- podvlečene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s
podvlečen podvoden podvreči podvržen podvzeti podvzetje podzemeljski podzemljica podzemski podzidan podzirati podzrenje podžgati poedin poedinec poerbati poezija poflisati_se pogača pogajanje pogan poganski poganstvo poganjalec poganjalka poganjati poganjek pogasiti pogen pogerovati pogibati pogin poginiti pogladiti poglavar poglavarjev poglavarski poglavarstvo poglaven poglaviten poglavitno poglavje pogled pogledajoč pogledati pogledavati pogledavši pogledovaje pogledovati pogleštati pogmerati pogmirati pognati pognesti pognojen pognojitev pognojiti pogoda pogodba pogoden pogoditi pogodnost pogodu pogoj pogojen pogojenje pogolt pogoltati pogoltniti pogoltnjen pogonič pogor pogorelček pogorelec pogorelski pogoreti pogorišče pogorje pogost pogosten pogostiti pogosto pogostokrat pogostoma pogovarjanje pogovarjati pogovor pogovoriti pograbiti pogreb pogrebec pogreben pogrešati pogrešek pogret pogreti pogrezati pogrezniti pogreznjen pogrezovati pogrniti pogrnjen pogrobati poguba poguben pogubiti pogubljati pogubljen pogubljenje pogubno pogum pogumen pogumno pogumnost pohajati pohajkovanje pohajkovati pohibovati pohišen pohištvo pohitriti pohladiti pohlajen pohlastati pohlep pohlepen pohlepnost pohleven pohlevno pohlevnost pohoditi pohot pohrbtje pohujšanje pohujšati pohujšljiv pohvala pohvalen pohvaliti pohvaljen poimence poiskati poiti poizgubiti poizkušati poizvedeti poizvedovalno poizvedovati pojasnilo pojasniti pojasnjevati pojati pojav pojaviti pojavljajoč pojavljati pojedati pojedina pojem pojemajoč pojemajoče pojemalen pojemanje pojemati pojesti pojeti pojezditi pojirati pojutrišnjem pojutrišnji pok poka pokaditi pokaj pokalen pokanje pokašljevati pokati pokazajoč pokazan pokazati pokazavši pokaziti pokazovati pokažen pokica pokimati pokladati poklekati poklekniti poklic poklican poklicati poklina poklon pokloniti pokniti
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanovali v kočah iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s |
| Kemija (1869): | morfin, 476. Mort,Mortel, 413. Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni, Wassermortel, 415. Moševina, Pflanzenfaser Cellulose, 479. Mramor, Marmor, 414. Murexid |
| Kemija (1869): | Wasserglas, vodotopno steklo, 406. Wasser Goulardisches, Goulard-ova voda, 463. Wassermortel, podvodni mort, 415. Wasserstoff, vodenec, 364. Wasserstoffsaure, vodenčeva kislina. Wau, katanec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je bil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem se V'uſſeh rezheh poſtavi, inu boſhji voli popolnema podvergla. Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ga ozhiſtuvanja podvergla. Meni niso te misle, inu beſſede teh ludy zel nobeno |
| Viljem Tell (1862): | složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu |
| Fizika (1869): | 138 Vrenje, parenje. Ako se razna telesa podvržejo večej toplini, se ali pokončajo, kakor se to godi z |
| Oče naš (1885): | da naj se Podgojzdjanje deželni postavi, to je, francozki postavi podvržejo. Poslanca so beriči čez mejo nazaj poslali. Pisma, od nekega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu sapelainu podvershen, inu bode ſam ſebe v' taushent navarshen spraviu, aku ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | premore. Elias je bil en zhlovek lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov desh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor tobak |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tisti, ki vedno pri gorki peči ležijo, so nahodu zlo podverženi. Pri ti bolezni pes veliko kašlja, in žlezasta voda mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ravnavstvo loterijskih dohodkov nalaš za to postavi. Ker so dobitki podverženi štempeljnu, se mora štempeljska marka, primerna zadetemu znesku, prilepiti od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega |
| Gozdovnik (1898): | velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | ter jih za oskrbnike in voditelje celega podvzetja postavilo. Oskrbniki podvzetja se morajo vestno po tistih sklepih in napotkih ravnati, ki |
| Kupčija in obrtnija (1872): | skupaj akcijino društvo. Akcijina društva se osnujejo samo za velika podvzetja, kterih en sam, pa če je še tako premožen, ne |
| Kupčija in obrtnija (1872): | siromašna, ona nima tolikih denarnih moči, da bi se tega podvzetja lotiti mogla, vaščani pa še manje, kajtí premog kopati stane |
| Kupčija in obrtnija (1872): | akcij, ter se tako z nekim delom svojega premoženja vdeleži podvzetja. Koliko manj rudokopij in železnic bi bilo, ki dajejo tisočim |
| Kupčija in obrtnija (1872): | samo vladarji, kralji in cesarji nosili. Fabriko so pospešile razna podvzetja, in ljudem v poprej siromašnih krajih obilen zaslužek, in z |
| Kupčija in obrtnija (1872): | glavnice zahteva, nego je poedini, ali maloštevilna kumpanija zmaga. Nektera podvzetja so pa že sama na sebi taka, da se jih |
| Kupčija in obrtnija (1872): | da se jih samo kako akcijino društvo lotiti more. Nektera podvzetja so namreč takšna, da še le čez dalj časa dobiček |
| Kupčija in obrtnija (1872): | izmed sebe izbralo, ter jih za oskrbnike in voditelje celega podvzetja postavilo. Oskrbniki podvzetja se morajo vestno po tistih sklepih in |
| Kupčija in obrtnija (1872): | podvzetje namenjena, se pa prav lahko tudi ona dva tega podvzetja vdeležita. Brez akcijinih društev bi moralo vsako tako podvzetje neizpeljano |
| Anton Janežič (1870): | Slovenci kaj ljubezni do mene, naj vsaj podpirajo zadnje moje podvzetje, morebiti bo imelo večo srečo, ko marsikaj v življenji, piše |
| Kupčija in obrtnija (1872): | podvzetje zadostnega kapitala, vstanovijo se kot akcijino društvo. — Za celo podvzetje je treba, kakor so preračunili, 20.000 goldinarjev. Da se ta |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Če je tako vsih 200 akcij razprodanih, potem je za podvzetje potrebna glavnica od 20.000 goldinarjev skupljena. Premogova žila se s |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na akcije je bolj nevarna, kakor drugo kakoršno si bodi podvzetje. V kupčijskih poslih se mora namreč oskrbniku veči delokrog in |
| Kupčija in obrtnija (1872): | tega podvzetja vdeležita. Brez akcijinih društev bi moralo vsako tako podvzetje neizpeljano ostati, ki več glavnice zahteva, nego je poedini, ali |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vložen, in tako lep dobiček nese. — Nasprotno pa, če se podvzetje slabo obnese, tako da ne bo samo nobenega dopička od |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na drugi podvzetju navadno bolj škoduje kakor hasne. Da je podvzetje srečno, odvisi tudi od možeh, ki jih je akcijino društvo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | kopati in prodajati. Ker pa tudi oni nimajo za to podvzetje zadostnega kapitala, vstanovijo se kot akcijino društvo. — Za celo podvzetje |
| Kupčija in obrtnija (1872): | prehajati. Za vsako akcijino društvo je treba vladinega dovoljenja. Načrtano podvzetje, ki se misli na akcije osnovati, dá vlada po skušenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt |
| Botanika (1875): | tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča: |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi |
| Blagomir puščavnik (1853): | grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | te so najstareje, kajti naredili so je takrat, ko ta podzemeljski prostor; une ob stenah pa takrat ko grobe. Tukaj-le sedi |
| Zoologija (1875): | črn. V ustnih mošnjicah znaša velike žitne zaloge v svoj podzemeljski stan, ki ima več predalov. V enem stanuje, v druge |
| Zoologija (1875): | 109. Oospora 109. Opuntia 150. Orchis 127. Oreh 131. Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143. |
| Zoologija (1875): | Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sonca v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odkazane Lucinine hiše, kjer je bilo že vse pripravljeno za podzemeljsko pot; tudi v katakombo so šli po dva in dva |
| Botanika (1875): | če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih snovi močno udebeli podzemeljsko deblo, ali tudi njegove postranske odrastlike, kakor je to pri |
| Botanika (1875): | pritlik korenine poganjajoče. Po svojej legi je deblo nadzemeljsko ali podzemeljsko, plovajoče, plaveče, spenjajoče, plezajoče, na desno ali na levo zvito |
| Stelja in gnoj (1875): | poganjati. Koristno celó je v tako zemljo za eno leto podzemljic (krompirja) nasaditi, da se prst zrahljá in za prihodnjo setev |
| Botanika (1875): | V podobi 32. vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nas skorej druziga némamo, kot mleko in maslo, ovsenják in podzémljice“. Tirolic pelje gospó v izbo, ki se je skozi njene |
| Botanika (1875): | njiva na novo pognoji, prav dobro sejati detelja ali saditi podzemljice (krompir), ker te dve rastlinski vrsti potrebujete le malo fosforovokislih |
| Botanika (1875): | se gnoji prvo leto, tedaj vsakega petega leta: Prvo leto: Podzemljice ali pesa (kalijevnata rastlina); drugo leto: Pšenica (kremenata rastlina); tretje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vrata, ki jih Tone še opazil nij, in vstopi v podzemski hodnik, za njim Tone, in Lužar je zadnji sledil. Molčé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku |
| Robinson mlajši (1849): | povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil |
| Robinson mlajši (1849): | za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl |
| Robinson mlajši (1849): | Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k |
| Robinson mlajši (1849): | strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego |
| Občno vzgojeslovje (1887): | značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje |
| Tine in Jerica (1852): | smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | doba mila! ” — Zatoraj se ni čuditi, da si je lirična poezija vseh časov in narodov tako rada jemala ljubezen za predmet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | za dom; tako malo nam dopada plašljiva, po tleh ležeča poezija brez moštva in višega vzleta. Na vprašanje: čemu emo na |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | in nevolja obhaja človeka, ako bere serbskih in ilirskih pisateljev poezije, ki so jih skušali peti po národovem duhu. Kako omledno |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | ne lepa, ne „vzvišana“; pesem nikakor ne more imeti prave poezije v sebi, če vse polno besed v gerbastih sostavah ena |
| Bore mladost (1862): | da je prijatelstvo najblaže čutje; toda druzega ni, kakor kos poezije, ki se je brez potrebe vrinil v prozaično življenje. " „O |
| Slovenske večernice (1865): | jugoslovanskega življenja; spisal E. Chocholoušek 1864 — 30 16. Cvet Slovenske poezije, sestavil A. Janežič 1863 — 35 17. Živalstvo, spisal A. Pokorny |
| Anton Janežič (1870): | vabi v hram slovenskega slovstva. Leta 1861 izda »Cvet slovenske poezije«, s kratkim naukom o pesniških izdelkih za gimnazijalne in realne |
| Ljubljanske slike (1879): | čednejša, spisi njegovi ne krajši in suhoparnejši, prav brez vse poezije. „Čas je denar“ je njegov pregovor, njegov bog denar. On |
| Iz sodnih aktov (1891): | poučnega, in napósled — zakaj bi tega ne trdil — tudi nekoliko poezije! Toda sedaj govôri knjižica: »I. zaklad mojega imetja! « »Porodil sem |
| Strte peruti (1894): | opoldne h goli prozi po dveh ali treh urah nebeške poezije v šoli! Umazani mršavi pes in rejeni črni maček mi |
| Slučaji usode (1897): | govorjenju sodé, bi tebi zakon, ki bi moral biti vrhunec poezije, ker naj bi slonel na neomahljivem stebru mejsobne ljubezni, samó |
| Sacrum promptuarium (1695): | Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon |
| Sacrum promptuarium (1695): | prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in pogače. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od |
| Mlinar in njegova hči (1867): | imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo |
| Gozdovnik (1898): | svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kobilic razlegli okoli Kejševega. Oko ni seglo do konca brezštevilnih poganov, ki so celo dolgo polje s konji zakrili. V sredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | mestu, ki tačas je bilo dobro utrjeno in zavarovano od poganov. V mestu je podučeval na skrivnem, ker niso mnogo marali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete |
| Fizika (1869): | Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj |
| Fizika (1869): | Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ne smé muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki uri sveta pomika se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je, da se več veljavnih mož za to, kar zlo poganja, ali kaj, ker ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bilo predloženih, kterih bistvenost pa je: naj se vlada poganja še dalje kar je moč za mirno spravo; ako pa |
| Zlatorog (1886): | takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla |
| Zoologija (1875): | vrste in so se tudi kakor take opisovale. Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ponoči je viditi, kakor da bi ogenj iz nje poganjal. — Ko pride megla, ki ima veliko elektrike v sebi, nad |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si izvolili za tisto mesto, za ktero sem se jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi |
| Fizika (1869): | sama za se stoji nepremakljivo na mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sči alj ne; in da se ne sme motiti alj poganjati, kedar se k scanju pripravlja. V temnotnih hlevih tako pazenje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Skorija bila je še prevroča, da bi bile rastline mogle poganjati korenine ter rasti, živali pa brez rastlin ne morejo živeti |
| Stelja in gnoj (1875): | zamore seme, padajoče z drevés, res do zemlje priti in poganjati. Koristno celó je v tako zemljo za eno leto podzemljic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | je treba dobro paziti, kdaj bo mošt v kadi pričel poganjati mehurčke, kar je znamenje vrenja; od tega časa mora ostati |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | še celó poprijaznil se je žnjim. Dopustil mu je, poganjati drobnico na paši do njegove ograje, kar bi kak drug |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za 12 do 14 dni |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so v kolenu vpognjeni; da so cepiči lahko šibkejši kakor poganjki na podlagi ter da se cepič lažje drži in poveže |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v stran so tedaj: da se kot podlage lahko vporabljajo poganjki, ki so v kolenu vpognjeni; da so cepiči lahko šibkejši |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove |
| Oče naš (1854): | Marsikter je mogel celo uro čakati, da je svojo žejo pogasil. Nace, to je bilo strašno! Kamne smo v usta jemali |
| Najdenček (1860): | poginil; ali veš, kdo ti je v žareči pušavi žejo pogasil? ali ni bil velbljud? Kdo te je izlekel izpod snežnega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že na predvečer; kmalu je lilo v potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih |
| Blagomir puščavnik (1853): | pogasiti in kej rešiti — je bilo vse zastonj. V malo urah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tolkel je in mahal in pihal krog sebe, in skušal pogasiti plamen, kterega je mislil videti. K strežnikoma obernjen je zaječal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig) pogíbalo, takó de me je, ko sim se bil ravno vlegel |
| Bore mladost (1862): | nje priti čez čern brezen, v kterem meni ali tebi pogin žuga. " „Ne žaluj, ljuba moja, ako hočeš, naju v nedeljo |
| Razne dela (1870): | Dvomim de vteče potem samotež posamezni glasnik, De bi naznanil pogin Trojancam armade vesolne. Svetem tedaj vam, pozor! — Za vse je |
| Razne dela (1870): | njegovimu ni nar manjši namere pravedne, On se prekucni v pogín, zavij ga v sramoto izidba! Niso sovražni ti ne bogovi |
| Razne dela (1870): | tem veljavni v boritvi razločbe, De te ne dregne v pogín z nevžugano sulico svojo. Paris overne na to sledeče besede |
| Razne dela (1870): | Nad veličanstvam in nad srečo vajno. Vladarjev pad, visocih glav pogin, Sta mu ugod, sta petja mu predmet, Ki se glasi |
| Razne dela (1870): | kér samovoljnosti nepokoren duh ......... živo v dušo piči, Prepir zbudi, pogin prisiči, Ter svetu v sleme, uma gluh, Požara baklo drzno |
| Razne dela (1870): | ni mar? Kaj derhtiš, hudobe ker zarotno Krog in krog pogin al kvar grozé? Bog bedí, med nami ni samotno, On |
| Razne dela (1870): | Kseno-Kronid, nej sodijo drugi bogovi, Kimu premaganja dar, in kimu pogin se spodobi. Tako presodi sivor in jagneta dene v kočijo |
| Gospa s pristave (1894): | za sovražnika te železne vrste z močnimi sulicami; pretile so pogin onemu, ki bi jih napadel: a močnejša nego strah pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je dal pravila svoja tako prenarediti, da v slučaji „Sokolovega” pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski čitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | žrtvam alkohola, da se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina. Dokler je alkoholizem le telesna bolezen, ima prvo ulogo zdravnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in na kteri se on prikaže, nekoliko časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost |
| Oče naš (1854): | preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade |
| Oče naš (1885): | preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in |
| Gozdovnik (1898): | govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina |
| Divica Orleanska (1848): | bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla |
| Oče naš (1854): | Gospod! “ je molila, „skaži nam vsim Tvoje usmiljenje, če ne poginemo. O strašna noč je! Mati Maria, tolažba vsih žalostnih, pomagaj |
| Oče naš (1885): | Gospod! “ je molila, „skaži nam vsem Tvoje usmiljenje, če ne, poginemo. O strašna noč je! Mati Marija, tolažba vsih žalostnih, pomagaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem |
| Viljem Tell (1862): | je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert pod morivčevo rokó. — Povedal mi je Ivan Miler |
| Gozdovnik (1898): | vodi Salto de Agua. Padšemu v valove je le konj poginol, in ker je bil Fabij izvrsten plavalec, in sta mu |
| Gozdovnik (1898): | druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje se mi pač ne bo nikdar izpolnilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo |
| Genovefa (1841): | bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 200 prasičev, kterih je poprej 6 ali 8 na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto |
| Genovefa (1841): | polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej |
| Jela (1859): | nedolžno dekle in plaka. Čez nekaj časa vzdigne glavico in pogladi lase nazaj; solze, ki tekó po njenih licih, kapajo na |
| Mahmud (1870): | le temno in ne zave se popolno. Z roko si pogladi lice, kot da bi hotel zatreti vse bolestne misli, pa |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | z mesta ne gane, stopi on k njej in jej pogladi podbradek, da deklici šine rudečica preko ušes, Riblju pak se |
| Na Žerinjah (1876): | opravi, in sede počasi zopet na stol. Guvernanta pak se pogladi po temenu, in seže po knjigi, ki je ležala na |
| Ivan Slavelj (1876): | vrta njegovega. Pri cerkvenih vratih opravi poklon in pred župniščem pogladi dvorskega psa Tetirja; potem pa stopa dalje, čez mostiček, dokler |
| Mačeha (1883): | ne veste prijatelju kaj pisati? poreče Piber bridko in si pogladi podbradek s tako nevoljo, da se je Elza zbala, da |
| Zádruga (1890): | z glavo kimal in kadil viržinko. Zdaj se vzdvigne Zagorski, pogladi si dolge lase in igraje se z dolgo zlato verižico |
| Obljuba (1894): | takó trd. Žena se ohrabrí. »Tonček,« deje mehko in mu pogladi zmršene lasé, »kàj ne, dela nisi dobil, zapodili so te |
| Gojko Knafeljc (1899): | smrčal. Ivanka se hipoma izvije ter vstane. Z roko si pogladi zmršene lase, se ustopi tik pred Gojka, upre oči trdno |
| Na stricovem domu (1860): | mi je zdelo bolj praznično kot navadno, celo šolmašter je pogladil za nocoj svoj gerčavi glas, kolikor je bilo mogoče. Svetniki |
| Bolna ljubezen (1874): | odpustiti. Smo nekoliko nagli, nekoliko osorni (in tu si je pogladil s slastjo lepo počesane lase, kakor bi hotel reči, drugi |
| Rokovnjači (1881): | ter pogledal še enkrat ono pisemce; z roko si je pogladil čelo in oči, kakor da bi bolje videl, — in z |
| Od pluga do krone (1891): | nató se je nekoliko popraskal za ušesom in z dlanjó pogladil po čelu. «Takó, takó,» reče nató prijazni duhovnik, mož suhotnega |
| Lisjakova hči (1892): | se ozira po vitkem častniku, ki je konju popustil brzdo, pogladil ga po vratu in počasi odjahal dalje. Ko izgine okolo |
| V krvi (1896): | mi prvo, odločilno besedo,« je dodal zadovoljno Strel ter si pogladil svojo plešo. Bil je mlajši od Pajka, gigrlsko eleganten, zraven |
| Kotanjska elita (1898): | bil zdaj srečnejši od Travna? ! Pristopil je k ženi, ji pogladil lice in ji sedel nasproti v mehki naslanjač. * * * Mrak je |
| Gojko Knafeljc (1899): | mi smo bili varčni, zelo varčni, gospoda! « Grahor si je pogladil sivo brado in se ozrl samosvestno po drugi družbi. Gojko |
| Gojko Knafeljc (1899): | košatih, sivih obrvi, si takoj popravil naočnike, a skoro nato pogladil v neki zadregi svojo dolgo brado. Skoro potem je vstal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in je tudi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | domú. Jesuſ je ſhe govoril, kar ſe nekaj ſlushabnikov do poglavarja ſkosi ljudí perpahá, ino mu rekó: „Umerla je vaſha hzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | škof g. g. T. Legat je vpričo 4 ministrov, deželniga poglavarja, predsednika mestne srenje in silno velike množice ljudí opravljal cerkovno |
| Viljem Tell (1862): | nemiren, roké se mu tresejo, očí vrté, upira jih na poglavarja in proti nebu. — Naglo seže v tul po drugo pušico |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dva uklenjena maorska poglavarja. Na prvi pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je stregel oni osodepolni večer. Nehote je začudeno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | póroka, ki sta prišla prostovoljno v past. “ „Pa vsaj nista poglavarja, ki sta prišla z zagotovljenim varstvom v Avkland? “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gospoda Browna sta stopila na krov tudi dva uklenjena maorska poglavarja. Na prvi pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar |
| Viljem Tell (1862): | danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naslednje jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena |
| Viljem Tell (1862): | na palatinatu Cesarskem, da potožim tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da prejmem stare svobode pečate, Ki jih sicer je dal |
| Gozdovnik (1898): | Je-li ne znajo beli možje, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in |
| Viljem Tell (1862): | prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski |
| Zlata Vas (1848): | v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ta pomozhek doſezhi mogel. Potem bo z. k. deshelſko poglavarſtvo proſila, de bi ſe sgodilo, kar bode k pridu kmetijſtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne samorejo pred kushnimi kosami obvarvati, sató je z. k. poglavarſtvo vſim sdraviteljem priporozhilo, ne ſamo odraſhenim otrokam ampak tudi drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1841 — 522 , rojenih je pa bilo vezh 4187. V tershaſhkim poglavarſtvu jih je bilo v letu 1842 rojenih 18,938, v létu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | korar Jelovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je |
| Najdenček (1860): | sim se bal, to se je pač preveč rés zgodilo. Poglavno mesto otoka Malte, La Valete, smo kmalo vzéli, Egipčane premagali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica |
| Zoologija (1875): | črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja |
| Botanika (1875): | Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pregled pa velja samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne reči. 1. Polje. Ne le veliko novega polja je zdaj |
| Zoologija (1875): | v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica |
| Botanika (1875): | bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da |
| Botanika (1875): | živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v |
| Botanika (1875): | je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva |
| Botanika (1875): | Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe |
| Fizika (1869): | ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | naj se ta štupa 2krat ali 3krat ponoví. To so poglavitniši zdravila zoper imenovane bolezni. Gospodár naj pa konju — posebno če |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj so poglavitniši téle: Konj pokašljuje; — če ga le enmalo za goltanc |
| Sveti večer (1866): | otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf). |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali |
| Ferdinand (1884): | Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je |
| Tiun - Lin (1891): | Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in veliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ji nič prav prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih |
| Maria Stuart (1861): | Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ta vé, ali preživim leto ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor |
| Astronomija (1869): | sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne |
| Deborah (1883): | Ana, sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem |
| Gozdovnik (1898): | zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika. |
| Gozdovnik (1898): | mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je |
| Divica Orleanska (1848): | Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so |
| Tiun - Lin (1891): | zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega |
| Valenštajn (1866): | ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel |
| Gozdovnik (1898): | jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost zahvali. |
| Ferdinand (1884): | vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in |
| Ferdinand (1884): | predenj od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so |
| Genovefa (1841): | vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí |
| Botanika (1875): | pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave |
| Genovefa (1841): | Oh, ljubo déte;” je dalje govorila ga s ſolsnimi ozhmí pogledajozh, „nizh nimam, kar bi ti v ſpomin dala, kakor ta |
| Genovefa (1841): | ſkerbí. Ja, ljubo déte! ” je rêkla dalje, ga s ſolsami pogledajozh, „On je doſléj sa té ſkerbel in ſhe dalje bo |
| Genovefa (1841): | In Genovefa je terdno roke ſklenila in pobóshno v nebó pogledajôzh rekla: „Réſ je, o Bog! Ti ſi neſkonzhno bogat v |
| Genovefa (1841): | prav poprijéla. Veſ oſtermèn je poſtal, vſe s velíkimi ozhmí pogledajózh in rekel je: „Mati, kaj je tó? ſaj je vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí ako vidi, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega je pri |
| Revček Andrejček (1891): | mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica |
| Revček Andrejček (1891): | No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po |
| Gozdovnik (1898): | kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem |
| Gozdovnik (1898): | bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh |
| Zlata Vas (1850): | vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je |
| Genovefa (1841): | in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo |
| Genovefa (1841): | ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de |
| Oče naš (1854): | kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste |
| Oče naš (1854): | ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil |
| Sveti večer (1866): | je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti |
| Mlinar in njegova hči (1867): | me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé |
| Oče naš (1885): | kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč: „Gotovo ste |
| Gozdovnik (1898): | zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil |
| Robinson mlajši (1849): | tude poslednji verh gore iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Inu ta Goſpud ſe je oseru, inu je na Petra pogledou. Inu Peter ſe je ſpouniu na to beſedo tiga Goſpuda |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogleda na Boga, de bi tudi Bog na nega na pogledou. Uvelle bi gratale te roshe, v'narodovitnoſti bi shaluvala ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu milu jokou. Taku hitru pa, ko je na nega pogledou, taku nikar dergazhi, koker tu ſonze ta led reſtopy, ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poprei h' pokuri sbudiu, koker de je Chriſtus na nega pogledou. Katiru nam na sname da, de malu pomagajo te snamne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' eno greſhno perloshnoſt. Aku ti na boſh na nas pogledou, taku nas bo ta tema te hudobe pokrila, inu ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu na Petra pogledou, de bi on sa voIo ſvoiga velikiga greha ſvojga satajeina |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ohraniu. Aku bi ſe na biu oſeru, inu na Petra pogledou JESUS, bi Peter na biu JEsuſa posnou, bi ſe na |
| Genovefa (1841): | bode tudi tu veliko terpljênja iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni |
| Genovefa (1841): | fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav |
| Genovefa (1841): | in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim cerkev, in več drugiga skazal, smo tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke |
| Tiun - Lin (1891): | stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če |
| Robinson mlajši (1849): | Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi |
| Ultra! (1867): | dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali |
| Fizika (1869): | stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To |
| Botanika (1875): | njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih |
| Kratkozhasne uganke (1788): | to posodo v' perſt. Kader zhes 8. dny v' posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI |
| Kratkozhasne uganke (1788): | leſtne poſhreſhnoſte pak se nigdar nobene ſtvareze nalôtem. Ena ſhâga. Pogledash mene v' obras, tok menesh de sem nôzh; al zherna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsako vas — zoper več kot 5 milijonov ljudí. Kteriga človeka pogledaš, je sovražnik. Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs erdezh? Gor' poględat' ſi nevupam, Ter vnęte ſa liza vſe. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de sdej moj obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe, |
| Genovefa (1841): | vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je rékel: „In |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kesánje in žalovanje. Sram me je, k Tebi pogledati, o Bog! — Toliko sim storil, kar Ti gotovo ni všeč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko |
| Valenštajn (1866): | zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo |
| Ferdinand (1884): | je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval |
| Občno vzgojeslovje (1887): | srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem |
| Valenštajn (1866): | Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ozhmo pred oblyzhiam tvoje jese skriti. Ti pa o Goſpud! pogledei na nas, inu na perpuſti, de bi ſi od tebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa omitje, inu sbriſeine naſhih grehu Nebeſhkimu Ozhetu pokasat rekozhi: pogledei Nebeſhki Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader v' greh pademo, de v tiſtimu na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on |
| Mlinar in njegova hči (1867): | več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja? |
| Deborah (1883): | pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi prinesel iz |
| Deborah (1883): | Ljubljane, ko si bil prvikrat z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga več |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei stury: Skus beſeide tvoiga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog dopade Naſhiga peitja glaſs , Dodeli tvoje gnade, s'Nebes poglei na naſs. 2. To nozh, preiden terpetr Je Kristus isvoliu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu pret tebe priti, s'Gnado poglei na naſs. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | noster. 1. H' tebi dershimo Roke O Lubi ozhe naſh! Poglei tvoje otroke, No ſe vſmili zhes naſs. Bodi vſel poſvezhena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al kaj sa enu shitu bode ratalu? al fallilu, toku poglei na Tablo, kaj sa en Planęt visha to Lętu, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. ) |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni |
| Valenštajn (1866): | več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam na vertu |
| Oče naš (1885): | novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega |
| Gozdovnik (1898): | za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej! leta je tvoj Syn. Potler |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pogledeimo, koku negova nar vezhi lubesen s' zeliga shivota to ſveto |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Saturei pokleknimo s'nar vezhi hvaleshnoſtjo pred Chriſtuſa naſhiga Odreſhenika, pogledeimo na nega s' objokanimi ozhmy, inu rezhmo: Affectus. O Jagne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | put ſe je ſturiu koker kervave kaple tekozhe na semlo. Pogledeimo to shaloſtno podobo naſhiga Odreſhenika v' timu vertu Gethſemani, katira |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | leta je ena prava, mozhna, inu sveſta lubesen! Lubesnive duſhe! pogledeimo mi tukei naſho lubesen pruti Chriſtuſovi lubesni, hyr mi pravimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prava lubesen pruti Bogu na perpuſty greha, na perpuſtyBoshjiga reſshaleina. Pogledeimo naſhiga JESUſa, katiri sa nas s' ſmertjo rina, ſturimo tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubesen pruti Chriſtuſovi lubesni, hyr mi pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na to ſveto kry naſhiga ESUſa, katiro je on v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de mi reſnize na govorimo, kader pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi Bogu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katira je pouna te nar sveſteiſhi, inu nar vezhi lubesni! pogledeimo, koku ta edynu rojeni Boshji Syn, tu veſelie teh Angelou |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danàs Jęsuſa lę pred Kajphasovim inu Herodeshovim ſodnim ſtolam, inu poglęjmo, kaj nam on sa en exempel tę pokóre da, kakú |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lohka vganete, de obeden drugi, kakor naſh vſmileni Nebęſhki Ozhe. Poglęjmo sdaj, kaj je timu Evangęlſkimu ſynu v'ſvojga Ozhęta hiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſtiga polja. Le poglejmo na naſhe vaſi, terge in meſta, poglejmo na vſe, kar je okoli naſ, ſkorej povſod bomo negudnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ne bilo viditi nizh prasniga in puſtiga polja. Le poglejmo na naſhe vaſi, terge in meſta, poglejmo na vſe, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marija se spravlja k Jezusu, Pojdmo še mi, poglejmo še mi, Bomo vidili Jezusa, Jezusovih pet kervavih ran, Jezusovo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | draga reč, za ktero bi mogli Oglejskim patriarhom hvalo vediti. Poglejmo namreč, kako daleč se sedanji čas sedeži Slovencov stegujejo, koliko |
| Valenštajn (1866): | moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda njihov í strahoviti Zapovednik? Poglejmo, ali ne Poznajo več obraza, ki jim bil Je solnce |
| Gozdovnik (1898): | kraj. « »Pritrjujem, sine moj,« reče Kanadčan. »Pojdimo k zlatovišču ter poglejmo, kaj bi se dalo ukreniti. « S tem zapusté piramido, pa |
| Gozdovnik (1898): | hočemo preteči. « »Tako tudi jaz menim,« priglasuje Pepo. »Dajmo pa poglejmo, da pridemo naprej. « Za sedaj se jim ni bilo bati |
| Robinson mlajši (1849): | prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner |
| Genovefa (1841): | ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne môgla glédati! Pogléjta ſaj, kako kervava sahaja. O kolikorkrat jo bóta v prihódnje |
| Genovefa (1841): | grôſa sadéne. ” Pa Genovefa ni nehala proſiti in moliti: „O pogléjta ſaj na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vi vſi, katiri memu hodite po timu potu, premiſlite, inu pogledeite, ali je ena takſhna britkuſt, koker je moja. On je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ene mehke, mu skerbne veſti ſo tukei gratali ti Judje! pogledeite le: tih dinarju, katire ſo sa ta greh shteli, ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader je on videu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vendar prenesramna. Ali nimate v rokah Matičnega računa in proračuna? Pogledite va-nja in prepričajte se, da hiša donaša 450 gold. čistih |
| Deborah (1883): | novo nebo ustvaril Ani in Jožefu k poroki? E, pogledite nu, uže tukaj kum. Tretji prizor. Prejšnji. Pek, tudi velikim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici |
| Zeleni listi (1896): | prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte! « »Pa kaj naj bi neki videl, Zorica? « »Ne |
| Zeleni listi (1896): | dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte! « »Pa kaj naj bi neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče |
| Gozdovnik (1898): | še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani |
| Gozdovnik (1898): | drugo. Hočete ga li videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika |
| Gozdovnik (1898): | v roke priletel. Moral jo je pobrisati s severne strani. Poglejva, če mu je najti sled. « Med jezerom in med severno |
| Gozdovnik (1898): | drhtajoča roka s železnim risalom naredila. »Tukaj je hodil, Pepo! Poglejva da tu je kremen, na kteri je bil stopil in |
| Robinson mlajši (1849): | dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tem ko je od časa do časa skerbno in boječe pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno |
| Mlinar in njegova hči (1867): | prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh, Micka, ko |
| Stric Tomaž (1853): | žalostna le takrat, ako je mem Halajevih sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in njih verige |
| Oče naš (1885): | tako slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in |
| Blagomir puščavnik (1853): | pri mizi. Vitez vas je med vso pesmico po strani pogledoval kakor čuk. Za to sim nalaš sokola zleteti pustil, da |
| Oče naš (1854): | sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim |
| Oče naš (1854): | mož, kteri ga je s svojimi bistrimi, svitlimi očmí dolgo pogledoval. „Gospod Nace! ali smo Vas našli? Ta pot nam pa |
| Najdenček (1860): | umil me je. Skočil je na ključavnico, odperl vrata in pogledoval zdaj na mene zdaj na juho. Dal sim mu znamenje |
| Najdenček (1860): | Naj menj je bil šést vatlov širok. Z grozo sim pogledoval v globočino. Kastor je jezno otresoval svojo grivo in se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | molčé jo iz gostivnice poberejo. Pavliha je vesel za njimi pogledoval, in ko vsi odidejo, zavije prešička v papir, plača svoj |
| Oče naš (1885): | čutiti začel, v kakošnem strašnem stanu da je. Milo je pogledoval Barbo. Rekel jej je: „Barba, ali bedim ali se mi |
| Oče naš (1885): | sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim |
| Oče naš (1885): | še bolj pa stari oče kaj radi imajo. Nace je pogledoval Renato, ktera se je s Štefanom in gospodom Arkimboldom pogovarjala |
| Tine in Jerica (1852): | so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri kosilu |
| Stric Tomaž (1853): | ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela |
| Tiun - Lin (1891): | na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se |
| Stric Tomaž (1853): | cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to |
| Genovefa (1841): | to terpljenje is Tvôje ozhétne roke prijéti. Lé na-te hozhem poglédovati in ſe ſvôjih preganjevavzov ne pritoshevati. Tvôja voljà je taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla. — Ko |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tako hočem sam sebi reči, hočem prav pogosto proti nebesam pogledovati, de bom vedno spet nate mislil, dobri Oče! — Prav pogosto |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | plemenito hišo — po zvijači, po goljufiji! Dijakoni so jeli na-nj pogledovati, pomenkovati se — gotovo o njem — zdelo se mu je, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem |
| Roza Jelodvorska (1855): | Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih |
| Zlata Vas (1850): | de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite, kdo de sim. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njega v'uſſeh potrebah na pomuzh klizati, inu njega zhaſt pogmirati. 2. Is svojem bliſhnem v'lubeſfni, per myru, inu dobri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa, MArie D. inu S. Joſhefa pogmirati, inu vas na pot perpellati po treh svetemu prigledu vashe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od |
| Gozdovnik (1898): | mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč |
| Genovefa (1841): | Genovefa ni pognala devize. Goſpé ſo ji povédale, de je tiſta dobra dékliza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | istrébi jim vſe mladike , ki bi bile v pervim letu pognále ; ne puſhaj ga od dveh pavzov daljſhiga ſtebla is semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali treh ozhéſ; is téh bote perhodnizh gotovo dve mladike pognále. (Konez ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da |
| Gozdovnik (1898): | užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali v vodo, potem pa na breg,« reče Pepo. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ga ni treba udariti, ampak z navadnim glasom ga ali pognati ali ustaviti. Če se konj včasi skuja, je tega večidel |
| Jerica (1859): | res. « »Kako morem? Le-to ti rečem, zanjo se že smeš pognati, in če si zraven tudi vrat zlomiš! « »Pa veš kaj |
| Razne dela (1870): | tu in tam. Pervi kor. (Kajetan. ) Poberi se, al te pognati znam. Drugi kor. (Bohemund. ) Pa boš poprej za vrat in |
| Planšarica in pastir (1881): | le proti večeru šli, ko je bilo čas na planino pognati. »Mina, o škratu povej, da bom vsaj vedel, kakošen je |
| Izza mladih let (1882): | bil je skrajni čas zgovoriti se, kako zastati in kako pognati, kajti Kamenice so bile pred nami. Poprijel je besedo Paternošt |
| Testament (1887): | Gotarda. Stari se je hudoval dolgo, a naposled je ukazal pognati. Topolščakovi svatje so že čakali. Mnogo jih je bilo, in |
| Na krivih potih (1893): | ga je bil grajščak dal vreči po stopnicah in ga pognati s psi iz grada, ni več približal grajščaku. Srd se |
| Na krivih potih (1893): | v njih sredi. Vseh družin že zaradi tega ni mogel pognati po svetu, ker bi potem na enkrat ne bil imel |
| Moja hoja na Triglav (1897): | bi sicer smel, kadar pride do svojih let, od hiše pognati mater, očima in vso njiju obitelj. Vprašava torej, kako naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj |
| Stric Tomaž (1853): | poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči |
| Gozdovnik (1898): | da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo kaplice mleka v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na različen način, tako da smo lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vohravt. i. t. d. ſe ſéje po vertih v dôbro pognojeno shivo perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lokaſtih; polje je le po verhu obdelano, in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glote, ko shita pridela. Pazh réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v hišo, in kar hočeš narbolje pognojiti, s tem, gnojem pognoji, in bo rastlo, de bo veselje. — o — Nekaj od Slovencev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſako léto povſod vſe ne pograbilo, de ſe hoſta tako pognojí, in mladesh nekoliko poraſte. — Shivina naj bi ſe tudi toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opravila v meſzu Velkiſerpana. V vertu prasne léhe dobro srahlaj, pognoji in saſadi kolerabe, salate, ſhpinazhe, graha. Zheſen dobro svéshi, zhebulo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſejati miſliſh nar bolj perléshe. *) Dobro vdelaj semljo, in ne pognoji jo s opréſnim, ampak s dobro predélanim gnojem. Eni ſvetovajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je takó le ſtoriti: 1. Njive s dôbro predelanim gnojem pognoji, pridno in pogoſtoma jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski zhebul ſaditi, verte pognojiti, inu prekopati, kader Meſsez doli jemle, koreinove ſeme ſejati, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pride nikdar smrad v hišo, in kar hočeš narbolje pognojiti, s tem, gnojem pognoji, in bo rastlo, de bo veselje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njive sdelovali, ſaj imamo njiv doſti, ſhe teh nemoremo pognojiti; shivina v hlevi ne bo tako sdrava, kakor na paſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne poſhkodjejo. *) — Koliko ſe ogerſhizhne preſhe sa zel oral semlje pognojiti potrebuje, ſe ne more ſploh na tanjko povedati, to ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preden ſe saſuje. Na Franzoskim potrebujejo sa zel oral vinograd pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se |
| Divica Orleanska (1848): | Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler je hrabri živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je |
| Oče naš (1854): | brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vem, vem; ni me treba se vsak dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu |
| Zerkviza na skali (1855): | v ſvojim obupu: „Ștoj, ſhe ſi mi ſlushen pa najinih pogodbi, torej mi ſpolni moje poſlednje povelje! ” „In to je? ” je |
| Gozdovnik (1898): | sir Wallerstone, ker o tem ne stoji nič v najuni pogodbi. « »Well, to pristavimo nov paragraf. Plačam vam 100 dolarjev več |
| Čas je zlato (1864): | mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in ježe vadi. Lenče |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popolnama snažne biti, to je za dobro srovo maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dolgo ne bo pri koncu, ako ne bojo po druzih pogodbah miru storili. Zakaj ta vojska ni kakor navadna vojska, de |
| Robinson mlajši (1849): | se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le mogla se uperše, sta se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | je imel Gorico, Bolec in pomorje, so se pa tako pogodili, da bi prišle tudi te dežele k Avstriji, kadar bi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zložile, to je, da bi posamezni posestniki se med seboj pogodili in razstresene posestva, njive in drugo tako med seboj zamenili |
| Šaljivi Slovenec (1884): | svoje bivališče, da se bomo zavoljo delitve njegove ranjce matere pogodili. Občinski predstojnik v G. 26.) Podpisano županstvo poživlja Petra Kurenta |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se je tožba poravnala, ne vém, bržkone sta se stranki pogodili. Ob jednem se je oglasil zopet Jurij Apfaltem zaradi gore |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ako smo zašli. Reči moram, da so jo prav dobro pogodili in jednoglasno predlagali, naj ostanemo tu, kjer smo, dokler ne |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | stotnik. »Res je, gospod stotnik,« rečem, »prav dobro ste jo pogodili, zdaj pa se tudi več ne čudim, da vsaki taki |
| Žgánjar (1890): | je še dolgo sedela pri žganju; na zadnje so se pógodili za smreke in seveda ni moglo biti brez „likofa". In |
| Pegam in Lambergar (1891): | trenotje še lehko pogodim s cesarjem. " „Ali se niste že pogodili? " vprašala je ona hudobno. „Jaz sem mislila, da se le |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | koncu leta 1789. prodali svojo ladijo malim čolnarjem ter se pogodili ž njimi glede na prevažanje blaga. Pri prodaji so si |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi rad bere naše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | Pa tudi ta hvala pesniku po pravici gré, da je pogodil národni način pesniški, ne samo po unanji obliki, ampak tudi |
| Gozdovnik (1898): | sporočiti ni svoji ženi ni svojemu sinu. Dobro ga je pogodil vaš nož, Kučilo, in pa o pravem času! « |
| Robinson mlajši (1849): | korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči |
| Robinson mlajši (1849): | južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Kaj delam? Aha! To se ve, da bi vam bilo po godi, ko bi nič več ne delal, ko bi tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri |
| Divica Orleanska (1848): | Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol |
| Divica Orleanska (1848): | ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za to, in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tù privrtati do vira ali ne. More se pod temile pogoji: 1) V kacem kraji, ki je više od mesta, kjer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po pogoji je a : m = k, b : m = k1, c : m = k2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | enačba (§ 47., 2. in 3.), tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj bi bilo število samo brezkončno veliko, kar je proti pogoju. § 81. Kakó je razstaviti sestavljeno število na njega prafaktorje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. in 3.), tedaj a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.), tedaj a ≤ b (§ 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.), tedaj tudi a ≤ b (§ 49., 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim |
| Gozdovnik (1898): | maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov |
| Pozhétki gramatike (1811): | biti, je serai, bom. 2. Od prihodniga snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil |
| Pozhétki gramatike (1811): | tu aimeras, il aimeroit, nous aimeríons, nous aimeriez, ils aimeroient. Pogajivni ſdajni. Konzhuje vſelej tako; rois, rois, roit, rions, riez, roient |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime |
| Robinson mlajši (1849): | Morje je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v njem |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu |
| Maria Stuart (1861): | še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker je na |
| Astronomija (1869): | lomi na strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi |
| Pozhétki gramatike (1811): | le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt |
| Zlatorog (1886): | to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se |
| Zoologija (1875): | septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. d. v Gradez ſporozhuje, denarje v kaſo poſhilja, jih pogorelzam is kaſe dobiva, in jim jih rasdeluje. Vſaka inſpektorija je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pogorelze ſkos to drushbo néha; nobena goſpoſka ne ſme pogorelzam vezh pogorelſkih piſem in páſov dajati, ker vſak pogorelz od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v reſnizi bratovſhnja, ki nima drusiga namena, kakor pomagati. Neſrezhnim pogorelzam pa tudi gotovo pomaga. Sa tó je pa ta bratovſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je ona pogorelzam v pretezhenimu létu 1843 pomagala, koliko deléshnikov je na novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delí, od ſebe odvernili. Kako vſhezhno bi bilo sdaj vſim pogorèlzam povernilo, ktéro bi jim drushba ſ. Florijana, to neſrezho svediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k ſe imenuje,” Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet lét pogorelzam in drugim neſrezhnim pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to visho pred neſrezho ognja obvarvaniga! Povernila je pa drushba pogorelzam v pretezhenimu létu 75081 goldinarjev in 50 krajzerjev; Şhtajerzam 25776 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodo ſhazajo in v protokol sapiſati dajo. VI. Kako ſe pogorelſka ſhkoda obſhaza? 40. Kadar ſe kterimu bratu neſrezha pergodi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pohiſhtev, ktere ſo bile savolj ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | doleteti, in kakſhna podpóra in pomozhik bi nam bila tazhaſ pogorelſka drushba! — Vi pa, ljubi prijatli sunaj teh treh deshel! tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam tudi kashejo, kako dobre in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Poſtave pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florjana na Şhtajerſkim, Koroſhkim in Krajnſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe va-njo sapiſhete, ſvoje dolshnoſti vedili, bodemo drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | milih rodjakov, ako bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in Krajnſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vaſ sna morebiti bolj preprizhati , kakor — de bi Vam koriſt pogorelſke drushbe s beſedami na ſhiroko in na dolgo raskladali. Oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo v prizhijozhimu letu 1844 le po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga v drushbo plazhate. Pogorelſkim berazhem ſe le kaj maliga pomaga, vezhkrat ſe jim ſhkoduje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh sneſlo , kakor pa letni denar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinarjev dobil i. t. d. 32. Ta drushba plazha vſako pogorelſko ſhkodo , naj ſe pergodi ſkos ſtrelo, ſkos hudobne ljudi. ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki naſhe novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in tako bo mnoshiza bratovſhnje ſ. Florjana od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ſhumo dobil; zhe mu je pa le tretji del pogoril, bo 100 goldinarjev dobil i. t. d. 32. Ta drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſhe le 7 tednov po ognji osnanil, de je pogoril, kar bi bil po poſtavi she v pervih dveh tednih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji, ki ſo pogoreli, pa v kako bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſani bili, ſvoje pohiſhtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in proſtorne sopet poſtavili, kakor ſo jih iméli, prédin ſo pogoréli. Kdó móre to reſnizo tajiti? In to ſi samore vſak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ni bilo konca; 30. dec. se je oginj ponovil, in pogoreli so ob Moldovi sopet 3 mlini; komaj so ubranili, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na Lozicah (vas med Št. Vidom nad Vipavo in Razdrtem) pogoreli 2 hiši z enim hlevom vred. Sreča to, da je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravijo : „nobeden ne vé, de bi bilo per naſ kadaj pogorélo. Bog, in ſveti Florijan me bo she tudi sanaprej obvaroval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe she toliko pomozhi dobi, de po ſvoji potrebi ſpet pogorelo pohiſhtvo more poſtaviti. 39. Zhe bi kdo miſlil, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukaj ſamo od meſta Krajnja govorim — ko je to meſto pogorélo, bi gotovo ſhe dan danaſhni ne gledali pogoriſh; sakaj vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nalaſh poshgal, ali de bi prav po njegovi nemarnoſti pohiſhtvo pogorelo, takimu bi drushba ne le ſhkode ne povernila, temuzh bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je vſe pogorelo, bo zelo to ſhumo dobil; zhe mu je pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od Ljubljane, na veliki zeſti proti Krajnju, devétero kmetijſkih pohiſhtev pogorélo. Şhkoda je velika; nar shaloſtnejſhi je pa, de je V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo. (Ruſovſki Zeſar) je novo vkaso dal, de ſe imajo vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti, in na svoje stare dni bi bil imel lep in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkoda obſhaza? 40. Kadar ſe kterimu bratu neſrezha pergodi, de pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori, sa tiſto leto le pol letniga plazhila plazha. 51. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtoji. 24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi umni moshje toliko ſhkode ne najdejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Drushba je obljubila, tadaj je tudi dolshna, neſrezhnimu bratu, kteri pogori, toliko v denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | hiše izpustí, kakor je potreba, da 10 funtov mehkih drv pogorí. Po takem se menda ne bomo motili, če trdimo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov drv. Ne pogorí pa vse popolnoma; to vidimo v tem, da z dimom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | pa vodo, katere je tudi v najbolj suhih drvah nekoliko , pogorí od 10 funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to meſto pogorélo, bi gotovo ſhe dan danaſhni ne gledali pogoriſh; sakaj vſe to bi bili v novizh ſoſidali, ker ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſrezhe med ljudmi dela in de ſe zhe dalje vezh pogoríſh vidi, kamor ſe osremo. Vezhletne ſkuſhnje nam tudi kashejo, kako |
| Oče naš (1885): | hrabrost Podgojzdjanov; s tihim očitanjem je pokazal Ménart na tleča pogorišča, kakor če bi bil hotel prašati: „Ali je to plačilo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | smo se nad tujci. Glejte, zemlja je rdeča njihove krvi; pogorišča njihovih hiš pa rdeče nebesni obok! “ Mladi Maori je drgnil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namen, in je le savoljo te obljube poſtala, de ſe pogoriſhe ſpet is sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodo ſposna in prezéni. 42. Vſaka kantonſka goſpoſka ima dolshnoſt pogoriſhe pregledati in svediti, kako je ogenj perſhel, in komiſijonar bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in komiſijonar bo ſkerbel, de bodo vſi en dan perſhli, pogoriſhe pregledali in ſhkodo zenili. 43. Per ſhazilu ſe ne imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi vtegnil kdo is kakiga drusiga na- mena denarje vsdigniti, pogoriſhe popuſtiti, pobegniti in kaj drusiga (s tem denarjem) pozheti. 48. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori |
| Kemija (1869): | zraku nespromenljiva. Nahaja se pogosto in časih kakor sostavina velikih pogorij. Vse njegove raztopne spojine so grenkega okusa in mečilne narave |
| Mineralogija in geognozija (1871): | moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje, o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. |
| Zlatorog (1886): | vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter |
| Marjetica (1877): | kakor bi mu ne bilo povšeči tudi tu, odplava čez pogorje v dolino, tja v obližje vasi na cesto iskat si |
| Marjetica (1877): | gorah okrog in okrog neštevilno kresov. Kakor zvezdnato nebo je pogorje na vse strani. Jedva vtrne eden ogenj, prikaže se drugi |
| Popotni spomini (1884): | jezerske podobe, bili sva hipno premaknem v hribovit svet. Veličastno pogorje se je vrstilo po poti s soteskami in najmičnejšimi brdovitimi |
| Šarevčeva sliva (1887): | do samotne Četene ravni. Takrat pa se je videlo vse pogorje v bliščečem požaru! Meta je hitela dalje in dalje. Sapa |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | začne grmeti in rdečkasti bliski švigajo nad nami razsvetljujoči robato pogorje in gosto meglo, katera je v nôči legla po dolini |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | se ni mogoče ogniti niti na levo niti na desno. Pogorje se spušča na konci jezera v prostorno kotlinsko dolino. Iz |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | dohodu pred Livno, pobegniti iz mesta in prekoračiti precej pusto pogorje Krug-Vrbovnik, deleče livanjsko od glamoškega poljá, in zasesti Glamoč. Tudi |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | na turških mošejah in minaretih zablisne pólumesec. »Kozara planina«, široko pogorje v Krájini, leží na severo-zahodni stráni Banjeluke. Čudovito gosto porastena |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Martina na Rávinjah. Za vasmi se v polkrogu sklada strmo pogorje nekaj v navpičnih pečinah, nekaj v bohotnem zelenju senožeti in |
| Zlato pa sir (1860): | morem obljubiti. — Hipoma te postavim na Grintoljico, planino v Triglavskem pogorju, kamor sem koračil pet dolgih ur na svetega Jerneja dan |
| Marjetica (1877): | on za vrtnim drevjem in ne potihne njegova stopinja ob pogorju. Potem se vrne na svoje prejšnje mesto, vežni prag, počasnih |
| Grajski pisár (1889): | družbi z onim v vodi kradel ovce iz ovčnjakov po pogorju! « »Da bi ti jezik segnil, duša peklenska! « se je zatogotil |
| Grajski pisár (1889): | prav zgodaj prijezdil v Poljane. Hlapci njegovi so bili po pogorju nalovili nekaj odpadnikov, in te je hotel prevzeti in odpeljati |
| Grajski pisár (1889): | s slamo, kakor se vidi še dandanes včasih v Loškem pogorju. Ko se pričenja naša povest, sta tesala pred hišo hlapca |
| Grajski pisár (1889): | njega, niti njegovih hlapcev! Čula sem, da oznanjuje v tem pogorju častitljivi magister Juri sveti evangelij. Glej, da mi ga privedeš |
| Grajski pisár (1889): | boš vedel, s kom imaš opraviti. Da bi kradel po pogorju, saj vendar živim ob milodarih in božjih potih! Pravičnik je |
| Moja hoja na Triglav (1897): | polžke in žužke, katere je te dni iztaknil v triglavskem pogorju. A ni prišel do tega. Po grebenu od Malega Triglava |
| Moja hoja na Triglav (1897): | navpičnih pečinah, nekaj v bohotnem zelenju senožeti in lesovja. Na pogorju se prostira položna visoka planota in v ozadju te planote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | besedah. Jaz omenim med drugim tudi rev tukajšnjih prebivalcev in pogostih eksekucij zarad davkov. Kar se vtakne človek, ki je za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in kaj, in jaz |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je |
| Ta male katechismus (1768): | od XXI. lejt, noter da LX. Se pak tudi skus pogostnu pytje post prelome? Nekar, ker je le jesti prepovedana. Od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po smerti mojega synu ſen druge trosht imella, koker njega pogostnu uſhivanje, kar je meni ta lube Jogr, katire je mene |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | rad imel, da so ga prijatli obiskavali. Rad jih je pogostil in prav duhovito kratkočasil. Krištof Šmid je sviral na glasoviru |
| Ferdinand (1884): | priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav dobro pogostil vse reveže po okolici. Neizrečeno je bilo ljudstvo veselo te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa |
| Tine in Jerica (1852): | človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se vonder v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš |
| Blagomir puščavnik (1853): | Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo |
| Kemija (1869): | razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec (§ |
| Kemija (1869): | v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej |
| Kemija (1869): | Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | zopet mila pomlad povernila, sta vodila po gosto svojega sinka na plano v prosto podnebje, kjer je |
| Blagomir puščavnik (1853): | Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem bo dobil |
| Sosedov sin (1868): | ne bomo vekomaj živeli. " Smrekar je sam nocoj tudi precej po gosto pil. Jezik se mu vedno bolj in bolj razvezuje |
| Cvet in sad (1877): | morala se je s časom, ko je Leon vedno bolj po gosto zahajal na pošto, popolnoma preveriti. Pa slepila je sama |
| Ta male katechismus (1768): | ſadoby, katira muzh je tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu se tu S. uſhivanje ponovy. Kaj je tedej S. Reshne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kar je meni podejlil? lubi, inu se ſadoſti sturil. Rezi pogostu, koker sem jeſt rekla: O Buh mojega serza , inu Buh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Koliko je treba vſaki dan naſtiljati? Govedini je treba bolj pogoſtama naſtiljati, kakor konjem in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama ſe perkashejo. Per ti priliki je goſp. Dr. BIeiweis ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Is Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Koseski. Navada shelesna ſrajza. Refniza tega pregovora fe pazh pogoſtama na ſvetu vidi. Naj ſe kaka ſhe takó dognana nova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi pazh naſhi rojaki ſvoje verte s ſadnim drévjem bolj pogoſtama saſadili! de bi ſadja imeli sa ſvojo rabo, kolikor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo pokasal. (Kér ſo kose letaſ na Kranjſkim) sopet prav pogoſtama otroke in odraſhene ljudi napadale, in smiraj bolj vſakdanje ſkuſhnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo ravno rezheno, in zhe boſh shito ſnashil, in ga pogoſtama meſhal in premetaval. To ſo gotovo nar bolji ſredſtva soper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivina selene ali ſrove klaje dobi, je tréba tudi bolj pogoſtama naſtiljati. — Seleno klajo sméſhaj, s ſlamo, de ne bo shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhteri take natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati; takó, de jih imajo sdaj vezhidel she po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu malu pomajnſhati, kęr ſe k'naſhi shaloſti lę prevezh po goſti med nami snajdejo. Skusi tvoje ſladku imę, o Jesus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh saſejan plevél poruval in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtoriti: 1. Njive s dôbro predelanim gnojem pognoji, pridno in pogoſtoma jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam po verſti jih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte |
| Stric Tomaž (1853): | postave z nogami teptajo! “ „Pa saj tudi ne delajo tako pogostoma in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci |
| Botanika (1875): | lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska |
| Zoologija (1875): | stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih |
| Zoologija (1875): | ohladi, a da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav pogostoma — če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | božje prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sol, žveplokisla magnezija Mg S + 7 H., se sicer dobi po gostoma, toda le kot skorja po druzih mineralih, ker se |
| Stric Tomaž (1853): | zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in ljubeznivo dete da je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je |
| Genovefa (1841): | kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je ſerzé k Bogú povsdignila |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per goſtvainu, per tovarſhy, per pleſſu , per ponozhnimu pohajeinu, per pogovarjeinu; douge pa minute per molitvi. Sa vſe drugu ſi zhaſs |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh-_ roſt h' |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſvojiga prijatla v' obras gleda, kader ſe prijasno s' njim pogovarja. Oni bodo Boga vshivali in ſe vekomej s' njim veſelili |
| Marjetica (1877): | svet, le zapomni si. Tedaj se drevje, grmovje in rastlinje pogovarja. Čudne reči lehko zve tedaj, komur je dano, le zapomni |
| Ljubljanske slike (1879): | v gostilnico ali kavarno, kjer se zopet rad o kupčiji pogovarja ali pa se politike loti, če ni navajen na biljard |
| Ljubljanske slike (1879): | vidi in sliši, premišljuje domá v samoti, o tem se pogovarja v družbi, in kmalo ima take nazore, toliko vé o |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | lahko obogati, kdor jih umé vzdigniti. Sveti in kresni večer pogovarja se tudi živina, kaj se bo čez leto zgodilo. Kdor |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kmete prijazno pozdravlja; starejšim roko podaja ter se z njimi pogovarja o dohodu vojakov, ktere je tudi on videl, o revnem |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | češ: počakajte, drevo ne pade na prvi mah, in se pogovarja dalje z domačimi, zlasti spregovori par odločilnih besed s stricem |
| Kotanjska elita (1898): | od okna Travnova soproga Matilda. Videla je, da se soprog pogovarja s tujim častnikom, in to je zbudilo v nji radovednost |
| Vinjete (1899): | in opomnila nekaj povsem tujega in nepričakovanega, kakor da se pogovarja z dušami davno umrlih oseb. Midva z Matildo pa sva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so zlasti zavolj tega imenitne, ker se tukaj županijske rečí pogovarjajo in sklepajo. Ti sklepi zadevajo včasih važne rečí. Kar se |
| Blagomir puščavnik (1853): | novega tovarša v igrači dobiti. Možje in mladenči pa se pogovarjajo in posvetovajo, kako in kje da bi bajtico postavili. Bogomila |
| Roza Jelodvorska (1855): | lepimi hruškami, ktere so bile prav zgodnje; in zdaj se pogovarjajo, vsi trije, kakor de bi bili brat in sestra med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | jeziku tudjem. Nemci, Italijani, Francuzi i vsaki drugi narodi se pogovarjaju med seboj v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se prigodi, da je sbrano celo gnjezdo samih korenitih Slovencov — pogovarjaju i vesele se pak v tudjem jeziku! — Govorimo med seboj |
| Genovefa (1841): | takó. Sama ſim ſliſhala, ko ſe je Golo s njimi pogovarjal. In oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga |
| Oče naš (1854): | zdaj je pél, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel |
| Oče naš (1885): | zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo v prihodnje začel, in tako je |
| Tiun - Lin (1891): | vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so gotovo mislili, da pridemo še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri |
| Genovefa (1841): | lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh ur |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sploh navada. Se še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni |
| Revček Andrejček (1891): | zvesto — in tako od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa naj storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak |
| Deborah (1883): | mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi |
| Genovefa (1841): | uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je debelo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vershe na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi meni storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam |
| Roza Jelodvorska (1855): | le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni vitez |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič |
| Gozdovnik (1898): | je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa |
| Gozdovnik (1898): | našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je |
| Roza Jelodvorska (1855): | da ni lepo,« reče sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi |
| Blagomir puščavnik (1853): | vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | druga vera — pa kaj če to? To še ni kerščanstvo. Pogóvori s Siro so jo pač vpeljali v ves drug, jej |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so tù zamišljeni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil njegov obraz, zato Evrota ni dalje popraševal. Med tem pogovorom je bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v |
| Potovanje po Béli reki (1850): | jezikov njegovih ravno tako učenih, kakor povzdigojočih in nehlinjeno ponižnih pogovorov sam vdeležil; zavoljo tega mi je bilo pa tudi zdaj |
| Tihotapec (1855): | razvidil iz njihovih obrazov, njih obleke, njih stanovanja in njih pogovorov, da so tihotapci. Slišal je že poprej večkrat, da čez |
| Bore mladost (1862): | tolažbo. — Nepozabljive mi bodo ostale tiste kratko odmerjene ure najinih pogovorov. Ah, da bi se bila večkrat vidila! Drugači bi bile |
| Rastlinske svatbe (1877): | družba. Ne spominjal bi Vas danes, leto dni pozneje, onih pogovorov, ako bi Vam na razhodu ne bil moral zadati moške |
| Ljubljanske slike (1879): | je lepše, pa stane le par goldinarjev več. “ — Iz teh pogovorov se lahko vidi, kako zna tak mladenič delati reklamo za |
| Povestnik v sili (1883): | se hočem od okna pomaknoti, da bi ne čul njih pogovorov. A komtessina osoda mi je bila tako pri srci, prizor |
| Prvi sneg (1886): | so se jima tudi drugi mladi ljudje, udeležili se njijinih pogovorov, in hitro je vsem skupaj potekal čas v veseli druščini |
| Kotanjska elita (1898): | tudi dr. Lovrin in hitel dalje. Moj Bog, koliko takih pogovorov se je vršilo nocoj! ... No, drugo jutro se je zgodaj |
| Gojko Knafeljc (1899): | si pogladil zadovoljno črnikaste brke pod nekoliko napihnjenim nosom … Iz pogovorov je posnel, da vstajata sestri zelo zgodaj, ter da sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | oba čutila, se z besedami ne da dopovédati. Po kratkim pogovoru reče gospod Jeličnik: »Samo Bogu in za njim blagimu mladenču |
| Zlata Vas (1850): | je šel v mesto, in tani je nekiga pošteniga gospoda pogovoril, de je prihranjene denarje, in bilo naj bi tudi le |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ženo, ne s svojim jokam Antonovcu še večih bolečin delati; pogovoril je njo in Katrico, ta čas k njegovi ženi iti |
| Valenštajn (1866): | Je davno od cesarja, še le zadnjič O tem se pogovoril s Kvestenbergom. (Valenštajn se zgrudi na stol ter si obraz |
| Gozdovnik (1898): | je bil nekaj trenotkov zaostal, da bi se z drugimi pogovoril, gledé svojega ravnanja. Indijanca sta imela med tem čas, neslišana |
| Čas je zlato (1864): | pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za njim. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krajnzam per naſhih novih kmetijſkih novizah! ! kako ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se |
| Zoologija (1875): | strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone je čutil, da mu je |
| Revček Andrejček (1891): | okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj |
| Gozdovnik (1898): | mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri |
| Revček Andrejček (1891): | klobuk ukradli. He, he! Grešnik. Na mah, ko sem ga pograbil, odleti mu klobuk in pade v Franičino sobo ; on jo |
| Gozdovnik (1898): | eden za vratom… Krenite! « Indijanec je bil Baraho za vrat pograbil ter mu hotel nož potegniti skozi golt, pa je dobil |
| Tiun - Lin (1891): | v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi |
| Stelja in gnoj (1875): | le prav drobna stelja; zakaj debela stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | černo mašo, in z navadnimi molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se zmislili rednice mladiga Bertranda, ki ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v zadnji svoji številki, da so ga v prepoved dejali. — Pogreb premožnega umorjenca L. (iz tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov) je bil |
| Gozdovnik (1898): | ta? »Je tudi mrtva; pred nekoliko dnevi je bil njen pogreb. « »Vaš oča, pravite, kje je umrl? « »Ne vem tega. « »I |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | na pljučni bolezni umerla. Malokdaj se vidi toliko pogrebcov za pogrébam, kakor smo jih pri tem pogrebu vidili; malokdaj se sliši |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tugovati sazhela, ko je Genofefa umerla bila. Şhe zeló sa pogrebam je ſhla ſ pobito glavo in je med potam tako |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki |
| Mlinar in njegova hči (1867): | jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape |
| Na stricovem domu (1860): | pogrebom, pride tropa ciganov iz bližnjega gozda, in ko odidejo pogrebci memo njih, stopijo tudi oni v versto, moški s parom |
| Na stricovem domu (1860): | pokopovali. Bilo je lepo jutro, od vseh krajev so prišli pogrebci, prišel je tudi Kamnar. Ko ga stric zagledajo, mu grejo |
| Kranjska nevesta (1864): | se truge, mladeneč, umrl je za kugo", govorili so mu pogrebci. „Kdo? " prašal je Giulio. „Hamet. Bog mu daj dobro! " Med |
| Domen (1864): | Poskušeno natačevanje. Pokopali so bili staro ženo. Pogrebci so se ravno razhajali. Bilo jih je veliko, staro in |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | gledal strašno podobo mrtve svoje žene: Ravno so jo vzdignoli pogrebci ter jo nosó pred njim na mirodvor. On je hoče |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | svoje moči otirajóč si krvave potne srage, tem bolj hitijo pogrebci z mrličem pred njim. Zdi se mu, kakor da ne |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Rakev se je že bila blagoslovila ter odmolile obredne molitve. Pogrebci so hoteli ravnokar položiti mrliča v hladilo zemljo, a kaj |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | ječé zgrudi so kakor mrtev na tla ... Mirno so pokopavali pogrebci potém truplo Brankovo ženo, a njega samega pa so odnesli |
| Gospa s pristave (1894): | za njim vsi na okrog, potem pa uderó v nižavo. Pogrebci pobegnejo in potegnejo še straže s seboj. Hardeg jih je |
| Sveti večer (1866): | listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem |
| Sveti večer (1866): | staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta. Pogrebni list je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sta vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sená je skupama ; per detelji in travulji se nič ne pogreša, tudi sočivje in opresnina vse dobro obéta. Samó korún, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Solnograški nadškofje za njeno razširjenje trudili. Samo to se težko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni nobenega takošnega spisa |
| Valenštajn (1866): | Trčka Čuj! Ilo. I Montekukuli, Karafa i šest drugih generalov Pogreša se, on je je pregovoril, Da so za njim pobegnoli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni videla. Na lističu je bilo zapisano, da tisto kar pogreša, je dobro shranjeno pri bratu in da lehko reši. Koj |
| Zeleni listi (1896): | da jej ni treba več priti, ker ona od sinoči pogreša svojo rdečo svilnato ruto. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne |
| Ferdinand (1884): | se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogrešali smo žalibog tega veselega pogleda. Sedaj cenimo še le dobroto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sploh, temveč tudi drugi razumni roditelji, kateri so do sedaj pogrešali take knjige. V Krškem, o veliki noči 1887. Fr. Gabršek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in |
| Zoologija (1875): | občutljiva za vročino, mokroto in mraz. Tako odejo mora človek pogrešati tem več, ker dolga leta mora preživeti kakor otrok, ki |
| Gozdovnik (1898): | nisi zunaj odložil? « »Ker nisem uverjen, da je morem tukaj pogrešati,« odgovori Pepo mirno. »A! No? kaj češ? « »Hotel sem prašati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | nič ne zaverne; nikto ti ne bude očital tvojih malih pogrešek; sada se tebi zareče jedna beseda, lehko da bude drugomu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ker s pogreškom, če tudi književnim, se ne dá zagovarjati pogrešek, in „bližanje Slavjanov”” v napakah ne veljá. Naši najbližji bratje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah ne sme imeti. Navada, dveletne celake s kobilami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne bude naučil nikada gladko |
| Kuharske Bukve (1799): | ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle |
| Kuharske Bukve (1799): | s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá |
| Kuharske Bukve (1799): | ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje |
| Genovefa (1841): | révſhina. Po zvétkah ſe ſprehaja, pa nanaglama ſe v bresno pogrésne, ki ſo ga zvétlize njegovim ozhém ſkrivale. Gorjé, gorjé mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa trikrat jo sakúriſh in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha |
| Blagomir puščavnik (1853): | mu pa nepokoren, se on preč oberne, in ti se pogrezneš v strašen prepad, ki je temnejši kakor nar bolj strašna |
| Viljem Tell (1862): | uíma! Al moraš ladijo s krmarjem streti, Da enega krivičnika pogrezneš? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je |
| Viljem Tell (1862): | Rudenc. Zakaj je, dragi stric, dežela v stiski? Kdo je pogreznol jo v nadlogo to? Beseda ena bila bi zadosti, I |
| Valenštajn (1866): | Šel je. Valenštajn. Tako naglo? Trčka. Izginol je, ko bil pogreznol se Bi v zemljo. Precej, ko je šel od tebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so |
| Zlata Vas (1848): | Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti. Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je te |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na |
| Pozhétki gramatike (1811): | Mettre un tapis sous les pieds, práprogo (:plahto:) pod noge pogèrniti. _ Tout ce qui est sous te ciel, vſe kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Boljſhi, je pod mlade derveſza, ki ſe potreſti dajo, rjuhe pogerniti, de odraſhene goſenze na-nje popadajo in ſe tako pomoré. To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jaz sem jo napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in |
| Divica Orleanska (1848): | Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se |
| Divica Orleanska (1848): | jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v |
| Divica Orleanska (1848): | Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz |
| Genovefa (1841): | otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim |
| Botanika (1875): | v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le iz ene ali |
| Zoologija (1875): | in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo |
| Maria Stuart (1861): | pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec |
| Gozdovnik (1898): | ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil |
| Divica Orleanska (1848): | Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino |
| Valenštajn (1866): | Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin |
| Valenštajn (1866): | Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi |
| Biblia (1584): | ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil |
| Deborah (1883): | groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo |
| Ta male katechismus (1768): | ali postanja boſhjega nashega Gospuda, inu Odreshenika, katire je nas pogublene ſupet reshil. Matth. 16. KoIos. 4. Kaj pak trete: Katire |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi bile mogle naſhe duſhe v' peklu ſtanuvati, inu vekumei pogublene biti. Saturei pokleknimo s'nar vezhi hvaleshnoſtjo pred Chriſtuſa naſhiga |
| Robinson mlajši (1849): | svega prihodnega življenja za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli, ſo vekumei pogubleni. Vedeu je tudi Achan sa ta shkerlatni plaish, sa to |
| Kratkozhasne uganke (1788): | lih i he use dure ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use dure odpiram pred njim, inu ſa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu tiga Paradisha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pokure, ta ſiunoſt te hudobe tiga greha, ta navarſhna tiga pogubleina ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo vezh taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | erba tih Nebeſs je gratou filius perditionis, en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi on ta ſerd Boshji potolashiu, inu nas od vezhniga pogubleina odreſhu, v' timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli, ſo vekumei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu pogubleine. Se na gleda na veſt, ſe na gleda na duſho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhiga ſerza, inu te lushte naſhiga meſſa naiſhemo, katiri v' pogubleine pelajo. Na ſhi grehi ſo tebi nar vezhi shaloſt inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge, ki nam jih je Bog poslal, da |
| Ta male katechismus (1768): | kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake |
| Ta male katechismus (1768): | O bloger je temu, kir' prov 'ga prejme: * t'iste k' pogublenju nigdar naſajde. O bodi itdr. XVII. No! ſdej se perklonem |
| Ta male katechismus (1768): | brati uzhée, de be se laglej nieh krivo viro k' pogublenju svojeh dush nauzhili; inu vi be othli v' dobremu ſanikerni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koku ali kam se tvoje nagnenje giba, de tebi k'pogublenju prenaglu nagrata. Vos se zel lohka preverne, kader kojni dovji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe lety ſovrashniki vędnu pred vratmi, to je, k' naſhimu pogublenju perpravleni najdejo, taku moremo my tudi vędnu zhuti, de ony |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo. |
| Divica Orleanska (1848): | živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če |
| Divica Orleanska (1848): | silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o |
| Divica Orleanska (1848): | berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj |
| Oče naš (1854): | zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je |
| Maria Stuart (1861): | pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro |
| Fizika (1869): | posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati |
| Ferdinand (1884): | brez strahú gledal smrti v oči, vendar sedaj ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne |
| Dragojila (1864): | plamenica jo razsvitljuje. Grozni pogled navduši turško kerdelo z divjim pogumom, vsi časte Alaha in njegovega preroka Mohameda, ki jim v |
| Ljubljanske slike (1879): | za hrbtom še vse varno in bi s svojim velikim pogumom spredej ne zagradil kake poti zadej. Previdnost je zlata vredna |
| Izza mladih let (1882): | je še zmerom Pepe v rokah imel, ter s prvotnim pogumom Pepetu še jedenkrat povedal, »da nič bati se, ampak le |
| Na krivih potih (1893): | ki vé za njegovo nedolžnost, navdajala sta ga z novim pogumom. In dasiravno je živo potreboval okrepčave, vendar zahvali poprej stvarnika |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Zrinjski od 7. velikega srpana do 8. kimovca z nezaslišanim pogumom branil, našlo je 20.000 Turčinov žalostno smrt. Na turškem prestolu |
| V krvi (1896): | tej odlični družbi ... Danes pa začnem svojo ulogo s tistim pogumom, ki mi je koristil največ v življenju. Da, da, s |
| V krvi (1896): | ki mi je koristil največ v življenju. Da, da, s pogumom, z odvažnostjo se doseže vse ...« In Tončka je vrgla odejo |
| Slučaji usode (1897): | izkušnjam, pomeni to, da nas je tudi obdarila s potrebnim pogumom, da bi jih srečno prestali. In da jih prestajate vi |
| Gojko Knafeljc (1899): | ta smeh seveda pripisal svoji duhovitosti ter je z večjim pogumom nadaljeval: »Jaz noben večer ne zaspim pred polnočjo; naj pridem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor vam kak zakoten pisač pràv široko gobezdá, ampak kakor pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici |
| Oče naš (1854): | je prav, tovarš,“ je rekel korporal, „vojak mora serčen in pogumen v smert iti. “ „Ali smem še pred svojo smertjo duhovna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prime Pankracija za roko in mu na uho pošeptá: „Le pogumen bodi, dragi moj ! Bog s teboj! Jaz bom koj za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa še celo pri nejevernikih slave naklonila. „Le glejte, kako pogumen in hraber mladeneč je! ” bi bili rekli, in kdo vé |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | I. Na starem gradu „Sokolovem” živel je pred nekterimi stoletji pogumen vitez Vladimir sé svojo pobožno soprogo Vido. Vladimir je bil |
| Zeleni listi (1896): | vojna. Tudi Metod je moral v boj. Bil je zeló pogumen in previden. Ko je bilo vojne konec, je bil povišan |
| Gozdovnik (1898): | smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in verlega moža, kteri je pervi flosarjem pot v Oršavo |
| Blagomir puščavnik (1853): | čem s svojim gostom čakati. Bosihmal pa bodite mirni in pogumni, da kar bote slišali, laglje prenesete. Molite pa med tim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ker sedanje stanovanje ni bilo več varno, sklenil je pogumni vojščak in „varh kristijanov,” kakor ga imenujejo stare listine, tam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih |
| Viljem Tell (1862): | Med ljudstvom vnel sem vsako vrlo in Pogumno srce, vse pridobil nam. Staufaher. Storili v kratkem času ste |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zmago, hudobii pa zasluženo kazen naklonile. “ In po globokim priklonu pogumno v ograjo jezdi. |
| Viljem Tell (1862): | v nebesih! — Oziraj se naprej, i ne nazaj! Staufaher. Junak pogumno v boji smrt objame: Premisli, kaka bo osoda vaša ! Gertruda |
| Valenštajn (1866): | državo hotel je osnováti, Zapáliti svet in otrováti, Najdrznejšo igro pogumno igráti — Trobár. Molčite! Kdo upal bi tacih beséd se lotiti |
| Valenštajn (1866): | je še, Na poti v Heb so Švedi; ako naglo Pogumno ne ubranimo, združé Se ž njim. To se ne sme |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je velik junak, ima rad srčne ljudi ter se tudi pogumno in srečno bije. Mislim, da ne morem nič boljšega storiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | storila zato, ker ima v §. 19 ustavno naslombo. Naj pogumno preseka ta gordiški vozel ne gledé na centralistične germanizatorje, ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | privreli z gasilnim orodjem, ter je srečno pripel na cesto. Pogumno koraka proti mestnim vratom, in ko pove po Jakovem naročilu |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vojakom. „Zdaj je vse prav”, reče Jaka, „le urno in pogumno po stopnicah skozi velika vrata; nikdo vas ne bo spoznal |
| Gozdovnik (1898): | pobere borno ostalino, pa stopi h konju, ter ga osedla. Pogumno, nadepolno pihaje si drgne konj glavo ob Tiburcijeve rame. »Le |
| Oče naš (1885): | kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ſe leſóvi le manjſhajo. Drugi vsroki, de leſ bolj pohája, ſo pa bolj nápzhni, in ſvarjenja vredni. Takó marſiktéri léſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres potrebe vezh poshgó. Po takih vsrokih, de leſ slo pohaja, ſe tudi vezhidel pomozhki v prihodnje lahko ſposnajo. In ſizer |
| Zgubljen mož (1864): | mnogim ljudem simbol civilizacije. S knjigo pod pazho sem rad pohajal po polji, če je le vreme bilo prijazno; posebno rad |
| Zgubljen mož (1864): | je gospodarstvo, v cerkev ni hodil, tih in žalosten je pohajal po polji, vsi smo mislili, da se v njem kuha |
| Pomladanski vetrovi (1881): | korporala, ki je zaradi Vinkove neprijaznosti vedno še žalosten okoli pohajal. Hotel ga je potolažiti, zato ga prijazno nagovori: „Kaj torej |
| Izza mladih let (1882): | ta moj trden, da puše ne popustim več. Rajši sem pohajal, ko šival, gospodoma sem ustrezal kakor sem le mogel in |
| Testament (1887): | Andrej, mlad, šibek dijak, je bil tudi tu in je pohajal med svati; nihče ni mogel reči, je li vesel očetove |
| Vesela vožnja (1889): | delali bi mu vender veliko krivico, trdéči, da je rad pohajal take domače zabave. Le óni, ki vedo, kakšne hekatombe ponesrečenih |
| Lisjakova hči (1892): | pridelki. Prostora je bilo torej mnogo, ali danes je venderle pohajal, in že nekoliko rodbin je šlo dalje gori k cerkvi |
| Vaška pravda (1892): | več ne bi videl preljube žabarske vasice, da ne bi pohajal več mimo tako vonjavo dehtečih žabarskih luž, kraj blatnih žabarskih |
| Vaški pohajač (1893): | poznalo. Takrat je bil pa vselej bolj divji in je pohajal po samotnih potih, ali pa pil, kolikor je mogel. Iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | klobčeč pod vije. Divjina, Wildpret. Pridoba, erworbenes Gut. Zidišče, Gemäuer. Pohajati, spazieren. Pohajkovati, müssig gehen. Istina, Kapital. Spravilo, erspartes Gut, Sparpfennig |
| Viljem Tell (1862): | plemenito zver. Če se Ne naveliča lovec dan na dan Pohajati po gori v mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tukaj je treba videti, nabirati, kamenje s kladvom obdelovati, pazljivo pohajati in opazovati hribe, doline, prekope rek in cest, lome, rudarije |
| Zoologija (1875): | more menda tudi dalj časa biti zunaj vode in celó pohajati po polji in travnikih. Čudno je pri ogoru to, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja |
| Zlata Vas (1848): | pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim |
| Robinson mlajši (1849): | si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo ima, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra voda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl., a od teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni mogla ničesar viditi, ker si je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhe shvinſka kuga krave pobrala. Kér ſva ſe morla na pohiſhtvo in najin travnik popréj sadolshiti, nama nihzher dnarjov poſoditi hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svedilo in moglo ſprizhati. de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | petkrat v letu is oſhtarije in lahko ſi boſh ſvoje pohiſhtvo aſekuriral! — Zhe bi mi bili to dobroto pred létam 1811 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perhodiſha, ali semlja, na kteri pohíſhtvo ſtoji. 24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. S majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takrat dobi, kadar od goſpoſke piſmo (Zertifikat) perneſe, de je pohiſhtvo tako isdelano, de je proti ognju bolj obvarovano, namrezh, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pervizh: Ker ima, kdor ſe va-njo sapiſhe, dolshnoſt, ſvoje pohiſhtvo sopet in pred ognjem varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo she rezheno , de mora vſak perſtopnik per sapiſanji ſvoje pohiſhtvo ſam zeniti ali ſhazati, mora pa tudi gledati, de po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she toliko pomozhi dobi, de po ſvoji potrebi ſpet pogorelo pohiſhtvo more poſtaviti. 39. Zhe bi kdo miſlil, de je njegova |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterih namen je, ſhkodo, ki ſe je ſkosi ogenj pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Oſkerbniki, iroſi in taki, kteri imajo otrozhje denarje v ſvojim pohiſhtvu, ſo pa zlo per ſvoji veſti dolshni, take pohiſhtva savarovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stoji, potlej pa še enkrat vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pregost, ga še s kakima dvema lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | steklenice. Ako cuker zadosti gost ni, ga se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | spet odcedi, zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z iglo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukram dobro vreti pusti, potem ga od ognja odstavi, in pohlajeniga v steklenice nadevaj, te pa še le čez nekoliko dni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, vkuhaj sok s kakima dvema limonovima lupinama gosto in pohlajeniga na murbe deni, čez dva ali tri dni sok spet |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz cukra, vkuhaj cuker še gosteje in vli ga potem pohlajeniga na v steklenico napravljene breskvine kerhlje. Vkuhane breskve, drugači. Zlo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je gotovo; če ne, se mora pa še dalje kuhati, pohlajeno nadevaj v steklenice. Češnjevo vkuhanje. Zberi v to lepe, zrele |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj se vse še pol ure počasi kuha; nadevaj pa pohlajeno vkuhanje v steklenice, ktere s prebodenim popirjem zaveži in na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v skledo zverni, torto s cukrenim snegam ozaljšaj ali pa pohlajeno ocukraj. Kruhova torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler kaplja, na taljar vlita, več ne teče, in nadevaj pohlajeno vkuhanje v steklenice in čaše. Jabelčno vkuhanje, drugačno. Zreži dvanajst |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne stolčeni cuker na pomarančah osterga. Zdej deni torto v pohlajeno peč, de se pol ure suši. Lepši je viditi, če |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odcedi, zavri ga nekolikrat z drugo polovico cukra, deni vse pohlajeno v steklenico in spravi na hladnim. Vkuhane limone. Prebodi jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | služabnica večkrat slišala; tode namesto jo tolažiti, je nesramnica iz pohlepa po dnarjih vse, kar je slišala, hudobnimu Gerardu prenašala. On |
| Valenštajn (1866): | ne oblast. Ta dva sta mu vsejala v mirna prsa Pohlepa seme zlo, nesrečen sad Redila v njem prokletoj skrbijo. Za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz |
| Kemija (1869): | in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa pohlepna za vodo; ako le more, si prilasti še več vode |
| Zoologija (1875): | Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari |
| Biblia (1584): | ſe od mene, Sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi bo po simi |
| Botanika (1875): | prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni, miloſtvi, pohlevni, inu ponishni: napovrazhajte hudiga sa hudu , ne kletuv sa kletva |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu po tvoji dobruti miloſtvu ohraniſh, mi tebe ſkus ta pohlevni ofer naſhe andohti, inu molitve ponishnu proſimo, dej nam ta |
| Roza Jelodvorska (1855): | druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha |
| Genovefa (1841): | saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa |
| Roza Jelodvorska (1855): | ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa lepu Vreme. O Vezhni nebeſhki Ozha! mi k' tebi pohlevnu sdihujemo, naſhs ponishne proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | savupajo, po tvoji miloſti pred nyh ſovrashnikam obvarijeſh, mi tebe pohlevnu proſimo, de ſi ti zhes tvoje lubu kershanſtvu miloſtvu uſmileſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru daſezhi mi tebe pohlevnu proſimo ſkus tvojo naisgruntano miloſt, ſkus vrednoſt Terplenja JEsuſa Chriſtuſa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ℟. Amen. Molituv sa vſe potrebe. Mi tebe, o Goſpud ! pohlevnu proſimo ſkus tvojo miloſt, naſhih grehov savese resveshi, inu ſkus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſpat grę. Odobrutlov Goſpod nebeſhke Ozha ! jeſt tebe zhaſtimi, nu pohlevnu sahvalem, de ſi ti mene vbo- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Poniſhnoſt je k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be utegnilu moje dushe svetuſti ſuper biti. Moje ozhy je pohlevnoſt uſſellej ſaveſalla, mirkanje pak je taiſte zel ſatisnelu, ſatorej ni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bukvah bi jeſt hotel, de bi le vy navuzhili krotkoſt, pohlęvnoſt, smaſſnoſt, inu vſe tę druge zhędnoſti. Poglejte Jęsuſa Chriſtuſa naſhiga |
| Zeleni listi (1896): | barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko |
| Oče naš (1854): | zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje mladih let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34 |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo vèrgli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož |
| Biblia (1584): | bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gèrlo zlo bolí, ker senó bôde po gobcu, in prisad pohujša. Daj mu raji otrobov, stolčeniga ovsa, in kar je posebno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jo proč« — reče Bonifaci — kakor oko in nogo, če te pohujša. Ali pač veš, zakaj je ravno tebe med devetimi naš |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsi udje obitelji besede sv. pisma vedno pred očmi: „Kdor pohujša katerega teh malih, temu bi bilo bolje, da se mu |
| Biblia (1584): | inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj naglo k njemu stopila, in njegovo serce |
| Biblia (1584): | njegovi Iogri, inu ſo djali: Vejſhli, de ſo ſe Fariseerji pohujſhali, kadar ſo to beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá tèdaj letá vſe letó? 57. Inu ony ſo ſe pohujſhali nad njim. Jęsus pak je rękàl k' njim: En |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je odgovóril |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v |
| Tine in Jerica (1852): | pristudilo, in nemara za ves čas življenja ostudno ostalo. Kaka pohvala je bila grozno poredkama pri starših slišati, prav za prav |
| Sveti večer (1866): | jim vdihniti pravega življenja. ” Podobarju je bila zeló všeč odkritoserčna pohvala dečkova, še bolj pa njegovo veselje nad umetnostjo. Smehljaje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela od vseh straní. Konec veselici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Koliko „Vipavca” se je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo 6 zlatih, 14 srebernih, 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in rokodélce razdeljenih, kterih imena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | DELITVA SVETIN IN POHVALNIH PISEM za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. Po sklepu velkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa vodstvo obertniskiga družtva iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih fabrikantov, fužinarjev in rokodelcov oznani, se pervič vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka pa vſak dan 6 kr. sa kruh v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za |
| Zlatorog (1886): | kesal gotóvo se! Od ust do ust gré vrč, vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega, ki jo dal je. »Poslúšaj ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal |
| Zeleni listi (1896): | Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši, je postal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | peč va-njo postavili, ktero posebno zato v misel vzamem, da pohvalim umetnega moža Jožefa Šibica, ki jo je mojstrovsko zgotovil, ter |
| Roza Jelodvorska (1855): | po vrednosti obdarovali. Očitno in po vrednosti vas tudi jez pohvalim, in de ste še bolj prepričani«, se obernejo proti Krasomilu |
| Stric Tomaž (1853): | spraviti môgel. Pri vsem tem pa tudi sebe ne pozabi pohvaliti, kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo |
| Ferdinand (1884): | vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel |
| Ta male katechismus (1768): | napravlen, obderſhán, inu pohválen sturjen; ſatorej se tudi skus derſhanje teh ſapovd na eno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perproshne ſasmejan koker ſavle ſbrisnoſte, katira je od tega svejta, pohvalen biti. Prava perproſtnoſt je rada per pokoju, nadella napokoj, al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pristave pri T er žiču je bila od sodnikov zlo pohvaljena. — J. Pergerjeve puške iz Gradca so bile dobriga in lepiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dokler tu, kar je prejèllu, spoſna, je urednu prov ſlo pohvallenu biti. Koker nahvalleſhnoſt je le malukatirem ſverinam navadna, toku be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhelleti pohvallen biti, katiri ſdajzi omovknejo, inu potęm kmalu tu pohvallenu grajajo. 3. Moj syn! ti se uſſe k'vikshem rezhęm |
| Fizika (1869): | vzrok v prožnosti. Največo porabo ima prožnost v mehaniki, in poimence je prožnost médnih in jeklenih dratov in próg, tako imenovanih |
| Fizika (1869): | vrsta lepih poskusov narediti, da se razjasni zgorej povedano, in poimence se s prožnim mednim obročem ab dá dokazati vzrok, zakaj |
| Botanika (1875): | dajati nobenej rastlini njej potrebni kali. Mešano kamenje pako, kakor poimence granit, bazált, porfír, skrilavec (thonschiefer), drobnjak (Granwacke), lava in mnogo |
| Robinson mlajši (1849): | izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je |
| Robinson mlajši (1849): | je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu poiskal. Ni se mu pak zdelo, da bi k tomu vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | opraviti, je čas pokoja obernil za to, da si je poiskal mlado lepo ženico, hčer laškega grajšaka. Iz Rima 6. dec. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Tudi druge soromarje zmagal je bil zaspanec; do malega vsak poiskal si je bil bolj ali manj zložen kraj za svoj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sočutnimi besedami. Patricij si je hotel izprositi dopusta, da bi poiskal takoj Te-Vaturov rod in rešil ženo. — Toda vsi so mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če bi popustila vse svoje bukve in si rajši moža poiskala. Kar se pa Neže tiče, vam povem, da vas tako |
| Zeleni listi (1896): | v gobcu na kak varen kraj. Naša mačka si je poiskala to klobučnico. |
| Genovefa (1841): | Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Poiskali so, našli sv. ostanke in je slovesno tam pokopali, kjer |
| Gozdovnik (1898): | podali se v nevarnost. « »Ne, Pepo! Tudi nas bi bili poiskali. Le poglej, kaj delajo! « »Šest divjakov ostane, drugi odjezdijo proč |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli |
| Zlata Vas (1848): | iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj |
| Gozdovnik (1898): | ni bil pri pameti. Ne ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že |
| Genovefa (1841): | v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti |
| Čas je zlato (1864): | Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vleče lahek voz, goni ražnik; od svojega gospodarja zgubljene reči poiše in jih nazaj prinese; zavarje čredo. K vsem se da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nasprotno luknjo napraviti, kar se takole zgodi: Dno rane se poiše z debelo pletiljko, ali s pripravno palico. Kedar se dno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſklenil ſtoriti. Kralj naj tedaj umniga ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertnih ograjah ali pa sa ſkorjo kakiga ſtariga derveſa kraj poiſhe, kjer bi ſe v méh sapredla, kar ſe v nekih |
| Ferdinand (1884): | po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | rad, prav z veseljem. Samo toliko še počakaj, da bisage poiščem, ter si palico vrežem v domačem leščevji. Ti si dobro |
| Gozdovnik (1898): | ti, Fabij, pazi na sredino med obema. « »Potem si mahoma poiščem rdečnika,« meni Pepo. »Stavim kaj, da je za ono majhino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter |
| Astronomija (1869): | sedaj je le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m veljata 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 6 in 15, b) 12 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18, c) 16 in 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15 |
| Robinson mlajši (1849): | boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily |
| Biblia (1584): | vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga |
| Biblia (1584): | je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povémo, de ſo vſe, kar ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pod nadpiſam „Péſme sa pokuſhno“da natiſniti, in med ljudí poſhle. — Naſlédno léto, to je 1807 je pa „Şulzhbo med vitesama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s obljubami savéshem; al 1784 me Lublanſki ſhkoſ Herberstein vun poſhle, duſhe paſt. Krajnſko me je mati uzhila, némſhko inu latinſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | povémo, de ſo vſe, kar ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se zopet po gozdih. Sicer pa je Vajkato pač dobrih |
| Gozdovnik (1898): | klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | taki, kakor — se popisujejo? Jaz bi bila morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se |
| Gozdovnik (1898): | ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo |
| Gozdovnik (1898): | Tubaku zvezal? « »Ne vem, kako se mu pravi. « »Jaz sem poizvedoval, pa ničesar izvedel, razen da malo šepa, in da jaha |
| Gozdovnik (1898): | zdi. To vam povem v vaše pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam pravice posedati niti najmanjšega |
| Gozdovnik (1898): | v to prisilili. »Zakaj ste nam hoteli odnesti grofa Medijanskega? « poizveduje Pepo Spač. Diaz molči. Videl je, da. je ravnal nepremišljeno |
| Gozdovnik (1898): | pod streho vzel Markos Areljanos. « »Z angleško vojno ladijo, pravite? « poizveduje Kanadčan s pomnoženo pazljivostjo. »Dajte, obrnite se malo okolu! « »Sedel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zdaj dozdeva premalo, in potrebuje primerne razširjatve, in tudi boljega pojasnila. Tej knjižici bo priložena podoba zemlje, že zdaj napravljena, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | način v številni vrsti pridemo, je iskana diferenca. Iz tega pojasnila izvira: Odštevanje pozitivnega števila je odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dodatek. O jednostavnem knjigovodstvu. Občna pojasnila. §1. Trgovci in obrtniki morajo vse dogodke, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da mu mora vstreženo biti, ako se ta škandal bolj pojasni. Tisti „stari korporal” sem bil jaz podpisani 30 let stari |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | razvidno, da, če se stvar na kak nenavaden prigodjaj ne pojasni, bode Tone brezdvomno v dosmertno ječo ali pa še celo |
| Kemija (1869): | nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | želimo, „da, kakor se dandanes iz pravih prvotnih virov marljivo pojasnuje državna in cerkvena zgodovina tedanje dobe, nikakor ne v sramoto |
| Gozdovnik (1898): | »Vozovne verige so bile odpete,« pojasnuje Diaz, »to je mogel storiti le kdo izmed nas. « »Dajva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izmaknila podstava, padla na zemljo, tedaj že naprej določa isti pojav pri tem in onem telesu, to pa vsled tega, ker |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | šolstvo nadzirajočih organov. Kakor hitro se pokaže v družabnem življenju pojav, kateri postane zlo, je brezdvomno dolžnost države po svojih organih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 16. Poželenje. S čustvi v najožji dotiki so oni psihični pojavi, katere imenujemo poželenja. V zavesti se snidejo predstave, vsled tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v popolni jasnosti, t.j. da se privede ono |
| Lohengrin (1898): | in kraljem provodu idočemu v cerkev na čelo. ) Miroslav (se pojavi na cerkvenih stopnicah; žene in paži se prestrašeni umaknejo). O |
| Občno vzgojeslovje (1887): | povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v čut |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se gojenec pozivlja, naj nekaj storí ali opustí; zato se pojavlja povelje kot zapoved ali prepoved. Namen pedagogičnemu povelju je, učiniti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Domotožje, katero nas navdaja bivajoče same in zapuščene na tujem, pojavlja se pred vsem kot čustvo. Kmalu pa se izpremeni to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej pogoj psihičnemu razvitku človeškemu. V prvih dneh življenja se pojavlja v otroku izključljivo le telesna priroda. Vse moči življenja merijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v otroški duši in katere se o priliki z nova pojavljajo v zavesti, obnavljajo se prav po redko zvesto in neizpremenjeno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se ne udaja slepo onim težnjam, katere se mu pojavljajo v zavesti. Take težnje vselej poprej dobro preudari ter jih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samočustvo) in sočutj e (sočustvo). Pri zaznavanji nekaterih predmetov se pojavljajo čustva, katera nimajo nobenega postranskega zanimanja in katera so nam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jo vezh po oſlaſtnih grishlejih mikalo, ni hotla vezh vſeſkosi pojedati, ino je le po malim sa potrebo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih po tém, kadar v ſpomladi goſenze islésejo, raſti in pojédati sazhnéjo, ſerzhno obéra in pokonzhá, kolikor mu je mogozhe. De |
| Blagomir puščavnik (1853): | hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je |
| Ferdinand (1884): | sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem in godbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | treba vedeti, da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le prazen glas, ako se zadosti ne predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že |
| Občno vzgojeslovje (1887): | določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej |
| Blagomir puščavnik (1853): | motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne |
| Fizika (1869): | zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute |
| Fizika (1869): | Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj |
| Fizika (1869): | pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | govoriti. Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Petru malo mleka in ovseniga kruha, ki ga je tudi pojédel, ga je peljal spat; Vilovec pak je celo noč čul |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ko je teta Petru večerjo pripravila in jo je Peter pojédel, je mogel še več od svojih staršev stricu povédati. Vsi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | še nisem vsega pojedel in sem kosti k ognju postavil. Dobro naj vam teknejo |
| Robinson mlajši (1849): | tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na |
| Pripovedke za mladino (1887): | v pest kacega otroka, hitro ga je umorila, skuhala in pojedla, in to je bil njeni največji praznik. Ko sta se |
| Pripovedke za mladino (1887): | je otrok zopet zginil, glasno govore, da ga je kraljica pojedla, in kraljevi svetovalci zahtevajo, da se mora obsoditi. Kralj pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino njih obilnoſt pojédle. ˛Straſhna dragína bo vſo deshèlo ſtiſkala. Bog bo gotovo ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo. In |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno zhe-'plo prezh ; eno odſdol- perſtavi, te uge 2. pak pojej, ter puſli odſdol go. na use 3. platy shteri, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi, inu 2. pojej, inu kedu odſdol go¬ri sh tej e, njeh bo spet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdor ima več sadja, de ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se |
| Biblia (1584): | na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam |
| Gozdovnik (1898): | Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s svojimi mulami proti polnoči, da pavoljnih grmov več ne |
| Ta male katechismus (1768): | prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj imaš novega zame? ” „Nič druzega, kakor to, da gré pojutrajšnjem moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti |
| Blagomir puščavnik (1853): | gori. Bolj ko Bric na pomoč kliče, bliže se sliši pok ognja in ropot lesa, V nar hujši zadregi je. Strašno |
| Fizika (1869): | tem, da se njegove plasti vrstoma zgostujejo in zredčujejo. Močan pok nam je najbolj jasen primér takega stresanja zrakú, ki je |
| Fizika (1869): | magnetične hude ure se pa javlja v velike daljave. Kakov pok ali grom se pa do zdaj ni opazoval pri magnetičnej |
| Revček Andrejček (1891): | Vidiš ga – tule je! Hvala, Pavle, da si ga prijel. Pok, zveži ga, ta nama ne sme nič več uiti. Pok |
| Revček Andrejček (1891): | Kaj si storil moji Franici? Dan je. Četrti prizor. Strel. Pok. Prejšnja. Strel (prihiti s puško z desne). Vidiš ga – tule |
| Revček Andrejček (1891): | Pok, zveži ga, ta nama ne sme nič več uiti. Pok (prinese puško in Grešnikove strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi |
| Gozdovnik (1898): | Ogenj. Pepo! « Iz cevi dveh pušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev. »Napravi nov zarez, Pepo, da se |
| Divica Orleanska (1848): | pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od mere lasú do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel. Dobro bi bilo, de bi jim gospodje od več |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſode in sa ſtrope. — S brinovim léſam po hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti muhe v kuhini, v hiſhi ali v hlévu nadleshvajo, pokadi s buzhnim perjam, bojo muhe pozerkale. — Kvaſ sa kruh dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit |
| Ta male katechismus (1768): | S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo |
| Kemija (1869): | Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zdaj pridejo na planjavo. Tukaj se sliši iz hriba dol pokanje končavnega ognja, nad strehami grada se valijo čemi strašni valovi |
| Zoologija (1875): | glavo ob les in od tega nastane v lesu neko pokanje, ki je nekoliko podobno pikanju žepne ure, zato ga tudi |
| Gozdovnik (1898): | potegne nož, ter se v dveh skokih vrže proti mladeniču. Pokanje vej ga je opozorilo. Brž se okrene in proti srcu |
| Gozdovnik (1898): | Mesec se je bil zdaj skril. Pokanje pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil |
| Deborah (1883): | spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki |
| Sveti večer (1866): | tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno |
| Stric Tomaž (1853): | Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga |
| Gozdovnik (1898): | Baraha je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti |
| Kuharske Bukve (1799): | deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je |
| Biblia (1584): | inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden pravi , Jaka , vi ſte en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj |
| Botanika (1875): | nam ne zdi težko. V §. 211. kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ga proſsili de bi njim enu snaminje od Nebęſs pokasal. 2. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim |
| Genovefa (1841): | kaj drusiga ne jéj, bres de bi mêni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati |
| Genovefa (1841): | osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu nih zhaſt pokasou, inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu s' ſvojim exempelnam pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere eos |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ponishnoſti per naſhi molitvi, katiriga nam je Chriſtus dau, inu pokasou? ali nas nabo ſramota obshla? pogleimo le ſami na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile s' molitvo, inu s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | enake beſſede rekozh: Ozha moi! skus katiru nam je Chriſtus pokasou, de ozhe Bog nikar ſamu enkret, ampak vezhkret sa ſvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam je Syn Boshji pokasou, de je vſelei ena perjatelza te molitve bila ta samota |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda |
| Robinson mlajši (1849): | more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek |
| Tine in Jerica (1852): | de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Sej si Ti le zato otrok postal, de bi mi pokazal, kako morajo vsi otroci živeti. — Bil si Ti vsakdanje veselje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v |
| Čas je zlato (1864): | se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ivan ni bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo |
| Revček Andrejček (1891): | Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je |
| Revček Andrejček (1891): | Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš — Anže je! Že zopet uka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino |
| Genovefa (1841): | vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé |
| Robinson mlajši (1849): | sreči kajti veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest |
| Robinson mlajši (1849): | dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nas zdaj. Razstava v Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih |
| Roza Jelodvorska (1855): | to, ktera se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog |
| Kemija (1869): | omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč |
| Sacrum promptuarium (1695): | nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi |
| Zlata Vas (1848): | mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si |
| Botanika (1875): | sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel |
| Zeleni listi (1896): | sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa |
| Zlata Vas (1850): | jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje |
| Oče naš (1885): | na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim bo. “ „Takrat ſe bo snamnje ſinú zhlovekoviga na nebu pokasalo. Vſi narodje na semlji bodo krizhali, ino ſinú zhlovekoviga vídili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sboru letna rajtinga kmetijſke drushbe osnanjena, po ktéri ſe je pokasalo, de je drushba v pretezhenim letu 6077 goldinarjev in 22 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da bi se v našim slovstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve |
| Zlata Vas (1848): | vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je dolžán |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je prešlo |
| Astronomija (1869): | Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar |
| Kemija (1869): | atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali |
| Botanika (1875): | dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali drujiga dela in ne prinese kakiga izdelka svojih rok pokazat, ne bo moj zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober |
| Genovefa (1841): | mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta kniga najboljši dela raznih verst pesmeništva obderžala; tako hoče pokazat različnost mere slogov, ktere so se naši stari poslužili. ” „Podpisani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rúdice, ne žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih |
| Zlata Vas (1848): | Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to veselje krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gospodarji, ki ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov |
| Sacrum promptuarium (1695): | jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile ; popade jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dal, de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj |
| Stric Tomaž (1853): | Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Tù je, tù v tej sveti uri«, odgovori angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera |
| Fizika (1869): | sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje |
| Revček Andrejček (1891): | bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nahrepeny po veliku, temuzh po malu rezhęh. Zel dusha se pokaſy v' telesu, katiru bo is mnogiterneme shpiſhame naſadlanu, inu te |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se utegne |
| Botanika (1875): | Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od kterega |
| Pripovedke za mladino (1887): | pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri |
| Gozdovnik (1898): | že jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poklizhem, de jih preględam, inu vam taku rekozh s'pęrſtam pokashem. PremiſIi, moj ſyn, toiſto tvojo norſko lubęsen, toiſtu tvoje norſku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęjdili niſo, taku me ſilnu veſsely, de vam ga danàs pokashem, inu vy bote ſamy ſposnali, kakú gmajn je on, koliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo berem nazaj, me kmalo |
| Fizika (1869): | manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in |
| Fizika (1869): | razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam ſkus te Chriſtianſke navuke, inu druge lepe vuke pot pokasheſh k'naſhi zhaſni, inu vęzhni ſrezhi. Tok pak ni sadoſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kar ſo ga na grad djali. De mo le dnar pokasheſh, ti bo ſturil, kar boſh hotel. — TuJp. Sna pak tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | naši veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. |
| Zlatorog (1886): | Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno |
| Zeleni listi (1896): | je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Korone S. Heleno noi S Barbaro dati o duh menei skashi tiſti zhaz noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Aleluja Aleluja. Jas N. N. tabe sapoviem o Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues Boga ozhetha † noi Boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te zhaz al dnarje skues ta na svateisha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi odrieshou: da ti menei shitro skashi da bom klor videti mogov kaku je tota dian inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh menei pokorn. Jas N. tabei sarothim o Duh da skashi ti menei te skrite dnarje skues to nai svateishi S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | so mu velike kmetije in grajšinske posestva kot izgledna šola. Pokažimo le ubožnemu, nezaupljivemu in kratkovidnemu kmetu pot k premožnosti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Tudi za Dolenjsko snuje se sadjerejsko društvo v Novomestu. Gorenjci, pokažimo tudi mi, da nismo zaspani. Jako pridno pričela je delovati |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka |
| Valenštajn (1866): | jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej |
| Robinson mlajši (1849): | tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v |
| Gozdovnik (1898): | sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom |
| Genovefa (1841): | poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Kemija (1869): | ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin |
| Robinson mlajši (1849): | v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč po morji plúti mogel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén nove baže |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega hlapca. Pavliha mu pokima |
| Zlata Vas (1850): | ogovori. »Ali imate že delapust? « Brencelj je mogočno z glavo pokimal in brez de bi bil Ožbeta pogledal, mu zabavljivo odgovori |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | k sosedi peljali, ju zavoljo njega potolažit. Z glavo je pokimal, de so prav storili in je ukazal tudi Francku k |
| Oče naš (1854): | je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vedno na to gleda, de se taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih |
| Kuharske Bukve (1799): | shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nezakonske matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je |
| Zoologija (1875): | ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome, inu veliku drugih: inu ſo jih pokladali k' njegóvim nogam, inu on jih je osdravil. 31. Takú |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naglo, ako čebulne koščke v medu pečeš, in gorke na pokladaš. Kakor hitro mehko mestice na oteklini zapaziš, jo koj prederi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nalezejo. Pri teletih se pa napravijo, kedar jim prevročo kermo pokladaš, ali kedar stradajo. Seno, ktero je na močirnih in blatnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava ostane |
| Maria Stuart (1861): | se poslovim Še z vami. (Podaja jim roké, in vsi poklekajo pred njo, ljubijo ji roke in britko jokajo. ) Varuj Bog |
| Viljem Tell (1862): | žalostna umakneta. Med tem tiho prihajajo zelo žalostni hlapci; nekteri poklekajo pred njim i točijo solze; v tej tihoti zaklenka v |
| Viljem Tell (1862): | mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno |
| Blagomir puščavnik (1853): | svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede |
| Maria Stuart (1861): | svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In |
| Viljem Tell (1862): | Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste |
| Blagomir puščavnik (1853): | nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni |
| Genovefa (1841): | ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja mati mene |
| Blagomir puščavnik (1853): | prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus naſh Odreſhenik ni ſamu na ſvoje Boshje kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je od nyh odtergou sa en luzhai delezh, je doli pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam je Syn Boshji pokasou |
| Genovefa (1841): | de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe |
| Genovefa (1841): | je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil: „O Bog, ne daj ji umreti. O |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil z |
| Genovefa (1841): | ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa |
| Oče naš (1854): | pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vsi zbrani so bili tako ginjeni, da so na tla pokleknili in z povzdignjenimi rokami molili. In tako je bilo v |
| Oče naš (1885): | In pokleknili so vsi ter ni ga bilo srca, ktero bi ne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kar je poklical svoje otroke. Ko so se le-ti opravili, pokleknili so vsi skupaj in Ivan molil jim je skupno jutranjo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | O'Niel je prižgala svetilnico pred podobo Križanega, in vsi so pokleknili. Pa komaj so pričeli z molitvijo, ko začujejo nagle korake |
| Blagomir puščavnik (1853): | tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir |
| Blagomir puščavnik (1853): | bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski blagoslov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi v' Boshji pomozhi oſtanemo, ozhmo pred naſhiga Odreſhenika doli pokleknit, inu rezh: Affectus. O JESUS nar vezh poterpeshlivi! mi molimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oblyzhiu leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | doli pokleknit, roke na vysho teh proſhniku vkup stiſnit, inu gor vsdignit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſelei to Boshjo beſvedo prou poſluſhali, ozhmo pred Chriſtuſa doli pokleknit, inu proſiti: Affectus. O JESUS! ti vezhna beſeda tvojga Nebeſhkiga |
| Maria Stuart (1861): | Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | velike milosti, ktere je prejel od Boga pa na svoj poklic, kar je tudi prav resnobno obljubil; drugi so ga prosili |
| Zeleni listi (1896): | ter ga vprašali, kako da si je izbral uprav vojaški poklic, rekel je: »To so storili dragonci, katere sem videl v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod, ino ukashe, v' kteri desheli mora zhlovek shiveti. 9. Pokliz Abrahama. Kmal po potopu ſo ſe ljudje ſpet slo namnoshili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. S majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ştara véra naj oſtáne, In poſhténoſt vſaki zhaſ! P. H. Pokliz na vſe kmetovavze, de bi ſvóje polje, verte in vinograde |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | teh novih vradnikov je pričakovati, de si bojo vedno svojiga poklica zvesti, de ni ljudstvo zavolj njih, ampak de so oni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | omenjeni priliki zopet pokazala, da stoji prav na višavi svojega poklica! Ni je bilo ne blizo ne zraven! „L' Isonzo” je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo kjé kaj |
| Gozdovnik (1898): | od piramide, na ktere pločadi sta slišala obupne in grozne poklice. Kanadčan in Pepo sta se bila v ravnoto prikrala in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na svoje delo paznost ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó obernili po poklicu svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza |
| Oče naš (1854): | Ménart, „kako je bil služabnik Gospodov, kteri je v svojim poklicu svoje življenje v nevarnost postal, od tacih potepuhov martran bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v svojem poklicu. Al kodar ga je apostoljski duh vodil, tod ga je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nizke, da mora priklonjeno hoditi ali pa plezati. Pri svojem poklicu ima za mornarjem zraven težáv prestati tudi največ nevarnosti. So |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in |
| Gozdovnik (1898): | ste, da se ima goditi travanska sodba. Poštenjak se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz |
| Čas je zlato (1864): | Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga |
| Gozdovnik (1898): | umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti |
| Divica Orleanska (1848): | orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se nam potrebno, povedati mu |
| Gozdovnik (1898): | vse, karkoli boste slišali. Zločinstveno preiskavo hočem takoj pričeti. « Izpraševanje poklicane družine in poslov je pokazalo, da o storjenem zlodejstvu ni |
| Oče naš (1885): | prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pervi, inu ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. |
| Divica Orleanska (1848): | Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ne dnéva ne ure, kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je polke, ki so naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v teku z drugo še bolj naglo razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim |
| Tiun - Lin (1891): | častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh |
| Biblia (1584): | kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi |
| Biblia (1584): | X. CAP. INu on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi |
| Biblia (1584): | zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk v'ſerci ſmili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 32. Jęsus pak je ſvoje Jógre poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno |
| Genovefa (1841): | je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je mósh, ki vam bo dalje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'med tulkain taushent drugih ſi ti nega h' tebi poklizou, v' to Apoſtolsko zhaſt povsdignou, try leite s' nebeſhkim navukam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti ni ſi miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na pravo viero preobrazhat poklizou, katiriga je rediu, oſkerbeu, inu s'beſedo, inu exempli podvuzhiu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' ſebi poklizov, ter je k'nym rekl: meni ſe ti ludje uſmilijo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhlovek, katiri ſe je is duſhele na pot podav , je poklizov ſvoje hlapze, inu je nym ſvoje blagu isrozhuv. Inu enimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moj folk Israel. Tedej je Herodesh te Modre na ſkrivnem poklizov, inu jeh je ſkerbnu ſpraſhuval sa ta zhaſs te ſvesde |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi |
| Oče naš (1885): | Oče naš, kteri si v nebesih! „Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s straže domú prišel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez nemškutar in madžaron. Kaj se le to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kadar bo ta gotova, se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da |
| Zeleni listi (1896): | darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko |
| Ta male katechismus (1768): | zhastiti, inu na pomuzh poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika, inu Darovnika uſſeh dobrut |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nigdar nizh svędel! — Matizh. Vaſha Gnada ! — Godzi zhakajo — jih ſmęjm poklizat ? — Gaſhper. Koker vidim, mene ne bo nizh vezh tręba — Nò |
| Zlata Vas (1848): | ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu |
| Robinson mlajši (1849): | Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta |
| Ferdinand (1884): | grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter. |
| Gozdovnik (1898): | stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No |
| Gozdovnik (1898): | vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be obę skupej naenkrat prishle, is eno besedo po imenu poklizati? Roſalia. Kaj je tu, kar kmet notshe, inu od sebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt sdaj delam; My snamo njega na naſhe Altarje doli poklizati, inu vam njegovu vſe molitve vręjdnu meſsú k' jędi dati |
| Zerkviza na skali (1855): | njih, kako je mogozhe duha temote is njegovega gorezhiga groba poklizati, in ſi ga ſushnjiga ſtoriti. Kaj je moglo divjimu in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kar ſe mu naj perpravniſhi sdi. “ Potlej ukashe Golo kuharja poklizati, ga ojſtro nagovori in mu ozhita, de je grofinji savdal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ne hiše ni, v kteri bi ne bilo merliča. Kralj pokliče še ponoči Mozesa ino Arona, ino jima reče: „Pojdite, ino |
| Tine in Jerica (1852): | ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rad pri njem v službo prišel. Baron ga k sebi pokliče in ker se je Pavliha globoko priklonil in je od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim |
| Ferdinand (1884): | mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je |
| Tiun - Lin (1891): | z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo |
| Zeleni listi (1896): | da jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete |
| Gozdovnik (1898): | očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ne hiſhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar |
| Deborah (1883): | v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga pokličem! (Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v |
| Tiun - Lin (1891): | ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pobégni na Egiptovſko! Ondi oſtani, dokler te ſpet ne poklizhem. Sakaj Herod bo vſe isiſkal, de bi dete naſhel ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od daljezh priditi vidil, ſe mi je ſkril; jeſt ga poklizhem, in mu rezhem, de naj ſatje is teh mertvih panjev |
| Čas je zlato (1864): | dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar |
| Viljem Tell (1862): | bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, Grdín! Lajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok |
| Tiun - Lin (1891): | Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so |
| Robinson mlajši (1849): | to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja za to |