval velik bròj tedanjih vojakov iz pokrajin slovenskih. Dasi se je že mnogo pisalo o zasédanji omenjenih
Križ na poti (1891):	si ogledata njega bogate zbirke, katere je donesel iz morskih pokrájin vsega svetá. Jako uljudno ju vzprejme Evdoksija, saj mora sósebno
Gospa s pristave (1894):	Gradec, veličasten zbor vitezov in veljakov iz raznih krajev južnoavstrijskih pokrajin. Mnogi so imeli celó svoje hiše v mestu, drugi so
Gospa s pristave (1894):	pozneje. Dalje naznanim z oklicem do deželnih stanov vseh avstrijskih pokrajin, da prevzemam vlado do polnoletnosti vojvoda Viljema. Vsi deželni glavarji
Moja hoja na Triglav (1897):	lepoto moškega in ženskega spola in takisto na lepoto zemeljskih pokrajin, ki so jih osrečevali s svojimi poseti. Torej je gotovo

pokrajina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne
pokrajinah
- pokrajinah
  Zoologija (1875): toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah
- pokrajnah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri

pokrajine

okrajine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne

pokrajine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	nasprotniki nam hoté dokazati, da preseljevanje sedanjih Slovencev v nižje-avstrijske pokrajine se je vršilo še le v drugi polovici šestega stoletja
Gozdovnik (1898):	ni matere. « »Na vsak način potomec kakega siromačina iz te pokrajine. « »Nikakor ne; pritepel se je iz Evrope, in je bržkone

pokrajne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele

pokrajini
- okrajni
  Blagomir puščavnik (1853): pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj se poslovi od vsega, kar
- pokrajini
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane
pokrajino
- okrajno
  Blagomir puščavnik (1853): v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal, jaz sim bil s svojimi v

▶ pokrasti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokradejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kak kol, sdaj perve pogánjke drevéſz, in sdaj veliko ſadja pokrádejo. To je réſ shaloſtno, pa vunder ſi marſikaj tega vbrani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	i. t. d. Nikoli ni ſadja prevezh! 9. „Sadja prevezh pokradejo. ” — To je réſ, in vidi ſe, de tatvinſke roké sdaj

▶ pokregan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pokregana
Tine in Jerica (1852): se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč so bili otroci za naprej posvarjeni: „Tega več

▶ pokregati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrega
Stric Tomaž (1853): vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu

▶ pokrepčan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrepčana
Robinson mlajši (1849): zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je

▶ pokrepčanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pokrepčanja
- pokrepčevanja
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): konj počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali.

▶ pokrepčati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrepča

Stric Tomaž (1853):	prijaznosti mu pomoli priljudni oskerbnik roko, ter ga potolaži, in pokrepča, rekoč: „Le miren bodi Juri! in spolni povelje svojega gospoda
Izidor, pobožni kmet (1887):	svojega Boga, ki dušo potrto in potlačeno vedno poživi in pokrepča. Ob enem je pa zopet sebe in svojo družino Bogu

pokrepčal

Blagomir puščavnik (1853):	ko se sta od moža menila, jo je zelo zelo pokrepčal. Nadepolna tolažba, da bo kakor dans še veliko zanimivega od
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mogel, preden je povžil kako drugo jed in se tako pokrepčal za hudi boj. Sv. hostijo so domú jemali, zavito v

pokrepzhal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je angelj s' nebeſ perkasal, ino ga je potolashil ino pokrepzhal. “ Veſ pokojen pride k' ſvojim uzhenzam, ino jim rezhe: „Ura
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi, ki ſte oblosheni in obtesheni, ino jas vaſ bom pokrepzhal. Vsemite moj jarm na-ſe, ino uzhite ſe od mene, ker

pokrepčala

pokrepzhala

Genovefa (1841):	koliko ubósih bi bila lahkó s majhnimi tróſhki do ſítiga pokrepzhala! ” Ko ſe je bila s mlékam prav dobro pokrepzhala in
Genovefa (1841):	ſítiga pokrepzhala! ” Ko ſe je bila s mlékam prav dobro pokrepzhala in Bogá ſhe enkrat sa-nj sahvalila, je ſhla is votline

▶ pokrepiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

utrditi, okrepiti; [sskj]

pokrepilo
Robinson mlajši (1849): Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle

▶ pokreten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

znakoven; [sskj]

pokretni
Občno vzgojeslovje (1887): Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak govor bi bil jako omejen. ko ne

▶ pokrit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrit

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja
Zoologija (1875):	pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra
Zoologija (1875):	prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit

pokrita

Divica Orleanska (1848):	stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na
Rudninoslovje (1867):	i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s
Botanika (1875):	ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Bila je po zimi zunaj na prostem in ni bila pokrita; narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno
Gozdovnik (1898):	od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske

pokrite

Genovefa (1841):	mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati
Botanika (1875):	sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih
Zoologija (1875):	zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci

pokritega

Astronomija (1869):	so pa kot pastirji in lovci potrebovali nebá, z zvezdami pokritega, za določbo časa in kraja. 5 Brez dvombe je to
Gozdovnik (1898):	do štirideset četrtnih črevljev prostora, z veliko in sočno travo pokritega. Ležeč ali klečeč človek, naj je bil sicer še tako

pokriti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti
Spisi Krištofa Šmida (1883):	smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve gori, pokriti še z belim snegom; v dolini pak je bilo že

pokrito

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst
Zoologija (1875):	toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže
Zoologija (1875):	tudi pri vseh druzih organih. Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi

▶ pokriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrij

pokri

Kuharske Bukve (1799):	jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in peteršiljem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem jo v skledo deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko

pokrij

Kratkozhasne uganke (1788):	Gosenze is ſelneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij, ter njeh k'ognu perſtavi, ali njeh enemu lonzharju daj
Kuharske Bukve (1799):	teſto; s' tim napolni golobam kreſe. Poloshi jih v' koso, pokrij, puſti jih pezhi; obrazhaj, dokler ſe rumeno sapezhejo. Potle perlij
Kuharske Bukve (1799):	v' njo poloshi to teſtó, poſtavi na eno ſrędno sherjavzo, pokríj, na pokrov deni sherjavze, puſti, de ſe pozhaſi rumenu sapezhe

pokrije

pokrie

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſpyé po beſsędah S. Pitma njegovo duſho vunkaj. Leta ſtrah pokrie s' merslim pótam ta mertvaſhki obras, leta ſpravi vun to
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ta drugikrat, kar ſe Jęsuſovu oblizhje s'ſhpotam inu ſramoto pokrie. Ti zhaſtitlivi pepęl tih ſvętih Prerokov, inu Patriarchov oshivi te
Kuharske Bukve (1799):	ſe ohladi, ſe namashe na maſleno teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi

pokrije

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo
Kemija (1869):	Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom

pokrijejo
Zoologija (1875): zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled

pokril

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	premiſhluje ſam per ſebi, ali bi ſe odkril, ali pa pokril, ter ſe plaſhen vſeſkosi sa uſheſam praſka. Kar imajo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so bile tla takó béle , kakor bi jih bil snég pokril, in še celó stoječe vodé so dobile ledeno skorjo. In
Zerkviza na skali (1855):	in laſje ſo mu vſtajali in ſmertni pot mu je pokril zhelo, ko je vidil, de rudezhi mosh she ſvojo roko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dal 30 funtov ilovice in 10 funtov apna). Jame je pokril in pokrite imel, dokler kebri niso zgnjili v tej mešanci
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tiha jeza; v ustni se je ugriznil in z rokami pokril zarudeli obraz; ali Evrota ga je kmalo zdramil z besedami
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem le pokril. Dobro moraš paziti, če ni med spavajočimi gosencami še nekoliko

pokrila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero
pokrili
- okrili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe
- pokrili
  Sacrum promptuarium (1695): vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta

pokrilo

Mineralogija in geognozija (1871):	gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do
Ferdinand (1884):	obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja

pokriti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje. Zatorej mora tudi konj ob času driske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k večem za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici

▶ pokriti on glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pokrij ga
- pokriga
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem

▶ pokrito prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrito

pokritu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi is snegam pokritu, aku potem gorirase k' zvetju, inu bo belu k' ſhètvi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nega Bogostvu skritu Je blo na krisku tam; Zhloveshtvu pa pokritu Je to s'belim kruham, Zhe bomo pa shiveli, Kokar

▶ pokrivajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

pokrivajoče

Botanika (1875):	azaleje (Azalea). Iz blizo sorodnih redov omenimo tla gorskih gozdov pokrivajoče grmičke črne borovnice (Vaccinium myrtillus) in rudeče brusnice (Vacciniuin vitis
Zoologija (1875):	svoja jajca. 5. Kratkokrilci (Microptera) imajo kratke, komaj polovico zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč, ki

▶ pokrivalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrivala

Botanika (1875):	vrhi cveta, pod njim pa prašnik, in pod temi cvetna pokrivala, namreč venec in najnižje čaša. To pravilo ima pa mnogo
Zlatorog (1886):	trentski lovec vzame róžice, Ki zjutraj jih nabral je, s pokrivála, Pa dene jih planínki v naročáj. »Imej jih,« reče jej

pokrivalo

Čas je zlato (1864):	kaj početi. nar raje bi se bil zjokal. Tedaj vzame pokrivalo, teče na polje deleč v gojzd in v hribe. Tù
Mineralogija in geognozija (1871):	precej enolično; višin in nižin ne bi videli, strjeno zemljo pokrivalo bi okoli in okoli ne pregloboko morje in to bi
Stelja in gnoj (1875):	enkrat v dveh letih novo obletelo listje pograbi in staro pokrivalo listja pusti, najbrže to drevesni rasti ne škoduje; sploh utegne

▶ pokrivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokriva

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov
Blagomir puščavnik (1853):	se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka
Zoologija (1875):	neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v
Zoologija (1875):	vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice.

pokrivaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe

pokrivajo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m'
Rudninoslovje (1867):	belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci
Astronomija (1869):	na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike
Botanika (1875):	vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek

pokrival

Jela (1859):	III. Oddonelo je že večerno zvonjenje in mrak je že pokrival malo vas. Sinoč je bil hud vihar razsajal, nocoj divjá
Mahmud (1870):	učil Mohamedove zakone in muzulmanske običaje. Oblačil ga je muzulmanski, pokrival s turbanom in zavijal v kaftan. — Ljubil je dečka; spominjal
Anton Janežič (1870):	brežicah so šepetale vejice v rahlem vetriču, vštric pa je pokrival temen gozd gorske rebri visoko pod Golico, Kladjo in Roščico
Na Žerinjah (1876):	je bil vzrastel košat hrast, in okolo njega je tla pokrival debel mah. Krasen razgled sé je odpiral s tega mesta
Arabela (1885):	po sobi svoj sprehod dčakaje, da sluga odide, ki je pokrival mizo za obed. Potem pa reče malomarno: »Arabela ga je
Arabela (1885):	ondi je hotel Walter pričakovati vzhajajočega solnca. Mrak je še pokrival zemljo in prijetna tihota je vladala v prirodi, ko je
Iz arhiva (1890):	s takšno brzino, kakor še ne doslej. Debel sneg je pokrival goró in raván, siva megla se je vlačila po zemlji
Moja hoja na Triglav (1897):	z vozom ponj. Sneg je bil tedaj visok, da je pokrival plotove, grme in vodne roje, in srenj je držal človeka
Gojko Knafeljc (1899):	Vso ravnino okoli trga in nizke griče v daljavi je pokrival droben sneg, a solnce na nebu je dan za dnevom

pokrivala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): IX. Ponočni shod. Daleč so se stegovala mogočna cesarska poslopja, pokrivala so ves Palaeij in segala na dolgo in široko do

pokrivali

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta zhoun, v' katirimu ſi ti s tvoimi tovarſhi biu, pokrivali, na enkret potalashiu, kader ſi ti krizhou. inu proſiu: Domine
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je v ſtal na morji, taku, de ſo valovi zholnizh pokrivali. Matth. 8, 23. Naſha duſha, katęra je tavshent hudim nagnenjam

▶ pokrivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pokrivši
Mlinar in njegova hči (1867): bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si obraz pokrivši gre. ) Janko. Šla je! Zdaj je vsega konec, vsega konec

▶ pokrotiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krotiti; [sskj]

pokrotil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani

▶ pokrov samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrov

Kuharske Bukve (1799):	v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo

pokrovom

pokrovam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s

pokrovom

Kemija (1869):	jo dopolnimo z vrelo vodo, jo potem s privarjenim (prilotanim) pokrovom zapremo ter jo naposled nekoliko ur pustimo v vrelej vodi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	se mošt v kad vliva toliko časa, da ostane pod pokrovom, ki je 4 prste pod vrhom, in ima tudi v

▶ pokrovček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrovček
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí

▶ pokrovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrovcem
Botanika (1875): na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na

▶ pokrovka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokrovke

Zoologija (1875):	C. coriaceus) je 27 mm. dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi otimač imenovan, pod. 174, je krasen črnoplavkast hrošč
Zoologija (1875):	je podoben hrošču, samo ka je veči in ima rjave pokrovke belo poprskane; živi v jelovji.
Zoologija (1875):	kalinovini. Travni ca (Meloe proscarabaeus), podoba 181, ima jako kratke pokrovke in pod njimi nikakoršnih kril. Plavkasto črna je in 5
Zoologija (1875):	jajca. 5. Kratkokrilci (Microptera) imajo kratke, komaj polovico zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč, ki z

▶ pokrstiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokristjaniti; [sskj]

pokrstil
- pokerstil
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava

▶ pokuhati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokuha
Kmetijske in rokodelske novice (1848): žganji pa, kar ju še čez ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta

pokuhaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zrele slive olupi, z vinam, cukram in sladko skorjo nekoliko pokuhaj in pohlajene na mizo daj. Ako se rade ne lupijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ko je še vroč, nanje, drugič marelce z njim nekoliko pokuhaj, tretjič tudi, četerti dan kuhaj cuker do kratke niti, deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dinstalo), perli eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro

▶ pokukati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokukal

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vsak vé, kteri je že tudi kadaj v kozarček pregloboko pokukal, in je bil potem od svoje drage babe domá ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mimo gredé do omenjene luknje nad grobom. Eden je noter pokukal in rekel: „Glejte, glejte, to-le je pa že ena tistih

▶ pokupiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokupili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To

▶ pokupljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pokupljen
Kmetijske in rokodelske novice (1845): medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv
pokupljene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh

▶ pokusiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokusi
- pokuſi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe ſe voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera
pokusijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica
pokusil
Zlatorog (1886): vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam
pokusim
Kmetijske in rokodelske novice (1845): naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena še

pokusiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino nam bi bolj dopadlo. Eno je bilo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko

▶ pokušati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokušala
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se

▶ pokušnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskus; [sskj]

pokušnjo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi

pokuſhnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	eno péſt tazih neumnoſt is Tonetove b ahovne moſhnje sa pokuſhnjo, kterim je ſvoje opombe pridjal : „Kadar tvojiga ſoſeda hiſha gori
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo do ſedaj v ilirſkim pravopiſu le po malo v pokuſhnjo dajali in tako bomo tudi vprihodnizh delali, dokler zhaſ ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki jih morebiti ſhe ne posnajo, tukaj le eno sa pokuſhnjo damo, ktera ſe glaſí: „Brambovſka dobra volja. “ Kar ſmo mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dosdaj od rajnziga goſp. V. Vodnika, ſlavniga krajnſkiga pevza, sa pokuſhnjo dali, vſelej s veſéljem brali. Ali vam ne bo morde

▶ pokvariti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokvari

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po
Zoologija (1875):	s topimi streljicami, da se perje ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu.
Občno vzgojeslovje (1887):	ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev

pokvaril
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko

pokvarila

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pokasí rada, in zhe bi ſe bila ravno kaj malo pokvarila, jo vſaki kmetiſhki rokodelez popraviti samore. Narozhila na to maſhino
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih

pokvarilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska
pokvariš
Valenštajn (1866): Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali so poprej drugače. Gec. Tud

pokvariti

Zoologija (1875):	večkrat škodljivo nego koristno. Milijarde teh živalec so zmerom pripravne pokvariti in uničiti nam živež, obleko, stanovanje, celó našemu telesu so
Gozdovnik (1898):	sliko med njim in med šabrako, da se ni mogla pokvariti. Anglež se je dal zopet na izdelovanje svoje slike ter

▶ pokvarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokvarjen
Robinson mlajši (1849): njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti mogel. Ino
pokvarjenih
Zoologija (1875): mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter

▶ pokvarjeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokvarjeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si

▶ pokveka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokveka
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vojaški stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi

▶ pol samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pol
Fizika (1869): Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer
pola
Fizika (1869): trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev
polu
Fizika (1869): na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje nihala

▶ pol prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pol

Kuharske Bukve (1799):	frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od
Divica Orleanska (1848):	bil, Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s pol maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za
Zlatorog (1886):	konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes

puev

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isuje teſti sviti blek dai sad noi rezi da vsazham puev frertlze ure ga anamavi bek odunoi odrieshanjo daſteſti-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vodo noi frihtei sbeſtu tvoje molitve potam lesi dovi napravi puev inu teſto perſt dei podta prave veshe boda te Duh

▶ pola samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poli
Fizika (1869): poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in
polo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ali hlebec ali štruco, položi na dobro s putram pomazano polo popirja, pomaži po verhu z ubitimi jajci in peci v

▶ polabski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polabskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki

▶ polagati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polaga
Občno vzgojeslovje (1887): čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej

polagaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s takim delam mudil, kader délo pride. — Şlabji klajo sdej polagaj, bolji pa sa posneji zhaſ perhrani, sa takrat, kadar délo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v deshju na paſho ne isgajnaj ; selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej ſe rad jaſtrob in dihur k hiſhi perkradeta; imej

polagat

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Perzajtu tergei, ſizer bode smersnilu. Sazaita pa nepolagej terd, (terte polagat, ſe pravi, to ſlamo, viterze, inu korenine poreſati. de terte
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mres prevsame, inu Spomlad ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2.

polagati

Astronomija (1869):	amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati, da bi ležalo središče polokroga ravno v vrhu kotov, in
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	popolnoma pri miru. Kakor hitro so jamejo leviti, nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem le pokril. Dobro moraš
Gozdovnik (1898):	mrtvih Apačev, da jima ne bo treba vedno na zemljo polagati svojih podplatov, ki niso tako hitri od kopit mustangovih. «

▶ polagoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polagoma

polagama

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se prav veliko koristniga storiti dalo bo. „Vse veliko le polagama sazreva” ! — Goveji shivini ſhkodljiv ſmrád is hleva ſpraviti. Kadar je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pride orjaška deklica, Jigravši se sprehaje, brez pesterne je b'Ia, Polágama po hribu v dolino se spustí, Ogledati je željna, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obteši posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lotov in pol vode; vse to naj se pri ognji polagama kuha, potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu
Roza Jelodvorska (1855):	Po stermini so bili primorani polagama voziti, in med tem jih revna Roza dohiti. Strašimir ošabno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	banki dovoljuje, da sme goldinar skih bankovcov v novem dnarji polagama za 100 milijonov goldinarjev izdati, vse stare bankovce po 5

polagano
Zoologija (1875): živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek

polagoma

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je deržal roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej
Ferdinand (1884):	smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške
Izidor, pobožni kmet (1887):	kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo
Občno vzgojeslovje (1887):	zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja
Revček Andrejček (1891):	kakor drevo pred viharjem, sicer pojde vse na drobno. (Hoče polagoma oditi. )

▶ polahkoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polahkoma
- po lahkama(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize

▶ polajšan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polajšane
Gozdovnik (1898): so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je bilo, eno

▶ polajšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polajšali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih učí en učenik skozi leto ne samó
polajšati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér je tako dolgo nar veči teže nosil; pa misliti

▶ polajšek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

olajšanje; Pleteršnik

polajšek

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	na ministersko naredbo, dáno 15. marca 1862. leta, ktera daje polajšek. V tej naredbi je vedno le govorjenje, naj sodstva slovenski
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	sklepu, danem 20. julija 1859. leta, dovolilo je Nj. veličanstvo polajšek v tej stvari, in izročilo voditeljstvom pasameznih gimnazij, da v

▶ polaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polarni

Astronomija (1869):	Tagbogen, dnevni lok, 256. Tečaj, (pol), Pol, 249. Tečajnik, Polarkreis, polarni krog, 257. Tečajnica, (polarna zvezda), Polarstern, 254. Tečajna dalja, Poldistanz
Astronomija (1869):	ur. Od tečajnega kroga obseženi del zemlje imenujemo severni tečajni polarni pas. Ravno nasprotno se pa godi tisti čas znotraj južnega
Astronomija (1869):	obrne — ravno tako, kakor gine na zemlji v takem slučaji polarni led. S svojim lesketanjem se odlikuje Jupiter, ki je, kakor

polarnih
Zoologija (1875): nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §

▶ polarizacija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polarizacija

Fizika (1869):	primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106.
Fizika (1869):	Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton

▶ polarizovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

polarizacija; kontekst

polarizovanje
Mineralogija in geognozija (1871): negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù

▶ polastiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polasti

Stric Tomaž (1853):	zamogla. “ Mulatinja umolkne in glavo pobesi. Grozna žalost se je polasti, glasno joka in stoka in kliče ime
Gozdovnik (1898):	umoril grofico, in malega don Fabija ugrabil, da se zdaj polasti njijune imovine. Zdaj se bom iznebil muke, ki mi jo

polastijo
- polaſtijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih

polastil

Dragojila (1864):	pašo kaže, zakaj tudi on bi se rad očeta živega polastil. Mehmed se bojuje sam s seboj: serd se ga pervi
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	ga je prisilil povodni mož, njegov sosed in sovražnik. Zmagovalec polastil se je tudi zapuščene jazbine in prebiva zdaj, kakor mu
Cyclamen (1883):	trudil; par besed sta izpregovorila sicer, a njega se je polastil čut, kakor bi se ž njo ne mogel sukati v
Cyclamen (1883):	topli zrak, bila je mamljiva. In vender so je doktorja polastil neprijeten čut, tako blizu kakor bi bil v ledenici. Streslo
Gospod Janez (1884):	dejal je in trčil z Vranovim kozarcem. Tega se je polastil neznan, neprijeten čut. »Kaj hočeš tu? « To mu je sililo
Arabela (1885):	opravljeno, da se je vsakega, kdor je stopil v sobo, polastil čut miru in zadovoljnosti. Waldekova gospa zdaj pa zdaj zameži
Kotanjska elita (1898):	komolcem roke gospe Travnove. Neki tesni čut se ga je polastil. »Kako se norčujeta iz ubogega Travna! « si je mislil in
Gojko Knafeljc (1899):	hiša kraj miru in sreče. Ta čut se je je polastil še bolj, ko je zagledala pred saboj Nežo, ki je
Gojko Knafeljc (1899):	ga pustila samega. Weber je uvidel, da je bil pretrd. Polastil se ga je namah srd in kes nad samim seboj

polastila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	na pol obetal. Ne vem, zakaj in kako se je polastila naših Italijanov misel, da nameravajo Slovenci napraviti slov. demonstracijo proti
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Francozi ne bi smeli videti, kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali.
Gozdovnik (1898):	ne, dragi moj Diaz, da bi se bila zlata žeja polastila tudi vas? « »A to pa ne! Zlato iskati prepuščam tako

polastilo
Izidor, pobožni kmet (1887): naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto služiti?
polastiti
Občno vzgojeslovje (1887): osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest

▶ polaštan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

opremljen z latami; Pleteršnik

polaštana
- polaſhtana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po nji vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni

▶ poldan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poldan

Najdenček (1860):	v tréh urah bodo krave mléko iméle. ” „Dobro, Anže; čez poldan ostaneva tu in bova tri ure čakala. ” Tri ure še
Astronomija (1869):	imenujemo vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to zgodi, poldan. Odslé pa vidimo, da se solnce v mér druge puščice
Astronomija (1869):	240. Stran svetá, Weltgegend, 255. Strelec, Schütze, 271. Süd, jug, poldan, 255. Südpol, južni tečaj, (pol), 249. Svet (nebeško teló), Himmelskörper
Astronomija (1869):	na levo od večera za 90° oddaljena obzorova točka H poldan ali jug, točka H' tej nasprotna, 90° na desno od

poldne
- puldne
  Biblia (1584): Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu
poldneva
- poldne
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel
poldnevu
- poldnevi
  Robinson mlajši (1849): kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na
- poldnevu
  Oče naš (1885): strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim

▶ poldanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poldanskem

Čas je zlato (1864):	tednov je Lenčetu med vednim delam preteklo. Enega dné po poldanskem počitku se hoče spet na odločenem mestu samokolnice lotiti, kar
Zlatorog (1886):	Po logu hrastje stari Otresajo listjé, V poldánskem solnčnem žari Mušíce krog brné. In tisoč brstij cvête, Odpira

▶ pol deset prislov, splošni, nedoločeno + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pol desetih

poldesetih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj

▶ pol devet prislov, splošni, nedoločeno + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pol devetih
- poldevetih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po

▶ poldne samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poldne

poldne
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je

poludne

Marjetica (1877):	solncu, kakor za častni špalir. Ko je končano vse, zazvoni poludne pri samotni gorski cerkvici in v dolini jamejo odgovarjati drugi
Marjetica (1877):	sama s seboj, moli in se togoti, dokler ne zazvoni poludne v zvoniku, tako jasno tako milo in veselo, kakor vselej
Izza mladih let (1882):	da takoj nikakor ne morem oditi, da prej ko za poludne bodem pa že v Danah. Kar najhitreje se odpravim čez
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	je tudi loza okolo mene. Moralo je biti nekaj čez poludne, pa so zijali name s skal in dreves čuki in
Vinko (1884):	na temenu, a od grajske cerkve je glas zvona oznanil poludné. Trobci zatrobijo, zastave se vzdignejo in vsa množica bližnjih in
Vanda (1888):	da mi postane vsakdanja. Prišel sem, ko je že davno póludne odzvonilo, ali še sem moral dolgo čakati, predno sem Vas
Zádruga (1890):	ohranile, kakor v Prnjavoru. Ko je na Sveti dan odzvonilo poludne, izpraznile so se ulice in bilo je tiho in mirno
Zádruga (1890):	je bilo že visoko na nebu in bližalo se je poludne. To me je znova ohrabrilo. Prišedši na drugo postajo sem
Pegam in Lambergar (1891):	svojo veljavo in zaostane za Gradcem in Ljubljano. Prišlo je poludne. Pri tolikih skrbeh ni dišalo Gregorju skromno kosilo, presedalo mu

poldnem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino s' bratovſko ljubesnijo sbrani. Kar ſe okoli devetih pred poldnem velik ſhum, kakor bi bil vihar, na nebu vsdigne. Vſa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſebe le ino ſvoje otroke objokujte. “ Okoli devete ure pred poldnem ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na goro kalvárijo ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Osnanilo. 2. Velkitravna pred poldnem bode veliki sbor z. k. kmetijfke drushbe V Ljubljani. Sberalifhe

pol dnem(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1846): svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji

poldneva

poludne

Rokovnjači (1881):	uspeha, oskrbnik pa še vedno silno nemiren in zamišljen. — — Okolo poludne vrnil se je Pavlek domov in zvedel od matere grozno
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	se žarile od strastnega srdu. Potem nadaljuje: »Bilo je blizu poludne tistega nesrečnega dneva, katerega nikdar ne bom pozabila. Pripravljala sem

poldnevu

poludne

Marjetica (1877):	je bil tega. Toraj je pristavil, da pride pogledat proti poludne na njivo in zveže tedaj tudi nažeto snopje. A Marjetica
Marjetica (1877):	zakaj, ne vedela, ali pa ne hotela bi povedati. Proti poludne je prišel Srakar pogledat k Marjetici na njivo. Vso pot

▶ poldneven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poldnevno

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	polnoči, ena pa proti poldnevu gledala. Pervo imenujemo polnočno, drugo poldnevno piko. Ako temu magnetu primikaš drugega, bo polnočna pika enega
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	drugi strani ravno tako.Konec igle, na kterem si začel s poldnevno piko dergniti, kaže poldnevno piko; konec, kjer poldnevno piko magneta
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	igle, na kterem si začel s poldnevno piko dergniti, kaže poldnevno piko; konec, kjer poldnevno piko magneta odtergaš, kaže polnočno piko
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	začel s poldnevno piko dergniti, kaže poldnevno piko; konec, kjer poldnevno piko magneta odtergaš, kaže polnočno piko. Polnočna polovica magnetične igle
Razne dela (1870):	dozdevkov zlih. Razjasniti se dolgo neče Jetniku ta omotni mrak, Poldnevno že ga sonce peče, Na nogah je že v selu

▶ poldnevnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poldnevnik
- poldnevnik
  Astronomija (1869): mesec na vsakem kraji vsak dan 50 minut pozneje v poldnevnik, zato nastopi tudi plima vsak dan ravno toliko časa pozneje
- poldnik
  Fizika (1869): Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser

poldnevnika

Astronomija (1869):	zemeljske poloble in smo dospeli do največe daljave od prvega poldnevnika, ki nam je v tem hipu ravno nasproti na drugej
Astronomija (1869):	je 30°, ta kraj lehko leži na kteremkoli mestu celega poldnevnika . NLS v pod. 22. Moramo ga toraj še tanjše določiti
Astronomija (1869):	res vdá, zato se vzdigne morje tudi na nasprotnej strani poldnevnika, ker vsled svoje stanovitnosti ne more na hip potegniti za
Astronomija (1869):	razdeljen in na njem beremo razklon zvezd. Na točko Z poldnevnika, ki se vjema z nadglaviščem opazovalčevim, lehko naškernemo (našravbamo) četrt
Astronomija (1869):	določijo. Čas pa, kterega je potrebovalo solnce od enega prestopa poldnevnika kakega kraja, do druzega prestopa tega poldnevnika, imenujemo solnčni dan
Astronomija (1869):	od enega prestopa poldnevnika kakega kraja, do druzega prestopa tega poldnevnika, imenujemo solnčni dan. Ta dan je pa skoro za 4
Astronomija (1869):	Oddaljenost kteregakoli poldnevnika od prvega (poldnevnika) imenujemo njegovo zemljepisno dolgost, kar nam služi k temu, da
Astronomija (1869):	atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od tega, kot prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V nekterih deželah so si zvolili druge
Astronomija (1869):	Oddaljenost kteregakoli poldnevnika od prvega (poldnevnika) imenujemo njegovo zemljepisno dolgost, kar nam služi

poldnevnike

Astronomija (1869):	navpično prek polutnika in obeh tečajev zemeljskih potegnjene kroge imenujemo poldnevnike, ki so se vé da vsi enake dolgosti. Njih oddaljenost
Astronomija (1869):	vkup pridržijo, skozi bolj zmanjšuje. Da smo pa v stanu poldnevnike šteti, moramo začeti pri nekem določnem poldnevniku na pr. pri
Astronomija (1869):	kakor vsled vrtenja zemlje proti nasprotnej strani mesec stopa v poldnevnike raznih krajev.
Astronomija (1869):	potem štejemo naprej. V nekterih deželah so si zvolili druge poldnevnike, da od njih števajo. Tako so si na Angležkem za

poldnevnikom
Astronomija (1869): ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej

poldnevniku

Astronomija (1869):	najdemo, da je ob tej uri (12.) ozvezdje Kasiopeje v poldnevniku. In kakor vrtimo potem globus na levo ali desno, tako
Astronomija (1869):	poldnevnik. Če opazuje v tem stanji zvezdo, ki stoji v poldnevniku, ne bode ta zvezda čez nekoliko časa več stala v
Astronomija (1869):	pa v stanu poldnevnike šteti, moramo začeti pri nekem določnem poldnevniku na pr. pri A v pod. 22. Na zemlji si
Astronomija (1869):	ne bode ta zvezda čez nekoliko časa več stala v poldnevniku (in sicer zato ne, ker se zemlja okrog svoje osi

▶ poldrugi pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poldruga

Pozhétki gramatike (1811):	je tréba, in po njemu ravná, une heure et demie, poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne
Pozhétki gramatike (1811):	une heure et demie, poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne klizhemo tiſte iména, ktire poménio

poldrugem

poldrugim

Kuharske Bukve (1799):	pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi vode, dokler sazhne kaple pogánati; takrat maręlze notri daj
Kuharske Bukve (1799):	libro pretlazheneh vsami eno libro zukra; puſti ga vręti na poldrugim maſelzi vode tako dolgo, de ſe nit vlęzhe, kader shlizo

poldrugi

poldrug
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en

poldrugi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	živi zunej Evrope, z druge polovine pa jih je čez poldrugi milion na Ruskim in Polskim, 6 sto in 70 tavžent
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	enkrat. Konjem v teshki vpregi ſe preſhe v vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta potreſe. Tudi pri pitanju goveje shivine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ravno pràv polni. (Glej podobo). Že poprej si moraš perpraviti poldrugi palec široko platneno vezílo, ktero je dobro namazano z drevnim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vodo, popari jih s kropam, vzemi na vsak funt limon poldrugi funt cukra, deni ga polovico s pičlim maselcam vode v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih skozi sito. Na en funt pretlačeniga limonoviga lupka vzemi poldrugi funt cukra, očisti in vri ga do maliga letenja in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	najdel? To, da je pridelek najbolji, ako pesa od pese poldrugi čevelj saksebi stojí. (Kebrov ali hrošče v gnoj). Dr. Grouen
Kemija (1869):	živo srebro med reje kovine in 1 funt veljá blizu poldrugi goldinar. Živosrebrena para sama ob sebi je že zdravju škodljiva
Zoologija (1875):	še celó življenju. Samica je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica

poldrugo

Kuharske Bukve (1799):	178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na
Kuharske Bukve (1799):	kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vidimo, de ſo sidarji pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſtaro-gerſhke ali italianſke arhitekture. Kar jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj pa

▶ poldrugikrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

eninpolkrat; kontekst

poldrugikrat
Rudninoslovje (1867): je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti

▶ pol dvanajst prislov, splošni, nedoločeno + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pol dvanajstih
- pol-dvanajstih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni

▶ pole medmet(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glej; Pleteršnik

pole

Biblia (1584):	Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu
Biblia (1584):	jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On
Biblia (1584):	k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar
Biblia (1584):	ſhàl dajle naprej, inu je priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho
Biblia (1584):	je ſtegnil ſvojo roko zhes ſvoje Iogre, inu je djal: Pole, Letu je moja Mati inu moji Bratje. Sakaj kateri kuli
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu on je k' njim govóril veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.

▶ pole prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potlej; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

pole
Sacrum promptuarium (1695): ſe sgovorit, sa tiga volo s' velikem ſtraham je ſtala, polè vidi, de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo

▶ poleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polegla
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko

poleže

poleshe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	1. Ne ſéj v predobro semljo taziga ſemena, ktero rado poleshe, to je: pſhenize, reshi, jezhmena. 2. Globoko oranje, de ſétev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shito, preden kolenza dela, de ti she v travi ne poleshe. To pa ne ſmeſh ſtoriti v mokrim, tudi takrat ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vetrovi in mozhan desh shito povalijo ; kolikor pred, ko shito poleshe, toliko vezhji ſhkoda mu je; polésheno shito da veliko ſlame
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe shita na polju poprime. Shito in mnogotero dolgo raſtje poleshe na dobri semlji, hudi vetrovi in mozhan desh shito povalijo

poleže

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	še močan dež jo koj do škode otrése, ajda rada poléže, in speri, turšici pa nobeno hudo vreme ne škodje, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšici pa nobeno hudo vreme ne škodje, in nikdar ne poleže, če ji še takó pognojimo. ”Štajarski kmetovavci, ki se močno

poležejo

poleshejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako

▶ poleg prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poleg

Branja, inu evangeliumi (1777):	kader ſe je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je
Branja, inu evangeliumi (1777):	viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej! leta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor

▶ poleg predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poleg

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rojstvi ali po službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je
Robinson mlajši (1849):	derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	me žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela
Mineralogija in geognozija (1871):	pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je
Izidor, pobožni kmet (1887):	je bil že hudo v letih in ni mogel delati. Poleg tega je pa še to, kar je imel, svojim otrokom

polek

Sacrum promptuarium (1695):	s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede
Sacrum promptuarium (1695):	shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam
Sacrum promptuarium (1695):	ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu
Sacrum promptuarium (1695):	Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje
Sacrum promptuarium (1695):	fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede

▶ polegovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poležavati; kontekst

polegovali
Zlata Vas (1848): živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali

▶ polence samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polenca
- polenza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi

▶ poleno samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polenom
- polenam
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga

▶ poleno samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré

polena

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge polena pod kotlam in pri piſkrih leshé, bres de bi jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú
Robinson mlajši (1849):	ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe

poleno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne

▶ polepšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polepšali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): 3. Živina. Konji so se v deželah po cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih

▶ poleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poletna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krompirja, repe, korenja je dovelj, in reči moramo, de je poletna žetev dobra bila, jesenska pa še boljši. Tudi bendima je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in zdravih. Vsak tù slátine veselo vživa, in ako ga poletna vročina slabí, ga kopva in bukovi hlad krepčá. — Kar je

poletne

poletinske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina

poletne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhervivo meſó, de poſhkodvajo shelodez in noſijo teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava preljubljena! Naj bo pesim posvečena, Pesim duše
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in de jih nimajo perjatlov dovelj. — Taki sabavljivzi ſo, ko polétne muhe, kamur ſe ta marzheſ le vſéde, vſelej sapuſti zherne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mar? Zagromimo: Čast očíne , Scer slovenski oratar! J. Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. (Konec. ) §

poletnega

Čas je zlato (1864):	I. Pridanič in kraljevič. Nekega poletnega večera čujejo memogredoči v neki hišici vertnih ulic žalostno vpitje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ti, Nazaj se ravno tak glasí. 8. Studenec. Nekega vročega poletnega dné je šel Blaže na polje. Lica so mu gorela
Spisi Krištofa Šmida (1883):	sedaj že tretje leto potuje v zadevi svojega rokodelstva. Nekega poletnega dné koraka skozi temen gojzd. Bil je čedno napravljen; težek

poletniga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj

poletnem

Robinson mlajši (1849):	čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo

poletni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli, jim malo
Astronomija (1869):	enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete

poletnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	1. Stric Antonovec žalostno umerje. Antonovec je imel navado v poletnih méscih zvečer se sprehajat hoditi. Ne dalječ od Travnika je
Zoologija (1875):	splendidula) sveti se lepo na zadku in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica
Zoologija (1875):	za par dni, nekatere celó konec prvega dne. O vročih poletnih dnevih prikažejo se časih v neizmernih rojih, ali ravno tako

poletno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne
Fizika (1869):	dni jih pride 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker

▶ poleteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poleti
- poleti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli
- po leti(združena oblika)
  Zlatorog (1886): vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih

▶ poleti prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poleti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj
Zlata Vas (1848):	velicih štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od doma do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na

po leti(združena oblika)

Genovefa (1841):	bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami
Genovefa (1841):	ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo hodijo. Po tem izgledu bi se tudi
Fizika (1869):	vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje, in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed
Zoologija (1875):	in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije

poletu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	3. talov, od Poleta, Jeſsen, inu Sime ſoditi. Aku je Poletu ſila mokru, bode malu mlade domazhe, inu povodne shivadi, koker
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' meihini vodi per kraju, toku bode mozhirnu poletu. Aku v'Prosenzu ni semla s'snęgam pokrita, inu ni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	obdershijó, koker imajo biti, namerzh ſuha sima, mokru, inu vetrovnu polętu, inu velke megle naprej, kader ſe kometi s'dougem rępam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	eno peſt lęzhe, al grashzhe, al konopel de posoblejo. Aku poletu med Svinam bolęsen uſtane, de sazhno zerkat; toku dej vſaki
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kader shabne jaize ſpomlad globoku v'vodi leshijo, pomeni, de poletu bode ſuhu, inu gorku, zhe pa ti leshijo

po letu(združena oblika)

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe

▶ poletje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poletij

Gozdovnik (1898):	tiča. Bil je veličastna postava, ko je ustavši govoril. »Šestdeset poletij je oživljalo moje oko in šestdeset zim je grbančilo moje
Gozdovnik (1898):	pusté, kajti Antilopa hoče z belimi skleniti mir na veliko poletij in zim! « Črnotič ustane. Njegova stisnjena pest in drugi oster

poletja

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v bliščečem srežu. To so bile Grudnove sanje od lepega poletja; solnce je otresalo srež od dreves. »Kdaj pride pomlad? « vprašali
Zoologija (1875):	vsa podobna naši navadni hišni muhi, prikaže se stopram konec poletja in zbada in nadleguje ljudi. Hišna muha (Musca domestica) je
Trtna uš (1881):	naglo množi. Ena sama trtna uš zaplodi v teku enega poletja na sto tisoč novih takšnih živalic, se vé, ako pomnoževanja
Trtna uš (1881):	na korenini trsovej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija).

poletje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in sim jih prosil, se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde
Fizika (1869):	kjer izmed 80 letnih deževnih dni jih pride 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več
Stelja in gnoj (1875):	da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna

poletju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj bati ? Nar hujſhi shivinſka kuga, ki slaſti v vrózhim polétju rada shivino sadéne, je vranzhni priſad, ki je shé veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	opléti, in s dvojno — roglato kopázho okopáti ga; v ſuhótnim polétju pa mlado ſadilo vezhkrat ſhkropiti. Te le ſo opravila sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zima perpélje suho in merzlo spomlad; merzel južen veter ob polétju, ali jesén perpodí deževje. Zgorni in spodni veter ſta per
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je posebno potreba, kedar leta bolezin o vročem in suhem poletju napada. Ako goved v hlevu v gnojnici stoji, in po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ne bodo, kakor je podoba, ledú? To to bode nadloga poletju. — (Silvestrova veselica. ) Tri zvezde so v našem čitalničnem življenji, ki

▶ polglasno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polglasno

Lohengrin (1898):	na prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me
Lohengrin (1898):	pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako

poluglasno
Deborah (1883): boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu? Deborah. Moj

▶ polhov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polhovega

polhoviga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za suknó. 42. Gosp. A. Rihar, izdelovavec muzikalniga oródja iz Polhoviga Gradca, za velike gosli. 43. Gosp. J. Ricinger, lekar v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo

polhovem
- polhovim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi

▶ polica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

policah

polizah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	60 goldinarjev sa tvoj trud, ki ii zhervize na 6 polizah 3o dní redil in jim ſtrégel. (Dalje ſledi. ) Némſhka ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo. — Ob ſonzhnih dnevih hrame in klete prevetri, ſadje na polizah raslosheno vezhkrat prebiraj. — Pota in zéſte popravljaj, lushe in grabne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in rediſh. Zhe jih je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa

police

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	po sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali
Zlatorog (1886):	solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše

polici
Zeleni listi (1896): Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti
polico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi

▶ policaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

policaj

Avguštin Océpek (1860):	dihal, ko je Slivar prinesel novico, da je tudi drugi policaj že okreval. Ni nam treba zagotovljati, da odslej ni bilo
Mešana gospôda (1881):	nese. Naposled so njo izpustili, zajca pa tam obdržali. Prijazni policaj jej je potlej povedal, zakaj se je to zgodilo: Tržni
Mešana gospôda (1881):	kraji! Ko se dekla umiri, pripoveduje, da jo je tržni policaj ustavil in v občinsko prisarno tiral. Tam je morala povedati
Šaljivi Slovenec (1884):	zmenil, ampak se mi še porogljivo smejal. Jurij Kalin, mestni policaj. 18.) Danes bodo pribili na rotovži črno tablico, kamor bodo
Šaljivi Slovenec (1884):	se mora po noči mirno domu hoditi. « — »Res je, gospod policaj, pa mi ne gremo domu, ampak v drugo krčmo. « Gog
Šaljivi Slovenec (1884):	Iz pravniškega življenja Izjema Policaj: »Stojte, gospodje, vi ste ujeti! Neveste-li, da je župan še
Očetov greh (1894):	moral nasmijati. »Škoda, da nisi jurist! « deje veselo. »In potem — policaj! « pristavi Mato. — Nadarjenost za ta stan je Janezov prijatelj drugega
Hudi časi (1894):	in bil znan kot škodoželjen in maščevalen človek. »Slišal je policaj«, obrne se komisar do Korenčka. »Kaj da bi bil slišal
Gojko Knafeljc (1899):	dojenci so vekali, a vmes se je debelo glasil trški policaj, ki je šiloma delal pot proti čitalniškim vratom. Po ti

▶ policija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

policija

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vkljub prepovedi zbor (konvent) v Peštu napraviti. Ker jim je policija cerkev zaperla, so se hotli v šoli siliti; al preden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	med Lahi in Slovenci. Te uganjke ne bom ugibal. — Naša policija je o omenjeni priliki zopet pokazala, da stoji prav na
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Proti tem pa ne bodo mogle niti postavne določbe, niti policija nič storiti, dokler bodo smeli točiti žganje posamezniki, kateri izkoriščajo

policijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	kaz. zakonika bere take pamflete! Potem pa kličejo judovski časnikarji policijo na pomoč, ako duhoven stori svojo dolžnost in očitno graja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ne blizo ne zraven! „L' Isonzo” je tako ostro grajal policijo v zadnji svoji številki, da so ga v prepoved dejali

▶ policijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

policijskemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva
policijski
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in

▶ policijstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ Pleteršnik

policijstvo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	bremen ter izroči soseskam. Predmet take izročitve bilo je krajno policijstvo, katero je zraven druzega policijstva kot oddelka politične uprave država
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	oskrbovatí so morale zdravstveno, nravstveno, stavbinsko, požarno, sejmsko in poljsko policijstvo, potem šolske in odgojevalne zadeve, dajale so dovoljenja za godbo

▶ polič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polič

polezh
Kuharske Bukve (1799): potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga

polič

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine

polizh

Kuharske Bukve (1799):	inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe
Kuharske Bukve (1799):	ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga
Kuharske Bukve (1799):	enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti

poliča
- poliča
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam
- polizha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov hudizheviga olja naredi; 3
poliče
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več, jo pusti na žerjavci v
poličem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapušene živine spomnil! Pa
poličev
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): alj 3 maselce, vina naših bližnih krajov 3 do 6 poličev, ptujih krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa

poliči

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na kerhlje, kteri pa neotrebljeni ostanejo, skuhaj jih s štirimi poliči vode, s trošico sladke skorje in z lupino ene limone
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	model preč. Bela žolca, drugačna. Skuhaj telečjo nogo v enim poliči vode prav mehko, potem župo odcedi in pohladi. Stolci zdej

poliču

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta postane, potem vodo odcedi

▶ poliček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poliček

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	si je mislil Pavliha, saj ga jez tudi lahko en poliček prekucnem; vroče je”. Stopi tedaj s konja in ga priveže
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de ima čevlje čez kopito rezati. Urno spije tedaj svoj poliček in teče jaderno domú. Pavliha je sedel in vse usnje

polizhek

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe sa miso vſede, ſvoji sheni pa rezhe, naj mu polizhek ova prineſe. Sdaj sazhne perpovedvati, kaj ſe mu je v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	juhe (shupe), meſa , ino selja sravno, pa tudi kruha ino polizhek ova. Potrebnimu Ivaneku jeſti ino piti toljko dobro diſhi, de

▶ polikan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polikane

Zlata Vas (1850):	imajo in zaslužijo, v cunje vtaknejo. Takrat so lepe in polikane, de se jim čéla svetijo. Kadar imajo pa možá, ne
Roza Jelodvorska (1855):	gospodični vse svoje pohištvo in vrednosti pokazala. Odpre ji lepe polikane skrinje, polne pražnjiga platna in beliga perila; svoje dragoceno lepotičje

▶ polinom samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polinom
Aritmetika za učiteljišča (1885): desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. 6547 = 6000

polinoma

Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren
Aritmetika za učiteljišča (1885):	njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov

▶ polip samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polipi
Mineralogija in geognozija (1871): Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske gobe (spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci
polipih
Zoologija (1875): obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja ali pa tudi vnanja

▶ politi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polij

poli

Kuharske Bukve (1799):	Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k'
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa še položi en ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	do dobriga duši, potem jo v skledo deni, s polivko poli in na mizo daj. Obarjena šuka.

polij

Kuharske Bukve (1799):	sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne
Kuharske Bukve (1799):	ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in

polije
- polie
  Kuharske Bukve (1799): limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako

polijejo

poliejo

Kuharske Bukve (1799):	ojlam poliejo; al pa ſe ſkuhane po ſrędi venistrębio, inu poliejo s' vkup smęſhanim ję-
Kuharske Bukve (1799):	mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham inu ojlam poliejo; al pa ſe ſkuhane po ſrędi venistrębio, inu poliejo s'

polijejo

Blagomir puščavnik (1853):	zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj se poslovi od vsega, kar jo je kdaj veselilo
Blagomir puščavnik (1853):	z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on
Blagomir puščavnik (1853):	Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo

polijo

Stric Tomaž (1853):	veselje ga prešine, spoznavši svojega nekdajnega učenca. Vroče solze ga polijo in reče: „Bog bodi hvaljen na vse večne čase za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se ovijó v cunje, ki se od časa do časa polijo z merzlo vodo; tudi s kislim zeljem se ovijajo ali

polijemo
Kemija (1869): to storé le takrat, kedar jih razvročimo. Ako kovinske žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna
poliješ
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso

polila

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	opazoval, je videl, kako ga je čez in čez rudečica polila. „Ali je to kriva vera? ” praša plaho. „Se vé da
Ferdinand (1884):	zabodil meč v prsi zalega dečka, da se je curkoma polila kri, pretresil ga je tako zeló. Šine mu misel v

polile
Roza Jelodvorska (1855): vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona

▶ političen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

politična

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	mnenja enaka, da tako ne gré naprej in da se politična uprava presukati mora. Zavolj tega pa bode vsakemu, ki reči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	naši bralci, da tudi drugod ne gré tako naprej, da politična uprava mora se sploh prestrojiti. Govor je tem bolj zanimiv
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	po nasvetu dr. Bleiweisa sklenil, vlado prositi, da naj se politična uprava prestroji. Govor Hermanov se je glasil tako-le: Kot člen

politične
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ali do 30. dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo

političnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	rekel nekadaj modri sv. Pavel. (Kon. sl.) O zadevi slovenskega političnega časopisa. Sadanji čas tirja od nas, da na eni strani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	tudi v daljnih krogih zasliši, treba nam je javnega organa: političnega lista. Res je, „Pozor” v Zagrebu nam je obetal, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	načrt objavimo prihodnjič. Iz Kranja 2. jan. — Velicega narodnega in političnega gibanja ni sicer v našem mestecu, vendar popolnoma nismo še

političnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja

politični

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	vem so tudi njega volili. Galicija. Iz K rakova. Tukajšni politični časnik je razglasil pismo, v kterem terja narodno samostojnost, veljavo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Alta semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu odgovori Reparat: „Alta semita
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	petto”? Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Vsi politični časniki so ob začetku novega leta premišljevali preteklo staro leto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	dokaj let pred preseljevanjem naroda od zapada na iztok. — Naši politični in narodni nasprotniki nam hoté dokazati, da preseljevanje sedanjih Slovencev

političnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni

političnim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	decembra, v kterem gledé na okoljsine in potrebe deželne razlaga političnim vradnijam, kterega jezika se imajo posluževati v svojih opravilih. Ena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	storiti — svoje delo gledé preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem
Občno vzgojeslovje (1887):	posebne razmere svoje domovine, da se privadi verskim, nravstvenim in političnim razmeram, kolikor jih je razvila napredujoča omika, in da se

politično
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): federalistični tovarši napravili neko „Zwangslage” in jih spravili v hudo politično stisko, da do njih resno vprašanje nastopi: kaj pa zdaj

▶ politično prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

politično

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Razlag, katerega smo Gorenci kot svojega deželnega poslanca že davno politično pokopali, je tudi od bratov Notranjcev,
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	bodočim novim letom svoj IV. tečaj — kar je v današnjih politično razburjenih in materijalističnih dnéh gotovo najboljše priporočilo — smo uže mnogokrat

▶ politik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

politiki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	stvar stojí, ko so Magjari diktatorji v notranji in vnanji politiki Avstrijski, lahko je mogoče, da se jim vse po volji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	pa večina narodov avstrijskih. Naj bode ta zavest vodílo prihodnji politiki grofa Taaffe-a, pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera

▶ politika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

politike

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	dogodeb, po katerih bi se bil spremenil položaj notranje Avstrijske politike, a tudi v obče vnanji položaj monarhije naše ne. „Mir
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	posebno ker se jih na Dunaji zeló bojé zarad Turške politike, katera se izključljivo suče po Magjarskem šovinizmu. In ta je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni nobene politike delal, je zdaj, ko se je ustavoverska stranka na vse

politiko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila

▶ politiški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

političen; [sskj]

politiške

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade. Nove politiške vrade v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih gospósk že
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	podložne, da bodo tudi one hodile v vse javne in politiške pogovore, in da zanaprej ne bo več njih edina skerb
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	volitev na Kranjskem. Bodite uverjeni, da, kakor so sedanje naše politiške razmere, si niste mogli boljega zastopnika v državnem zboru izbrati

▶ polivanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polivanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): têpſti, de jim dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa

▶ polivanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polivka; kontekst

polivanje

Kuharske Bukve (1799):	inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v'
Kuharske Bukve (1799):	v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo

▶ polivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poliva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz

polivaj

Kuharske Bukve (1799):	tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto

polivajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni več mostov, celó po
polivala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile

polivati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obras ſe mu pa mora med tém neprenehama s vodo polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina s merslo vodo polivati. 8. Djati ſe mora ſaj enkrat v dnevu med vodo

▶ polivati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zalivati; kontekst

poliva
- poleva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da

▶ polivka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polivka

Kuharske Bukve (1799):	sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de ſok
Kuharske Bukve (1799):	moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi
Kuharske Bukve (1799):	ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s'
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na žerjavci tako dolgo, dokler se vleči ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se tudi

polivke

Kuharske Bukve (1799):	IV. Soſsi ali Polivke. Polivka je doſtikrat bolſhi, kakor jęd, h' katiri ſe da
Kuharske Bukve (1799):	inu s' tim ſe raza med pezbenjam goſto poliva. Kar polivke oſtane, ſe zhes razo v' ſklędi poliè, inu na miso
Kuharske Bukve (1799):	sabęli s' ojlam inu jęſiham. 288. Sok od sélene sa polivke sabelit. Rasręshi eno libro puſtiga telęzhjiga meſa, eno libro préſizhoviga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Polivke (zosi). Sardeljina polivka. Štiri dobro oprane, košic in lusk dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz podolgaste ponve nanjo zli. Perdeni ali limon ali zelene polivke (poglej jo). Višnjeva jegulja. Jeguljo odpri in drob iz nje

polivki

Kuharske Bukve (1799):	jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' zherni polivki, ſchwar= ze Soß. 34. Telezhje s' kumarami rumeniti. 35. Pojlſki
Kuharske Bukve (1799):	ali dinſtana riba. 144. Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali
Kuharske Bukve (1799):	inu daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso
Kuharske Bukve (1799):	Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah. XV. Zukrene pękaríe. 163.
Kuharske Bukve (1799):	da v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni, shupo od njeh hrani
Kuharske Bukve (1799):	tako nareja, kakor Nro. 259. 261. Golóbi, piſheta v' majeron polivki. Timzhaſi, kader golobe, al piſheta v' lonzi kuhaſh, poſtavi na
Kuharske Bukve (1799):	s' peterſhilam. 299. Piſheta v' majeronovim ſuki. 300. Telezhje v' polivki s' selenjam.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	V polivko deni na zadnje olupljene krompirčike. Koštrunovo bedro v polivki.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Špargelnov ohrovt s suhim volovskim jezikam. Jelenovo meso v rujavi polivki. 86. Žemljeva zavezana potica. Meso s polivko. Krompirjevi cmočki v

polivko

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se do dobriga duši, potem jo v skledo deni, s polivko poli in na mizo daj. Obarjena šuka.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena

▶ polizati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poliže

polishe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	povshil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodó polishe po grabnu. Ljudſtvo, to viditi, popada na obras, ino krizhalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zvetlizo globoko sarine, de na nje dnu ſladko mokroto polishe , med tem ſe s sarodnim praham opraſhí, sletaje pa od

poliže

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	povžil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodo poliže po grabnu. Ljudstvo, to viditi, popada na obras, ino kričalo
Zoologija (1875):	pod kožo, ali zlezejo v nos, ali pa jih žival poliže in požre ter se potem v njenem želodci dalje razvijajo

▶ poljana samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljan
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Aslam urno v človeški pride krog, Tam sela, mesta, nive, poljan nebrojni cvet So bili njenim vidu neznano čuden svet. Ko

▶ poljane samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljanah
Kmetijske in rokodelske novice (1844): glas: „delaj” de se je razlégalo po vsih dolinah in poljanah. Ljudjé so od njega na tanjko dobo zvedili, kdaj je

▶ polje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in

polja

pola
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is

polja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen , ob
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in le poglavitne reči. 1. Polje. Ne le veliko novega polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj
Stelja in gnoj (1875):	vode. Pesek od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih
Stelja in gnoj (1875):	mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako je

polje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi bilo premalo na dol, de bi ſe voda
Zlata Vas (1848):	Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na polje prišli in se že pred sončnim zahódam domú vernili: „Hvala
Robinson mlajši (1849):	kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol
Zlata Vas (1850):	je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata
Tine in Jerica (1852):	svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne reči. 1. Polje. Ne le veliko novega polja je zdaj, kjer ga pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo.

poljem
- poljam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima med ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin

polju

poli

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti

polji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po
Zlata Vas (1848):	opraviti. Nihče ni vedil, kaj de počnè. Zdej je po polji letal, zdej je bil cele dni v gojzdih, zdej zopet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vidli pri Logatcu na Notrajnskem. Ljudjé, ki so bili na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta
Ferdinand (1884):	Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno

polju

Genovefa (1841):	oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize
Divica Orleanska (1848):	Če pa te tako silno bitve mika, Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	lahko zapopade, da v prav lahki in suhi zemlji drevésa polju gotovo več dobička kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje
Oče naš (1854):	bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve
Zoologija (1875):	je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst
Botanika (1875):	tvari vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli

▶ poljec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

poljedelec; kontekst

poljci
- poljzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de bi tudi oni dvojnaka ali koſh napravili, ker tudi poljzi ſimtertje tako semljo imajo, de bi jo s dvojnim dreveſam

▶ poljedelec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljedelcu
- poljodelcu
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko

▶ poljedelstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljedelstva

Botanika (1875):	vzbudilo to misel, da je velike djanske vrednosti znanstveno premišljevanje poljedelstva, in da se pravo obdeljávanje pólja le na znanstveno podlogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	kako posestvo le v najemu (štantu). Zdaj je Francoski minister poljedelstva sklical komisijo, katera prevdarja, kako bi se mogla denarna posojila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	živinoreji. Z novim letom dobimo pa še posebnega popotnega učitelja poljedelstva za Kranjsko, in sicer je c. kr. ministerstvo poljedelstva oddalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	da je bilo preteklo leto kolikor toliko ugodno napredku našega poljedelstva. Pripoznati moramo, da smo zapazili v preteklem letu nekako živahneje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	učitelja poljedelstva za Kranjsko, in sicer je c. kr. ministerstvo poljedelstva oddalo to službo pisalcu teh vrst. Deželni zbor sklenil je

poljodelstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bilo, ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je

poljedelstvo

Fizika (1869):	najpoprej le lov in ribarstvo, pozneje pa tudi živinorejo in poljedelstvo kakor tiste opravke, ki so edino morali zadovoljevati človeškim potrebam
Botanika (1875):	neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem veku so javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov, ki je poljedelstvu nasledek, utelešeno v mitično
Botanika (1875):	brazdo izoral, so ta djanja le izraz spoznanja, da je poljedelstvo neizrečeno imenitno opravilo za človeštvo. V starem veku so javlja
Botanika (1875):	sabo različna tista mesta, na kterih rastó. Umetna reja rastlin, poljedelstvo, obstoji v tem, da se izpolnijo tisti vnanji pogoji, da
Botanika (1875):	kterimi je neki poglavar severo-amerikanskih Indijanov priporočal svojim sonarodnjakom Mississay poljedelstvo kakor edini pripomoček, če hočejo, da se bo njihov rod
Botanika (1875):	Egiptovskih piramid, in ki je bil najmanj 2000 let star. Poljedelstvo. 113 Presegalo bi meje, postavljene tej knjigi, če hi hoteli

poljodelstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v tem, da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter

poljedelstvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prišlo na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od
Botanika (1875):	imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice

▶ poljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljska

Zoologija (1875):	bila dosti sumničena in kot neverjetna opisana, imenujejo »podganski kralj. « Poljska miš (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša, ker se časih
Zoologija (1875):	za se in leti časih več milj daleč za mrhovino. Poljska vrana (C. frugilegus) gnjezdi v velikih družbah, časih na tisoče

poljske

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vseh dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine rediti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti

poljſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843): aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati

poljskega

poljaškiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je v

poljskega

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili

poljskiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en

poljskem
- poljskem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domačem gospodarstvu še vse premalo varčno ravna, in da
- poljskim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli

poljski

Zlata Vas (1848):	gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim, ker imáta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê

poljſki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh, ampak povſod ima ſvoje opravnike, per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	she vezh zhaſa v vezh deshélah rasnih drushb, kjer ſe poljſki pridelki, ſadje in vinogradi savarvati dajo. Drushba, od ktére je

poljskih

poljskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ampak so vipavske vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v

poljſkih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tje napravila; kdor je she vidil shaloſtniga kmeta po sgubljenih poljſkih pridelkih, ki mu jih je huda ura v enim hipu

poljskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v

poljsko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za
Gozdovnik (1898):	posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je

poljſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kopalo sa obdelovanje semlje. S temi ſe da ſizer vſako poljſko delo dobro ſtoriti. Ker je pa delo na rokah prepozhaſno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sraven tega ſe ſhe od eden drusiga uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo

▶ poljščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljščina
- poljšina
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo
poljščine
- poljſhine
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje

▶ poljub samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljub

Deborah (1883):	Živenje drago, sladka moja smrt! Pogled tvoj, stisk z roko, poljub sladak! (Poljubi ga. ) Kde je kraljica, s ktero bi menjala
Zlatorog (1886):	Ti s počétka se držíš temán, »Konec pa je, vem, – poljub srčán! « Ali temno prédse lovec zrè: »Plesal naj bi, ko
Zeleni listi (1896):	rokama očeta za brado ter pritisne svoji mali ustnici v poljub na očetovi ustnici. »Lehko noč, sinče«, reče oče, »spij dobro

poljube

polube

Kratkozhasne uganke (1788):	roki maſhi, ali ommyvaj, ene dny ſapored, kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno
Kratkozhasne uganke (1788):	vonspuleno qvarto ravnu notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti premejshaj qvarte, doklej ta druge otshe; potem pak, ke

poljubi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom

▶ poljubek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

poljub; Pleteršnik

poljubek

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je čez moža, ki je še spal in njen vroči poljubek ga je zbudil in govorila sta presrčne besede in ona
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razlivala čez mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek na sinovo čelo mu je bil odgovor na njegovo vprašanje

▶ poljuben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljubni
- poljubnej
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): izdelke v večjem številu še bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja

▶ poljubiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljubi

Divica Orleanska (1848):	moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen
Robinson mlajši (1849):	z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega
Blagomir puščavnik (1853):	Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v
Blagomir puščavnik (1853):	joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta
Roza Jelodvorska (1855):	se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša
Roza Jelodvorska (1855):	le veselje užival. « »Bog daj,« odgovori Roza, z milim glasam; poljubi vklenjeno roko, in gorke solzice so se ji po licu
Maria Stuart (1861):	na svetu nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si
Ferdinand (1884):	proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je
Gozdovnik (1898):	bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat. Kliče me po imenu, ki ga slišim od

poljubijo
Blagomir puščavnik (1853): molče roko poda, se vse na glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej

poljubil

Robinson mlajši (1849):	vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi
Blagomir puščavnik (1853):	ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja

poljubila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	marsiktera družina daritelju s solznim očesom in hvaležnim sercom roko poljubila, ako bi jo z hranoj poživil, kakoršna se jetnikom po
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	od deteta, naj večjega zaklada na zemlji! Brezštevilnokrat ga je poljubila na ustica, in ga pritisnila na svoje bolno serce. »Hiti

poljubilo

Robinson mlajši (1849):	padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o
Oče naš (1854):	delati kar so hotli. so smeli, kakor se jim je poljubilo. Zavoljo tega so zbrali Francozje koj v začetku najimenitniše oficirje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	na Nanos ali kamor si bodi. Ako se bo čitalnici poljubilo dajati gledišne predstave, si bode napravila lastni oder, da bo

poljubita
- poljubite
  Blagomir puščavnik (1853): vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter
poljubiti
Roza Jelodvorska (1855): bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz

▶ poljubivši prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

poljubivši

Stric Tomaž (1853):	in goreče stisne. Objame tudi še enkrat svojega Harita, in poljubivši ga blagoslovi. Še en, dva, tri trenutke stojijo roko v
Zeleni listi (1896):	jutri; prosil bodem tudi stariše, da mi privolijo«, reče Mirko, poljubivši grajščaku roko. »Veselilo me bo, dragi Mirko! Le pridi! « Mirko

▶ poljubljajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poljubljajoč
Ljubite svoje sovražnike! (1899): se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in

▶ poljubljati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljubljal

Cyclamen (1883):	z obema rokama. Snel jej je roki raz lice ter poljubljal jo strastno. Pa izvila se mu je iz rok. »Elza
Agitator (1885):	on in jo sedaj res ujel za roko, katero je poljubljal. »Se li smem nadejati — da me uslišite? « »Ne! « dejala je
Beatin dnevnik (1887):	sem se šepetati in on me je novič objemal in poljubljal kakor bi me hotel zadušiti ter izginil za grmovjem. Kakor
V krvi (1896):	tudi po njenih laseh, na svoje trepetajoče ustnice ter jo poljubljal in poljubljal ...
V krvi (1896):	in ružem, pa obstal na krasnem, snežnobelem komolcu ter ga poljubljal. Objemljoč in poljubljajoč ta lepi komolec, pa je zaželel žarek
V krvi (1896):	njenih laseh, na svoje trepetajoče ustnice ter jo poljubljal in poljubljal ...
Pod streho (1897):	smeje se po stopnicah. V tem, ko jo je on poljubljal, je stopila v vežo preprosto, a okusno oblečena ženska z
Gojko Knafeljc (1899):	dan. In ko jo je danes tako burno objemal in poljubljal, se ji je razrahljalo srce, in vzklilo je nekaj v
Vinjete (1899):	in prozorna, kot lica mojega dekleta, ki sem ga sinoči poljubljal. « Danijel je privzdignil obrvi. »Kaj pripoveduješ ...?« »Srečal sem časih ljudi

poljubljala

Revček Andrejček (1891):	mislite? ! Jeklen. Tvoja žena je sinoči pri vodnjaku gospoda Zvitoroga poljubljala. Domen. Oče, tega vam ne verjamem. (Pogleda Ano. ) To ni
Revček Andrejček (1891):	Franica pisala! To vam je kdo drug načečkal! Jeklen. In poljubljala je tega čečkana pri studencu. Pavel. To vam je morda
Revček Andrejček (1891):	poljubca dala — pa mislite — da bo ona take-le mestne postopače poljubljala! ? In če bi mi ona prisegla, da je res, če

▶ poljubovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljuboval
Ferdinand (1884): proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše

poljubovali

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prijazne storiti. Priporočevali so se tudi njih molitvi in častitljivo poljubovali njih rane in železje, ktero so nosili za Kristusa. Ti
Zeleni listi (1896):	sina v taki časti! Kako prisrčno so ga objemali in poljubovali! Metod je sedaj eden najslavniših generalov. Njegov vladar ga ljubi

poljubuje

Blagomir puščavnik (1853):	bledem licu boža. Milko pa na kolena pade, Blagomirove roki poljubuje rekoč: ”Stari oče! poglejete svojega vnuka! ” Te je bilo vse
Stric Tomaž (1853):	poznaš več, tvojo sestro Emilo! “ rekši ga serčno objema in poljubuje. Tako tudi Kasi svojo sestro Špelo, da ni veselja konca

▶ poljuden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poljudno
Trtna uš (1881): Trtna uš. Poljudno razlaganje o tem kakšne lastnosti ima in kako živi ovi

▶ poljuden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obljuden; kontekst

poljudenega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii

▶ poljudno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

poljudno
Trtna uš (1881): to je odbor štajerskega društva za omikanje ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak

▶ polk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polk

Valenštajn (1866):	k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja
Valenštajn (1866):	zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje

polka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po
Valenštajn (1866):	je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks
Valenštajn (1866):	glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali. Najman, konjičin
Valenštajn (1866):	Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i
Valenštajn (1866):	vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal

polke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da

polki

Valenštajn (1866):	moreš privoliti, Ni tega ne, naj zmanjša vojska se, Naj polki Špancem se pridružijo, Če nečeš, da iz rok za vedno
Valenštajn (1866):	Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof Pikolomini je izdajalec. Grofinja. O. saj sem to slutila
Valenštajn (1866):	hotel Prago je i Heb. Zvedevši Le-to so ga vsi polki zapustili, Pet Trčkinih samó, ki sem so prišli, Ostalo mu

polkom
Valenštajn (1866): njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega

polku

Valenštajn (1866):	Nu, to je res! v izgled, v spodbado vsemu Je polku, ako star vojak, ki ima Zasluge, do visoke časti pride
Valenštajn (1866):	Prvi dragonec. Polku temu veče oblasti so dane; Prvi je vselej bil, kder

▶ polkovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polkovnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard izročil zastavo zastavniku in bataljonu s kratkimi pa
Valenštajn (1866):	vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v glavi zvrti, prime se za stol
Sveti večer (1866):	njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in
Oče naš (1885):	Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo

polkovnika

Valenštajn (1866):	bitvi pri Lipski prav sami, Ko Papenhájma so izgubili, Za polkovnika so si ga izvolili. Prvi samostrélnik. Ka prodrznoli so se
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Švedskega Polkovnika Dibalda si ujél, I ga pripeljal v norimberški ostrog. Tretiji

polkovnike

Valenštajn (1866):	Ilo. Zapeljal tud je Polkovnike, da so pobegnoli Sinoči. Trčka Čuj! Ilo. I Montekukuli, Karafa
Valenštajn (1866):	Trčka. Sedaj povejte mi, kako doboste Ta večer v góstijah polkovnike? Ilo. Le pazite! Napišemo prisego, I v njej se knezu

polkovniku

Valenštajn (1866):	to? Ilo. Mogoče nej. Butlar. Ne more se zgoditi. Kvestenberg. Polkovniku Svisu je car ukazal Uže, naj se pomakne na Bavarsko
Oče naš (1885):	in k altarju stopili, in ko je Ménart svoje dete polkovniku, botru, na roke položil. Tiho je stal Ménart med bogato

▶ polkovnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polkovnikov
Valenštajn (1866): Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov.

▶ polkrogeln pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k ↗ SSKJ

polkrogelna
- poluokrogla
  Zoologija (1875): ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se

▶ polkrogla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polkrogla
- polukroglja
  Fizika (1869): s prozórno kožo, zavolj tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do

polkrogli

polkroglji

Fizika (1869):	ima, kakor iz obeh méri srednjo mér, passat na severnej polkroglji severovzhodno, na južnej polkroglji pa jugovzhodnjo mér. Na meji, kjer
Fizika (1869):	méri srednjo mér, passat na severnej polkroglji severovzhodno, na južnej polkroglji pa jugovzhodnjo mér. Na meji, kjer se oba vetra dotikata

▶ polkroglast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polkroglasti
- polukrogljasti
  Zoologija (1875): nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi

▶ polkrožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polkrožna
- polukrožna
  Zoologija (1875): na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo

▶ polleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polletnim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača

▶ pol lot prislov, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

pol lota

pollota

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	začne močic konju le dvakrat na dan dajati, se mu pollota kafrove kupe primeša. Rabijo se pa močic in dristlje tako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz vratne žile izpustiti. Ako imaš voženka pri rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je

▶ polmer samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polmer

polomer

Astronomija (1869):	nego luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16'
Fizika (1869):	155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication

polumer

Aritmetika za učiteljišča (1885):	30. Razdalja med mesecem in zemljo je 58.525krat tolika kakor polumer zemljinega ekvatorja; kolika je ta razdalja, ako vzamemo, da ima
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ekvatorja; kolika je ta razdalja, ako vzamemo, da ima ekvatorjev polumer 6377.5 km? Izračunaj, na okrajšani način množeč: 38. Izračunaj na

polmerov
- polmerov
  Astronomija (1869): prej 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42).
- polomerov
  Astronomija (1869): t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42).

▶ poln pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polnpridevnik, splošni, nedoločeno

polhen

Pozhétki gramatike (1811):	veſelje; faison, basant, oser, ſméti, itd. Kader je glaſ manj polhen, je slog kratek; lésion, oſkrúnenje, ſkrumba; aisance, slóshnoſt, avisé, opomnjen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gora Iblanska Na lepim ravnim vertiču. Češčena roža Marija! ) 2. Polhen* je rožic nasajen Plavih, rudečih in višnjevih. 3. Marija po

poln

Sacrum promptuarium (1695):	luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vpraſha eden ali drugi? Ja ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš, kje poln dobi se sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je
Oče naš (1885):	slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno

polni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): jeſen meſtniga ſtrojarſkiga mojſtra goſp. F. Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred

poun

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu spekline! Judesh je sazheu shaluvati, je poun ſtrahu, je veſs bled, on beshy, hudu miſli, ga griva
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſe s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh ti poun nadlog. 3. Sabath moresh prasnuvati, Meni zhast, no hvalo dati
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	2. Tebe bela shtaut pokrije, JESUS poun te Milosti, Tvoja te lubesen skrije , Duſho , telu shegnei ti

polnapridevnik, splošni, nedoločeno

polna

Sacrum promptuarium (1695):	velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli ſe ſo mogli s
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti
Zlata Vas (1848):	in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse? Vse to dobro poravnati More
Ferdinand (1884):	polnoči je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni
Oče naš (1885):	mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati
Pripovedke za mladino (1887):	pade zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar

polne

Ta male katechismus (1768):	tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade
Ta male katechismus (1768):	ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe

pouna

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſtno podobo naſhiga Odreſhenika v' timu vertu Gethſemani, katira je pouna te nar sveſteiſhi, inu nar vezhi lubesni! pogledeimo, koku ta
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta tvoiga teleſa sad Zheſhen bodi vezhnokrat. 5. Maria pouna dobrote, H'tebi beshimo mi srote, Ti v'naſhi smertni
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dau, Je zhlovek sa nas postou. 3. Diviza, kir je pouna bla Gnade , ga je spozhela Od svet'ga Duha, no je

polnepridevnik, splošni, nedoločeno

polne

Genovefa (1841):	ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se mu na persi vleže. Ako
Zlata Vas (1848):	razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne zlatá.
Robinson mlajši (1849):	cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni
Blagomir puščavnik (1853):	očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je
Rudninoslovje (1867):	brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je polne so višav i globin, ki so pa tako majhne, da
Astronomija (1869):	pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa
Gozdovnik (1898):	in kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas

potne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene

poune

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe,
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Takſhni ſo, koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune ſmerdlivih koſty. Takſhno sakrito hudobo, inu tenki ſtrup Bog, katiri

polnegapridevnik, splošni, nedoločeno

polniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh

polnejšegapridevnik, splošni, primernik
- polnejšega
  Astronomija (1869): z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih
polnempridevnik, splošni, nedoločeno
- polnem
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): za noge tako, da mu je bila glava vsa v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike
- polnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta

polnipridevnik, splošni, nedoločeno

polni

Genovefa (1841):	ko bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če je treba
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rabo več, in ne vé kam z njim. Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in ga deni na voz
Zlata Vas (1848):	drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so jih vidili. Pa vsih druzih rečí so pri
Robinson mlajši (1849):	je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa nič ni. Dr. Reichenbach bi tukaj v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi

polnihpridevnik, splošni, nedoločeno

polnih

Biblia (1584):	poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh
Biblia (1584):	poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt tavshent
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga

polnimpridevnik, splošni, nedoločeno

polnim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs
Genovefa (1841):	ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in
Oče naš (1854):	keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojim življenju ni
Oče naš (1885):	krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še nikolj v svojem življenju ni

polnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- polnimi
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta

polnopridevnik, splošni, nedoločeno

polno

Genovefa (1841):	nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla
Genovefa (1841):	ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teló tudi od modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno : satorej veliko hitreji ſuzhe, bolj vlezhe, pa vender le voljnó
Zlata Vas (1848):	Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso
Sveta grofinja Genofefa (1857):	poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vidil. Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal

polnu

Biblia (1584):	morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is
Sacrum promptuarium (1695):	kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja

▶ polniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v

polnijo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	danes tako junaško obnašal? Še več je! še žlahtnejši občutki polnijo jej serce — leta in leta je že pričakovala tega trenutka
Kemija (1869):	laglji od zraka, zato v novejšem času samo z njim polnijo zračne balone, dočim se je popreje rabil vodenec, ki je
Mineralogija in geognozija (1871):	se delajo smo že povedali v kemiškem delu §. 212. Polnijo zlasti nižine, n. pr. Holandsko, Prusko, Hanoversko in Dansko. Globoko

polnila

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dvojico iz daljne žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco

polnili

Zerkviza na skali (1855):	ſamo sato zhaſtili, de ſo ſi ſvoje moſhnje in shelodze polnili. Hubert jim je vſe saupal, ſebe in ſvoje premoshenje. V
Kemija (1869):	zamašek v vodi. Za tega delj so nekdaj z njim polnili zračne balone, no dandanes služi za to cenejši sveteči plin

polnilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem
polniti
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom, tudi polniti jih, kajti jaz znam delati denar. Ker te dve reči

▶ polno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave
Zoologija (1875):	plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	jim je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je

▶ polnoč samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polnoč

Valenštajn (1866):	noči? Poveljnik je. Trdnjave nese ključe mi. Počivat idi, sestra, polnoč je. Grofinja. O, denes tako težko te zapuščam, Pri srci
Astronomija (1869):	327. Neumond, mlaj, 291. Newton, 308. Neža, 303. Norden, sever, polnoč, 255. O. Oberfläche, površje, oplošje. Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje
Astronomija (1869):	točka H' tej nasprotna, 90° na desno od večera, pa polnoč ali sever. Te štiri kraje obzorja imenujemo štiri strani sveta

polunoči

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	s skal in dreves čuki in sove, kakor da je polunoči. Deževalo že ni cel mesec, po razpokanih tleh pa so
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	so se pomudili pri žlahti in dobrem vinu dolgo čez polunoči. Kakor vselej kazal jim je pot proti domu divji mož
Prvi sneg (1886):	bi zadusila strast s strastjo. Bilo je že pozno čez polunoči, ko je z materjo in sestrično zapustila redutno dvorano. Pred
Zádruga (1890):	pa tako ni poslušal. V tem je bilo skoraj že polunoči in začela se je ura velikega počitka. Hermina in tovarišfce
Pegam in Lambergar (1891):	samotno kočo in zdržema nizek hlev. Ura je šla na polunoči, in nobene žive duše ni bilo nikjer čuti; in komu

polnoči

Robinson mlajši (1849):	nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je plačati. In mar misliš, da bom zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij
Ferdinand (1884):	ki je pred leti padel v boji sè Saraceni. Okoli polnoči je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna
Gozdovnik (1898):	zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne vidi ter ostani pri kožah

polnozhi
Genovefa (1841): ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim mogla ne ozhéſa satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli

polunoči

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	zijal je vame in pa prav po volčje tulil. Po polunoči pa me sam Bog varuj takega društva! Zato je res
Cmokavzar in Ušperna (1883):	premagalo strah pred Breznosovimi pestmi. Ura je že jedno po polunoči, tedaj imamo že nedeljo 6. majnika 1883. Mesec je gledal
Cyclamen (1883):	se je bila preoblekla v navadno popotno opravo, kajti po polunoči sta nameravala novo poročena odpeljati se na Nemško, kakor je
Postillion d'amour (1887):	valove, vendar se ne ziblje več toliko v stran. Proti polunoči zašumí bičevje pod brodom in primejo ga mehka tla. Solnce
Dva adjunkta (1888):	mora oddati šopek. Istega večera sta prijatelja sedéla skoro do polunočí skupaj, in Zgaga je dal celó za pol litra vina
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	avgusta, zavrtil se je kazalec na žépnici že daleč proti pôlunoči, ko smo odkuhali in odvečerjali. Tiho in mirno je bilo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	na mlako, iz katere s kositarskimi kotlički zajmó vode. Okoli pólunoči se vrnejo na vrh hriba. Tu zakurijo in spečejo krompir
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	svoj žep. S tem je bil dovršen zadnji večer. Okoli polunoči pokliče postiljon poštarja in mu pokaže pismo, koje mu je

polnočjo

Astronomija (1869):	levo ali desno, tako moramo kazavnik na vsaktero uro pred polnočjo ali po polnoči, postaviti in videti na globusu, ktere zvezde
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Gospa pa je zopet prigovarjala: „Res težko je priti pred polnočjo do Sokolevega. Vendar naj eden ali drugi poskusi. Ena sama
Gozdovnik (1898):	drvita naprej v ostrem diru, v smeru med večerom in polnočjo ter zadeneta, ko je večer nastal, na široke sledove, na

▶ polnočen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polnočna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa
polnočne
Zlata Vas (1848): zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim

▶ polnoči prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polnoči
Blagomir puščavnik (1853): se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno

▶ polnočuten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ki ima vse čute; kontekst

polnočutnimi
Občno vzgojeslovje (1887): zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo

▶ polnokrven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polnokrven
- polnokerven
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se mu po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota

▶ polnoleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polnoleten

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi

▶ polobla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polobli
Astronomija (1869): in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike

▶ pologlas samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

polton; kontekst

pologlas

Fizika (1869):

156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek

▶ pololika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

hemieder; kontekst

pololiki
Mineralogija in geognozija (1871): arsenokislem kaliji, pod. 23 in na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo

▶ polomastiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzeti; kontekst

polomasti
- pohlomasti
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi

▶ polomiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polomil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	naše gozde po visočinah tako polomil, da človek, ki ima veselje do lepega gozda, to videti
Oče naš (1885):	če bi si obé nogi ožulil in glavo in roki polomil. “

polomile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh

▶ polomljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polomljene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe
polomljeni
- polomneni
  Sacrum promptuarium (1695): sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo

▶ polonan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poplačan; SSKJ

polonan
Sacrum promptuarium (1695): Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem

▶ polonanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

plačilo, nagrada; kontekst

polonanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Enu veliku varstvu je tebi tukej potreba, zhe otshesh vezhnu polonanje te zhiſtoſte prejeti. Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila. O aku be ti to polonanje tega divishtvu ſapopadl, koku ſlo be se ti pomujal nje

▶ polopal samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

polopal

Mineralogija in geognozija (1871):	Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda
Mineralogija in geognozija (1871):	Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali

▶ polotiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poloti

Žalost in veselje (1870):	Ameriki sva živela brezskerbno, vsega sva imela dovelj. Kar se poloti Jurija želja prisvojiti si popolnoma moje imetje, mene pa spraviti
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ženo. Kolikorkrat se na to nesrečo zmislim, vselej se me poloti srtrašen kes, da nisem bil pred dvema letoma grajskemu mladiču
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Branku iz mislij in glave. Strašna slutnja in sum se poloti znova njegove duše. On misli, da je bila óna podoba
Na krivih potih (1893):	v moji druščini? O ti domišljava deklina ti! « Malke se poloti sveta jeza vsled tolike nesramnosti. Vzpne se predenj visoko po
Na krivih potih (1893):	razločevala posamezne podobe okoli plapolajočih ognjev. Strah pa se ju poloti tem bolj, ko so se razkropili nekteri od krdela po
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	le goldinar skupaj? To je res dosti! " Pavleta pa se poloti nekaka nevolja, ohrabri se in reče: „Saj še toliko nisi
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	orožnika pred seboj, ki sta pripravljena položiti roko na njo, poloti se je obup in nepopisna bolest. „Jaz? " ponovi še enkrat
Slučaji usode (1897):	jej postane tesno pri srcu, ter nepremagljiva potreba se je poloti, olajšati si jo. Pogovorila bi se bila še rada z
Zadnji gospod Kamenski (1898):	noga mu je bila zmečkana in dvakrat zlomljena. Žalost se poloti zvestih bojevnikov in ni jih več mikalo poditi se za

▶ polovica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polovica

Divica Orleanska (1848):	padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske moje Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim
Astronomija (1869):	ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna
Astronomija (1869):	kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	8krat vzeta, je za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego

poloviza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po ſvojim ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana.

polovice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni ga v očišeni cuker, pene pobiraj, vkuhaj ga do polovice, pohladi in spravi ga v steklenice. - Z njim se žolce
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vkuhaj vodo in sok z enim funtam očišeniga cukra do polovice, pohladi ga nekoliko in še tekoči sok v steklenice nadevaj
Oče naš (1854):	lože, ker so nam denarji iz Francozkega prinešeni komaj do polovice pošli. “
Gozdovnik (1898):	čudil, da ga bolj ne preganjajo. Ni bil še naredil, polovice svojega pota do taborišča, kar sliši strel tam ob reki

polovize

Kuharske Bukve (1799):	ſrovim maſlam inu muſkat zvętam ſtolzhejo, vliejo shupo od une polovíze graha, inu s' njo prezedę inu preshenejo to ſtolzhenje ſkusi
Kuharske Bukve (1799):	zhaſ oſolene leshati, potle s' moko potręſi, narędi omakanje is polovize vode, inu is rastepenga jajza; piſheta v' tim omozhi, s'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe to plazha? ! '' Odgovor dobiſh ta : „To ſo she bliso polovize gotovo plazhali, in bojo ſhe s radovoljnim ſerzam v dveh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hodilo. Seje ſe pa v pervih dneh maliga Travna do polovize tega meſza. Semlja mora biti dobro in globoko preorana, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Po njivah tam leshé ſnopôvja kope. Leshí kriſtjánov vezh od polovíze , Med njími, ki ſo pádli sa malike , Valjhún saſtónj tam

polovici

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od

polovico

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tega neizmerno rad imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali
Astronomija (1869):	tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. v gotovini, B pa 9000 gl., in sicer hoče polovico takój, drugo polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več
Aritmetika za učiteljišča (1885):	druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico
Aritmetika za učiteljišča (1885):	B pa 9000 gl., in sicer hoče polovico takój, drugo polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa
Občno vzgojeslovje (1887):	otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše
Gozdovnik (1898):	povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico telesa na mizi; nobeden ni bil pri pameti. Ne ostane

polovino
Fizika (1869): da bi ravno tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v
polovizo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 3 — 4 krat na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati

▶ polovina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polovica; [sskj]

polovina

Astronomija (1869):	top kot; da je fmb oster kot 46ih stopinj, ali polovina pravega kota, in daje gmb jako oster kot le petih
Botanika (1875):	ima rudečkaste steble in liste, je kuhinjsko zelišče. Več kakor polovina pri nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste

polovini

Astronomija (1869):	s in N, toraj je na polovini severne in na polovini južne polute istočasno dan, in ko se zemlja vrti okrog
Astronomija (1869):	razsvitljenje, skozi oba tečaja s in N, toraj je na polovini severne in na polovini južne polute istočasno dan, in ko

▶ poloviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polovi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok
poloviti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): zolle ſak ſebi usſaditi. Podgane, inu mishi, preden mlade imajo, poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt

▶ polovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polovnike

Biblia (1584):	je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med try polovnike móke, dokler ſe je vſe ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je

▶ položaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

položaj

Gozdovnik (1898):	pameti. Ne ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako

položaja

Rudninoslovje (1867):	tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt-
Gozdovnik (1898):	silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti in v tem sta

položaji

Astronomija (1869):	ko se razlivajo solnčni trakovi navpik na polutnik. V tem položaji gre krog, ki meji razsvitljenje, skozi oba tečaja s in
Astronomija (1869):	dnevnej strani, drugo polovino pa na nočnej strani. V tem položaji sta toraj na celej zemlji noč in dan enako dolga
Astronomija (1869):	te za popisovanje neba posebno važne. Potem bodemo govorili o položaji zemlje proti solncu in luni, kar je posebne važnosti gledé
Izidor, pobožni kmet (1887):	počivala, kajti dela ni biló. Da je bilo v takem položaji britkosti in težav veliko si lahko mislite. Še večja pa

položaju
Gozdovnik (1898): vzrasli dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu

▶ položen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

položen

poloshen

Branja, inu evangeliumi (1777):	4. Terpov pod Ponziam Pilatusham , krishan, umeruv, inu v'grob poloshen. 5. Doli je ſhov pred pekov, na treti dan je
Branja, inu evangeliumi (1777):	puſtuv is skale isſekati, v'katirimu ſhe nobedn nigdar ni poloshen bil. Ondi ſo JEsuſa poloshili, sa volo dne Iudovskiga perpravlanja
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Na krishu je to smert sturiu, Inu je v'grob poloshen biu , Vstau treki dan pd ſmerti.
Abecedika ali Plateltof (1789):	4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, umerel, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je
Abecedika ali Plateltof (1789):	4. Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan, vmerl, inu v' grob poloshen. 5. Doli je ſhal pred pekel, na tretje dan, od

položen

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri si od mrtvih vstal, Usmili se me v

položene
- poloshene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en
položeni
Astronomija (1869): v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti

položeno

poloshenu

Branja, inu evangeliumi (1777):	grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je temu

položeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina

▶ položiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polože
- poloshe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v

položi

poloshi

Kuharske Bukve (1799):	ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tomasha oberne, ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran

poloshj

Sacrum promptuarium (1695):	pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati
Sacrum promptuarium (1695):	notri, nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu

poloshy

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ga puſtę to pęſèm pęti, vaſha Gnada. (jo njejna rozhe poloshy. ) Gospá. Pak ręſs; moji laſsję ſo toku ſkùſhtráni. Nęshka. (popravla
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvoje kupzhie inu predajanje, ſvoje poſodila, inu na poſodo jemanja, poloshy vſe na vago tę pravize inu kerſhauſke lubęsni, ſe obèrne

položi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to v pleh, deni vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	platnena cunja, ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati. “ Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim, da
Zoologija (1875):	pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico
Oče naš (1885):	brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali

vloshi

Kuharske Bukve (1799):	je ſalata dobra, 125. Repunzlova ſalata. Zhędna opprana ſalata ſe vloshi na ſklędo, v' ſrędo ſe poſtavi en kuhani
Kuharske Bukve (1799):	bleke; Pomashi koso s' maſlam, potręſi jo s' ribanim kruham, vloshi nudelne na teſno, puſti jih gor iti, polì s' toplenim
Kuharske Bukve (1799):	potle pomashi eno ſklędo s' maſlam, potręſi s' kruhovmi drobtinami, vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam
Kuharske Bukve (1799):	mehko ſkuhajo. — Pomashi eno ſklędo s' ſrovim maſlam, v' njo vloshi te mehko kuhane glave, po verhu jeh enkolko krisbam prevęshi
Kuharske Bukve (1799):	perſt debęlo ſmętane v' eno proſtorno koso, kader ſmętana vrè, vloshi povitke lepo po verſti notri; pomashi jih sgoraj s' rakovim

položijo

poloshijo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad

polože

Zlata Vas (1848):	sej ste ga tudi vi radi imélí. ““ Po teh besedah položé Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako je
Lohengrin (1898):	potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da

položijo
Divica Orleanska (1848): stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne.

položil

poloshil
Svetu pismu noviga testamenta (1784): moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga Duha na njega polóshil: inu on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne

poloshuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhov noter v' to hiſho: ter je na njega roke poloshuv, inu je djav; Savl brat! Goſpud JEsus je mene poslov
Branja, inu evangeliumi (1777):	usel poſebej na ſtran, je ſvoje perſte v'njegove uſheſſa poloshuv: ter je vonplunil, inu njegoviga jeſika dataknil: inu ke je

položil

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da bi vidil, ali so še cele. Dolgo časa je
Gozdovnik (1898):	se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko je pest položil Pepotu na rame in se rotil: »Našla ga bova, živega

poloſhil

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bilu moj uſſakdane kruh, katirega je Buh meni na miso poloſhil. Terplenje, inu smert mojega Synu so meni tolkajn delle, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti v'resnizi. Namoli, dokler nise une misle na ſtran poloſhil, katire be imelle tebe v' pouſdiguvanju tvojega serza motiti. Poniſhnoſt

polushil

Biblia (1584):	ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri
Biblia (1584):	v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu

položila

poloshila
Genovefa (1841): poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj

položila

Divica Orleanska (1848):	dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora

položili

poloshili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil

položili

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez
Robinson mlajši (1849):	kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu
Robinson mlajši (1849):	ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je imel lice k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili.
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje.

položim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je bolji od spodnje, ktero tudi posebej na drugo stran položim. Ko je jama skopana, denem rušine berž na dno, tode
Valenštajn (1866):	živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško cvetlo glavo položim Vojaškega života krasni venec. Zgubljen nej, ako kdaj se promeni

položimo

poloshimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lih nam naſhe shelie, inu proſhne, katire pred Bogam doli poloshimo, dobre sdijo, vunder naſmemo tiſtim dergazhi savupat, koker de na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	edina ſkèrb bódi njegóve ſvęte sapovèdi sveſtú dèrshati, ſizer pak poloshímo naſho ſręzho v'njegove rokę s'vſim savupanjam, katęru saſlushi

položimo

Astronomija (1869):	ležé okoli točke m s škarjami razstrižemo, enega vrh druzega položimo in najdemo, da so vsi enake velikosti, ker izrezani drugi
Kemija (1869):	ognji razžareno železo namreč omehča, in ako dva razžarena kosa položimo druzega na druzega in ju obdelavamo s kladvam, se spojita
Kemija (1869):	ali do belega žgana kost (weissgebrannte Knochen). Ako pa kost položimo v solno kislino, raztopi ta kislina apneno sol, ne loti
Botanika (1875):	to vse drugače razumeti. Galunov kristal n. pr. če ga položimo v galunovo raztopino, so res vdebeli. Ali to se godi

položiš

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na serce položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi
Rudninoslovje (1867):	se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v

položita
- položite
  Fizika (1869): iz bakra, vsaka previdena z osebljajočim rôčem, in ako se položite sè svojima gladkima ploskvama druga na drugo, pokaže se potem

položiti

poloshiti

Biblia (1584):	ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj Duh na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni
Genovefa (1841):	grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó

položiti

Divica Orleanska (1848):	mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k
Sveti večer (1866):	ko tujec na svet in ni imel kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je
Občno vzgojeslovje (1887):	in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate

▶ položivši prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

položivši

poloshivſhi

Genovefa (1841):	vpiti. V votlíni poklékne in déte pred ſe na tla poloshivſhi ſkosi vratiza votline proti nébu pogléda, roké ſtégne ter moli
Genovefa (1841):	laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz priſtópil in roké na nju poloshivſhi in ju poblagoſlovivſhi je poſébno Genovefi rékel: „Ne ſolsite ſe

položivši

Blagomir puščavnik (1853):	očmi. Veselja se jokata. Blagomir stoji zraven nju, roke nanje položivši ju blagoslovi. Vsi pričujoči so bili omehčeni, solze vzajemnega veselja
Stric Tomaž (1853):	da si žejo pogasim. “ Bila je Kasi. Svetilnico na tla položivši nalije v posodico vode in jo da bolnemu piti, ki

▶ polpozabljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

polpozabljeno
- pol pozabljeno(združena oblika)
  Vinjete (1899): Sama snežena, zaspana enakomernost, kolikor daleč seže okó nazaj, v pol pozabljeno, megleno preteklost. Samo sneg ... sneg. Nikjer zelenega listja, ne

▶ polprozoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

polprozoren

Mineralogija in geognozija (1871):

Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61.

poluprozoren

Rudninoslovje (1867):	nebo, raza mu je pa bela; poluprozoren je, ali pa samo prosojen, malo krhák, nekoliko trši (tr.
Fizika (1869):	Meridian, 159. Pologlas, halber Ton. 106. Polomér, Halbmesser, Radius, 134. Poluprozóren, halbdurchsichtig. Pomnožek, Produkt (bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica

polprozorna

poluprozorna

Rudninoslovje (1867):	demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna. Pirargirit je malo trši (tr. = 2•0
Rudninoslovje (1867):	se školjkasto, sije kot demant, barve i raze je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je, malo
Rudninoslovje (1867):	demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna. Pirargirít je malo trši (tr. = 2•0

▶ polšiški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

polšiške

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške *) toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imele 17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj

polšiški
Kmetijske in rokodelske novice (1846): delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga

▶ polt samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polt

Stric Tomaž (1853):	glava. Mati njegova je bila sužnja posebne lepote; odtod njegova polt nekoliko rumenkaste barve. Lahko mu je bilo tedaj se tako
Pripovedke za mladino (1887):	se zvečer pri ognji povesti pripovedovale, pri katerih človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me! ” Najmlajši

▶ polten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čuten; [sskj]

polteni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so

▶ poltretji števnik, besedni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poltretji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tri kuhavnice moke, de še tudi zarumeni, vli na to poltretji bokal mesne župe in precedi, dobro prevreto, skozi sito na
Zoologija (1875):	je rumenkasto rudeče, sivo in črno namešane dlake, dolg je poltretji, visok pa dva črevlja. Nahaja se, akoravno redko, vže po
Zoologija (1875):	večkrat prihaja v goste. Dolg je blizu štiri črevlje in poltretji črevelj visok, rep mu zmerom visi do pete. Dlake je

poltretjo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in veliko cukram prav mehko skuhaj, kar bi dve ali poltretjo uro potrebovati utegnilo. Srove slive. Zrele slive olupi, z vinam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	cedí, ni za konja nič boljšiga, kakor če si napraviš poltretjo péd dolg, poldrugo ped pa širok zakljiček, in va-nj kake

▶ polukati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polukal
Zlata Vas (1848): je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli

▶ polutnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ekvator; [sskj]

polutnik

Fizika (1869):	3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak
Astronomija (1869):	nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej
Astronomija (1869):	Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh 180°

polutnika

Astronomija (1869):	pod vsakim poldnevnikom največa v tistih krajih, ki ležé blizo polutnika, in pojema proti tečajema, tako, da n. pr. pri St.
Astronomija (1869):	Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika proti tečaju in loči se severna in južna širjava po
Astronomija (1869):	zemlje skozi oba tečaja položen izboknjen kolobar, ki je blizo polutnika (ravnika) najviši in se proti tečajema izgublja. Ta kolobar se
Astronomija (1869):	drage, toraj navpik na aq, bi ekliptika ležala v ravni polutnika aq. Ali v resnici je os nagnjena proti ravni zemeljske
Astronomija (1869):	HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika AQ proti severnemu in proti južnemu tečaju razdeljen na 90
Astronomija (1869):	Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je ali severen ali
Astronomija (1869):	ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki postajajo zmirom manjši, tako, da 21. decembra
Astronomija (1869):	okrog ktere se vrti, se ima namreč proti preméru njegovega polutnika kakor 13 : 14. Mesto enega samega meseca, kakor ga ima
Astronomija (1869):	gosteje od zemeljskega. To smemo sklepati iz marog blizo njegovega polutnika, — ker so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh

polutnikom

Astronomija (1869):	ktere imenujemo širjavne stopinje. Od tod si potegnemo vzpóredno s polutnikom okrog zemlje črte, tako imenovane vzpóredne kroge, ki so se
Astronomija (1869):	ali pa na kteremkoli mestu zemeljskega površja, ki je med polutnikom in med tečajema n. pr. v o. To zadnje se
Astronomija (1869):	najviše stališče v S. Tedaj je 23½° nad polutnikom. Očitno je, da je dnevni oblok, ki ga solnce ta

polutniku
Astronomija (1869): tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je

▶ polž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polž

polš
Robinson mlajši (1849): ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po

polž

Zoologija (1875):	polža brez hiše. V zavitih hišicah pa stanujejo: Veliki vrtni polž (Helix pomatia), ki je jako okusna in tečna jed; jeseni
Zoologija (1875):	tako imenovani morski zajček (Aplysia depilans) iz srednjega morja. Ta polž izločuje iz sebe neki sok, vsled kojega, kakor se sploh

polža
Kitica Andersenovih pravljic (1863): bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to sta vedela. Gozd je

polže

polshe

Kuharske Bukve (1799):	sęliſha inu diſhave, kakor sgoraj sa teſto. Sadnizh deni samasane polshe notri kuhat; pa ne predolgo, de nepoſtánejo terdi. 160. Pezhene
Kuharske Bukve (1799):	lę malo. To ſe sgnede, kakor teſto. Potle deni otręblene polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim teſtam
Kuharske Bukve (1799):	zvęta; to ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v'

polže
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti

polžev

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po
Zoologija (1875):	Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000

polži

polshi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali

polži

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Bil je viteški grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh
Mineralogija in geognozija (1871):	srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor

povshi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne

▶ polžek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polžek
- polshek
  Genovefa (1841): v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v

▶ polžev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polževe
Robinson mlajši (1849): breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla
polževo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): ona pa samo en grm. « In šle so po malo polževo gospodično. Osem dni je trpelo, predno je prišla, ali to

▶ polževo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polževo
Botanika (1875): robu prav mično narezljani, skorej pérnati in pred razvitjem po polževo vvihani. Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros

▶ pomagač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomagač
Valenštajn (1866): ne bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati
pomagača
Zlata Vas (1848): je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica je pri kuhi gospodarila. Vsak dan so imeli

pomagačem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	železnino sem plačal 25 gl. 60 kr. Dne 27. avgusta. Pomagačem sem plačal 40 gl. Dne 28. avgusta. Antonu Jazbecu tukaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dne 20. avgusta. Pomagačem sem plačal 35 gl. Dne 20. avgusta. Josip Strehar, krčmar

pomagačev

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	sumnjivost dopadla. Eniga dné je znal Gerard z nekim svojih pomagačev popirček pod okrožnik svojiga brata podtakniti. Na popirčku, ste bile
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ozidje, če bi bila sila pomagati. Razun jirharja in njegovih pomagačev in še nekaj druzih so bile tudi ženske med moškimi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ploščo obderžati«, sé zdej oglasi gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš, brate! « — opomni Anže Bonifacia — kaj mi je vse od
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sosedu, ki se pa ni upal prikazati, ker ni bilo pomagačev doma. K sreči se je namerilo, da sta domu pridši

pomagači
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): je bil lesén stopáj, na kterem so jirhar in njegovi pomagači kože spirali in splavali. Ker je bila voda velika, je

▶ pomagaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomagaje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Le pazite,” pristavi „če še enkrat skusite uiti ali na pomagaje klicati, rečem vam, da bode pervi vaš glas tudi vaš

▶ pomagaje prislov, deležje ↘ IMP

pomagaje
Gozdovnik (1898): »Pridem! « zagotavlja sledonajdnik, svoji prijateljici v sedlo pomagaje. »Ali tudi skoraj? « upraša don Avguštin. »Mislim, da skoraj. « Tiburcio

▶ pomagalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pomočnik, pomagač; [sskj]

pomagalcem
- pomagavzam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera

▶ pomagalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomagala
Kmetijske in rokodelske novice (1843): jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam vnélo

▶ pomagan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomagano

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi, de nič ne govorim, kér
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je manjkalo, in tako jima je bilo še tisti večer pomagano. Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ
Roza Jelodvorska (1855):	rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo na stare dni v tebi le veselje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače nama ni pomagano. Ako nama toliko nočete dati, bova se pa kam drugam
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega
Oče naš (1885):	nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in to mi je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	potrebe. Vzemi ga, in glej da nam bode s tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina

▶ pomaganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomaganje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se v' enemu roſhenkranzu, inu drugeh take sorte molituvzah moje pomaganje imeti obetajo; od mojeh zhednoſt pak se namujajo nezh dejleſhne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu poſtav. 1. Poſtava. Sa MArio hoditi je enu dobro pomaganje. II. Poſt. Poniſhnoſt je k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III

▶ pomagati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomaga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi
Divica Orleanska (1848):	ponižnost Bogu draga, Ti vdal si se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni
Robinson mlajši (1849):	le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se
Valenštajn (1866):	tu ostanem, po slovo sem prišel, Vse nič več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me
Občno vzgojeslovje (1887):	je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani
Pripovedke za mladino (1887):	naprej je vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino
Zeleni listi (1896):	močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se je spletlo doma

pomagaj

pomagai
Sacrum promptuarium (1695): ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug ti pomagai? Oni ſe ſò niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej

pomagaj

Biblia (1584):	preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga
Sacrum promptuarium (1695):	Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj ſim v' vekshi potrebi, inu obeden nerezhe, Juri Bug
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ona pak je priſhla, inu ga je molila rekózh: Goſpód pomagaj meni. 26. On je odgovoril, inu je djal: Ny dobru
Divica Orleanska (1848):	Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite
Zlata Vas (1848):	dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez šest
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bo druziga nič več veselilo, kot to, kar je dobro; pomagaj mi, de bom v vsih rečeh Tebi enak postal.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	dobro, veseli, ki vsim rad pomaga, kteri želé dobri biti. Pomagaj mi, o Jezus! de me ne bo druziga nič več
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi
Lohengrin (1898):	bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta jadni čas, Ker um naš lahko vara

pomagei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ti krizhou. inu proſiu: Domine ſalva nos, perimus. Goſpud pomagei nam, mi ſe v'topimo. Ta je, katiri je tvojo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sebe lubmo , inu sturiti, Kar kol sebi shelimo mi. 3. Pomagei nam lubesen vshgati, Kir si Gospod veſs lubesniu Inu se
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei nam v'sveti Rei, Tebe hvalit vekumei. Shesta Peiſem. Te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velizhenje inv is vsah skritah shazov samojo potriebo tv menei pomagei Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Oh Jesv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	per svojah shishah inu vender skues nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi

pomagej

Ta male katechismus (1768):	pomagej ti uſſellei skushnave mojstriti, brumnu ſhiveti v' gnadi bolhji. Bodi
Branja, inu evangeliumi (1777):	pomagal, inu ſam ſebi namore pomagati. Sedej ſi on pomagej, aku je on Chriſtus ta Syn Boshje isvolene. Aku je
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſs s' tvojo miloſtjo: sakaj mi ſmo ſilnu revni poſtali. Pomagej nam Bog, naſh edyni Isvelizhar, sa tvojiga S. Imęna zhaſty
Branja, inu evangeliumi (1777):	ponujali, inu ſo djali: Aku ſi ti Judovski Krayl, tok pomagej ſam ſebi. Tudi edn teh reswojnekov, kir ſo viſſeli, je
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega preklinal, inu je rekuv: Aku ſi Chriſtus, tok pomagej ſam ſebi, inu nama. Natu je ta drugi odgovoruv, ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ludję toku govorę ! Nęshka. (preſtraſhena na ſtran. ) Sdej mi bog pomagej. Shush. Ha, ha , ha ! Baron, Shushek , naj rezhejo hlapzam, de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vędili, sakaj me niſo puſtili. Baron. Mozhi , mozhi od tęga; pomagej mi raji , de jo potolashim. Goſpa. Vſe saſtojn ; sdej je

pomai

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert

pomozi
Divica Orleanska (1848): in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in

pomagajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres ſvetiga konza, bres do-
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zastarana in konj vedno šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	O da bi bil jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal

pomagajte

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere
Valenštajn (1866):	Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža
Gozdovnik (1898):	je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah

pomagal

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi pomagal v' jesero, kedar voda kipí. Preden pa ſam va-njo pridem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi vſe bilo, ſam ſebi ino ſvojim bi nar prej pomagal, ino tudi lètu bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imela. Peter mu pové, ino ga próſi, de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval in pomagal. Po vólji z. k. krajnſke kmetijſke drushbe, ſpiſal in na
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bili njegovi, in grof mu je, kolikor je bilo tréba pomagal.
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal

pomagou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues tvojo pried proshenio k' buegu usiga magoshnemu si ti pomagou teſtam 77 raitarjam: venka is jezhe noi shaliesja inu is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti ventuati naiprei ti morash jemeti

pomagala

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se nima perčakovati, de bi
Robinson mlajši (1849):	vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te
Robinson mlajši (1849):	oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni stregla, ampak tudi dovolila, za Petra
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá, bi otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor
Roza Jelodvorska (1855):	trudila, kar je pregrešila zopet popraviti? Ali ni mar zvesto pomagala, še, kakor ste sami, žlahna gospa, vidili, celo svoje življenje

pomagalla
Branja, inu evangeliumi (1777): je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov

pomagale

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko
Izidor, pobožni kmet (1887):	nam jih je Bog poslal, da bi nam v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam

pomagali

Biblia (1584):	bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino v' ſvoji ſili pomagali. ”
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna
Genovefa (1841):	ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite shivine — in hvalíte Bogá sa te dobrote
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Ali ni oče mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo zrastli. «

pomogali
Zlata Vas (1848): enak. Hvaležno so mu večkrat tudi med tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so

pomagalo

pomagallu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Bogam shtrafenge uredn spoſnan. V smerti nabo tebi nezh pomagallu, ke se veliku vędi, ali ſnal, ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega divishkega Janneſa. Tu tovarshtvu je meni naiſrezhenu k'dobremu pomagallu, de be se ti moj Syn! vuzhil, koku be imel

pomagalo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim
Zlata Vas (1848):	in mladenči pomagati, de so se kaj učili. To je pomagalo, de se niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči prid se bo pa pokazal, ako otroci z
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolnemu živinčetu v gobec. V treh dneh ti bo večidel pomagalo, če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina
Izidor, pobožni kmet (1887):	da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali naj
Občno vzgojeslovje (1887):	ali onega človeka. Ko bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi
Revček Andrejček (1891):	prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše

pomagalu

Biblia (1584):	sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kaj bi Zhloveku pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel
Sacrum promptuarium (1695):	ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere

pomagam

Tine in Jerica (1852):	jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko pomagam. Prec se je podala v hram po moke, mleka, masla
Zeleni listi (1896):	gospa? Ako dovolite, grem z vami v gozd ter vam pomagam nabrati šibic«. Mati se je sicer branila, toda sodnik se

pomagamo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez

pomagaš

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pomoči ničesar dobriga storiti. Ti pa tudi rad vsim otrokam pomagaš, ki se poboljšati hočejo, in Te pomoči prosijo. — »Moj nebeški
Oče naš (1854):	vdaril. „Oh, kaj bo z mano, ako mi Ti ne pomagaš! Ti si mi življenje otel in to je veliko, pa
Oče naš (1854):	pa vunder to dobro delo ni venarja vredno, ako ne pomagaš tudi mojo dušo otéti in ji mirú ne daš. “ „Obernite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	in sosed J.; vse ti hočem povedati, samo da mi pomagaš; za Božjo voljo! Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi
Viljem Tell (1862):	misli, ne storí veliko. Hedviga. Da, ti si dober, vsem pomagaš rad, Pa pridi sam v nadlogo, ne pomore Nobeden ti

pomagat

Sacrum promptuarium (1695):	takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bila vsa vas z lopatami na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali
Čas je zlato (1864):	Kmalo bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je

pomagata
- pomagate
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): jaz znam delati denar. Ker te dve reči druga drugi pomagate, bilo bi prav, da bi mi dva ostala skupaj. «
pomagate
Ferdinand (1884): volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi

pomagati

pomagat

Sacrum promptuarium (1695):	slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti

pomagati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z merzlo vodó izmije. Tudi se da večkrat z tem pomagati, če se nekoliko mlačniga mleka, ki ravno iz pod krave
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	korún zapustí, bo tréba na druge jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v
Robinson mlajši (1849):	orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pomisli, de je že tako vsak tem svojim po môči pomagati dolžan, in de je gotovo boljši na svetovano vižo k
Ultra! (1867):	videl v tej obleki. Vilko. Upam, da se dá kaj pomagati. Kje je striček?
Občno vzgojeslovje (1887):	razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje

pomati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bi tov ti mene N. N. priedi stati inu perzbingati pomati?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues to velko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k' drujemu samsabe k' potriebi noi tabvernam pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham h' pomvezhi approbatum est. Alpa tu

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 60 →

← ↑ →

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nazeſte al nadesheli bodi ti o Jeshvsh moja sreszha tv pomaimi Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mozhneishi kaker te 3. Parshone boshje takv ko shkodvei: htomi pomaimi † Bveg Ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen †. †. †. TA 5.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja srezho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt S. Krishtof prosim te pomaimi pro ti Boga sigamagozhniga sanu srezhnu shiulwnje inu do smertne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſe shive — in v drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi
Zlata Vas (1848):	igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne ves žalosten domú. 4. Kakó

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 60 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —