- odev
Robinson mlajši (1849): njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže
odev odevalo odganjati odgeniti odgnan odgnati odgniti odgoja odgojen odgojitelj odgojiteljica odgojiti odgovarjati odgovo odgovor odgovoren odgovoriti odgovornost odgristi odgrizniti odgrniti odhajaje odhajajoč odhajati odhod odhodnja odid Odilo oditi odivit odjadrati odjahati odjek odjekniti odjemati odjenjati odjenjevati od_jesenovje odjezditi odkapati odkar odkazati odkimati odkladek odklestiti odklon odklonski odkod odkoder odkopati odkrehniti odkrhniti odkrit odkriti odkrito odkritosrčen odkritosrčno odkritosrčnost odkrivati odkrušiti odkup odkupiti odlagati odlar odlarček odlašanje odlašati odleči odlesketavati odlesti odletati odleteti odleženje odličen odlikovati odliti odloček odločen odločenje odločevaje odločevanje odločevati odločilen odločilno odločiti odločivši odločno odlog odlomek odlomiti odlomljen odložen odložiti odluščiti odmakniti odmanjkanje odmanjkati odmenjen odmerjen odmev odmevati odmikati odmiti odmor odmreti odmrl odnašati odnehati odnesti odnošaj odobriti od_on odondod odonod odpad odpadati odpadek odpadnica odpadnik odpahniti odpasti od_paverščen odpehati odpeljan odpeljati odpeljevati odpiraje odpirati odpis odpisek odplavati odpluti odpočitati odpočiti odpoditi odposlati odpotiti odpotovati odpoved odpovedati odpovedovati odprav odprava odpraviti odpravljanje odpravljati odpravljen odpravnik odpravništvo odpreti odprt odprtina odpustek odpustiti odpuščanje odpuščati odpuščen odrajtati odrajtovati odrajtovilo odrasel odraslek odrasti odraščen odreči odrediti odreja odrekanje odrekati odrešenik odrešenje odrešiti odreti odrevenel odreveneti odrezan odrezati odrezek odrezovati odrgniti odrgnjevati odriniti odročen odrovje odrt odrtija odrtnik od_ruda odsedati odsek odsekan odsekati odsekov
Robinson mlajši (1849): | njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dati use poprieda morash vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | usmiljene ljudi in jésti dobiti, je bil s terdoserčnimi besédami odgnan. |
Čas je zlato (1864): | delaven človek. Zato je bil tudi zdaj Lenče povsod merzlo odgnan. Njemu je sicer malo djalo, ali njegova mošnja je bila |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke |
Zlata Vas (1850): | ne bilo zgodilo. Sicer se je hudo vreme z zvonjenjem odgnalo, zdej je pa to prepovedano, ker velika gospoda nima clo |
Sveti večer (1866): | hiši bila, tako je bilo sedaj veselje. Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj |
Genovefa (1841): | po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni je bilo odgnati, de ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa |
Viljem Tell (1862): | hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ure va-nj puhtí. Ta napeto vime sčasama omečí in prisad odžene. Razun tega je tudi prav dobro, če se v to |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ozheta ! — J. Demſher. Toča in copernice. (Konec. ) Streljanje pa gotovo odžene točo? — Naš cerkovnik hude ure nikdar ne zgreši, temuč serčno |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe delezh od greſhne |
Branja, inu evangeliumi (1777): | nam dadejli, videjozhe, inu navidejozhe ſovrashnike odverni: vſe hude shele odsheni, sdravu vreme, inu dobro lejtno nam dej: naſhim perjatlam, inu |
Ta male katechismus (1768): | Gospud! letu prebivanje, ter uſſe ſaleſe tega sovraſhneka delezh prezh odſheni; tvoji sveti Angelzi imajo tukej prebivati, katiri nas |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader bosh mene v' skushnavi, inu pregreshni navarnoſti ſamirkal, o! odſheni takrat delezh od mojega serza uſſe hude naspodobne misle, inu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od |
Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona |
Roza Jelodvorska (1855): | pridnimu Jakobu peljal. Ali stanovanje, v kterim sim rojena in odgojena, je tudi meni za večno zaperto. Ravno da sim ven |
Mlinar in njegova hči (1867): | ljuba Micka! Micka. Zakaj ne, Janko? Ali nisva oba krščansko odgojêna, vedoča, da le očetov blagoslov otrokom zida hiše. Midva nikakor |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so? Otroci se jočejo, kér so zgubili svojiga očeta in odgojitela! (Konec sledí. ) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika |
Stric Tomaž (1853): | za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne |
Izidor, pobožni kmet (1887): | dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo odgojil. Narvečja težava mu je bila pa ta, da je bil |
Viljem Tell (1862): | imela. Tell. Tud jaz ga nemam. Za pastirja me Narava odgojila ni. Ubežen Me cilj za saboj brez počitka tira. Potem |
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | popusti vsakoršnje dvombe in malovredna mnenja, ktere je le nevednost odgojila, ampak bodi prepričan, da pravi napredek ti bodo kakor povsod |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in |
Zlata Vas (1850): | kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil kaj bi spridenim ljudém odgovárjal. Ker jih je pa vedno več k njemu hodilo in |
Genovefa (1841): | rezhí popraſhevala, na vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal glas, premikovale so se le |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pred svetim rešnjim Telesam bila. Če so jo od tega odgovarjali ali zavoljo tega kregali, je rekla: Ako bi vsak dan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | rodoljubni „učitelj iz Kranjskega (?)” verjeti že zavoljo tega, ker nismo odgovarjali na njegov članček; danes pa se nam nehoté prilika ponuja |
Sveti večer (1866): | tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za veliko gospodo |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse v mestici |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni odgovo- |
Ta male katechismus (1768): | okulipernesen biti, kaj be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — — |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodí |
Tiun - Lin (1891): | odvrnem mu mirno. »Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v |
Gozdovnik (1898): | hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih |
Gozdovnik (1898): | nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je |
Fizika (1869): | in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala |
Deborah (1883): | duhovnega gospoda; pomolil sem glavo skoz okno: Kaj je? Nobenega odgovora. O ti moj Bog, mislil sem in z glavo odkimal |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa |
Občno vzgojeslovje (1887): | Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej |
Tiun - Lin (1891): | preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede. Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na njegovo govorjenje, vſak ſe zhudi njegovi modroſti ino njegovim odgovoram. Njegova mati, ki je bila savoljo njega v' veliki ſkerbi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Daj mi piti! “ Shena ſe je savsela nad tem prijasnim odgovoram. „Od kod je to,“ mu rezhe, „de me tí piti |
Ferdinand (1884): | kar veš in znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem |
Napake slovenskega pisanja (1858): | in če je krajši rodivnik, bolj se nekaj pogreša v odgovoru. V tacih primerah se govorí na dva načina: deva se |
Sosedov sin (1868): | Štefanu veselo upanje, ki se mu je po tem dekličinem odgovoru zasvetilo, izpodrine druga temna misel, m pozábeljši sam sebe s |
Mahmud (1870): | Allah«in njegov prorok Mohamed. « Vse se je smijalo dovtipnemu odgovoru. »Rad bi vendar zvedel za tvoj rojstni kraj,« povzame oče |
In vendar —! (1878): | pozneje. »In vendar, vendar se oženiš«! Tako berem v tvojem odgovoru in prav gorko čutim ironijo tvojih besed. Tvoj list mi |
Milko Vogrin (1883): | dobra moč brez službe državne. Gospod minister se je umikal odgovoru, — hočem Vani odkrito govoriti,“ opazi pri teh besedah grofinja, — „a |
Mačeha (1883): | Toda bilo je zastonj. Elza je ostala pri svojem prvem odgovoru, da se namreč še noče omožiti, češ, da je premlada |
Najmlajši mojster (1896): | svojo hišo na hrbtu. « Mlada žena se je nasmejala duhovitemu odgovoru in vstajaje s stola podala jetniku roko, rekoč: »Hôdi za |
Slučaji usode (1897): | mojega odgovora na svoje pismo? Kaj vam nisem v tem odgovoru dosti jasno povedal svoje mnenje? — Ki je bilo čisto krivo |
Kotanjska elita (1898): | bil tako prej ali pozneje zapustil, sodeč po neusmiljenem brzojavnem odgovoru. »Hvaležen mi bode, ker sem mu prihitela naproti! — Bog ve |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je veliko gospodarstvo, za ktero je župan z izvoljenimi odborniki odgovoren. Tolikanj bolj je tedaj potreba, da se tukaj vse zapiše |
Stric Tomaž (1853): | vam ne bil nikdar nasvetoval. “ „Nikarte ne, sam bom zato odgovoren“, odgovori on s terdo besedo. Zastran Jurja je še opomniti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | marsikaj in da je skrbel tudi, ker je za to odgovoren, da se družbino premoženje dobro zagotovi. Zatega voljo je odbor |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da se ne razvé ta čudna dogodba; Nikostrat je bil odgovoren za priperta — zavaroval ju je torej, kjer in kakor je |
Deborah (1883): | ti si dorastel, za svoje misli in dela le Bogu odgovoren. Ali premisli le eno. Tak udarec, kakor včerajšnji, če se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik. |
Tiun - Lin (1891): | dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako |
Zlata Vas (1850): | stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim s svojimi očmi vidil, zamorem le z besedo |
Stric Tomaž (1853): | Enega dne jo tudi vpraša, kako ji je ime? „Evangelina“, odgovori „akoravno me ata in vsi drugi le Eva kličejo. Kako |
Stric Tomaž (1853): | maram, ni za nobeno rabo več, za mene posebno ne“, odgovori Halaj krohotaje se. „Tedaj je res nočete? “ „Za noben groš |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | darovom za življenje. « »Tù je, tù v tej sveti uri«, odgovori angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne dá igrati s seboj. ” „O kar se tega tiče,” odgovori stražar, „sva pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí |
Mlinar in njegova hči (1867): | bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si bila? Micka. Saj ste mi rekli, ker |
Sacrum promptuarium (1695): | karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla |
Sacrum promptuarium (1695): | ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik |
Sacrum promptuarium (1695): | eniga krulaviga osla, ga je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam |
Sacrum promptuarium (1695): | bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu |
Sacrum promptuarium (1695): | almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak |
Sacrum promptuarium (1695): | petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu |
Kratkozhasne uganke (1788): | sonze sęje; pak desk gre. Môsh nji is eno drugo odgovory: Malen męle bres vode. Zhe nimash, tok ſhelish: zhe imash |
Abecedika ali Plateltof (1789): | k' Bogu molili, je praſhal, pokaj to delajo? njemu ſe odgovory: dokler Bug je Stvarnik, inu ohrauik vſih rezhy. To ſe |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta hudoba, katęra je tebe poſędla? Jeſt męjnim, de ne, odgovory ta bolnik. Jeſt ſim gledal na moj dobizhik, kakor en |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ta bolni ne ſliſhi. Kaj to pomęjni, ſe jim odgovory, taku tedaj bolnik ne vęj, de s'njim taku nevarnu |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | podoba, inu muſhter tiga sadershanja tvojih Farmanov? Ah Bog hotel, odgovory eden ſkoraj sa vſe tę druge duhovne paſtirje, Bóg hotel |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam |
Zlata Vas (1848): | in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi |
Zlata Vas (1850): | in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bukvam: »Kdo more biti pobožniši od vas? « »Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi |
Zeleni listi (1896): | boste videli in slišali kako se bo Ljuboslava veselila«. »Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj oditi, da |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi je, de malo kje tako |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekli: Sakaj v' pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá priti, ali eniga drugiga zhakamo? 4. Inu Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je djal k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam ga zhloveka, de bi mi pomagal v' jesero |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo |
Genovefa (1841): | in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ. „Zhe véſte, Berta, ki je shé toliko zhaſa bolna |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je, Šilo? « ga poprašata oba. »Ne vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan in prinesel pismo od kralja. Kaj bo |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | meum non eſt de hoc mundo. Joan. 18. JESUS je odgovoriu: moju kraleſtvu ni od tiga ſveita. Chriſtus je biu obdoushen |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa praſhou, ali je on en kral? je Chriſtus nemu odgovoriu: ti ja govoriſh, de ſim jes en kral, inu je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je h nemu reku: Non reſpondes quidquam ad ea |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le ti en Kral tih Judou? on pa je nemu odgovoriu: ti ja govoriſh. Marc. 15. Na leta Chriſtuſou odgovor je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv |
Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler |
Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej |
Branja, inu evangeliumi (1777): | djal k' JEsuſu: Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli |
Branja, inu evangeliumi (1777): | oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi |
Sacrum promptuarium (1695): | zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum |
Biblia (1584): | Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de |
Biblia (1584): | djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva |
Biblia (1584): | Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'nym djal: Tiga Zhloveka Syn je ta |
Biblia (1584): | Vy pak, kaj pravite, gdu ſim jeſt? Simon Peter je odguvoril, inu je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn |
Biblia (1584): | Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou |
Biblia (1584): | bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite vy: Bo en lép dan, sakaj |
Biblia (1584): | Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho. Iesus |
Biblia (1584): | padla, inu je djala: GOSPVD, pomagaj meni. On je pak odguvoril inu djal: Nej lipu, de ſe Otrokom nyh Kruh vsame |
Biblia (1584): | teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo. Tedaj je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O Shena, tvoja Vera |
Genovefa (1841): | to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg mi jo je dal! ” je odgovorila Genovefa. ” „Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja |
Genovefa (1841): | O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila |
Oče naš (1854): | ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim smehljanjem. „Že davno nisim bila tako zdrava |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je moj dragi oče v tem bil |
Oče naš (1885): | doživela. Barba, kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem |
Oče naš (1885): | ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi. 39. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dušnega pastirja. Na to so sam kardinal tudi po latinsko odgovorili, da se Oni sami s Slovenci vred radujejo, in le |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako v soseski ogenj vidi: Jez |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to imate pa pràv”” — so nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih |
Oče naš (1854): | upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo |
Biblia (1584): | ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ime Perunovo! ” „„Na veke sveto. ”” Ker se mu je odgovorilo po njegovi veri, njima pove, kaj ga je spravilo pod |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kje na Štajarskim gnjiloba krompirja kaže. Na to vprašanje Vam odgovorim, da se je pri nas krompirja obilno perdelalo, in to |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján noter iti? mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Vse to vam prav dam”, mu odgovorim; „saj sam nikoljko takih poznam. Zato pa pravim, kakor per |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar je tukej čez mene govoril, sama |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim |
Pozhétki gramatike (1811): | najdem, praſham: qui est-ce qui est sage? Kdo je vumen? Odgovoriſh, otrok; glej ta je imenváven glagola est, je. Le lièvre |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſtane, ſtopi v' ſredo, ino rezhe Jesuſu: „Kaj nizh ne odgovoriſh k' vſimu temu? “ Jesuſ je le molzhal. Véliki duhoven ga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ali ne ſliſhiſh, kaj vſiga te toshijo? Kaj nizh ne odgovoriſh? “ Jesuſ pa je le molzhal, de ſe je ſodnik ſam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veſ uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | I zakaj pa ravno vsakemu 10 gld.? “ vpraša kmet. „Glejte,“ odgovorita mladenča: „Imava doma še enega mlajšega brata, ki je že |
Sacrum promptuarium (1695): | ga boly, ali on od jokajna, inu ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó? bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | velike storjene krivice popravim? “ „Na to vprašanje je zdaj lahko odgovoriti“, reče Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil |
Stric Tomaž (1853): | bil nad temi besedami videzno osupnjen in ni vedil kaj odgovoriti. Vender ga pa kasneje prijazno opomni, rekoč: „Ljubi prijatel! Vedno |
Botanika (1875): | se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V §. 211. kemije je |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati |
Najdenček (1860): | tako gotovo v prave roke prišel in si jez nobene odgovornosti na glavo ne nakopal. — Iskaje in prašaje pridem do mesta |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tem zboru. HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu zboru. — Dunajski in Peštanski časniki hudo govoré proti |
Sacrum promptuarium (1695): | podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi |
Moč ljubezni (1865): | prsi mladenčeve, da se v novo raduje svojega življenja. Ljubezen odgrne gosto mreno, s ktero ga je obdal surovi svet, in |
Cvet in sad (1877): | v hišo in prepričavši se, da skope snahe nij blizu, odgrne iz prta na mizi ležeči hleb in ga silen kos |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | odklene duri ter stopi v sobo. A tú se jej odgrne strašen prizor: Na postelji leži Vida — mrtva in vsa okrvavljena |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | kjer jo bila Grozdanka nocój ubila šipo na oknu. Tú odgrne zastor, in glej strašno prikazen: Vekoslav je sedel pri mizi |
Šaljivi Slovenec (1884): | cela vas vé to. « — »Pa poglejte sem! « velí cesar in odgrne svojo zgornjo suknjo, »pogledite ta trak in te rede na |
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | Naj živi, dokler mu se od druge straní kedaj ne odgrne žalostná resnica, v njegovem spominu neomadeževana podoba očetova. Vse svoje |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | in jo dene precèj visoko nad ogenj, s katerega prej odgrne vse utrinke in večje nezgorelo oglje, tako da je bila |
Vinjete (1899): | vsaka poteza premišljena in skrbno izklesana ... A tu vam kdo odgrne svojo nepokojno, razkosano dušo, in pred vami se premikajo črne |
Vinjete (1899): | neprestano v njem: – »Odkod je prišlo to? Kedaj se zastor odgrne? « O nji sami pa ni zinil besedice. Razmotrival je zagonetno |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni bilo goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | R. četrt ure pred njim proti svojemu domu, grozé se odhajaje P. M..nu, da ga bo še nocoj na kosce smlel |
Gozdovnik (1898): | Pred nočjo se nam Indijanov pač ni bati,« pristavi Diaz odhajaje, da onima dvema pove, naj se pripravita. |
Zoologija (1875): | pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka |
Zeleni listi (1896): | je prišel, povsod so ga radi imeli, in ko je odhajal, prosili so ga povsod, naj kmalu zopet pride. Kaj ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila, temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu |
Oče naš (1854): | Ménart in Barba sta se urno za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in |
Ferdinand (1884): | precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne |
Oče naš (1885): | tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do večera hišo varovati in |
Blagomir puščavnik (1853): | skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko |
Ferdinand (1884): | Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kazini, ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino |
Stric Tomaž (1853): | jo pelje k Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila. |
Ferdinand (1884): | Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter. |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu srozhil in ji je ta vſak dan ſtregel |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po |
Divica Orleanska (1848): | Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in še dans plačila. Karol. Nu, Düšatel |
Divica Orleanska (1848): | odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko, Previdil še |
Od pluga do krone (1891): | stráni okna stoji brat Ignacij, po sobi pa hodi brat Odilo, mogočno, kakor bi imel on prvo besedo in ne pater |
Od pluga do krone (1891): | je kakor nalašč! » pravi grof Barbo in si mane roke. «Odilo nadzornik naše spalnice, strela božja, ali se mi more lepše |
Od pluga do krone (1891): | vrata odpró in zapró. «Kdo je ugasnil luč? » vpraša brat Odilo. Vse tiho; le na treh posteljah zaškripljejo deske, kakor kadar |
Od pluga do krone (1891): | prav, bode že jutri pokazala preiskava in gorjé —» Dalje trat Odilo ne more govoriti, kajti zazdí se mu, kakor da zdajci |
Od pluga do krone (1891): | ugrizne v ustni, zasuče se na peti in izgine. Brat Odilo pa stisne pest in se zagrozi: «Le počakajte! » ter odide |
Od pluga do krone (1891): | strogo prepovedano, gojencem potuho dajati. Ali ni res takó? » vpraša Odilo in se ustavi pred Ignacijem. «Ne spominjam se nobene pregrehe |
Od pluga do krone (1891): | nisem storil tega nalašč ali iz nagajivosti, verujte mi, brat Odilo,» zavrne Ignacij ponižno. «Potuho ste dajali kadar ste mogli, pa |
Od pluga do krone (1891): | ni slutila nì trohice! Kako in kje se je brat Odilo poučil, tega ne vem. » «Kakó sem se poučil, to je |
Od pluga do krone (1891): | iz ključavnice. «No, ali se nihče ne bode oglasil? » vpraša Odilo, kateremu pa glas ni več takó zavesten kakor prej. «Tudi |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino kmalo se |
Divica Orleanska (1848): | naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni |
Divica Orleanska (1848): | zvidenje v življenju boljimu, Slovó je kratko za ljubezen dolgo! (Odíde. ) |
Viljem Tell (1862): | naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka |
Viljem Tell (1862): | utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride |
Čas je zlato (1864): | meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda stermo za njim. |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in kaj, da mi na zadnje brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki je namenjen |
Revček Andrejček (1891): | jaz mislim, da tako, kakor je sedaj, mora prav biti! (Odide na desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi |
Revček Andrejček (1891): | Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija |
Deborah (1883): | otide. ) Žena (se vrne). Ne vidim je, kde je? Deborah! (Otide v pregrajo, iz katere stopi Abraham. ) Štirnajsti prizor. Prejšnji. Abraham |
Deborah (1883): | vrne). Spi! (Solze skriva. ) Srcé, ne pokaj! Dragi! vzemi me! (Otide. Veter zabuči. ) Dvanajsti prizor. Učitelj. Berič. Jakob. Dva kmeta s |
Deborah (1883): | in težav je z otroki. Bog jim zdravje ohrani! (Deček otide. ) Lej nu, naš sosed – in tako nališpan! Drugi prizor. Prejšnja |
Deborah (1883): | verovali. Srčnost velja! Kdor se sam ne izgubí, ni izgubljen! (Otide. ) Petnajsti prizor. Promemba. (Polje, stara lipa, zadaj zid z vrati |
Deborah (1883): | Oče kliče, z Bogom, ljubi prijatelji! (Zakliče. ) Takoj, takoj, oče! (Otide na desno. ) |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | II. Urnih korakov, otide Tone do Volbenkovih. Res je bila stara Reza še pokonci |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | In s temi besedami otide klepetulja, berzih korakov dalje, nezapazivši, da se je Katarina bleda |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ne smemo ne trenotka zamuditi! " Katarina pa med tem, ko otide sodnik, da pripravi voz in stražnike, da se urno odpeljejo |
Tiun - Lin (1891): | se zahvali, zajedno pa namigne svojemu sinu, ki koj nato otide. Gostilničar odpre malo izbo in mi dva stopiva noter. Bila |
Divica Orleanska (1848): | Karol. Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti |
Stric Tomaž (1853): | žganja kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki ste že med |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ino križe svetega drevesa, Pa Nikola vode in brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In |
Valenštajn (1866): | živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan |
Revček Andrejček (1891): | svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje |
Deborah (1883): | kaj bo z nami! Abraham. To je v blagost. (Vsi otidó razen učitelja. ) Učitelj (plašno se po koteh ozira, roké pred |
Deborah (1883): | Da rod ubežni na zahod odnese. (Vsi vstanejo in počasi otido; Deborah ostane. ) Ruben. Deborah, pojdi! Al ne pojdeš? Čutim, Ah |
Zeleni listi (1896): | pobožna mati, »ljubi Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S |
Gozdovnik (1898): | res, to nisem todi varen ni trenotka več. Dovolite, da odidem! « Rekši odpre duri, preden mu je mogla braniti ter izgine |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj boljiga *), proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre s' njim Abel nedólshni. Kedar she doſti od ſtarſhev odideta, pa sgrábi Kajn Abelna, ſvojiga brata, ino ga ubije. — Vidite |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča |
Stric Tomaž (1853): | prelomiti. „Sovražim ga! “ pravi Legre sam pri sebi, ko ponj odideta, „s celega serca ga sovražim, pa zavolj česa? zato ker |
Viljem Tell (1862): | Tell. Jaz ne. Prav lovec si pomaga sam. (Dečka odideta. ) Hedviga. Začela rano streljati sta dečka. Tell. Učí se rano |
Valenštajn (1866): | Sicer bi stari sumil — Grofinja. Prazna skrb! (Ilo i Trčka odideta. ) Tretiji nastop. Grofinja Trčkina. Maks Pikolomini. Maks (bojazljivo pogleda v |
Valenštajn (1866): | nameri slepej, temno vládnej. Ilo. Poslušaj ga sedaj, potem provdari. (Odideta). Četrti nastop. Valenštajn (govori sam s seboj). Je-li mogoče? Najman |
Ultra! (1867): | hribe in doline. Pojdi, sestra, tebi imam še nekaj povedati. (odideta. ) Deveti nastop. Zalka. Vilko. Zalka. Hvala Bogu! Gospod še čaka |
Pripovedke za mladino (1887): | bi si midva enkrat ne privoščila prav veselega dneva! ” Skupaj odideta na goro, in ker je jasen dan, ostaneta tam do |
Valenštajn (1866): | pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj |
Divica Orleanska (1848): | žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice |
Mlinar in njegova hči (1867): | Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja |
Revček Andrejček (1891): | ne zamerite, tast, midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata |
Revček Andrejček (1891): | drevo pred viharjem, sicer pojde vse na drobno. (Hoče polagoma oditi. ) |
Zeleni listi (1896): | Ne«, odgovore otroci, »naši stariši so rekli, da moramo takoj oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila |
Zeleni listi (1896): | sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot in mu reče: »Kam |
Gozdovnik (1898): | »Kaj storimo, Fabij? « praša Rdoles. »Grof nam ne sme oditi, oče. « »To je gotovo«, pritrjuje Pepo. »Pokazati mu hočem danes |
Gozdovnik (1898): | ko bote vzdigali vaš zaklad. « »Je-li govoril z vami? « »Ni. Odišel je, zasel konja, pa odjezdil. « Srditost nad novim begom Kučilovim |
Gozdovnik (1898): | je dobil povelje, naj se udeležuje branitnega boja. Preden je odišel k armadi, spravil je v grad Elančovski donno Luiso, svojo |
Gozdovnik (1898): | in široko, in če ga hočeš imeti, ti ne bode odišel. Je-li veš, kaj pismo pravi oko za oko, zob za |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel |
Roza Jelodvorska (1855): | po licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne pijače, da se ta reč malo pozabi. ” Vojak je odšel in tako storil. „Preden je šel Korvin z fora, je |
Revček Andrejček (1891): | veš kaj novega ? Pavle je že ob dveh ponoči ustal, odšel in še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci godejo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nikolj kuhala ni; ino po tem odjide. Kedar je mosh odſhel, njo ſhe vezhi ſtrah obhaja. „Vendér niſim prav ſtorila, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | míle, Kjér bi ljubjózhe ſèrza ſe ſkleníle. ” „Te míſli, ko odſhèl ſi v hude bôje, Mirú mi níſo dale vezh ſiróti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na meſtu sgorí, ſin je pa komej ognju is hleva odſhel, ali neisrezheno opezhen, je zhes dve uri potém shaloſtno umerl |
Tiun - Lin (1891): | nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bilo, kakor ste povedali”! In Moric, ki mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je |
Zeleni listi (1896): | napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden tri krone! Dà |
Biblia (1584): | kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in grenki zhaſi sa naſhe kráje; komaj je ena neſrezha odſhla, je vshe druga |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle |
Gozdovnik (1898): | toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k |
Revček Andrejček (1891): | se ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta |
Revček Andrejček (1891): | gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in |
Zeleni listi (1896): | ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni |
Zeleni listi (1896): | spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odrinejo ſ' ſvojimi oſli proti domu. Komej ſo od meſta odſhli, ukashe Josbef hiſbniku sa njimi hitéti, ino jih savoljo kupe |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi potlej ſvojiga mladiga brata; ino vam bom verjel, in odſhli ſte ſmerti. “ Vdajo ſe v' to, ino ſi pravijo med |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa Jesuſ ſe jim ſpraviti ojſtro sapové. Ko ſo vſi odſhli, gré Jesuſ v' ſtanizo, ki je bil merlizh v' njej |
Sacrum promptuarium (1695): | S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu |
Sacrum promptuarium (1695): | leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | donavske armade je že iz Varne v Krim na barkah odjadralo, 18.000 jih ima še za njimi iti in pa 9000 |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Otóna, da Hunce od zadej napade. « In spremljavec je hitro odjahal. Poglejmo tačas, ko Henrik svoje vojščake zmirej še skuša vkup |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vkup ostali. Drugo jutro pa je Vladimir zasedel konja in odjahal se svojimi. Dragica je bila zelo vesela, da je ostala |
Gozdovnik (1898): | ga. »Po takem tudi ne veste, v kteri smeri je odjahal? « »V smeri na taborišče. « Potem ima nove izdajske namere. Ker |
Zlatorog (1886): | boš »In strméla, ko pri hramu vašem »Jaz konjiča belega odjašem, »Ko zlatníkov pest kot majhen darec »Dam za vina rújnega |
Zlatorog (1886): | Bo povšeči blisk in blesk ti zlat, »Glej! ponôsno ti odjašem strani, »Ti pa Vlahom ljúbica ostáni! « |
Gozdovnik (1898): | besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko |
Gozdovnik (1898): | Arečiza, »toda človek v grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite |
Gozdovnik (1898): | težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki gréhe svetá odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki gréhe sveta odjemlješ |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Nesrečne smrti grešnikov, Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Gospod usmili se nas! Kriste |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ |
Divica Orleanska (1848): | kmet sim prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu ne bilo, Ne |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shito zenó in gotovo bo tudi pri naſ ta zena odjenjala , de le vezh vode pride. Kar ſomenj sa shivino utizhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še ne odjenjam. Toda moj trud bi bil zdaj zastonj, kajti senica ne |
Oče naš (1854): | in Kernvalde so prijeli, pa s kervavimi glavami so mogli odjenjati, in vse poskušnje, te soteske vzeti, so omagale nad stanovitnostjo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsake pol ure dajati, dokler bolezin ne . Ako bolezin noče odjenjati, vzemi pol maselca kuhovine, ji prideni četertinko libre lanenega olja |
Stelja in gnoj (1875): | splošno pravilo, od katerega se smé le v posameznih primérljejih odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ primérljejih |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vedno z merzlo vodo poliva. Ako drugi dan bolezin ne odjenuje, se mora iz druge vratne žile zopet en polič kervi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi nagleje prihaja. Kedar se število žilobitja manjša, tudi bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako pa žilobitje nevredjeno postaja in nektere bitja izpadajo, to |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Sapiknjano an skushan mitel. Usemi jasenouje al per je odjasenovja noi stliezeta teſtte perje svo mehku no seſt venka spreshati |
Gozdovnik (1898): | išče. « »Konji mojega brata so mladi in čvrsti; ako zdaj odjezdi, bo tamkaj, preden se solnce drugič poniža. Rio Gila se |
Gozdovnik (1898): | skoči na konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil |
Genovefa (1841): | je tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo |
Gozdovnik (1898): | nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le |
Gozdovnik (1898): | boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno |
Kemija (1869): | Filtrat. Ocet, Essig. Ocet lesni, Holzessig, 510. svinčeni, Bleiessig, 463. Odkapati, destilliren, odkap, Destillation, odkapina, Destillat. Odkisilo, Desoxydationsmittel. Ogelj dušečnati, Stickstoffkohle |
Kemija (1869): | čiste vode, moramo jo v posebnih pripravah (glej fiziko 139) odkápati ali destilovati. Odkapana ali destilovana voda nima, razen hlapnih tvari |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih — od kar so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin |
Blagomir puščavnik (1853): | svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dijonizij prišel; in ker je ranjeno veliko na boljšem videl, odkazal jej je tečneja jedila in dovolil kak mirni pogovor. Ko |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | blagajnic, pri katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih odkazal tretjino glasov v zastopu, bo po mojem prepripričanji ravno ta |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | postavi v kot svoje izbe, in ga golobčiku v stanovanje odkaže. Vsak dan ga preskerbi z obilno pičo in hladno vodó |
Gozdovnik (1898): | ki so mi jih prizadeli. « Po daljnem razgovoru se gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali pod vodstvom Rozalite |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa deblo le na debelo obtešeš. Deblo se sme |
Astronomija (1869): | kroge. Iz tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši |
Astronomija (1869): | Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je ali severen ali južen. Obloka DS |
Astronomija (1869): | ali severen ali južen. Obloka DS in D'S' zaznamvata severni odklon zvezd S in S'. Toraj imenujemo tudi vse te skoz |
Fizika (1869): | A. Abendroth, večerni žar. Ableitungsrohr, odvodna cev. Ablenken, odkloniti. Ablenkung, odklon. Ablenkungswinkel, odklonji kot. Abnahme, pojémanje. Absorbiren, vsrkati, sprejeti v se |
Fizika (1869): | to oboje podobščina razjasnuje. Razdelitev na stopinje kaže tedaj tu odklon svetlobnega trakú za 20 stopinj. 169 Ako gre svetlobni trak |
Fizika (1869): | Gase, vpojnost plinov. Abstossung, odboj. Abstossungskraft, odbojnost. Abweiehung, magnetische, magnetični odklon. Accomodation, prilagojenje. Accord, akord, soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand |
Fizika (1869): | Brechungswinkel, 137. Kot naklonjen, schiefer W. Kot odbojni, Reflexionswinkel. Kot odklonji, Ablenkungswinkel. Kot oster, spitzer W. Kot ovršni, Scheitelwinkel. Kot pravi |
Fizika (1869): | večerni žar. Ableitungsrohr, odvodna cev. Ablenken, odkloniti. Ablenkung, odklon. Ablenkungswinkel, odklonji kot. Abnahme, pojémanje. Absorbiren, vsrkati, sprejeti v se, vpiti. Absorption |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz |
Branja, inu evangeliumi (1777): | hiſho, inu je djal k' JEsuſu: Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne |
Blagomir puščavnik (1853): | eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo da mora biti v svoji krasni vitežki opravi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k nam ta in uni sad, kterega mislimo |
Fizika (1869): | ki jih vsak vé, pa ako se poprašamo, zakaj in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj |
Lohengrin (1898): | mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj |
Lohengrin (1898): | me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam škoda za njih pravice poverníla |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa je tako veliko, da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo |
Tiun - Lin (1891): | ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje, potém pa k vſazimu drevéſu ſhajtergo zhlovéſhkiga gnoja perpelje |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo |
Kuharske Bukve (1799): | vilzami poperjęmal s' enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi unajno meſo na |
Kuharske Bukve (1799): | ſtegno od obęh krajov notri do sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko |
Kuharske Bukve (1799): | kader ſi popręd od obęh ſtani s' nosham pódręsal, jeh odkrehni per sgornim ſklepi. 2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo |
Kuharske Bukve (1799): | sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste |
Valenštajn (1866): | je klobuk lepota, kdor Pred kraljem i cesarjem mora biti Odkrit, nikakor nej svoboden mož. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | si moje Le tiho se vé, — togotil se molčé; Naravnost odkrij zdaj vse želje mi svoje, Kar koli tišalo je kdaj |
Lohengrin (1898): | blagi mi! Čuj! kaj te čèm vprašáti! Zdaj mi imé odkrij! |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter se odkrije. „Ljubi Bog, mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to |
Lohengrin (1898): | rotim te zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo |
Maria Stuart (1861): | va-nje hudodelnike deržavne Lovite. — Zdaj je vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna sodba se odpre |
Viljem Tell (1862): | Kaj več o meni bodo kmalo čuli. Ribič. Kaj mislite? Odkrijte brez ovinkov. Tell. Ko bom dovršil, vstane govorica. (Odide. ) Ribič |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bi vi nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ” |
Gozdovnik (1898): | se je bil pri meni človek, ki je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo |
Zoologija (1875): | dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali |
Gozdovnik (1898): | »Ko bi bili vi zlatovišče odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad |
Roza Jelodvorska (1855): | mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | oče odpustil? Kaj Vam ni že oddavnej odpustil, ki tako odkrito njegoviga usmiljenja, in odpušanja išete in želite? “ |
Najdenček (1860): | biti. Prašal me je po mojim življenju. Vse sim mu odkrito povedal in pristavil, da sim silno žejin in lačen. Dobri |
Najdenček (1860): | in moje serce, ki je bilo poprej, tako prosto in odkrito, je bilo od tiste ure bolj previdno in samo za |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fulvija na Boštjana. „Bostjan, ta je ves drugi človek; kako odkrito, kako žlahtno je njegovo obnašanje! Kar nič ni podoben drugim |
Oče naš (1885): | tako dobro in varno je bilo posojeno! “ je rekel Ménart odkrito; „rad bi bil imel, da bi bil Bog to dalje |
Valenštajn (1866): | njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen bil, Do tega ne bi nikdar prišlo bilo, Drugače bi |
Svetinova Metka (1868): | premisleka sreče, katero ti je sam Bog naklonil. Ti nisi odkritosrčna, prikrivaš mi nekaj, kar pa moram vedeti. Bog ne daj |
Milko Vogrin (1883): | več, a da tudi ljubezen do njega ni bila nikdar — odkritosrčna! S to boljo v srci bil je Vogrin potrt, tih |
Roka in srce (1883): | pretrgani; obnašanje prisiljeno. Kam je zbežal nekdanji blaženi mir in odkritosrčna, medsebojna zaupnost te rodbine? Še le marquisov prihod je prinesel |
Roka in srce (1883): | bi bilo vsako nezaupanje, ktero bi se mu skazalo. Bodi odkritosrčna, Melita, ali se ti dozdeva, da bi tvoj ženin ugodnejši |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | Vekoslavova! A povrh se mu je še dozdevalo, da ni odkritosrčna proti njemu njegova lastna žena. Domišljeval si je, da vé |
Grajski pisár (1889): | vrsti; zatorej jo vam dam, če jo le hočete! « »Taka odkritosrčna beseda mi je všeč,« je odgovoril pisar. »Nekaj ji boste |
Križ na poti (1891): | ostal pri vas za vse življenje! Toda čemú? Bodiva si odkritosrčna. Znano vam je, kakó vas ljubim ...« »Nikar! Ne govorite dalje |
Lisjakova hči (1892): | ji poreče on, kateremu je odkrila dušo svojo. Kratka, ali odkritosrčna izpoved ljubljene žene je segla bolniku globoko v srce. Zopet |
Signor Giannino (1892): | dobro kuhala in gospodinjila. Nje Simona Jenka je okapljala marsikatera odkritosrčna solza, posvečena speminu nevrednega Italijana. Glasbo je visoko cenila: Minka |
Občno vzgojeslovje (1887): | je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega |
Občno vzgojeslovje (1887): | dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica |
Gozdovnik (1898): | jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste v 18. |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga |
Tine in Jerica (1852): | od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila |
Stric Tomaž (1853): | čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo in odkritoserčno ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža |
Čas je zlato (1864): | Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček, odkritoserčno. »Nar prej je treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo, ki |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč |
Revček Andrejček (1891): | Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkritosrčno ljubi. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Vendar povem vam, da mi je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | nji in ji s perlisljivimi beſedami gorezhoſt ſvoje ſtraſtne ljubesni odkriva in jo sagotovlja, da mora sa zhaſa umreti, zhe ga |
Valenštajn (1866): | Valenštajn. Kaj je? Ilo. Na svetovalnico se spenja, streho Odkriva truma, že postavlja tope Na hišo — Maks. Besniki! Ilo. Pripravljajo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | brali; vsaj je naša čitalnica edina, ki svetu v letniku odkriva svoje delovanje. — Gosp. blagajnik Kremžarje poročal o računu leta 1872. |
Zlata Vas (1850): | po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega |
Sveta grofinja Genofefa (1857): | med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer |
Blagomir puščavnik (1853): | varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov |
Divica Orleanska (1848): | klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški |
Divica Orleanska (1848): | v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ „ „ z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 ... 128 z |
Deborah (1883): | me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. « |
Stric Tomaž (1853): | poslovita z zagotovilom, da ga morajo prej ko bo mogoče odkupiti, ter mu še da v spomin neki zlat, kterega je |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ima sapiſſanu, ta Prerok Habacuc cap. 2. Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | quia veniens veniet, & non tardahit. Habac. 2. Aku bode Bog odlagou (tebi dati, kar nega proſſiſh) zhakei na nega, sakai on |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v hlev |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Pojdi z besedami k délu: Iz ljubezni do Bogá! Ne odlašaj nikoli, kar ti je storiti. |
Maria Stuart (1861): | v sercu Potihne. Čakaj ure mirneje. Burleigh (s živo jezo). Odlašaj, čakaj, mudi, da deržava Stoji v plamenu, obvelja poslednjič Sovražnici |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je odločeni dan Tvojega prihoda, preljubeznjivi Izveličar, nikar dalje ne odlašaj! Dovolj si že pokazal na meni svojo moč tistim, ki |
Genovefa (1841): | Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | ktere smo zadnjič povedali, da je hudo zbolela, je spet odleglo. — „Gosp. List“ oglaša to-le o ceni jedi in pijače v |
Najdenček (1860): | je sklenila, „Bog vse prav stori. Vidim, da ti bo odleglo, če se ti bo prav pomagalo”. „Ja Kristina, kako mi |
Najdenček (1860): | kakor njegovo tiho stokanje. Čutil sim, da mi je nekoliko odleglo; moliti sim zamogel. Čudna moč je iz Mignona v moj |
Mlinar in njegova hči (1867): | gotovo bi laže zaspala. Pa saj bo to zdaj vse odleglo. (Nekdo potrka. ) |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de |
Blagomir puščavnik (1853): | prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je |
Blagomir puščavnik (1853): | se udariva. Škiti se o solnčnem svitu lesketajo; od njih odletajo zagnane sulice nazaj. Konjiča razgetata; bilje vroč boj. Oba se |
Čas je zlato (1864): | Ta še zmiraj rita in bije ob tla, de iskre odletajo. Lenček ga prijazno boža in gladi po glaví, ga tolklja |
Tiun - Lin (1891): | bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so |
Žalost in veselje (1870): | odbijal z nogami pijano babo od sebe, da je večkrat odletela par korakov stran in telebila na tla. Ta prizor gotovo |
Mahmud (1870): | goščavo. V tem trenutku se zabliska tandžar in janičarju je odletela glava; dekle je bilo pa zopet Mahmudu na prsih; rešil |
Mahmud (1870): | se je muzulmanskih vojakov. Boka se dvigne, jatagan zablisne in odletela je starki glava. — »Tako! dobro si naredil,« zavpije prvi jezdec |
Mahmud (1870): | so nekaj zidu vže podkopali. Zginila je črna noč in odletela na svojih temnih krilih ter se umaknila belemu dnevu. Ni |
Antonio Gleđević (1873): | ste tedaj imeli že sonce na nebu? « In smeje je odletela od nje skozi vrata na mali vrt. Marta pa je |
Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | pa kar vrelo rac in kakor se je vsaka pokazala, odletela je ali pa obstala in gledala, kaj bo zdaj storiti |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | jele padati v Kokro. Seveda je tudi marsikatera slovenska glava odletela pod ostrino turških damaščank. Gospod Jakop je zvedel spotoma, da |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze veſeli |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti. Kdor vé kaj boljiga *), proſimo ga, naj nam pové, de |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XIV. Poſt. Tu uwoshtvu v' Duhu je te dushe popolnema odleſhenje. XV. Poſt. Teh gnad ſanezhuvanje je tega ſvelizhanja brambanje. XVI |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v' duhu je te dushe popOlnema odleſhenje. 1 Moj Syn! aku be bla jeſt uſſe shaze tega |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV. Poſt. Tu uwoshtvu v' Duhu je te dushe popolnema |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vspešno delavnost Matičino”. Tako piše dopisnik, ki ga vredništvo imenuje „odličnega” narodnjaka! ! Pač ne vemo, kdo je s temi besedami bolj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vse, kar ima italijansko in nemško občinstvo našega mesta kolikaj odličnega. Program besede je priobčen po časnikih. Ker bi pa kdo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti volilci, z |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | rodili ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole |
Gozdovnik (1898): | motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu |
Cyclamen (1883): | so ostajali rajši bolj v nižavi; med temi sta se odlikovala vzlasti Meden in Megla. Doktor je bil bolj pogumen in |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | treba, kadar je bil klican. Ta »čast orožja« je baš odlikovala svobodnega moža. Poleg te vojaške dolžnosti, moral je svobodni vojnik |
Slovenski svetec in učitelj (1886): | ne posebno prano. Vendar se je starega obleka s tem odlikovala od večine druzih, da je on imel v usnjati pas |
Beatin dnevnik (1887): | na čarobnem vrtu gôrel umeteljni ogenj. Kneginja je Riharda očitno odlikovala in ugajalo ji je razgovorjenje ž njim. Ali meni se |
4000 (1891): | bežali pred ženskami. Posebno in na prvem mestu se je odlikovala kohorta ‘starih devic’, ki si jo je vikarij Luka izbral |
Gospa s pristave (1894): | bogato oblečenih milanskih gospej in gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida: bila je v lahni, toda dolgi svilnati obleki; na |
Dušne borbe (1896): | besedo. — Feodora, vedno pridna in skrbna gospodinja, se je zdaj odlikovala tem bolj v tej kreposti; vedno se je gibala. Da |
Slučaji usode (1897): | se je ona krajina, kakor tirolska zemlja sploh, še posebno odlikovala. Po njenih dvoranah so se shajali umetniki vseh strok, pa |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | zadovoljna v samostanu, še bolj pa dominikanke, ker se je odlikovala v pridnosti in pobožnosti. Posebno vesel je bil Taber svojega |
Zoologija (1875): | in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kušljen *) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj |
Mineralogija in geognozija (1871): | da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da |
Zoologija (1875): | njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda |
Občno vzgojeslovje (1887): | deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje |
Kemija (1869): | rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim |
Kuharske Bukve (1799): | kuhana, odli, deni s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh |
Kuharske Bukve (1799): | ure v' mlazhni vodi, de ſol venpotęgne, mlazhno vodo vezhkrat odli inu |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vadili odlózhik tih ponishnih, de bodo od tih vikſhih sanizhovani. Modroſt je |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe dragu koſhtalu. Şkerby, nepokoj, trud inu shaloſt bó tvoj odlózhik. V' teshavi bóſh ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | tacih vmes bilo, ki so „se nadejali slišati o kakem odločnem koraku”. — Za predsednika je bil zopet izvoljen gosp. dr. Jan. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | svoje roke vzel. Kdor „se je nadejal slišati v kakem odločnem koraku v tej stvari”, je bil pač „am Holzweg”, kajti |
Milko Vogrin (1883): | srce olajšale. „Davno že opazujem,“ povzame zdaj Olga z bolj odločnim glasom, „da me želi baron Robert snubiti. To sem že |
Milko Vogrin (1883): | skrbnega očeta. Zakaj on je, če tudi ne rad, verjel odločnim, zanesljivim besedam ogerskega magnata, tembolj ker so se one na |
Na obáli (1891): | prepričan, da me ne bodeš imel zlepa,« pravi Jelica z odločnim glasom. »Vse je trdilo, da si že daleč od tod |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | mu je zdaj nesramna. Zato ji odgovori s trdim in odločnim glasom: „To že še zveš; zdaj pa pojdeš s tema-le |
Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | navdalo, ko je videl Mušiča v strahu. Zato nadaljuje z odločnim glasom: „Nič drugega ne mislim, kakor da grem jutri v |
Roman starega samca (1895): | sobi, da čuvam, svetujem in pomagam. « »Gospod grajščak,« rečem z odločnim glasom, »prosim, da se moja želja nemudoma izpolni. Jaz sem |
Slučaji usode (1897): | poslušam svoje slutnje in nagibe, odvrne Malvina hlastno in z odločnim glasom, ki se je pa komaj priboril izza trepetajočih ustnic |
Slučaji usode (1897): | sem tista zapuščena soproga, pristavi Malvina s priklonjeno glavo, a odločnim glasom. Otmar to začuvši, odskoči in pogleda na njo, kot |
Stari dolg (1897): | sveti zakon, pa smo prijatelji. « Zadnje besede je govorila z odločnim glasom, udarila s pestjo po mizi, in tudi z nogo |
Oče naš (1854): | rečéh kmetijstva popolnama obdélati. Že je bil čas za odhod odločen. Pa Bog je drugače sklenil. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je kopito porezano in mertev rog od dile in strele odločen, se mora še popiliti. Potem naj kovač dobro prevdari, ali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | sv. Marka, drugi pravijo, da celó od prvaka sv. aposteljnov odločen za pastirja v Oglej, je od tam na vso moč |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgovskega imenja in njegovih izprememb, zapisavati v knjige, v to odločen, in to zaradi tega, da vsak čas natanko vedó, kakó |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | O dnevniku. § 9. Dnevnik je v to odločen, da se vánj najprej jasno in natančno zapisujejo vsi oni |
Genovefa (1841): | ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh, de je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | kakih 100 pôl. Na prvi razdelek tega dela je predplača odločena na 6 gold. 50 kr., na drugi razdelek pa podpisek |
Čas je zlato (1864): | okrepčanje duha in telesa skerbel. Nedelja je bila v pokoj odločena. Ta dan je praznoval in se ni bukev dotaknil. Zjutrej |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že ostro jeklo konec storilo. Kaj pa, ali je že odločena njena osoda? In kako je z nasledki? ” „Osoda je gotova |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snano. — Şo druge raſtljine, pri kterih ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na enimu |
Blagomir puščavnik (1853): | na vsako četertinko ure in nič težji ne čakajo, kakor odločene ure. Merzel veterc podpihuje in jih ne ostraši le enkrat |
Oče naš (1854): | in unanjih dežel obiskati. Dve léti ste bile za to odločene in Nace bi bil imel priložnost dobiti, se v vsih |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | kateri pripeti, ali pa istovrstne skupaj v oddelke za to odločene. Knjigo, v katero se zapisujejo najprej vsi oni poslovni dogodki |
Šola v boju proti pijančevanju (1898): | statuta učiteljišč se omenja pouk v gospodinjstvu, dasi zanj niso odločene posebne ure, ker se ima gradivo obravnavati pri posameznih predmetih |
Čas je zlato (1864): | preteklo. Enega dné po poldanskem počitku se hoče spet na odločenem mestu samokolnice lotiti, kar vidi, de je na kolnici (železni |
Fizika (1869): | meri, ampak tudi dolgost pota, ki ga telo prehodi v odločenem času. Črte dajejo tedaj prav dobro podobo sil. Enake sile |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je lahko plačal svoj dolg. Pripravil je denarje in v odločenem dnevu vstal je zjutraj zgodaj, poklical svojo ženo in vse |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in zopet dobro ovito ruto en trenutek in vzemi gotovo odločeni model preč. Bela žolca, drugačna. Skuhaj telečjo nogo v enim |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | izgubé službo, hitro so bili pripravljeni, ko je odločeni čas minol, in od tedaj uradujejo do današnjega dne v |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je sklenil svoje roke in glasno molil: „Danes, danes je odločeni dan Tvojega prihoda, preljubeznjivi Izveličar, nikar dalje ne odlašaj! Dovolj |
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | sobe pogastoma, ker pomisli, da je gosenci že od narave odločeni kraj v čistem zračji i pomisli dalje da se čisti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | One ſe neprenéhama vertijo v nam nesnanih od Bogá njim odlozhenih krogih. Vſak vé, de vſaka ſhe lako velika rézh, dalej |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim obéti , Jih osnanvàt pojdí v ſlovénſke méſta. Kar dní odlózhenih mi bó na ſvéti, Bogú in têbi bóm oſtála svéſta |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | privezali na drevo, pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne |
Mineralogija in geognozija (1871): | skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako |
Branja, inu evangeliumi (1777): | inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb zhes nas Boshjimu odlozheinu zhes dali, obiuniſhi bomo oskerbleni. Bog ſe bo zhes nas |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta lubesen pa h' ſtanovitnoſti, ta ſtrah te ſmerti h' odlozheinu od terpleina, ta lubesen pa h' ſveseinu s' shtriki, inu |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od |
Občno vzgojeslovje (1887): | si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni |
Občno vzgojeslovje (1887): | in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov |
Rudninoslovje (1867): | njega se dobiva arsenik, a iz neke srebrovnate zvrstí se odločuje srebro. 5. Pirit 2) ali rumeni železnati kršec (Schwefelkies) kristalizuje |
Občno vzgojeslovje (1887): | v tem, da človek posluša razloge in protirazloge ter se odločuje za one, kateri so najtehtnejši. V tem pogledu je duševna |
Občno vzgojeslovje (1887): | ali zahteve, nepristransk, posluša njih razloge in protirazloge ter se odločuje za ono, kar misli, da je najpriličneje. S pametnim preudarkom |
Botanika (1875): | 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka |
Občno vzgojeslovje (1887): | poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v popolni jasnosti, t.j. da se |
Občno vzgojeslovje (1887): | ono, česar še nima; mrzost pa teži po tem, da odločilna predstava povsem oslabi in potemni, t.j. da se odstrani nekaj |
Občno vzgojeslovje (1887): | odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | In posamezni, naj je imeniten ali siromak, vsak ima svoj odločni dan; temu je razsodni dan dan volitve stanú, unemu dan |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imeniten za vse njegovo naslednje življenje, to je razsodni ali odločni dan, ki večidel spremeni vse naslednje. Ravno taka je v |
Občno vzgojeslovje (1887): | tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči. Ali povej mi, kako ti je pri sercu danes pred |
Gozdovnik (1898): | radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi, na vsaki način. « Bilo je še dosti |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in |
Valenštajn (1866): | kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal |
Zeleni listi (1896): | s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to |
Gozdovnik (1898): | lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil |
Gozdovnik (1898): | Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla |
Gozdovnik (1898): | bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa ſvoiga nameſtnika isvoliu, inu te kluzhe tih Nebeſs dati odlozhiu. Ta je, katiri je tebe ſebi enakiga ſturiu, kader je |
Pastirski list (1852): | nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov, da se u tačaju totih dostojno k |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svojim mestu tako obstati, kakor mu ga je Božja modrost odločila. Človek, ki ne vidi eno ped delječ, ne porajta vsiga |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njej — kaj, ko bi bila te dragocenosti za kaj višega odločila? Menda jo neka skerb budí in drami iz tihih misli |
Mineralogija in geognozija (1871): | moč prevladala ob kraji te plinove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje se vrteč po prejšnji |
Zeleni listi (1896): | in mraza. Danes pa, ko je zopet zadnji krajcar pošel, odločila sem se, prodati tudi to ljubo živalico, edino veselje mojih |
Gozdovnik (1898): | našel svojo smrt. « »In ta pravica,« prideva Dormiljon, »mu je odločila pasti prvemu v boju, ki ga je sam zasnoval. « Zdaj |
Oče naš (1854): | popravili in vjetnikom, kakor je bilo mogoče, vsakemu svoje opravila odločili. Ta odbor je terjal od gosposke v Palmi duhovna, da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pa tudi menim, da tega dneva, kterega so domoljubi Andriju odločili na slavo, in kterega se tolika slavna gospôda udeležuje, ne |
Botanika (1875): | n. pr. male pravilne kristale, ki so se iz kapljine odločili, ali pa okrogla zrnca, v kterej podobi se škrob (močec |
Gozdovnik (1898): | mene samega, in odkar so me ti Angleži od njega odločili, nimam druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpet po teh opomnizah pomniti jeli. Bolj prevshitek ſo mu odlozhili ino bres odloga zhiſto plazhvali. Vſe to ſo ſtorile potozhnize |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poterdili. Sa vaſ, ljubi kmetji! ſmo vézhji del tega liſta odlozhili, v kterim snati shelimo vaſ poduzhiti , kar je od perviga |
Gozdovnik (1898): | ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de |
Botanika (1875): | trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z |
Botanika (1875): | pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico. |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja |
Kemija (1869): | se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine |
Kemija (1869): | Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli |
Fizika (1869): | slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je tudi tamkei sa en luzhai delezh od ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na |
Botanika (1875): | imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati |
Lohengrin (1898): | bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | smo že, da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a |
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo |
Občno vzgojeslovje (1887): | pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega |
Revček Andrejček (1891): | miru s Pavletom! Jaz že vem, zakaj da sem taka! (Odločno. ) In jaz mislim, da tako, kakor je sedaj, mora prav |
Tiun - Lin (1891): | drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj |
Divica Orleanska (1848): | Karol. Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med |
Genovefa (1841): | Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati in to je bólje, kakor vſi drugi pomozhki. De |
Robinson mlajši (1849): | gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako |
Oče naš (1885): | za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti, kaj bi ta žalostni prigodek |
Oče naš (1885): | Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se brez odloga oglasi. — Pri teh besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno |
Oče naš (1885): | domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do |
Oče naš (1885): | je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko |
Divica Orleanska (1848): | tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ne pogrešala. V zagotovilo tega podamo našim čitateljem spodaj en odlomek za pokušnjo, da vidijo, kako je prof. Netoliczka obdeloval svoj |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | to in spolnimo raji gori dano obljubo in podajmo čitateljem odlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25: Carigrad premagan po Turkih |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi |
Tiun - Lin (1891): | ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je |
Maria Stuart (1861): | To dade nam odlog. Na vašo službo Kervavo se zanaša, odloži Se sodba ino nam ostane čas — Mortimer (nepoterpežljivo). Ne, nam |
Sveti večer (1866): | zebe, da komaj govoriš, in lačen in truden si gotovo. Odloži culo in sedi; prinesla ti bom gorke juhe in kar |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naj se varuje svojih čeravno malih, vendar nevarnih napak, da odloži lehkomišljenost, ktera se je večkrat pokazala na njem in da |
Revček Andrejček (1891): | ali se je neumni krčmar v mesto odpeljal, ali ne. (Odloži puško in gre k durim na desno. ) Franica (pride od |
Revček Andrejček (1891): | križu, kjer poklekne). Andrejček (hoče naprej, ugleda Franico, zase). Franica! (Odloži svoj koš ter Franici pot ž njim zastavi, katera k |
Revček Andrejček (1891): | si dá prav veliko opraviti. ) Pavel me je semkaj poslal. (Odloži palico. ) Stotisočkrat te pozdravlja in ti poroča (imenitno, tajno), da |
Revček Andrejček (1891): | sredi odide). Franica. Na Andrejček, napij in najej se; koš odloži in usedi se! Andrejček. (Imenitno, na pol glasno, ter si |
Revček Andrejček (1891): | več uiti. Pok (prinese puško in Grešnikove strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi lastnimi strunami ga bom zvezal — tega zverinskega tatú |
Revček Andrejček (1891): | in ti poroča (imenitno, tajno), da tvojo sestro nesreča zalezuje. (Odloži koš in se k mizi usede. ) Franica (prestrašena). Ano? (Usede |
Gozdovnik (1898): | plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Prav je” in začne šivati. Mojster je to pot nekoliko odložil od doma iti in je hotel viditi, kaj bo Pavliha |
Sveti večer (1866): | oče in vi ljuba mati! vse vam bom natanko povedal. ” Odložil je plašč in še nekaj stolov pristavil. Veseli starši so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Prvo je bilo, ko sem prišel na brod, da sem odložil svojo prtljago na varen kraj; potem pa sem hitel, poiskati |
Gozdovnik (1898): | se okrene, ko ustopi pobrežni stražnik. »Čemu puške nisi zunaj odložil? « »Ker nisem uverjen, da je morem tukaj pogrešati,« odgovori Pepo |
Mlada leta (1875): | torej malo roko, pokazala smejaje se celo vrsto snežnobelih zob, odložila knjigo, iz katere je čitala, ter rekla: »A, to je |
Pomladanski vetrovi (1881): | na vrtu spomladne cvetice zalivala, a svojega soproga ugledavši, posodo odložila in s prostrtimi rokami in veselja bliščečim obličjem mu nasproti |
Gospod Janez (1884): | sedite vendar,« opomni Helena, katera je bila v sosedni sobici odložila plašček in klobuk. Kmalu se je vnel razgovor in, ko |
Očetov greh (1894): | In ta tretji se je oglasil: devetdesetletna babica na peči. Odložila je dolgo slamnato kito in sklenila koščene roke. »Poslušajta, zaradi |
Obljuba (1894): | skrivnost, vselej jo je izpreletela neumevna tesnoba, da je brž odložila izpoved na ugodnejše čase. Tudi Gašper je bil mož beseda |
Spletke (1894): | odpela obramnice, na katerih je nosila beraško vrečico, ter jo odložila na stopnice, vodeče pod streho. Potem pa je sedla na |
Pod streho (1897): | sebe veliko ruto, tradicijonalno ogrinjalo tržaških delavk, druga pa je odložila temno, lahko mantiljo ter mali klobuček, in obe sta sedli |
Kotanjska elita (1898): | mokrih oči ter zalila semtertja poteze posameznih črk. Ko je odložila pero, je prijela list ter ga vnovič prebrala; slovel je |
Kvišku (1899): | si je že snemala mehke rokavice in jih pod lipo odložila z belo, tanko roko, dolgih, prav aristokratskih prstov na mizo |
Gozdovnik (1898): | delati kupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vedeli ko drugi ljudje, ki so boljši od njih. Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar |
Gozdovnik (1898): | glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite |
Gozdovnik (1898): | To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | okoljšine (punt v nekterih rimskih deželah) so sv. očeta primorale odložiti konsistorij noter do tistega časa, da se bo kongres v |
Ultra! (1867): | včeraj prišli. Oče so nekaj oboleli in morali smo popotovanje odložiti do denes. Je li Vilko že prišel? Ljudmila. Ni ga |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato |
Vetrogončič (1860): | kočija izmed drevja. Janez plane izpod lipe, letí ji naproti, odmakne kočijaža namestnika s prestola, požene sam konje, zavije skozi vrata |
Dragojila (1864): | divanom je pa skriven vhod v podzemski hram. Miljevič ga odmakne, in ko oba navzdol stopita, zasklompnejo duri za njima. Po |
Slovenske večernice (1865): | hitro nam pokaže kak kraj, tako naglo nam ga zopet odmakne. Zlasti teržič Divin (Duino), ki derzovito stojí nad visokimi pečinami |
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | Da bi se ne zdel nesramen ali silen, se hitro odmakne, pa tujec, ki je navadno le malo govoril, se takrat |
Marjetica (1877): | kolovratu in tiplje predivo in prejo na vretenu. Med tem odmakne Marjetica miznico in vzame iz nje pol hleba rumenega ječmenčkovega |
Rastlinske svatbe (1877): | in izsiplje nanjo svoj cvetni prah. Ko se je izpraznil, odmakne se zopet od grebena, ter se verne v svoj prejšnji |
Slike iz rudarskega življenja (1888): | je pod njim delal Tinec. Oprezno stori še nekoliko korakov, odmakne malo od stene robovje in stopa nazaj po rovu skozi |
Lisjakova hči (1892): | bode že bolje,« tolaži ga Klo tilda in se nekoliko odmakne v ložo, da bi je ne videl vsakdo. Drugič se |
Očetov greh (1894): | Lukec, semkaj sedi! « veli nato pomenljivo in se na pol odmakne s parobka. Oni sluša in deje samo radoveden: »Kaj bode |
Botanika (1875): | sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo |
Gozdovnik (1898): | grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta izginola za piramido Baraha |
Oče naš (1854): | enkrat in poterka z železom na sténo. Skala se je odmaknila in vratica so se odperle, ktere je mah in beršlen |
Astronomija (1869): | ker se zemlja okrog svoje osi vrti), marveč se bo odmaknila od njega proti večeru, v poldnevnik bodo pa sčasoma druge |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat odmaknili. Vendar povem vam, da mi je še prijetniša vaša družba |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtariga sakona. ſtran. 10. Abrahamovo dóbro ſerze . . . . . 14 11. Isak odménjen v' dar . . . . . . 17 12. Isak vsame Rebèko . . . . . . . 18 13. Esav |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 11. Isak odménjen v' dar. Eno leto po tem je Abraham reſ dobil |
Tine in Jerica (1852): | Tine. Zakon je v nebesih odmenjen. Jerica. Pa na zemlji večkrat vse drugač sklenjen. Peti del |
Sveti večer (1866): | mu bile po volji, sklene je kupiti. Dan je bil odmenjen, kedaj se bodo prodajale. Pa knez ni mogel tak dolgo |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4. |
Gozdovnik (1898): | videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž zopet naprej. Dala se je prav lepo |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 7. Odmév. Jurče ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače |
Arabela (1885): | z vami izgubom; v vašem srci ne bode itak našla odmeva,« pretrga si profesor z nekim zaničevanjem svoj govor ter seže |
Kvišku (1899): | bila družba, s katero je občeval, v njegovem srcu brez odmeva. Ukresala se mu je neznatna iskrica globoko na dnu srca |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 7. Odmév. Jurče ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp |
Gozdovnik (1898): | in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je |
Kelmorajn (1864): | Obilno sadonosno drevje dela hladno senco, in po poletnih jutrih odmeva milo sladko žvergolenje veselih tičic od gaja do gaja; pastirček |
Dragojila (1864): | krik bojevavcev in jok derhali se razlega po logih in odmeva od gričev. Pa to še ni najgrozniše. Sovražnikova moč preseže |
Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | eno, in krog gradu se silen krik vzdigne, da stoterno odmeva po bližnjih hribih. Mudijski in kmetje so že do zidovja |
Svetinova Metka (1868): | polnega srca! Molčé, zamaknena ga poslušata in njegova pesem jima odmeva v srečnih prsih. Zdajci poči puška blizu v gozdu, in |
Marjetica (1877): | pa je doma le na deželi, sredi tihe doline in odmeva le v nepopačenih prsih. Marjetica druga leta bližajoče se jeseni |
Nevera (1878): | To so bile visoke besede še višega modrijana; plosk jim odmeva iz vseh kotov lepe sobe. Zdaj se vzdigne majhen, seden |
Vinko (1884): | živeli! « in »slava! « povzdiguje slovesno veselost, da se razlega in odmeva daleč na okoli. Pri jezeru se ustavijo rodoljubni popotniki in |
Domačija nad vse! (1889): | topa naznanita čas njenega odhoda. Gromoviti hurá! in z Bogom! odmeva po zraku od radovedne množice na pristanišču. Parobrod se med |
Očetov greh (1894): | pod Lepim hribom zalaja lisjak, in njega zamolkli glas dolgočasno odmeva od nasprotnih brd. Triindvajset let je minilo po teh dogodkih |
Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu |
Zlato pa sir (1860): | oglušil me je brezkončni grom, ki se je od gorá odmeval kakor neznano, nepretergano rujovenje. Od bliska sem pa pred sebó |
Domen (1864): | svojega sinova in zavoljo sebe. Preklet je oče tebi podoben! " Odmeval je njen glas po razprostranih dvoriščih. „Nori! " vpil je Sova |
Pomladanski vetrovi (1881): | gričih ljubko žgolenje krilatih pevcev, tam je že marsikrat strahovito odmeval bojni krik in strelni grom. — V strmem klanci nad Višnjo |
Roka in srce (1883): | poslušala Leonora nekaj časa prijazni glas zvonov, kterih jek je odmeval po tihi dolini do temnega gozda pod goró. Kolikokrat je |
Usoda ka-li (1895): | stala Grudnovka in Poljak, in od njiju je sem gori odmeval od časa do časa zvonek smeh. »Ljubitelj lepih umetnostij« je |
Lepi Tonček (1895): | in vlekla na uho njegov glas, ki je sedaj trdo odmeval od cerkvenih sten, sedaj ječal, da jo je bolelo srcé |
Dušne borbe (1896): | tlom, kakor prej; njegov preje hripavi, tanki glas je sedaj odmeval čvrsto in krepko; njegovo prej medlo, udrto oko je gledalo |
Slučaji usode (1897): | tega glasù ni se nikoli naveličal, in ta glas je odmeval v njegovi duši vedno tako pokojno in milo. Saj se |
Slučaji usode (1897): | grla zaupila na pomoč. Nje obupni klic je zadonel in odmeval v nočni tišini, kakor bučanje pretečega groma. Temu klicu se |
Ivan Slavelj (1876): | kipečo zarjo. In odpre se ji srce glasovom, ki so odmevali po gaju in cvetje čudne sreče ji je preplelo dušo |
Pomladanski vetrovi (1881): | domačo slogo in ljubav do domovine. Burni „živio"-klici so odmevali proti nebu, čuli so se vzbudni pozdravi na domovino in |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | prihod spasiteljev tamošnji raji izpod turškega jarma, ter so mogočno odmevali Savski bregovi. Prisotna princa čestitata drug drugemu roko si podavši |
Obljuba (1894): | je bil zrak poln njih ljubkih glasov in da so odmevali tudi v prsih mlade deklice, zamaknjene v delo. Začela je |
Usoda ka-li (1895): | nad sabo. Srečevale nismo nikogar, le težki vojakovi koraki so odmevali po tem kratkem, skrivnostnem koridoru. Še par stopinj, in pred |
V krvi (1896): | gozdu, kadar vrši skozi vrhove lahen veter. Drsajoči koraki so odmevali po belem tlaku, vmes pa se je čulo tiho smejanje |
V krvi (1896): | Smehi, vzkliki, kriki, glasno govorjenje, trkanje kupic in nazdravki so odmevali po prostorih. Tudi dr. Karol Pajk je prišel s svojimi |
Kotanjska elita (1898): | da jo dohitiva! « In res, že od daleč so nizdolu odmevali nekateri glasovi; gospoda Štipka »torej« jima je zadonel vsaki hip |
Vinjete (1899): | vrata, da se je stresel strop in na stopnicah so odmevali trdi, hitri koraki. V sosednji sobi je kričal nekdo s |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj |
Gozdovnik (1898): | ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | zročujemu O Bog, skoz njega sveto kri Vse grehe nam odmi Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi! Gloria. Čast |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | grehe nam odmi Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi! Gloria. Čast bodi na visokosti Bogu na vekomej In mir |
Deborah (1883): | v strani. Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej |
Blagomir puščavnik (1853): | okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka |
Mineralogija in geognozija (1871): | ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je |
Občno vzgojeslovje (1887): | in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega ne storé, kar bi storiti môgli in mógli |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam škoda za |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem |
Botanika (1875): | poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi |
Gozdovnik (1898): | tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel |
Sacrum promptuarium (1695): | ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | ljudje največ raznih opravkov in tako gredoč vendar kako pismo odnesejo in prinesejo. Dotični poštar tega in unega pozdravlja s hribovci |
Gozdovnik (1898): | se mi kar zavrtava pred očmi. Naj-li ti ljudje res odnesejo vse zlato, sennor Fabij? « »Nikakor. Gledajoči ga, naj se upijanijo |
Blagomir puščavnik (1853): | pripomogla. ” — Nato pripoveduje, kako mu je sokol podobo iz okna odnesel, kamor jo je bil v težkih mislih zamaknjen, položil; kako |
Viljem Tell (1862): | Melhtal. Tam za gorami. Jaz nisem kriv, da je odnesel zdrave Očí, ker mi oslepil je očeta. Za njim sem |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | a ene je pa víla bolezen vendar prav hudo. Jaz odnesel sem tudi tabart zdravo kožo, to je, zdrav sem ostal |
Gozdovnik (1898): | je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je izpolnjevala podobo, ki se |
Gozdovnik (1898): | hitro dotekli, in če jo je v temni noči kteri odnesel, gotovo mu je drugi dan svetil k smrti. |
Gozdovnik (1898): | da je otok izginol in da jim jo je Treskavec odnesel črez gore! « Taborišče. Odprava don Estevana de Arečiza se je |
Gozdovnik (1898): | sam s trte zvil, v to porabil, da je pete odnesel. Kam bi jo bil neki potegnil, kaj mislite, sennor Oročej |
Sacrum promptuarium (1695): | shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni |
Zeleni listi (1896): | je nima, nego ona. Skrivaj si jo je vzela in odnesla. Fej, to je grdó !« Ne da bi bila kaj drugega |
Gozdovnik (1898): | konjem, a razbojnika od todi proč ter sta jo tako odnesla. Šestorica Apačev, ostavših za čuvaje pri konjih, sedela je molčeča |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede |
Robinson mlajši (1849): | plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima |
Robinson mlajši (1849): | Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli je bil dolžen |
Robinson mlajši (1849): | bilo; ino kaj bi le tude v plavanji bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh |
Občno vzgojeslovje (1887): | za časa odločevanja delujejo nanj vnanji in v organizmu utemeljeni odnošaji tako silno, da niti prav razmišljevati ne more o primernosti |
Občno vzgojeslovje (1887): | in dejanje, red ali nered v domači hiši, stan roditeljev, odnošaji k ljudem in k človeški družbi, — to vse se prime |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma |
Ferdinand (1884): | nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. Inu kadar je priſhàl v' ſvoj kraj, jih |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. |
Od pluga do krone (1891): | platnom podložene. Krojač mu jih je pomeril le do kolena; od ondod so mu pokrivale meča višnjeve nogovice; kvedrasti čevlji, z |
Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | pa obrnili nad Novo mesto in črez Cirknico v Postojno. Od ondod so vdrli črez; Kras v Vipavsko dolino proti Gorici |
Gospa s pristave (1894): | s svojim oddelkom nazaj čez mejo na avstrijsko zemljo in od ondod začel obravnavati s Švicarji zaradi vojvoda in drugih padlih |
Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | planili v Medjimurje, kjer so se v Čakovcu utaborili in od ondod na dve strani ropat hodili. Jedna četa je plenila |
Roman starega samca (1895): | Rešitev iz tega neprijetnega položaja je prišla nenadoma in sicer od ondod, od koder sem je najmenj pričakoval. »Mama, ne vnemajte |
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897): | pripeljem eno z dežnikom? ! « »Kaj? — Ti meni? — Ti suha jerhovina! Od ondod, ti štorklja ti štorkljasta! « je pihal razkačeni Abdul Slovožok |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in oljnatiga gnoja duh je goſenzam sopern in jih odganja od ondot, kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. *) — Koliko ſe |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani |
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | že pred Kristusovim rojstvom na Laško prinesli, ki so se od ondot počasi po vsi Europi zaplodile in se povsod takó |
Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | zibel človeškega rodu; nar stareji pesmi junaške so celi čas od ondot donele in v sedanjim casu so se spet omladile |
Razne dela (1870): | našiga Lamprina hoja pripeljati imela, kjer komaj' tri dobre lučaje od ondot je bil tistiga časa strašen cesarski zverinjak. Po prejeti |
Žalost in veselje (1870): | Aleša zapreti v temno sobo. Skozi majhino linico je videl od ondot Aleš, kako so se še vedno prikazovale radovedne glave |
Žalost in veselje (1870): | je ravno dal znamenje "Lastavico" napasti, ko nakrat zagermé topovi od ondot in dve tolovajski ladiji zajamete vodó; potem pa se |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | smo na bratski hrvaški zemlji. Peljemo se do Zagreba in od ondot do Siska. Na tjà došle vlije se velika ploha |
Iz življenja mlade umetnice (1890): | kmalu doktor tù, a čakala nisem, še prav hitela sem od ondot. Dné 12. svečana leta 1885. »Blagor njim, ki so |
Ta male katechismus (1768): | Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhov v' nebeſſa: ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſigamogozhniga. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu te mertve. 8. Jeſt |
Abecedika ali Plateltof (1789): | ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu mertve. 8. Jeſt virijem |
Robinson mlajši (1849): | neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | da so večidel 10. dan bele hraste, ki 12. dan odpadati začnó. Včasih osipce nazaj v truplo vdarijo , in huda driska |
Zoologija (1875): | tem celicam postaja kožica rožena, vnanje se začnó lupiti in odpadati v podobi malih belih lusk, spodaj se pa delajo nove |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je od prej |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kermi, ktera se kozličam pri vsaki hiši lahko daje, štejem odpadke od salate, zeljove ploče, korenovo zeliše, zeleno grahovo stročje, glogove |
Zoologija (1875): | ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se celo živih |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar |
Stelja in gnoj (1875): | je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in |
Stelja in gnoj (1875): | živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. |
Stelja in gnoj (1875): | razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. |
Stelja in gnoj (1875): | pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred vsem drugim pa |
Zoologija (1875): | kokoš (Catheturus), ki znese svoja jajca v velik, od rastlinskih odpadkov navrhovaten kup, a iz razkrojitve teh stvari nastavša toplina godi |
Trtna uš (1881): | je pogosto primešalo lesnega pepela, plinovega apna, klorovega apna, in odpadkov iz milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Moja gospôda! posebno odpadnici so, ki v tem oziru delajo velike zmešnjave; ki sodijo |
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | druzega ne priča, nego da vedo sami za svojo nepoštenost; odpadnici, ki zmirom na pomoč kličejo nemško izobraženost, ki v njenem |
Roza Jelodvorska (1855): | je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v zhíftim, v vézhnim bo plaméni, Sdaj , in ki mi odpáde trúpla pésa ; V sakóni vùnder bráni ſad mi njéni Vshiváti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pozno obleti, huda zima sledi. — Pred ko v Kozopersku listje odpade, rodovitneji bo prihodno leto. — Konec Kozoperska dež, rodovitno leto. — Mnogo |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nje, ktera tudi nekaj kože odje. Ako razjedena koža ne odpade sama od sebe, jo je treba z ojstrim nožom odrezati |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rano je treba z razbeljenim železom žgati, in kedar krasta odpade, enkrat na dan s živim apnom poštupati, da se rana |
Sveti večer (1866): | angelj v slabem mesu in kervi. Kedar ta slaba obleka odpade — je angelj popolnoma, če le človek na zemlji svoj namen |
Stelja in gnoj (1875): | vzrokov, ki se stavijo za silno množino stelje, tedaj čisto odpade. §. 18. Hlev z jaslimi. |
Zoologija (1875): | je do 70 črevljev dolg velikan, a od te dolgosti odpade tretjina na glavo, v kateri se nahaja neko tekočno olje |
Botanika (1875): | Fuchsiji, lepo škrlatno rudečo. Mnogokrat ni čaše ali pa kmali odpade; n. pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa |
Botanika (1875): | n. pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna. Če |
Zoologija (1875): | Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa gibljejo. Matija dela prelaz k |
Botanika (1875): | začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen. 3. Stebelni listi, ńajnavadnija in |
Zoologija (1875): | rojé po zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave |
Ta male katechismus (1768): | ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko |
Stric Tomaž (1853): | ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske |
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plačani vsaki dan po 3 fl. — al komaj so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih |
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zdaj ni bilo nič več spraviti iz njega, ga dam odpeljati zopet v zapor, kamor gré ves pobit in tarnajoč za |
Spisi Krištofa Šmida (1883): | ki mu nalága viteza takoj prijeti in v meško jetnišnico odpeljati. Tožen je vitez, da je kraljev priverženec in sovražnik svobode |
Branja, inu evangeliumi (1777): | enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A, katero je za |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50. Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe dévati, dokler ſe vſa ne Is |
Viljem Tell (1862): | to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo |
Gozdovnik (1898): | kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim |
Zoologija (1875): | iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in |
Zlatorog (1886): | Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naprej povsod. Kar samo ne gré, se pospeši od drugod; Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali kaj, ker je toliko beračev, da eden drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših revežev |
Zoologija (1875): | zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi |
Gozdovnik (1898): | to je pač res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor |
Na Žerinjah (1876): | Hotela je sesti tu, ker se je s tega mesta odpiral krasen razgled v dolino. — A precej začuje za soboj trdo |
Gospod Janez (1884): | sta na klop pod košatim orehom, od koder se je odpiral diven razgled na široko, v dolini pod njima tekočo reko |
Iz arhiva (1890): | dogodka. Namenila sta se na vrh hriba, odkoder se je odpiral lep razgled na Lesnice. Stopala sta po mehkem mahovju in |
Od pluga do krone (1891): | in Golovcem svet najvišji. Jako lep razgled se mu je odpiral pred sabo na Prule, dalje po strugi ljubljaničini, ki se |
Lisjakova hči (1892): | in mu vrgel nekoliko drobiža; drugi pa je tudi že odpiral mošnjo, ali ker je bil nekoliko vinjen in dobre volje |
Najmlajši mojster (1896): | novi sodi bi čepeli v mestni dvorani, mestni pisar bi odpiral pipe, in ne bi metal gosjih peres po papirju. Vicedomski |
Trojka (1897): | konjih, psih in dekletih. »Papa, tarok? « pozdravil je Edvard in odpiral miznico s kartami. »Spat pojdi! « odzdravil je gospod Majer. »Takoj |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | z nami! « Vrata zaškripljejo, toda komaj je Matijec — ta je odpiral — močni hrastov zapah odrinil, že ga zgrabi za goltanec močna |
Vinjete (1899): | je našel kravjo deklo, oni mestno vlačugo. Svet pa je odpiral usta, čudil se in padal pred njo na kolena ... Kako |
Oče naš (1854): | odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod! nebesa jim odpirala. Slavenski ves rod ljubila, za vse Slavene molita; Oj sveti |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod! nebesa jim odpirala. Slavenski ves |
Marjetica (1877): | je pala med molitvijo na tla ter gre vežne duri odpirat. |
Blagodejna zvezdica (1881): | pozneje potrka nekdo na vrata Oskarjeve sobe. Ko pride sluga odpirat, vstopi Bruno. S tihim glasom takoj slugi ukaže, da naj |
Luteranci (1883): | sobo. "Stobe je," dejal je potem nekako skrivnostno gospodar in odpirat je tekel vežne duri. Zasopljena in v temen plašč zavita |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | domá? Odpri, Branko, odpri! " Čakajóč pa, da jej pride kdo odpirat, govori sama sebój: „Zakaj me le ni počakal, da bi |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | Vido, menéč, da se bode vsaj vzbudila ter jej prišla odpirat. Napósled se odtvori okno, in neznana roka jej podá ključ |
Žrtva ljubosumnosti (1884): | mu je le lak mudilo nocój? ! " Ali nikdo no pride odpirat, in tedaj premišljuje Jera, kako lepo je bilo nocój pri |
Testament (1887): | globoko, a potem vendar skočil naglo raz postelj ter šel odpirat duri. A te so bile zaklenjene. Miklavž je bil moža |
Lepi Tonček (1895): | ko potrka ob jednajstih Marjetica na duri, gre ji hipoma odpirat. Oh, kako se prestraši vse premočene in premrazene hčerke, ki |
Vrt, vrt! (1899): | bili so ravno pri drugi desetinki rožnega venca. Potem gre odpirat, in v sobo stopi kmalu na to Košček, pa kakšen |
Zoologija (1875): | zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo je z odpisom dné 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 1. str. 60.) SI. c. k. deželna vlada je z odpisom od 26. marcija 1871., 1. št. 2071, Matici dala prošeno |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil dar v skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki |
Viljem Tell (1862): | naše! Kmetje (stopijo krog Tella). Tolažba zadnja z vami nam odplava! Lajthold (bližaje se). Tell, smiliš se mi — ali moram biti |
Pripovedke za mladino (1887): | zopet nazaj položi in ga pokrije, ter zopet kot raca odplava po vodi. Tako se prikaže dve noči, tretjo pa pravi |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik |
Robinson mlajši (1849): | bi keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila |
Genovefa (1841): | pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo — veliko jih je še pri tem |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na |
Gozdovnik (1898): | smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej, ko se je pismo prepisalo |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | mislil. Katero število je to? 22. Iz nekega mesta se odpošlje kurir, kateri potrebuje za vsacih 54 km po 5 ur |
Tiun - Lin (1891): | prebivalcev, kadar bodo videli, da smo se izkrcali. Hinko torej odpošlje s čolnom nekoliko mož na ogled, ki se kmalu vrnejo |
Gozdovnik (1898): | ena ni napravila najmanjšega kvara. Še več tacih pozdravov se odpošlje, a z enakim uspehom. Po noči napravljena ograja se je |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej odpotoval nego drugi ter v tem času prehodil 2krat 49 = 98 |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 52. Za kurirjem, kateri je pred 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri prehodi po 48 km na dan, pošlje se |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 kilometrov, pošlje se |
Veliki grof (1885): | prijaznejša ž njim. Bližal se je dan, ko je imel odpotovati s Petacijem in s Klaro proti jugu, in pozno v |
Dóra (1885): | brala sem mu iz očij. O poldveh je imel Lojz odpotovati in ž njim tudi Minka. Oba sta se učila v |
Arabela (1885): | zaroči s Samuelom. On mora jutre namesto mene po opravkih odpotovati. Mogoče, da ga dva meseca ne bode nazaj. Za naše |
Beatin dnevnik (1887): | si tega misliti ne morem, dejal sem, da skôraj odpotujete. « »Odpotovati, zakaj li? Tù, v domovji hočem čakati sreče. « »Prav pravite |
Vanda (1888): | res radovedna, kaj mi boste povedali. « »Nadporočnik Borovski mora neutegoma odpotovati. Premestili so ga v Verono. « »V Verono! « čudi se gospa |
Križ na poti (1891): | odpovedati njemu, in to je provzročilo, da je sklenil Hugon odpotovati na jug, kjer se mu morda posreči ... niti domisliti si |
Na obáli (1891): | morje. In zdaj si še tu, Ivan, in ne smeš odpotovati, ali vsaj ne brez mene. Ako me res ljubiš, Ivan |
Slučaji usode (1897): | bi prašala za materino mnenje, takoj spravljati svoje reči ter odpotovati. A z lažjo na srcu ni hotela ostaviti domovine, niti |
Slučaji usode (1897): | Malvina je pospravljala svoje reči, ker je drugi dan imela odpotovati, in mati se jej je bila pridružila, da jej pomaga |
Stric Tomaž (1853): | zastran tega nikomur ne piše, da bi natančniši vzroke te odpovedi zvedil. Hitro sklene si koj drugo poiskati |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | na prvo mesto predsednika. — V ta namen podpiral je po odpovedi Mak-Mahona izvolitev Grevy-a za predsednika republike; dal pa je sebe |
Stric Tomaž (1853): | okolišine pretehtati. Sčasoma se ji čeravno zelo nerad tudi on odpove, in še čerkice zastran tega nikomur ne piše, da bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | tirati pred konzuljski sodni stol in da se opraviči in odpové novi veri. Trdovratneže so kaznovali na smrt. V Trstu kakor |
Sacrum promptuarium (1695): | letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu |
Krivica za krivico (1859): | in sramoval se je, ko je Mahinka z gnjusobo se odpovedala njemu, kterega je celi svet čertil. Kanali potem naznani Fedor |
Mačeha (1883): | bila čutila toliko krepke, da bi se bila v trenotji odpovedala Bodanskemu, kakor se mu sedaj odpovém. Takrat bi mi bilo |
Cyclamen (1883): | nego jeziki, klepetulje so jo vzele. Gospodična Filipina Vrtačnikova je odpovedala; ona ne bo igrala stare vdove, ker je danes od |
Dóra (1885): | po glavi. Moja žena je brž danes enej naših dekel odpovedala. Dela dovolj, a tudi jesti dovolj; to pa to! Mlinarica |
Grajski pisár (1889): | odpustil, in zopet jo je poklical na bleščeči svoj dvor. Odpovedala se je zmotam in isto tako je nje služabnica preklicala |
Iz življenja mlade umetnice (1890): | katero drugo. Dné 30. malega travna leta 1885. Reza je odpovedala službo pri sosedovih, nas je prišla pozdravit in šla je |
Najmlajši mojster (1896): | mu kapelan besedo. »In tako je! Ni dosti, da je odpovedala pekarski obrt brez mojega in očetovega dovoljenja, sedaj hoče, da |
Slučaji usode (1897): | človeških ne. Ko bi bila imela sredstev, bi se bila odpovedala takoj sicer ugodni, ker bogato plačevani službi; a kam naj |
Kotanjska elita (1898): | še sin Ivan, in od takrat se je še bolj odpovedala svetu nego prej ... Tisti dan po čitalniški veselici je sedela |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj Syn! ſakaj ſa taiſte jeſt |
Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs uzhy , de ſe imamo uſſi hudobii, inu poſvejtnem shellam odpovedati , de mi ſtresnu, pravizhinu, inu bogabojezhe shivemo na letemu ſvejtu |
Robinson mlajši (1849): | kakor bi ti rad, bi se jas imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imel živinski somenj biti, se morajo po postavi vsi somnji odpovedati. 11. Oštarijam, kodar ptuja živina ostaja, naj župani ojstro prepovedo |
Valenštajn (1866): | za sleparijo si imé Podpisati, podpisom se dolžnostim, Prisegi svojej odpovedati. Maks (vstane). Oktavij! Oktavij. Sêdi! Sin moj, še veliko Ti |
Deborah (1883): | in ljubeznjivo; ali se boš mogel zarad nje nam vsem odpovedati? – Jožef. Moj Bog! |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | neznaš Serbije osrečiti. Narod Te po nas moli, da se odpoveš knežtvu; ostati pa moreš v deželi kakor Ti je drago |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se ne bo nič žalega zgodilo. Narod pričakuje, da se odpoveš vladarstvu; ne mudi se, in skaži se domoljuba. ” Knez se |
Revček Andrejček (1891): | Pavle, da boš vedel — in dokler mi sam službe ne odpoveš, ne bodem te gonil od hiše. (Dá mu roko. ) Tu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali |
Gozdovnik (1898): | mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tubak, je bila odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid |
Gozdovnik (1898): | strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo |
Gozdovnik (1898): | s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se je odpravi le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim |
Gozdovnik (1898): | stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli |
Gozdovnik (1898): | konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej |
Gozdovnik (1898): | odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas |
Fizika (1869): | Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma, iz posode, v kterej je |
Botanika (1875): | odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi iz sebe skoz svoje listje; kar ostane, to pa porabi |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo |
Občno vzgojeslovje (1887): | nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni |
Pripovedke za mladino (1887): | vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da |
Zoologija (1875): | sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne |
Gozdovnik (1898): | sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset |
Nevera (1878): | bi se po svetu godile čudne komedije, ko bi se odpravila vera. « »Res je tako, kakor ti praviš, ko bi vsi |
Pomladanski vetrovi (1881): | uničil vse nade. Koliko žalosti za ubogo ženo! Zaliko je odpravila spat, sama pa se je sklonila nad posteljico svojega deteta |
Pomladanski vetrovi (1881): | se je že dolgo časa zastonj prizadevala, da bi mu odpravila to nelepo navado. Albin Rojár — kteremu so pa ljudje sploh |
Od pluga do krone (1891): | te je kdaj ,stara baba' snubila, katero si s košem odpravila. Jaz ga rešim, če ga le kdo, razven Bogá! » «Ti |
Jara gospoda (1893): | mladi gospodar se je oženil, in nova gospodinja me je odpravila z dóma. Služit sem šla s tem, kar sem znala |
Na krivih potih (1893): | skrijeva se v goščavi, in nikdo naju ne zapazi! « In odpravila sta se zopet dalje. Ivan se ni mogel prečuditi, s |
Strte peruti (1894): | je imela malo in že večjih deklic. Kadar jih je odpravila, čakala jo je prijetna družba nje tovarišice, s katero sta |
Prve hiše (1896): | je Meta dostikrat doma skuhala, pomolzla in z otroki živino odpravila. Petičnikova dekla pa je vozila za oboje, za Petičnikove in |
Trojka (1897): | se nič ne bilo zgodilo. Gospa je hitro pregledala položaj, odpravila Edvarda in dekli in jela tiho oštevati moža in barona |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar |
Viljem Tell (1862): | Al mene, vašega poslanca so Zavrnoli na svetovavce, ti pa Odpravili so s prazno me tolažbo: „Zdaj cesar ne utegne misliti |
Oče naš (1885): | obravnati, sem že na svojo stran dobil. Vas smo koj odpravili. Preiskali smo vsa njegova pisma in našli smo tudi po |
Bore mladost (1862): | zgubim morebiti obé. " "Prinesi tedaj, kar je treba, da te odpravim. " Globoko se Gregor priklone, in urno prinese peró in papir |
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | bila vzela, prosim vas, bogastvo pri teh malih obrestih! " Jaz odpravim zoperno starko in jamem vse, kar sem zvedel, sestavljati si |
Izza mladih let (1882): | pove, da imajo tri medvede obsledene in da čakajo mene. Odpravim ga rekoč, da takoj nikakor ne morem oditi, da prej |
Od pluga do krone (1891): | kar se je dalo. Neko poletno noč me zmaga spanec. Odpravim se nekoliko od topov, kjer je stala poštena ograja. Ondu |
Spletke (1894): | zato vas je pa to zadelo. No, pa to že odpravim. Rovnico in kako sekirico mi prinesite, da malo pregledam. To |
Roman starega samca (1895): | svojo staro kuharico na jeden mesec, zaklenem hišo ter se odpravim z nadepolnim srcem na pot. Posestvo je bilo tri ure |
Roman starega samca (1895): | bila že noč, ali ni še bilo pozno; torej se odpravim pogledat h grajščakinji. Ko stopim v nje sobo, mi hiti |
Kotanjska elita (1898): | Toda za vami pridem — morda črez kaki dve uri, ko odpravim vse. Tudi jaz bi si rad še enkrat ogledal vaše |
Gojko Knafeljc (1899): | vami v »hotel! «« je dejal nato. »A takoj jutri se odpravim k staremu Grahorju ter zasnubim! « »Bravo, tako je prav«, mu |
Čas je zlato (1864): | zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm! drugi |
Deborah (1883): | nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine |
Valenštajn (1866): | Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi |
Zoologija (1875): | trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako: |
Ferdinand (1884): | zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s |
Aritmetika za učiteljišča (1885): | nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji |
Oče naš (1885): | ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati |
Občno vzgojeslovje (1887): | se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in |
Zeleni listi (1896): | Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni dal odpraviti. Šel je zraven. |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še 12 krajc., za celo leto pa 24 krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. Od |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rana zdrava. Gnoj, ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara |
Čas je zlato (1864): | Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel |
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben |
Gozdovnik (1898): | njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov toliko zamesti, kolikor se |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je |
Sacrum promptuarium (1695): | tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim |
Divica Orleanska (1848): | blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti |
Zlata Vas (1850): | v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva |
Viljem Tell (1862): | skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu |
Deborah (1883): | v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu |
Kuharske Bukve (1799): | s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh |
Zlata Vas (1850): | dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si |
Zeleni listi (1896): | še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zdajci k oknu ter reče: „Nikar ne terkajte, nobenemu ne odprem; hišni gospodar mi je obljubil, de bom sam tukaj, ker |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zapahnila, potem golobček ne more vun, dokler mu jaz ne odprem. ” „Ne stori tega,” pravi mati; „uči se raji od golobčeka |
Deborah (1883): | roke. ) Amen! Amen! Kdor koli je! Pogledam lehko, vratca Skrivaj odprem, nikdo ne bo me videl, (Tava proti cerkvi, posluša, odpre |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | listu „Novic” stan kmetijstva v celem našem cesarstvu in jim odpremo pogled v velikost zemljiš, število hiš in družin, množino domače |
Viljem Tell (1862): | Umirite se! Vse močí napnemo, Da vrata temne ječe mu odpremo. Hedviga. Kaj morete brez njega? Dokler bil Je Tell svoboden |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati |
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kakor po sréči dva žalostna skupej, de si svoje serca odpreta, svoje nadloge potožita in se potolažiti moreta. Tako pride tolažba |
Blagomir puščavnik (1853): | koj spremeni. Priljudno mu rečeta: ”le noter! le noter! ” in odpreta duri. Milko stopi noter, se nizko prikloni in pokaže perstan |
Biblia (1584): | dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva, kolikor več ljudí v |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni |
Divica Orleanska (1848): | jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zapreti in še le ob 6. zjutraj se smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste |
Oče naš (1885): | Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še |
Robinson mlajši (1849): | je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh |
Ta male katechismus (1768): | tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
Ta male katechismus (1768): | tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | neſhli, ni nezh taku sapertu, kar bi en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je na krishu sa naſs umeru, De nam je Nebeſe odperu. 3. Popreit pa ta vezhir je biu On s'jogri |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem ta pot odperu. 7. Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sa naſs vmeru, No vſem v'vezhnu shiuleine Veſeli pot odperu. 2. JESUS! tvoi vuk je mozhen To pregreho pregnat', Tist' |
Zeleni listi (1896): | je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v roki, in v |
Gozdovnik (1898): | umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl vso svojo zaupljivost. « |
Sacrum promptuarium (1695): | ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov |
Divica Orleanska (1848): | se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V |
Viljem Tell (1862): | nama bile srečno in veselo; Zaprta, srečna ta dolina naj Odprla nama bi nebeški raj! Berta. Sedaj si tak, kakoršnega mi |
Fizika (1869): | zasledoval, vodila je do brezkončne vrste skušenj in resnic, in odprla popolnoma novo obsežno polje fiziki. |
Pripovedke za mladino (1887): | Ako hočeš resnico povedati in priznati, da si prepovedana vrata odprla, odpreti ti hočem usta in zopet dati glas, ako ostaneš |
Pripovedke za mladino (1887): | da more odgovoriti, toda ostane trdovratna ter pravi. „Ne, nisem odprla prepovedanih vrat,” in Devica Marija jej vzame dete iz naročja |
Pripovedke za mladino (1887): | tudi tega novorojenčka s seboj. ” Kraljica zopet pravi: „Ne, nisem odprla prepovedanih vrat,” in Devica jej vzame dete iz naročja in |
Pripovedke za mladino (1887): | k nji, rekoč: „Ako hočeš priznati, da si prepovedana vrata odprla, dala ti bodem otroka nazaj, ako ostaneš pa v pregrehi |
Tiun - Lin (1891): | prišel noben služabnik. Vrata so bila od zunaj zapahnena. Pa odprla so se mi končno vender le. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo |
Izidor, pobožni kmet (1887): | te dve reči zvesto spolnovali, se Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži |
Genovefa (1841): | davno mertvo miſlili, tak bliso, kolikor je bilo mogózhe, viditi. Odperli ſo tedaj noſilo, ktéro ſta dva mesgà nêſla, de ſo |
Genovefa (1841): | ſhe dalje terpéli! ” Vzhaſih je ljudí koj, ko ſo vrata odperli, ſtermo poglédal, ſe je po tem ſtraſhno poſmejal in djal |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudſtvo ſe je sopet v meſto vernilo. ˛Shtazune ſo sopet odperli; rokodelzi in drugi delovzi ſo sopet pri ſvojim délu iu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in stanovnikam za majhno plačilo pot do sadu domače literature odperli. Potreba branja se je očitno pokazala na Českim, Moravskim, gornjim |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zadosti vode ni moglo privírati, so pretêklo zimo drugi vrelec odperli, in per ti priložnosti na stari rimski vodnjak zadéli, v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | so se hotli v šoli siliti; al preden so šolo odperli, je prišla od policije prepoved, da tudi tù ne smejo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se v podporo kmetijstva posebne kmetijske zaloge ustanovile, bi ne odperli samo kmetijstvu lepšo prihodnost, temoč tudi bogastvo cele deržave bi |
Verske bajke na Dolenjskem (1881): | zaklenili. Zastonj je trkal in jih prosil, da bi mu odprli in ga spet sprejeli za svojega kralja. Hudiči so mu |
Cyclamen (1883): | jej tudi v mrzli uri dali slovo ter novi ljubezni odprli dušek, katera ono izključuje; bodimo tudi še tako srečni, naj |
Testament (1887): | in čakal, kaj bo iz tega. »Če so te zaprli, odprli ti bodo gotovo! « je dejal in kmalu bi bil vnovič |
Zádruga (1890): | so ta dan prnjavorski gospodarji, prav kakor stari Sloveni, gostoljubno odprli vrata doma svojega, in dobro jim je došel vsakdo, ki |
Pegam in Lambergar (1891): | se je zanesti nanje? Ali ne bodo v brezvestni zvedavosti odprli lista, in ko zvedo strašno skrivnost, skušali okoristiti se in |
Pegam in Lambergar (1891): | strani na oklopnike in razpršili jih v trenotji. Cesarju so odprli pot in razvrstili se, da so mu zaslonili hrbet in |
Lisjakova hči (1892): | praznikih so prišli angleški jahači in so ob Latermanovem drevoredu odprli nekakšen cirkus, kamor so sleharn večer privabili toliko ljudij, da |
Roman starega samca (1895): | hčerko. « »Da ste sedaj, v takó važnem in usodnem času odprli svojo hišo dolgotrajni gostoljubnosti, nikakor ni bilo prav,« opomnim v |
Kvišku (1899): | bila Margita več otrok. Ti meseci v zakonu so ji odprli marsikatero stran svetske filozofije, odgrnill marsikak pajčolan, ki je visel |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dalo; iſhite, ino boſte naſhli; terkajte, ino ſe vam bo odperlo. “ |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar je S. Paul v' timu pervimu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi JEsus kerſten, inu ke je molil, ſe je nebu odperlu: inu Sveti Duh je v'eni teleſni podobi, ko- |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je |
Oče naš (1854): | čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale |
Viljem Tell (1862): | smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh |
Izidor, pobožni kmet (1887): | kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo |
Gozdovnik (1898): | ne se zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika. |
Tiun - Lin (1891): | se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo. |
Viljem Tell (1862): | reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost |
Valenštajn (1866): | Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi |
Valenštajn (1866): | Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je to. Odprta druga pot mi nej. |
Gozdovnik (1898): | pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko |
Gozdovnik (1898): | ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za vsako pomoč. To le dobro znajte |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za njo; In kar je Vodnik od sebe le pel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bo in ne spal, ampak vedno bo imel oči odperte na to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi |
Revček Andrejček (1891): | Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | notranjske strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo |
Viljem Tell (1862): | pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nič ne da; Jemlje vsak kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih |
Fizika (1869): | vré voda že pri 90° C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila |
Ljubljanske slike (1879): | štacuna je godlja vseh prijetnih in neprijetnih dišav in navlečena odprtih zabojev, kakor da bi bili nalašč nastavljeni kupovalcem pod nos |
Pomladanski vetrovi (1881): | dalje pehala, gledala in zijala. Le malo prodajalnic je bilo odprtih, gostilničarji so prav previdno tržili z jedjo in pijačo, okoli |
Postillion d'amour (1887): | XI. Jang'tz'. Potovati dandanes po kitajskih deželah, razven mest, odprtih evropski trgovini po državnih pogodbah, ni Bog vé kaj, kadar |
Beatin dnevnik (1887): | dr. Kosec razgovarjajoč se, jaz sedeča s svojim delom pri odprtih vratih in pazèč od tamkaj na dvojki, ki sta se |
Jara gospoda (1893): | je,« reče trpko. Pavel se ne zgane, pisar pa obsedi odprtih ust in pozabi pisati dalje. Strmèč pogleda sodnika, ali morda |
Najmlajši mojster (1896): | da je prijatelj Matije Žlebnika. Celó poslušal je poprej pri odprtih vratih sprednje sobe in slišal marsikaj, kar mu je srce |
Zunaj (1896): | širni potoki svetlih isker na križe in kamene, in preko odprtih grobov veje burneje in burneje dušeč veter, zdihuje ob zidovju |
Zunaj (1896): | so se ljudje jeli ustavljati. Tudi ob vhodih in po odprtih oknih so se zbirali radovedni gledalci in poslušalci. Otrokom pa |
Zadnji gospod Kamenski (1898): | pisar začel izprasevati Martina, poslušale so pa od daleč pri odprtih dverih. »Nihče drugi, mogočni gospod pisar, kakor grajščak Friderik, in |
Tine in Jerica (1852): | ni dovolj posušeno. Moko iz taciga zernja shrani na kakim odpertim (zračnim) kraju, in jo na peči dobro presuši, predin jo |
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v kuhinjo in hoče luč prižgati. Ko pa volka z odpertim gobcem zagleda, se ga tako vstraši, de ji luč z |
Sveti večer (1866): | Tonček je še vedno stal med odpertimi vratmi, derže z eno roko za kljuko, v drugi pa |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Cecilijo sedeti pri nogah nebeškega Ženina, ko smehljaje in z odpertimi očmi sipi je šopek cvetlic doli na glavo spokornikovo — ko |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nek mladi človek se je tako plašno odmikal in z odpertimi ustmi zerl v kristijana, kakor bi bil stal pred živo |
Zoologija (1875): | ter so zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno |
Blagomir puščavnik (1853): | vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga |
Občno vzgojeslovje (1887): | da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne |
Občno vzgojeslovje (1887): | Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo |
Gozdovnik (1898): | ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še |
Fizika (1869): | močno na eno stran. Podobno orodje je slušalo, čegar široka odprtina nabira zvočne valove in jih v uho vodi. V. Toplota |
Gozdovnik (1898): | tleh ležé kuril prav pri otoku. Vzdigne puško. Veter potegne, odprtina se zopet naredi, strel poči, in mnogoglasno upitje je kazalo |
Botanika (1875): | odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z |
Botanika (1875): | in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih odprtinah |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg |
Fizika (1869): | 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega |
Genovefa (1841): | ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala |
Ta male katechismus (1768): | v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS. |
Ta male katechismus (1768): | Moli 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie de 40. dny odpustekov, katire je Klemen XI. Papesh ſatu podejlil, ſadobish. Kratke ſapopadek |
Ta male katechismus (1768): | m äny odpustekov, kader vi vashe 'mlade otroke v' viri poduzhete. Napustite se |
Valenštajn (1866): | mogla bo deva veliko Povedati, ker mnogo nama da Zató odpustkov. Četrti strežaj. Na uho bom vlekel Za stolom Ilovim, kar |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | da mi boš skazal to veliko milost, da se udeležim odpustkov. Darujem ti vse, kar sem storil za pridobitev tega zaklada |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugi Cirqvi svoje soseske to andoht oppraviti, inu teh SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ony ſa usakebart posebej is Rimske Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po naurnem taiſte ſamudy, ali vonspuſty, namore teh SS. odpuſtekov , duhovneh gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu nepoſajen , al sa naprej bodo |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in |
Oče naš (1854): | prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa! |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga |
Roza Jelodvorska (1855): | uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej |
Deborah (1883): | guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj Bog |
Ferdinand (1884): | tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem |
Ferdinand (1884): | le sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam |
Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | 5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo |
Genovefa (1841): | ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka preterpov oh odpvſti mene vse moje vidiozhe inv navidizhe shkodlive besiede, skateremi sim |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas tv doro |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kier si ti takv navsmilano Savol mene shgan biv oh odpvſti menei kar sim se zhries te 10. sapvevedi pragrieshov Amen |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves tvojo velko poterpeshlivoſt vsmilise zhries mojo nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | milise zhries mene inv odpvſti mena kar sim se jas zhries te 7. nagvavne grieshe |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pobóljſhala, sa to ji ſhtrafo, ktiro ſo ji bili sashúgali, odpuſtijo, ter vidijo, de nje sdaj potreba ni. Sa reſ je |
Genovefa (1841): | vam dajo véditi, de ſo bili nedolshni in de vam odpuſtijo. V nebeſih vaſ upajo sopet viditi, kér to na sêmlji |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je priſhàl v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mu za bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe |
Abecedika ali Plateltof (1789): | imam: tok savupam, ti boſh meni lete pomankanja, inu samude odpuſtil, katęre ſe ozhem jeſt poſehmal ſkerbnu varuvati. Resſvitli Goſpod! ſhe |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jokaj! ſej jeſt le govorim, vidiſh! — jeſt ſim tęj vshę odpuſtil — — ti ſi vunder le moja Mizka — — Shol bi meni bilu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njih ſpodtike odpuſtitè, vam bo tudi nebeſhki Ozhe vaſhe grehe odpuſtil; zhe pa ljudem njih ſpodtik ne odpuſtitè, vam pa tudi |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ker ni nobeden imel ſ' zhém plazhati, je obéma dolg odpuſtil. Kaj méniſh, kteri tih dveh ga bo bolj ljubil? “ ˛Simon |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | porſhnjo ſe ga je goſpod uſmílil, ino mu veſ dolg odpuſtil. Od goſpoda gredé ſrezha ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu rezhe: „Hudobni hlapez! veſ tvoj dolg sim ti odpuſtil ino isbriſal, ker ſi me proſil. Ali bi ne bil |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa tudi vaſh ozhe v' nebeſih vaſhih grehov ne bo odpuſtil. “ |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Jas bi rekel, komur je vezh odpuſtil. “ Jesuſ je djal:„ Pràv ſi rasſodil. “ Farisej ſhe ni védil |
Genovefa (1841): | je po ſerzhni proſhnji ſvôje pobóshne goſpé ſmertno kasen (ſhtraſingo) odpuſtil. Pa od vêzhne jézhe ga reſhiti ni bilo v grôfovi |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Alj niste slišali, kako odkritoserčno in popolnoma Vam je Hirlanda odpustila? Ako so pa slabi ljudje tako usmiljeni, in tako velikodušno |
Maria Stuart (1861): | hudega Duhá. Oprali djanje ste z večletnim Kesanjem in terpljenjem. Odpustila Je cerkev vam, ki veže in odpušča, Nebeški raj odperla |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Kaznujte me po zasluženji, samo odpustite mi! ” Grofica ji je odpustila, vendar ji reče: „Glej Marjeta, zakaj si zanemarila moja naročila |
Deborah (1883): | je ne vidita). Ana (priteče). Deborah? Jožef. Bila je in odpustila! (Poklekne, molek pritisne na ustnice. Ana odvede dete in položi |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | smela tega storiti. Nò, morebiti da mi bojo starši vendar odpustili mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | on tako hotel , zgodi se njegova volja. Vsim iz serca odpustim, ki so krivi moje smerti, in prosim Boga za usmiljenje |
Blagomir puščavnik (1853): | ne vedela, da boš jutre drugači govoril, ti nikoli ne odpustim. Sokolar ostane tukaj v izbi. Tukaj je gorkejši in postljala |
Oče naš (1854): | zdaj! Še le potem, ko boš vse zvedel, izgovori besede: „Odpustim Vama! “ Kar sva v tisti gostovnici nepravičnega, sovražnega čez Mêljarda |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Glej Marjeta, zakaj si zanemarila moja naročila? Jaz ti sicer odpustim, ker vidim tvojo dušno bolest; vendar dobro pomni, kaj stori |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in molil zanje, hočem poskusiti, da ti z njegovo pomočjo odpustim. “ |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti |
Genovefa (1841): | enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno |
Tine in Jerica (1852): | bo odtegnil. Ali koga sovražiš? Jerica. Jez ne. Tine. Ali odpustiš vsim, ki so naji razžalili? Jerica. Rada. Tine. Tedaj bo |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | V dan sodbe! Mi grešniki! De nam zaneseš! De nam odpustiš! De nas k pravi pokori pripelješ! De svojo sveto cerkev |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze ſo doſtikret saſpane v' tvoji ſlushbi, ſo vtraglive |
Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe poniſhnu proſem, de ti meni vſe moje grehe miloſftvu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshelil (kader ſim N |
Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshalil (kader ſim NN. |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni odgovo- |
Robinson mlajši (1849): | ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju |
Robinson mlajši (1849): | naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil |
Roza Jelodvorska (1855): | skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno |
Roza Jelodvorska (1855): | ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. « |
Maria Stuart (1861): | In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh |
Gozdovnik (1898): | Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ozhe vaſhe grehe odpuſtil; zhe pa ljudem njih ſpodtik ne odpuſtitè, vam pa tudi vaſh ozhe v' nebeſih vaſhih grehov ne |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkuſhnjavo, temuzh reſhi naſ od slega“. „Zhe ljudém njih ſpodtike odpuſtitè, vam bo tudi nebeſhki Ozhe vaſhe grehe odpuſtil; zhe pa |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſakterimu vaſ ſtoril, zhe vſak ſvojimu bratu is ſerza ne odpuſtitè. |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Vunder si ti Goſpod taisti, K'dir nam sna grehe odpustit'. Rezhi le eno beſedo , Tak naſha Duſha sdrava bo. 4. |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ofer svete Maſhe O Bog! sa grehe naſhe Tiste nam odpustit'. Ta kry, inu Meſo Tvoiga Synu je to |
Ta male katechismus (1768): | nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni odpustiti, kar so se drugi zhes nas pregreshili. Kaj pak v' |
Ta male katechismus (1768): | Kr vizo volnu terpeti. VI. Tem, katiri nas isſhallejo, radi odpustiti. VII. ſa ſvelizhanje svojega bliſhnega moliti. S' katiro miro boste |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Duſhe vſeh. Trosht shalostnim ſerzam dat' , Krivizo volnu prestati. ' Surashnikam odpustiti, Da gnado Boshio dobiti. 10. K'dir ozhe she vezh |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ako so pa slabi ljudje tako usmiljeni, in tako velikodušno odpustiti zamorejo; kaj ne bo Bog, narmilostivši, narboljši oče odpustil? Kaj |
Oče naš (1854): | v Tvojim sercu ni jeze in da mi hočeš res odpustiti. Oh, ali smem upati, da boš tudi mojemu nesrečnemu sinu |
Oče naš (1854): | Ker sim jo jez prosil, je pripravljena Ti zavoljo Jezusa odpustiti ona, s ktero si deset lét neusmiljeno ravnal, kteri si |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mi hočemo z druzimi ljudmi prav dobri biti, hočemo vsim odpustiti, ki so nam kej hudiga storili, ali nam bodo kdej |
Oče naš (1885): | veliko bolečino in težavo na postelji vsedel. „Kako mi moreš odpustiti? Ali veš, kaj sem ti storil? Ali poznaš vso velikost |
Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Gospod Flint je kleče govoril: „Gospod O'Niel, ali mi morete odpustiti? Prosim vas v imenu Križanega, katerega sem oni dan zasramoval |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo |
Genovefa (1841): | ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim |
Sveti večer (1866): | Stari gospod Zelenko je sam do kneza potoval ter prosil odpuščanja. Knez odgovori: „Po postavi bi moral gospodič v ječo, pomilostiti |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | božjo nad seboj, ki me je pripeljala do pokore in odpuščanja. ” „Tako se zgodi zmeraj,” končala je Fabiola. Zgled našega Gospoda |
Mlinar in njegova hči (1867): | ne morem videti. Senco njeno sem videl ter jo vsega odpuščanja prosil in jej rekel: z Bogom! Črnot (ne mogoč dalje |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabij je tako gerbančil obraz, kakor bi hotel svoje goste odpuščanja prositi, ker je je pripeljal v tako slabo druščino. Kalpurnij |
Deborah (1883): | in kliče: »oče«, zdaj mu lehko roke ljubi ter ga odpuščanja prosi; prepozno je! Nisem zavidal mu pogleda v svarilen vzgled |
Ultra! (1867): | Ljudmila. Tu ni od puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | znabiti prašal, kako človek, ki veruje vse to, pride do odpuščenja grehov? Zgodi se v kerstu, ko je človek prerojen v |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Spreoberni se, brezbožnik, dokler je še čas in prosi Boga odpuščenja v imenu križanega Jezusa, kterega si doslej preganjal! ” Vse je |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | utolažiti. Vergla se je k nogam grofice ter milo prosila odpuščenja. „Oh”, djala je, „rada dam svoje življenje, rada dam zadnjo |
Ferdinand (1884): | lesketale v očeh. Hotel sem se izgovarjati ter jo prositi odpuščenja. Ali plemenito in jezno me pogleda ter reče: »Poberi se |
Genovefa (1841): | ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi |
Ta male katechismus (1768): | Ezeh. 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti |
Ta male katechismus (1768): | Duha. 9. Eno sveto katholsko zirkuv, gmajno teh svetnikov. 10. Odpushanje teh grehov. 11. Goriustajanje tega meſſá. 13. Jnu tu vezhnu |
Ta male katechismus (1768): | v' ti pèti: Inu odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni |
Ta male katechismus (1768): | Efeſ. 6. Mark. 16. Rimi. 12. Kaj pak ta desete: Odpushanje teh grehov? Ta ponuja gnado boſhjo, katira je uſſem greshnekam |
Ta male katechismus (1768): | volo gorivofral, inu ke se tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov spokory |
Ta male katechismus (1768): | je toku mogozhna, de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov ſadobiti. Aku ti tedej popolnema grevenga obudish, na |
Ta male katechismus (1768): | se po S. Kerstu teshku pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje , kader je moj Syn, njemu paradish oblubil. 2. Ta narlepshe |
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leti zhaſtiti Bratovshni S. Joſhefa. POPOLNEMA ODPUSTEK. Tu je : popolnema odpushanje uſſe pokure, inu shirafènge, s' katiro be imel kedu, ali |
Divica Orleanska (1848): | Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja |
Gozdovnik (1898): | da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli |
Oče naš (1885): | Zaupajte se duhovnu in iščite pri njem pomoči, tolažbe in odpuščenje svojih grehov“. „K tebi, Ménart, me žene zbujena vest. Tebi |
Oče naš (1885): | in obljubil mu je tudi v Nacetovem in Barbinem imenu odpuščenje. – Pri tem se je Ménart še bolj k bolniku pripognil |
Robinson mlajši (1849): | ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delamo, kie ſmo: kai ſmemo savupat od Boga sadobiti? ali odpuſhaine naſhih grehu? ali to gnado tiga pobulſhaina? ali ta ſakdaini |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | negovim Boshjim sapovedam super poſtavlu, inu tulkain velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine sproſila. Ti vpyeſh s' tiga verta Gethſemani, inu jes ſliſhim |
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ktera bo sa vaſ ino sa njih veliko prelita v' odpuſhenje grehov. To ſtoríte, kolikorkrat boſte délali, meni v' ſpominj. “ Ta |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtoríte, ino ſlehern ſe daj kerſtiti v' ime Jesuſovo, v' odpuſhenje grehov; potlej boſte tudi ví prejeli ſvetiga Duha. Ta obljuba |
Sacrum promptuarium (1695): | je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh ęrehov. Letu ſturſſe , kolkerkrat bote vi pyli, k' mojimu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Teſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli, kInu v' |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę |
Valenštajn (1866): | veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče |
Gozdovnik (1898): | Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu to odpuščam. Toda on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega |
Praemium sa male otrozhizhke (1810): | 5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſh vſakdanji kruh; odpuſti nam naſhe dolgé, kakor tudi mi odpuſhamo ſvojim dolshnikam; ino ne vpelji naſ v' ſkuſhnjavo, temuzh reſhi |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | greha, pa da bi bila vedoč grešila, ne vem. Njemu odpuščati, kterega ste vi omenili, mi ni bilo treba, ker ga |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čas. „ Novacijan je učil, da cerkev ne more vseh grehov odpuščati ter da so nekteri preveliki, da bi je Bog odpustil |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | teh pregreh so rekli Novacijanje, da jih cerkev ne more odpuščati, ali ona je ljubeznjiva mati, ki ima naročje vedno odperto |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zastonj tvoje trpljenje in tvoja smrt. Ti, ki imaš oblast odpuščati grehe, očisti me vsakega grešnega madeža, da bom mogel stopiti |
Ta male katechismus (1768): | toku bode njemu tudi ta na tako viſho poſablene greh odpushen. Kader se pak en takè potlej na ta spoſablene greh |
Ta male katechismus (1768): | svejt pernesemo, inu nam bode v' Kristusu skus S. Kerst odpushen. Kaj je lestne greh? Kar se govory, stury, ali poſhelly |
Ta male katechismus (1768): | ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je |
Ta male katechismus (1768): | na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó eno beſsędo rękàl supèr Şynú tiga zhlovęka, bó njemu odpuſhenu: katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu |
Svetu pismu noviga testamenta (1784): | preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo rękàl supèr Şynú |
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje |
Biblia (1584): | bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo |
Biblia (1584): | odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru |
Biblia (1584): | Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu |
Biblia (1584): | Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte |
Zlata Vas (1848): | Nekteri že tri, štiri ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo shé vſi Krajnjzi, ſoſédne grajſhine in kmetje ſvoj dél odrajtali ? ˛Shkóda, ſilna ſhkóda. bi bilo, zhe bi ſe savolj téga |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Deleshniki, ki ſo plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni , plazhati in ſizer popred ko je mogozhe |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Deleshniki, ki ſo plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni, tudi sa prihodniga pol léta — to je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne dobivajo, mi tega niſmo krivi; vſelaj jih na tanko odrajtamo. Zhe ſe komu kaj taziga priméri, naj ſe pri blishni |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako znese to 40 centov moke; in če vse troškove odrajtamo, de bi cent moke samo 2 goldinarja vergel: tako bi |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji |
Zlata Vas (1848): | soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani so |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo |
Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da smejo na |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | porok za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije |
Zoologija (1875): | so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vaſ posnala vezh. Bili ſte lizhen ſtrelzhek, sdaj pa ſte odraſhen verli mosh, ino kakor vidim, vaſ je Bog s' vſim |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhlovekam preden odraſte. Naj bo otrok ſhe tako dobro isrejen, odraſhen mladenzh ſhe tako ſkerbno poduzhen, |
Genovefa (1841): | malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe |
Genovefa (1841): | ktériga je pila, kasal; pripovédoval jim je Genovefino sgodbo, in odraſhene in mlade je opominjal, ſe po njénim lépim isgledu ravnati |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pod mlade derveſza, ki ſe potreſti dajo, rjuhe pogerniti, de odraſhene goſenze na-nje popadajo in ſe tako pomoré. To ſe da |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | salege va-njo naredili, in drevje bo sdravo. 2. Pobeli vſe odraſhene dreveſa s apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego po deblu |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo kose letaſ na Kranjſkim) sopet prav pogoſtama otroke in odraſhene ljudi napadale, in smiraj bolj vſakdanje ſkuſhnje uzhé, de ſtavljene |
Zlata Vas (1848): | Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah |
Sveti večer (1866): | Bog vas ohrani nedolžne in dobre! ” — „Joj”, oberne se do odraslih, „veselje naše grené pogostoma skerbi in nadloge, hrepenenje po posvetni |
Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | je le težko rešiti, če se pa pokaže bolezen pri odraslih pomaga so jim še lehko toliko, da dospejo do vpredenja |
Občno vzgojeslovje (1887): | je njegovo poželenje še nestalno in neredno; naprave in uredbe odraslih moglo bi vsak hip motiti in otroškemu blagru samemu škodovati |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri nji opraviti en moshak in pet shenſkih, ali pa odraſhenih otrok, ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta: pri paſhnih zhredah je tréba velikiga ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mazhjiga rèpa (Thimothäusgras) funt po 30 krajzerjev. Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in bi bili vunder h kakſhnimu pridu ; bi bili per odraſhenih ljudeh, in bi ſe modroſti uzhili: tam na paſhi pa |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sató je z. k. poglavarſtvo vſim sdraviteljem priporozhilo, ne ſamo odraſhenim otrokam ampak tudi drugim ſtarejſhim ljudem kose v drugizh ſtaviti |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſzhaſama smanjſha. Ravno sató je vezhkrat prav potrebno, de ſe odraſhenim vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ravno otrokam kosè (oſépenze) ſtavljene, naj ſe jim tudi odraſhenim zhes kake leta sopet ſt avijo ; sato, ker ſkuſhnje osnanujejo |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljanſkih ſhol; do ſedaj ſo jih okoli 500 otrokam in odraſhenim v Ljubljani poſtavili. Kmetijske opravila v méſezu Maliſerpanu. V temu |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol). Mehke odrastelke debelejih peres osnaži, operi, v slani vodi kuhaj in odcedi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke v srovo maslo potresi, z mesno župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe. |
Ferdinand (1884): | česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo |
Stric Tomaž (1853): | spekel. “ „Vam verjamem. Ali opraviti je veliko, preden tako otroče odraste. “ „E, kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že dober |
Sveti večer (1866): | svet pride, da mora mnogo prestati, mnogo terpeti, dokler ne odraste in da potem v kratkem kakor roža vene in zvene |
Genovefa (1841): | zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto |
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4 leta star biti, ker je v leti starosti že odrašen in k plodenju že goden. Zraven tega mora pa tudi |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konja vendar ne smeš poprej vpregati, kakor da je popolnoma odrašen in dovolj močan za težko delo. |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | De, Ti si naš naj bolji prijatel! Za otroke in odrašene, za vse ljudi si Ti umerl. — Kdor Tebe posluša, kdor |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva |
Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mirno, moj mladi prijatelj! le mirno. Misliva si, da ti odrekó tvojo pravico. ” — „Potlej sem zgubljen! Druzega pota ni, da bi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ki državi hočejo podvezati žile obstanka s tem, da vladi odrekó pobiranje državnih dohodkov, in na ta način se drznila skruniti |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | na vprašanje: ako se smé upati, nje roko dobiti, ni odreči mogla. Hirlanda mu dalje razodene, de ona v svojih sadanjih |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | do svoje gospe imel, de ji nobene prošnje ni mogel odreči, zato je bila s prošnjo gospe tudi vsaka krivica prestrežena |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pravico do njega, terdo pridobljeno pravico! Nikakor mi ne morejo odreči! ” „Le mirno, moj mladi prijatelj! le mirno. Misliva si, da |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | seboj. ” „Naj tedaj bo, no, saj tebi ne morem ničesar odreči; pa kaj bove barantali — le jutri koga k meni |
Oče naš (1885): | bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega |
Gozdovnik (1898): | Konja popustiti? To je, kakor bi že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne |
Lohengrin (1898): | bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj |
Blagomir puščavnik (1853): | Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani |
Roza Jelodvorska (1855): | se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli. |
Tiun - Lin (1891): | katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako |
Fizika (1869): | zamoremo meriti ali, z drugimi besedami, težkota zraku zamore se odréditi. Za to se vzame velika votla steklena krogla, (Pod. 100. |
Fizika (1869): | vzbujena z dotikanjem. Beschleunigen, pospešiti, pospeševati. Beschleunigung, pospeh. Bestimmen, določiti, odrediti. Beugung, ogib. Beugen, ogibati. Beutel in der Mühle, mikec, sito |
Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe |
Divica Orleanska (1848): | Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja! |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pruti mojim beſsędam vpęral, inu tęmiſtim ſkusi ſvoje hudobriu djanje odrękal. Kadar ſim v' leto Faro priſhàl, ſim neſhat pyanze, sapravlenze |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bóm njemu, kàr sdaj próſsi, doli vdani, jeſt mu bóm odrekal, |
Oče naš (1854): | je in njegov Sin nas je odrešil. “ „Jezus Kristus, naš Odrešenik, bodi hvaljen in češen od veka do veka! “ sta molila |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | iz groba vstal. O de bi enkrat s Teboj, moj Odrešenik, k večnimu življenju vstal! Amen. |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | služili, in z očišenim sercam dopadli. O Bog! Stvarnik in Odrešenik vsih vernih, dodeli dušam Svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsih |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | križem zaznamvaj, ter rêci: Bog Oče v nebésih †, Bog Sin †, Odrešenik svetá, Bog sveti Duh †, požegnaj mene, moje starše, moje prijatle |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | siromak, o Bog! hiti k meni. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog, nikar se ne mudi. Čast bodi Očetu i.t.d. |
Občno vzgojeslovje (1887): | svojih otrok. Imenoval jih je jaslice, ker je tudi naš Odrešenik, največji prijatelj otrok in siromakov, ležal v jaslicah. 2. Čuvališča |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | moral za te umreti, nočem te zatajiti. Verujem, da moj Odrešenik živi in bom poslednji dan vstal iz zemlje in gledal |
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | se nas! Kriste, sliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú |
Genovefa (1841): | pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl, to |
Sacrum promptuarium (1695): | inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer |
Stric Tomaž (1853): | pameti! Ne poznajo dobrotljivega Boga, ki jih je vstvaril, ne Odrešenika, ki jih je odrešil, in tudi zanje svojo drago kri |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica |
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | presvéta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite tedaj od teh junakov, opazujte je v njih djanji |
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Prizadevajte si tedaj našega božjega Odrešenika prav spoznati in njegove svete nauke natanko spolnovati; pa vas |
Oče naš (1885): | Niso vsi,“ mu odgovori oče. „Ne verujejo vsi v Jezusa, Odrešenika svetá. Mnogo jih je, kteri nič ne véjo o njem |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je pred |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Hitimo mi tiſto pobrati, de skus naſho vtraglivoſt naſhimu shaloſtnimu Odreſheniku novo shaloſt na napravimo, de ſe on na bo s' |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hvaleshnoſti, inu naſhe ſerze h' eni pravi lubesni pruti naſhimu Odreſheniku. Kyr pa mi tebe, o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tædere, stoshiti, ozhe nasnaine dati, koker debi ſe bilu naſhimu Odreſheniku stoshilu sa nas terpeti. Katiru pa od naſhiga nar lubesniviſhiga |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu, inu taku uſmilenimu Odreſheniku! inu aku je v' timu enu veliku skasaine ene nar |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Odreſheniku, napuſtimo oben dan tiga ſvetiga poſta pretezhi, debi mi na |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Leta je ta ſmerti vredna nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu je |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na semlo padu, inu je molu. Glih koker naſhimu vſmilenimu Odreſheniku ni obena druga rezh taku mozhnu per ſerzu bila, koker |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nagnil, ino umerl. — — — Hvala, molitev ino vezhna zhaſt bodi naſhimu Odreſheniku! On je sa naſ vſe terpel, ſvojo kri prelil, ino |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil. Toraj je ſerzhno hrepenel po Israelſkim veſelji, po Odreſheniku ſvetá. ˛Sveti Duh, ki je bil v' njem, mu je |
Ta male katechismus (1768): | pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti |
Ta male katechismus (1768): | na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil |
Blagomir puščavnik (1853): | zgodi volja božja! Poterpeti hočeva in čakati na božji klic odrešenja. Žalovala pa bova v Gospodu, dokler se cvetje najnega živlenja |
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ktero so angeli pri hlevu, v kterim si bil rojen, odrešenja potrebnim ljudem oznanovali, tudi moje serce napolnilo, in de neskončno |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v s moji nevednosti ne sprevidim — torej čudovite resnice od odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta nar drasheſhi kry Synu Boshjiga ena saſtava naſhiga odreſheina, bomo tudi nar vezhi skerb imeli tiſto vkuppobrati, inu sa |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on tudi tu nar vezhi, inu nar tesheſhi opravilu naſhiga odreſheina taku skerbnu sazheu, koker debi nezh drusiga opravit, inu na |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na svoje odrešenje nič več mislila ni; zato so jo le z velikim |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' vſim tiſtimu, kar je on po tim sa naſhu odreſheine terpeu, inu preſtau, skus Boshio mozh prevarvan. Tukei ozhmo mi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu na naſhu odreſheine posabiti? bodi delezh od nas ena taku velika vtraglivoſt sa |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obena druga rezh taku mozhnu per ſerzu bila, koker naſhu odreſheine, tatu je pa on tudi tu nar vezhi, inu nar |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſpodobnſhi, debi mi Chriſtuſovu terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama nar |
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo |
Branja, inu evangeliumi (1777): | leſtno kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje neſhuv. Sakaj aku teh volov , inu koslov kry, inu ta |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je govorila od njega pruti uſſem, katiri ſo na Israelsku odreſhenje zhakali. Inu kader ſo ony bli uſſe po poſtavi tega |
Branja, inu evangeliumi (1777): | rekozh: hvalen bodi Bog Israel; sakaj on je vbiskov, inu odreſhenje ſturuv ſvojimu folku. Na dan Ss. Joanneſa inu Paula Marternikov |
Abecedika ali Plateltof (1789): | k vezhi zhaſti Boshji, Marie Divize mojeh ſveteh Patronov, sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je perblisheval, ko je Jesuſ Kriſtuſ ozhitno imel uzhiti, in odreſhenje zhloveſhkiga rodú perzheti. Janes je imel ljudí na Odreſhenikov prihod |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod, Israelov Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam |
Genovefa (1841): | po tém, ko ſe je Bogú ſhe enkrat sa zhudno odreſhenje sahvalila in le nekoliko ſhe s Drakovo vdovo in njenimi |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je |
Branja, inu evangeliumi (1777): | ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu |
Branja, inu evangeliumi (1777): | verjamemo. On je v'Boga savupal: nej ta njega sdej odreſhi, aku ozhe. Sakaj on je djal: Jeſt ſim Boshje Syn |
Branja, inu evangeliumi (1777): | Bog, naſh edyni Isvelizhar, sa tvojiga S. Imęna zhaſty volo, odreſhi naſs, |
Ta male katechismus (1768): | sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim |
Biblia (1584): | Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga |
Branja, inu evangeliumi (1777): | temuzh ſhe tudi od ſhtraſeng, katire ſi ſkus taiſte saſlushimo, odreſhesh. Bog! katiri boſh ſkus grehe reshalen , ſkus pokuro potolashen , pogledej |
Kratkozhasne uganke (1788): | vonder od mesa rojenu. Nima nosa, ne ozhy, ne usęsh. Odręſhesh njemu glavo, inu njemu pyti dash, ter njega po eni |
Gozdovnik (1898): | Vi ste bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa, de je mehak, ne prestariga zajca dobro operi in oderi, čedno s špeham natakni, potem z vrelim jesiham in kropam |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njih izleci in z nekoliko juho poli. Pečeno koštrunovo stegno. Oderi ga, kolikor se da, natakni ga s špeham, polivaj ga |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Obarjeni šilj. Iztrebljeniga skuhaj na slani vodi ter ga oderi. Potem eno unčo putra v kozi razbeli, perdeni malo drobno |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Pečena jegulja. Jegulji glavo in rep odsekaj, potem jo oderi, odpri, iztrebi, na štiri perste dolge kose zreži, dobro operi |
Sacrum promptuarium (1695): | tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal |
Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | še enkrat na jirharjev vert tje k vodi.. Viditi nalašč odrezano verv je zaškripal z zobmi in djal. O ti pošast |
Blagomir puščavnik (1853): | tikoma skupaj. Po tem takem je bilo vse obiskovanje kakor odrezano. Tudi pobožni oče Blagomir mora v svoji samoti bivati, le |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo |
Na stricovem domu (1860): | sanjalo. Enako menda poje labod svojo smertno pesem. Kot bi odrezal, je godba nehala; še enkrat potem so strune zabrenknile, pa |
Izza mladih let (1882): | Kaj boš krota povprašavalo, ki se ga še mrtvega bojiš! « odrezal se je mlinar in šla sva skupaj dalje za vlakom |
Dva adjunkta (1888): | adjunkt; »vsak — polovico! « pristavil je osorno. »To bi bil têpec! « odrezal se je sodni adjunkt. »Tožite me, če hočete! « »Ste li |
Naši vaščanje (1891): | čopič. Zadovoljno se nasmiha, ko brusi nož, da bi hitreje odrezal grčo. Potegne po lesu, toda grča ne odleti. Potegne drugič |
Gostačeva hči (1891): | v eno mér godrnja nad svojim gostačem. Naenkrat, kakor bi odrezal, omolkne Koren pa plaho pogleda okoli sebe. Soparen veterc je |
Od pluga do krone (1891): | te briga moj top! ' «Vidite, takó sem se mu bil odrezal, in kakor se mi je zdelo, bil mu je odgovor |
Zmota in povrat (1892): | je še to napačno ukrenil, ker je od doma šel,« odrezal se je Matevž na kratko in jo zavil v gozd |
Prve hiše (1896): | so oče? « povpraša otroka. »Mislim, da so zgoraj v sobi«, odrezal se je ta in hitel trgati češnje. »Tam jih že |
Stari dolg (1897): | si je bil, da tako dobro se ni že davno odrezal. »Pa ono tam gori? « vpraša Andrej boječe. »Pusti — uredim jaz |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel |
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide |
Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s |
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | okoli sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi v hišo. Že na |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v semlji korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de se |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa jagnje že 6 tednov staro, se mora |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta. |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti |
Kuharske Bukve (1799): | vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo; prevezi |
Fizika (1869): | z enim koncem na pletilno iglo, ki jo zasadimo v odrezek krompirja, ter se postavi tako na peč. Zrak, ki se |
Fizika (1869): | Krasnogled, Kaleidoskop, 134. Kratkovid, kurzsichtig, 146. Kreis, krog. Kreisabschnitt, krajec (odrezek) kroga. Kreisausschnitt, izrezek kroga. Kreisbewegung, krožno gibanje. Kreiselrad, turbina. Kreisförmig |
Gozdovnik (1898): | nič tresla. No. zdaj vam je na ponudbo pa sočni odrezek bravine, če vam diši. Dobra je, ta pač,« začne Rdoles |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kar je izcepljenega in mertvega; kotne zagojzde se ne smejo odrezovati ali izrezovati, sicer noga vso svojo moč zgubi. Temu nasproti |
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | b) vezilo se ne more zarezati in ga ni treba odrezovati; c) cepiči so lahko krajši, ker zadostuje en sam internodium |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njih potegniti ne da, položi jih potem v hladno vodo, odergni kufreno ponev dobro s solijo in jesiham, deni breskve vanjo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | počasi peci. Cokoladna torta. Eno unčo mandelnov s pertičem dobro odergni ter jih s krivim nožem na drobno zreži. Potem jih |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njim se žolce farbajo. Limonov sok. Iztlači sok več limon, odergni lupine na eni unči cukra, deni osterganje, drugi cuker in |
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih |
Divica Orleanska (1848): | zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo jutro, ko ſe dan sasna, odrinejo ſ' ſvojimi oſli proti domu. Komej ſo od meſta odſhli |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivesha sa po poti dati. Potlej otovórijo ſvoje òſle, in odrinejo domú. Doma povedó ozhetu vſe, kar ſe jim je permérilo |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she popréj ſklenil déte na ſkrivnim poiſkati ino umoriti. Modri odrinejo v' Betlehem, kteri je bil le kake dvé uri od |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za kratik čas po morji vòzil. Ko malo od primorja odrinejo, vstane velik vihar, kteri jih je v tako neznano deželo |
Stric Tomaž (1853): | reči pripravijo in potem z božjo pomočjo v svobodno deželo odrinejo, kamor so zdravi in veseli v občno radovanje svojih sodeželanov |
Blagomir puščavnik (1853): | k serčnosti budijo. Na to da vitez znaminje, da naj odrinejo. Vsa truma se ziblje iz dvoriša; — pred vratami ga počakajo |
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | obložil s svojim tovorom. Kratko se poslovimo pri Češnovarju in odrinemo. Boštjan je šel naprej, mislim zato, ker je vedil, da |
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | mislila, ste našli, znabiti da enega zasledite. Jutri ob sedmih odrinemo. Prosim, ne pridite prepozno. « »Se bom pospešil, zdaj pa zdravi |
Izza mladih let (1882): | jaz ž njim. Pri zajuterku že smo sklenili, da popoludne odrinemo na Pasuralm, in to se je tudi zgodilo. Veit in |
Testament (1887): | semkaj. Sedaj bomo pa pisali — da ni nič! In potem odrinemo, danes vas je preveč, in mi vas ne smemo motiti |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | in stranske straže v tabor. Ko se čete vse zberó, odrinemo, okrepčavši se s toplo juho, dalje proti Banjiluki prav do |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ponôčnih dogodkih stopim na svoje mesto pri četrti stotniji. Hkratu odrinemo iz tabora, dobro vedóči, da se nam bode boriti s |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | prikaže več iz njega. Ob 1. uri tiho in hitro odrinemo iz Travnika ter mesto za hrbtom se napotimo po ozki |
Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vzdigne se vojaška četa in poséde vozove. Točno ob šestih odrinemo proti vzhodu. Bilo nas je pa skupaj le šest stotnij |
Od pluga do krone (1891): | čas. ' Spotoma se nama pridruži še nekaj móž, in skupno odrinemo v gozd. Že smo si ogledali, kar smo hoteli, ko |
Blagomir puščavnik (1853): | polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama |
Blagomir puščavnik (1853): | moraš vsemu svetu pokazati, kaj si se naučil. Jutre jo odrineva na cesarjev dvor. Svojega nar bolj iskrenega konjička ti bom |
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | imam namreč z vitezom mnogo opravka, toraj kar jutri zgodaj odrineva na Sokolovo. Mati in hčerka ste naročile, Vladimirove preserčno pozdraviti |
Branja, inu evangeliumi (1777): | je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je |
Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo |
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Drugi dan je vitez Oliven z odbrano družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi |
Tiun - Lin (1891): | Nismo jadrili še dobro uro, kar zapazimo čoln, ki je odrinil od kraja, bržkone z namenom, da bi se nam približal |
Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je |
Zlata Vas (1848): | Vsih dva in trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nasede, in potem ni drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti, da sopet v globokejo vodo pride , ali pa je treba |
Ferdinand (1884): | soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj |
Ferdinand (1884): | brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri |
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na |
Gozdovnik (1898): | iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vojvodini so oprostene poštnine za pisma v županijskih opravilih. — Zoper odertijo ali vohernijo bo prišla nova ojstra postava ; dotistihmal ostanejo v |
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj težko jej je bilo, ko je zapazila goljufijo in odertijo v zadevah možaka, kterega je čislal ves svet za najbolj |
Viljem Tell (1862): | muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti |
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | denarni zadregi denarja na posojilo dobili, ni čuda, da padajo odrtnikom v pesti. Reči smemo, da prav zatega del, ker nimamo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | volja trditi, da ne bi bilo treba ostre postave, katera odrtnikom na noge stopa, — dá! mi celó želimo prav ostre postave |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da ti hude duhove pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni |
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash |
Oče naš (1885): | v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvèt, ampak da je našel |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. Razlag, Iv. Vil h ar |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | končalo s sledečim nasvetom: „Naj sl. odbor izmed sebe izvoli odsek treh udov, kteri si smé privzeti izvedencev, da po omenjenih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | stvar resno prevdari, obveljá nasvet: naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborove seje pretrese vsa tri |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet ter v nasvetovani odsek izvoli dr. Razlaga, Lésarja in Iv. Vilharja. — Glej „Novice” 1.1. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | str. 289.) Dalj časa potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | A. Lésar. (Glej „Novice” 1. 1. str. 198.) V imenu odseka za osnovo lastne tiskarnice A. Lésar bere poročilo, ki se |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | sprejela ta postava. — Potem poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa zarad vpeljanja postave od 29. julija |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis poroča v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | uprava prestroji. Govor Hermanov se je glasil tako-le: Kot člen odseka za občinske zadeve govoril in glasoval bodem za odsekov predlog |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | v prihodnjem listu. Iz Ljubljane. — Ljubljanski mestni zbor priobčuje poročilo odseka za mestno posojilo, iz katerega se pač čudno osvetuje tista |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dobro vtemeljil, je bil kar brž v prevdarek izročen finančnemu odseku. Dr. vit. Savinschegg vtemeljuje svoj predlog zaradi živinske soli, dr. |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | iz Loke v Trst; oba predloga sta se izročila gospodarskemu odseku. — Dalje poroča dr. Costa v imenu deželnega odbora zarad tega |
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo djati in odsekana glava v vodo vreči. V 4. letu vlade Tu-Diusove, 1. |
Ferdinand (1884): | drug prizor; na steni je podoba svetega Janeza Krstnika z odsekano glavo. Zapazivši odsekano glavo v skledi, strese se kar groze |
Ferdinand (1884): | steni je podoba svetega Janeza Krstnika z odsekano glavo. Zapazivši odsekano glavo v skledi, strese se kar groze in strahu. «Takovo |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | menka ni treba kože potegniti; le glavo in rep mu odsekaj in zreži ga na kose; to pa otrebljene z nekoliko |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Škerjanci nad rošem pečeni. Škerjance čisto oskubi, glave odsekaj, čeve varno iz njih poberi, de se mast z njimi |
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo djano ribo deni. Pečena jegulja. Jegulji glavo in rep odsekaj, potem jo oderi, odpri, iztrebi, na štiri perste dolge kose |
Najdenček (1860): | mestom Kahiro ravno konju, kteremu je nék Egipčan desno uho odsékal, rano zavezati, ko francozk lovec visocega konja pripelje. Kako stm |
Ferdinand (1884): | po nedolžnem ob glavo. Če pa se zvé moj zločin, odsekal bo tudi meni rabelj glavo,« misli sam pri sebi. |
Branja, inu evangeliumi (1777): | tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je |
Sacrum promptuarium (1695): | semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat |
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó |
Genovefa (1841): | je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó. Sama ſim ſliſhala, ko ſe je Golo |
Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | organizacijo zdravstvenih zadev 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in zagovarja načrtano vladno postavo. Al gospoda vitez Gariboldi |
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | člen odseka za občinske zadeve govoril in glasoval bodem za odsekov predlog. Ta predlog sicer ne prinaša veliko, pa tudi ne |