- windische
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa-
windische winkuš winkuš. winter wir wird wirkung wirst wissenschaft wissm Witzeling wochenblatt Wolf wolken wollust wort wünschen Wurcel würdigen wurfel wurze wuth
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | puſtili, inu ſo sa nym ſhli. Na pęto Nedello po Winkuſh- tah. Branje is 1. Piſma S. Petra Apoſtel. na 3. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhes eniga greſhnika, katiri pokuro ſtury. Na zheterto Nedelo po Winkuſh. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Rimlarje na 8. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Gelbe Calvill. * * 175. — kisli zimski. Saurer Winter. * * 176. — kosmačev. Saurer Winter. * * 177. — Plejsnerjev poletni. Pleisner Sommer-Rambour * * 178. — rudeči poletni. Rother Sommer |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jesenski. Herbst. * * 139. — poletni. Sommer. * 140. — zeleni. Gruner. * * 141. — zimski. Winter. * * * 142. — žlahni. Edler. * * * 143. — sladki. Süsser. * * 144. Mostnik grenkljasti. Bittersüsser |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 146. Parmenec angležki rudeči zimski. Englische rothe Winterpärmane. * * * 147. — zimski. Winter. * 148. Pepinek angležki zlatorumeni. Englischer Gold-Pepping. * * * 149. — kerinov. Kerry. * * 150. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 4. — poletna. Sommer. * * 5. — rajnska jesenska. Rheinische Herbst. * * 6. — zimska. Winter. * * 7. Belica debela. Grosse kreiselförmige Blankette. * * 8. Bergamota krasana. Crassane |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Blumensusser. 198. — pisani rožni. Gestreifter Rosen. * 199. — pisani zimski. Gestreifter Winter. * 200. Sirček holandski beli. Weisser hollandischer Kasapfel. * * 201. Škerlatnik. Purpurapfel |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kalviljček, beli, jesenski. Weisse Herbst-Calville. * * 49. — laški, zimski. Weisse, ital. Winter. * * * bO. — beli, voščenek. Weisse Wachs-Calville. * 51. — Egermonski. Eggermonts. * * 52. — Mensfeldski |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sivec jesenski zeleni. Graue grüne Herbst. * * 113. — siveo zimski. Graue Winter. * * * 114. — rumeni. Gelbe. * * 115. — rumeni jesenski. Gelbe Herbst. * 116. — rumeni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 11. — siva kratkopecljevka. Graue kurzstielige. * * 12. — zgodnja. Frühe. * * 13. — zimska. Winter. * * 14. — švajcarska. Schweizer. * * * 15. Bučnica rudeča. Rothe Flasohen-Kürbisbirne. * 16. Brenta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 30. Dinika debela poletna. Grosse Sommer-Russelet. * * 31. — debela zimska. Grosse Winter. * * * 32. — dolgopecljavka poletna. Langstielige Sommer. * * 33. — jesenska pikasta. Punktirte Herbst |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vergib uns unſere Schulden, als auch wir veregben unſern Schuldigeren. Und führe uns nicht in die Verſuchung |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kLaIe, žIta In VIna. Čuk. Vošila Novic ob novim letu. Wir wünschen, dass der Bürgerſteiss Sich Eiderdunen bette, Und dass für |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dem guten Eindrucke und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako budeš raditi |
| Kemija (1869): | Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v St. Kasijanu, n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo |
| Robinson mlajši (1849): | remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das Wort i. t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila |
| Robinson mlajši (1849): | pričiniti se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Augusta L. zaljubljena in ga je želela za možá; — mati Wurcel pa je bila — tako se je pri prediskavi govorilo — zoper |
| Robinson mlajši (1849): | soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv, viel zarad genug. ramni stark, heftig. razeti — razimati |
| Rudninoslovje (1867): | so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje |
| Kemija (1869): | Jajce, 495. Jalappenharz, jalapova smola, 489. Jantar, Bernstein, 490. Ječmenovka, Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x, tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x, potem je njega petina x/5. Ker je pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5. Ker je pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina x/5. Ker je pa x |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj x = 1 5/7. 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x, tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na |
| Rudninoslovje (1867): | osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu |
| Biblia (1584): | X. CAP. INu on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal |
| Ta male katechismus (1768): | X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | X. Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Križani Jezus, Smili Se mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | X. Imenitno vprašanje, nič manj važenj odgovor. Zapazili smo že, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izvira x1 = 8 in x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6x = 16 izvira x1 = 8 in x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in x2 – 2; tedaj x1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 |
| Biblia (1584): | Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal |
| Ta male katechismus (1768): | kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ pribijejo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo |
| Biblia (1584): | Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne |
| Ta male katechismus (1768): | rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil |
| Biblia (1584): | je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra inu Mati. XIII. CAP. NA taiſti dan je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe |
| Ta male katechismus (1768): | ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava. 1. Na taiſti dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 27. junija 1855. List 51. Vipavsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da je vedno snažna, in da je gnoj ne zamazuje. XIII. Poglavje. Oparjenje. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | XIII. Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi |
| Biblia (1584): | Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha |
| Ta male katechismus (1768): | pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v grob položé. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 51. V Ljubljani v sredo 25. junija 1856. Ivanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 101. V Ljubljani v sredo 17. decembra 1856. Je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki |
| Blagomir puščavnik (1853): | v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XL. Poglavje. Serbečica in dergnenje konj. Kedar konja koža serbi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | List 1. Tečaj XL. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega Gospoda! Jeſt nabom tebe ſapuſtila, al Hodi ſa mano. XLII. POSTAVA. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dakonzhanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje k' smerti je enu pametnu previdenje. XLII. Poſt. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dokonzhanje |
| Biblia (1584): | vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od |
| Ta male katechismus (1768): | ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni. XV. Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji, inu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo |
| Biblia (1584): | v'en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala. XVI. CAP. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf). |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | apoteki dobi. Za en lešnik maže je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica. Včasi dobi pes sušico v kaki nogi, brez |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | enkrat s tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn |
| Ta male katechismus (1768): | pod greham v' ſapovedaneh dneh dolſhan se postiti? Uſſi od XXI. lejt, noter da LX. Se pak tudi skus pogostnu pytje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XX. Poſt. Lubeſn svojega blihnega je enega dobrega zhloveka ſnamene. XXI. Poſt. Lubeſn boſhja je ſa prejete gnade uſſe mogozhe poplazhanje |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se |
| Kuharske Bukve (1799): | 241. Rępo hraniti. 242. Senof narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | podkova ne bo več tišala in konj ne bo šantal. XXI. Poglavje. Ožulenje nog. |
| Rudninoslovje (1867): | i neki mort za zidanje pod vodo, i dr. st. XXI. Ogljeci. (Kohlen. ) Rudninasto oglje je črno ali rjavo, i raza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Slovensko slovstvo. * Jezičnik, XXI. leto. Knjiga Slovenska v dobah 16., 17. veka. Spisal prof. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Lubeſn boſhja je ſa prejete gnade uſſe mogozhe poplazhanje. XXII. Poſt. S. Reshne Telú moliti je te svete lubeſne na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be ſhe ondi bli, tok njeh bosh skus tu pregnal. XXII. Varuvati, de se mleku naissire. Verſhi notri v' mleku eno |
| Kuharske Bukve (1799): | 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in je slovesno tam pokopali, kjer sedaj stoji njegova Bazilika. XXII. Razsodni dan; pervi del. V življenji slehernega človeka najdemo kak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dolžnosti, opravičiti to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi skupščini („Novice” str. 306). „Nam se dozdeva — pravi dopisnik |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXVIII. Poſt. Vunajneh pozhutkov samapashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. XXiX. Poſt. Napremislena serblivoſt je teh narhujsheh ſmejshnav skupſbiranje. XXX. Poſt |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tobaka uſel; tega v' vinu skuhaj, inu pijked en thee. XXIX. Zhe imash bolehne ozhy: tok derſhi si 3. shkorze (usi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje. XXVIII. Poſt |
| Kratkozhasne uganke (1788): | deni, ter urat obvęſhi: tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker otshesh; tedej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napokojnoſte, weſhi perd silo hudobnega radovęda, inu Hodi ſa mano. XXX. POSTAVA. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enega zhednega ſhivlenja krayluvanje. 1 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogublenje. XXiX. Poſt. Napremislena serblivoſt je teh narhujsheh ſmejshnav skupſbiranje. XXX. Poſt. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je use enu; ke v' 14. dnęh usem glih pomaga. XXX. Bradovize is rok, ali obraſa odpraveti. Kader se goridijane, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gre, inu more biti, ſa nebesa shtritali. Hodi ſa mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXX. Poſt. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu s' tem bradovizo maſhi: tok njo s' korenino vonspravesh. XXXI. De otrozi kôs nadobe: tok more babeza , kader otroka po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | biti, inu tvoje govorjenje sîadku, inu perludnu. Hodi ſa mano. XXXII. POSTAVA. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok njeh pak spet lih toku pregajnaj. Sej telkajn nakoshta. XXXIII. Narediti, de enu jajze v' luft vaqvishku ſlejty. V' enu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte skaſanje. XXXIV. Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje |
| Kratkozhasne uganke (1788): | gori gre, bo to lupino gori naqvishku k' sebi ulęklú. XXXIV. Eno drugo vadlo dobiti. Stavi, de en druge, katir s' |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več suhih češpelj na rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje. Garje ali grint. Na koži, zlasti na čelu, na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naj se kraji, na kterih stojijo, z mazilom nasvetovanim v XXXIX. poglavju mažejo in potem z gorko žajfnico zmivajo. Navadno se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravlja se ta lušaj s tistim zdravilom, ktero je v XXXIX. poglavju zoper garje nasvetovano bilo. XXXVI. Poglavje. Bradovice. Bradovice so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | List 1. Tečaj XXXIX. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Masa , ali treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja spoſnanje. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſapri, inu velevaj, de ima tebe na ſhaklu ſtojęzh kloftati. XXXV. Narediti, de ſhlizhneki, povſhi, ali kar bodi ſena jed, katira |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXVI. Poſt. sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. XXXVII |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de zhednoſt lube, inu nazhednoſte se ana. Hodi ſa mano. XXXVI. POSTAVA. Sposhtuvanje teh stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 |
| Kratkozhasne uganke (1788): | njeh perſraveti; inu toku je ta na rejena kunsht panana. XXXVI. Is 32. qvartame eno kunsht narediti, ke si kedu is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | verdevanje. XXXVII. Poſt. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usajanje. XXXVIII. Poſt. Hvalla ſa prejete dobrute je tu nar pervu pourazhanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXVIII. POSTAVA. Hvalleſhnoſt ſa prejete dobrute je tega narbulshega spoſnanja pourazhanje |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' jutru spyti, inu bo gliſte v' njemu po. morila. XXXVIII. De ſhivina ſmirej ſdrava oſtane, uſami take gôbe, katire na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XXXVIII. Poglavje. Vredi. Okroglasta oteklina, v kteri se večja gorkota čuti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | List 1. Tečaj XXXVIII. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se |
| Pozhétki gramatike (1811): | pai — isan, moi — ien , joi — ieux. Nektiri ne piſhejo vezh y ampak i s' dvema pikama ï, sa snamine, de v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' potégnenim glaſam, poſtavim procès, pravda, acces, perſtòp. succes, ſpéh. Y, ipsilon per Grekih: ino sa to per Franzosih imenvan i |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiſto rezh, na tiſte rezhi; poſtavim, kader rezhem je m ‚y applique, to je: je m' applique à cette chose, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | est la tienne, med timi mezhi je tvoj narkrajſhi. Il y a des savans orgueilleux qui de tous lei ouvrages n' |
| Pozhétki gramatike (1811): | vtus, tl, ils, tile, elles, le, la, les, lui, leur, y, en, ce, on, t, poſtavim: irai je? poidem li? bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa |
| Kemija (1869): | Iridium, 345. Isomerie, 450. Isomer, ravnodelen. Isomorphismus, ravnoličnost, 418. Itrijum, Yttrium, 345. Izdelek kem., chem. Praparat. Izgórina, Verbrennungsprodukt. Izvod, Produkt chem |
| Pozhétki gramatike (1811): | les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku |
| Sacrum promptuarium (1695): | tui. Sdaj shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po |
| Ta male katechismus (1768): | ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka |
| Genovefa (1841): | lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki |
| Genovefa (1841): | vsak, kdor koli jo je vidil, savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim |
| Genovefa (1841): | poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v |
| Fizika (1869): | električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati |
| Gozdovnik (1898): | da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' |
| Kuharske Bukve (1799): | Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne |
| Fizika (1869): | učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s |
| Fizika (1869): | živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko |
| Fizika (1869): | nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje |
| Fizika (1869): | se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota znana. Šli so čez |
| Ferdinand (1884): | sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem |
| Ferdinand (1884): | brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu |
| Ferdinand (1884): | sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino |
| Rudninoslovje (1867): | navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sede. 104. ^ Černa krava tudi bélo mleko'ma. 105. To je z' kruhom ni dobro. 106. Ktera krava se skozi dere, ta |
| Robinson mlajši (1849): | globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival |
| Robinson mlajši (1849): | ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim |
| Ta male katechismus (1768): | katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že davnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šlo, kar se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole |
| Genovefa (1841): | jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt |
| Biblia (1584): | preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od |
| Biblia (1584): | Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? — |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj |
| Fizika (1869): | C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega |
| Fizika (1869): | tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le |
| Fizika (1869): | pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih, da je |
| Fizika (1869): | Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in |
| Fizika (1869): | ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta |
| Fizika (1869): | primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos |
| Fizika (1869): | v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo |
| Robinson mlajši (1849): | naj boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu ni treba z' golimi rokami v ojgen segati. 99. Z' velkimi gospodi ni dobro črešnje zobati. 100. 'Ma svoje muhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | govori. 98. Zato kovač kléše 'ma, de 'mu ni treba z' golimi rokami v ojgen segati. 99. Z' velkimi gospodi ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in perpoveduje, kako pametno so severni Nemci ravnati začeli kteri z' moko is krumpirja v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj |
| Robinson mlajši (1849): | sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelk, de ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo |
| Robinson mlajši (1849): | pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi se |
| Stric Tomaž (1853): | ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši |
| Stric Tomaž (1853): | tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki |
| Revček Andrejček (1891): | si jedina, ki se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si |
| Zeleni listi (1896): | vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke |
| Gozdovnik (1898): | zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino |
| Astronomija (1869): | ktero križa črta navpično od nadglavišča do podnožišča Z in Z' skoz opazovalca o potegnjen astronomijski ali pravi o b z |
| Astronomija (1869): | na nebu skoz nadglavišče Z (pod. 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti |
| Biblia (1584): | najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas gori vsame |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze |
| Genovefa (1841): | rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. |
| Robinson mlajši (1849): | tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se |
| Maria Stuart (1861): | njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od |
| Valenštajn (1866): | miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti |
| Botanika (1875): | skoz svoje listje; kar ostane, to pa porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija § |
| Ferdinand (1884): | Ali sin se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy |
| Ta male katechismus (1768): | je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo |
| Ta male katechismus (1768): | ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en |
| Ta male katechismus (1768): | bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo, bodo tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se sad za- |
| Trtna uš (1881): | priraščen fini rilček, ki je ob konci 2krat razklan. Rilček zabada uš v trsovo korenino in srka živeža iz nje. Takšna |
| Gozdovnik (1898): | Ne veste? Kako ste mogli dopustiti, da se je odstranil? « zabada don Estevan srdito. Diaz se vzravna, pa gleda govorniku trdo |
| Zoologija (1875): | zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in |
| Deborah (1883): | Šestnajsti prizor. Deborah. Tukàj ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | živine in mnogoverstnih pridelkov. Tak razgled ni mislečemu človeku le zabava za kratki čas, podučno mu je tudi berilo na mnogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je bila, kakor vsako leto, v Ljubljanski čitalnici prav mikavna zabava. Program, sestavljen iz različnih pevskih in godbinih toček in komičnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | društvenih pristopnicah in naj bi se pri tem strogo ravnalo. — Zabava je bila prav živahna. Med posameznimi točkami je dopadla smešna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je nevarnost velika, da čustva preidejo v afekte. Tako se zabava izpremeni v veselost, dobro voljo in razposajenost, — dolgočasnost se preinači |
| Razne dela (1870): | reče: "V srečo vera Mene spet na tuje tera, Ker zabave misli de Meni zlo potreba je. " Koj labud perute dvigne |
| Razne dela (1870): | okrutne boje, Da vojski, plenu, vsim slovó, In misli le zabave svoje. Izvoli harema si slast, Smo klicane pred njega bile |
| Izza mladih let (1882): | branil, da ne, da danes bode še dosti smeha in zabave in res je to bilo. Mlinar je imel glavno besedo |
| Milko Vogrin (1883): | zaklad Hrani in čuvaj, si star ali mlad. Utis večerne zabave pri Skenovskih bil je Milku Vogrinu neizbrisljiv. Globoko v srce |
| Cyclamen (1883): | in sedaj se je jako glasno in radostno udeleževala občne zabave. Proti koncu obeda so se razhajali gostje po prostornih sobanah |
| Milko Vogrin (1883): | jo pa moti, da ne nahajamo več v njej poprejšnje zabave, tako je bilo tudi z Rihardovim prihodom, kajti je ta |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | z burkami in šalami, imeli smo zmerom dosti smehú in zabave. Sicer pa je bilo poslovanje mučno zlasti zavoljo tega, ker |
| Dva adjunkta (1888): | je bila v taki družbi lastna, vendar ne bo zmagoval zabave vsem trem damam, izprosil si je dovoljenja, da predstavi še |
| Vesela vožnja (1889): | vender veliko krivico, trdéči, da je rad pohajal take domače zabave. Le óni, ki vedo, kakšne hekatombe ponesrečenih improvizacij, dolgočasnih deklamacij |
| Slučaji usode (1897): | ž njima, meni nekdo drugi. Da bi Avrelija zamudila priliko zabave? Niti misliti ni, predobro jo poznamo, in naj je še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ki ni revežem nikoli ničesar dal, imel je opico v zabavo, katero je mislil veliko dražje prodati, nego jo je kupil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Isonzo” pa pravi, da mislijo zdaj tudi Lahi napraviti neko zabavo za omenjeni zalog. Prav tako! — Povedali ste v zadnji štev. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | * „Srpska Zora”. Ilustrovan list za zabavu i pouku. Izdaje i uredjuje Todor Štefanovic Vílovski. Ta lepoznanski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | smrti. A. B. Slovansko slovstvo. * Srbska Zora. Iiustrovani list za zabavu i pouku. Izdaje i ureduje Todor Stefanović Vilovski. Ta list |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar nič ne |
| Zlata Vas (1848): | in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pripravna. Marsikdo misli, Bog vé kakó moder de je, in zabavlja čez vse naj bo božje ali posvetno, kar ni po |
| Blagomir puščavnik (1853): | gradu; pa le premalo pomisli. Včasi cele ure čez viteza zabavlja. To me še lahko ob službo pripravi. ” Kmalo se pa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu |
| Zoologija (1875): | postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar |
| Sveti večer (1866): | noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | družbe. Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da se „ne derži”! Tù pač resnično veljá stari pregovor |
| Sveti večer (1866): | tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za veliko |
| Zlata Vas (1850): | glavo pokimal in brez de bi bil Ožbeta pogledal, mu zabavljivo odgovori: »Jez si vsakdanji kruh že s tem zaslužim, če |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | smo se mogli z njim bojevati”. To slišati, reče kerčmar zabavljivo: „To bi vam bila sramota, če ste se pustili od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je ajdovska podoba, kaj pa dela tukaj? ” oglasi se nekako zabavljivo Torkvat. „Res, ali to je alegorija (prilika) pa še prav |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je govorjenje takoj na nekaj druzega. »Blagor tebi,« rekel je zabavljivo Izidorju, »ker si tako umen in iznajdljiv ter prijatelj z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47, 100 kg zabel. olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 46, 500 kg cukra po 42, 150 kg zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 47, 350 kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 46, 1613 kg cukra po 42, 428 kg zabelnega olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg |
| Kuharske Bukve (1799): | na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam inu jęſiham. 288. Sok od sélene sa polivke |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavi na ſklędo s' ribanim kruham potreſi, inu s' maſlam sabęli. |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſębej rasbęli obilno ſhpeha, al maſla, vmęſhaj bęle moke, inn sabęli sęle, tudi ga oſoli. Puſti sęle nad sharjavzo en dober |
| Kuharske Bukve (1799): | ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu ſhtupo sabęli; ako ſhtupa ni tvojim ludęm soperna. |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhana, odli, deni s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh tudi naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' moko inu ribanim kruham, ter s' rasbęlenim maſlam sabęli; kuhaj inu vezhkrat premęſhaj, de ſe neperſmodę. 300. Telezhje v' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 46, 400 kg cukra po 42, 100 kg zabeln. olja po 74, 50 kg grozdjiča po 24, 100 kg |
| Gozdovnik (1898): | je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva, kolikor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera |
| Zoologija (1875): | sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi |
| Revček Andrejček (1891): | kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja |
| Robinson mlajši (1849): | se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V |
| Robinson mlajši (1849): | lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel |
| Robinson mlajši (1849): | nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bi bile veslarke bile njegove hčere, jaz pa njegov sin. Zábil sem vam povedati, da je bil vès, prav do zob |
| Deborah (1883): | sem mu oči zatisnol, in svojimi prsti ga v rakev zabil. Žena. Vsemogočni Bog! Kaj govoriš, Abraham? Abraham (vtrujen). Prišel je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sredi močvirja, kakoršni so Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se strese zemlje drob, Kot svit večerne zarje nad njim zabliska dob, Skalovje, pesk in kamen stoglasno se zbudí, In — Amen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grad valí se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junák za njim pritiska. Udri, udri, mah na mah |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse trese, in da gojzda zverine straha tulijo. Kadar se zabliska, se razpoči in na tla zverne kaka smreka ali hrast |
| Gozdovnik (1898): | jel premikati se. »Ogenj. Pepo! « Iz cevi dveh pušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev. »Napravi nov zarez |
| Gozdovnik (1898): | vojakov! « Črnotič ustavi svoj ponosni korak ter z ognjevitim pogledom zabliska v malega moža. »Glavar Apačev, bode li on, ki je |
| Genovefa (1841): | ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga |
| Zerkviza na skali (1855): | je gromelo ſtraſhno krohotanje v Hubertove uſheſa, ſtraſhno ſe je sabliſkalo in ptujz je sginil. Hubert je saſedlal veſ preſtraſhen in |
| Zerkviza na skali (1855): | ſkosi ardenſki gojsd v ſvoj grad vernil. Kar ſe je sabliſkalo na tamnim obnebju, gromelo je od daljezh in ſpet je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla |
| Robinson mlajši (1849): | „Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo |
| Žalost in veselje (1870): | Ali kako va-njo priti? — V njegovej sobi je ležal star zaboj; tega pristavi k steni, stopi na-nj in kakó se razveseli |
| Marjetica (1877): | njo. Šli ste v zgornje shrambe. Ondi je mati odkrila zaboj in kakor sneg belo pražnje platno je zabliščelo iz njega |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | svetovalec, tako zarano že? Le notri, prosim! " Delavcem veli dolgi zaboj postaviti v kot sobe, in ko se je to zgodilo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Marseilla. „Le za nami" — je odgovor — „ravno mu imamo ta zaboj nesti v sobo". Jaz grem za njimi in ko dospemo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | ter prosim, da greste k Riparju ter mu izročite denar. Zaboj s truplom hudodeinika utegnete vzeti, kedar vam drago, saj sem |
| Gospod Janez (1884): | nasmehnil, češ tu bo kaj romantičnega. Deklica je nesla majhen zaboj in, bodisi da ni bila dosti pazna — zaboj ji je |
| Zádruga (1890): | goste. Za njim sta kočijaž in domači hlapec nesla velik zaboj in kar je še druzega bilo na vozu. Zad ugarji |
| Kotanjska elita (1898): | prihodu so mu postavili hlapci v gori imenovano sobo velikanski zaboj ter, odbivši pokrov, odšli. Traven si je primaknil stol bliže |
| Vinjete (1899): | stala daleč zunaj v umazanem predmestju. Rado je sèl na zaboj obrabljenih nemških brošur, stisnil glavo v dlani in molčal. Zebulon |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 47, 500 kg cukra po 43. Stroškov za zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 kr. Prodajalnica |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se skrivali pred zasledovalci, tú so imeli shranjene v težkih zabojih uplenjene dragocenosti, bogata oblačila, zlato in srebro. Ko je ciganka |
| Gozdovnik (1898): | tisočkrat dražje, nego vsi zlati zakladi, ki so v mojih zabojih. « »In vendar odobrujete odpravo, ki jo misli podjeti don Estevan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. |
| Stric Tomaž (1853): | so tako živo popisani; vse bo pa gotovo v serce zabolelo, brati ali slišati od muk, terpljenj in krivic, ktere morajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Tudi brez tega poziva oglasili bi se bili mi, kajti zabolelo nas je v srce njegovo obnašanje tako, da se čudom |
| Sacrum promptuarium (1695): | prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zavoljo tega nej Vam bo očitna hvala Verhopoljci, Videmljanje in Zaborštanje! de ste svoj lastni prid spoznali in občni pašnik razdelili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v 14 dneh nabranih, s kterimi so Verhpoljci, Videmljanje in Zaborštanje tisti kos pravice, kteriga so Zajevšanje in Podgorjanci do tega |
| Valenštajn (1866): | moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gospod v kavarnici pokazaje lončeno pipo. ” Drugi dan ga je zabodel nekdo na ulicah — bil je prof. Briccio. — Sveti večer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | pobalin 10letnemu realnemu učencu Punzengruberju peresnik ali nek tak nožič zabodel med rebra in mu pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se |
| Valenštajn (1866): | služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvoje grenko Martro inu terplenje noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga |
| Botanika (1875): | lesenino pokonča. Da se drvojedka ne širi dalje, to skušajo zabraniti s tem, da mažejo bolan les z razredčeno žepleno kislino |
| Ferdinand (1884): | drugo pa je stegnjeno molil proti Petru, kakor bi hotel zabraniti novih obodov z nožem. Njegovo obličje je bilo bledo kakor |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hoče, vreči na Peharčka, mu izviti morilno orožje in tako zabraniti, nezaslišano hudobijo, ko logar h krati obstoji. Zašumelo je nekaj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gorjača nagnila. In lej, prej da bi mu mogel kedo zabraniti, ali njegove misli spoznati, nameri puško in sproži. Krogla sikne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | za poskušinjo pošlje; če bi meni bolezen ali starost delo zabranjevala... « »O oče, oče,« vskliknili so vsi otroci ob enem, »nič |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odprto rano, katero je provzročil kamen; hladila jo je neprestano, zabranjevala je nevarno vnetje in prebudila slednjič ubogega Irca iz smrtno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti |
| Revček Andrejček (1891): | srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili, in de |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna |
| Zoologija (1875): | požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo |
| Zoologija (1875): | mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | b) rezhenu, notri puſti, inu obrazha, e) Koku ſe lukna sazęli, inu sa zelenje s'shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | wagenſhmier pomashe, de ſe naſnaga nasaj dershy, inu rana pozhaſsu sazęli. Ta vbodena shivina pak sna po 24. urah ſpęt koker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grenéla, Ko je hôdil seme s'jat: Žul' se bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po vgrizu kos tako poškodovan, da se ne more več zaceliti, ga s škarji odstriži. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ki jih je državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zaceliti s površnimi sredstvi, radikalne pomoči je treba. In tacih radikalnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kermi z drobom in z močnato pijačo, dokler rana ni zaceljena. Ako bi bolnemu živinčetu sena, trave ali kaj enakega pokladal |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da ne bo še drugih zdravil potreba. Kedar je rana zaceljena, se motozi iz kože izpulijo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se je treba posluževati, in rano gnoja snažiti, dokler ni zaceljena. Vse rane na komu, ako so ravno globoke, se po |
| Zoologija (1875): | je potrebno. Ranica se potem lehko oveže in je kmalu zaceljena. 3. Žile mezgovnice in srkalice. Skoro po vsem telesu, in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm, de katirikol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zoperniza tepêna ali pa ſaj — méh. ” „Ako li je pinja sazoprana , de ſe ti nezhe ſmetana vmêſti, le nov sbruſhen nosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glave po herbtu zhes rep potégni rekozh : Ako ſi ti sazoprana od konza do konza , te pogladim tudi jes s rokami |
| Zlatorog (1886): | se ter beží s planíne. »Ubiti Zlatoróga ní baš lahko: »Začáran je, a če ga vender raniš, »Tedaj požene iz krví |
| Revček Andrejček (1891): | Lahko noč. (Odide. ) Po malem se bliska. Andrejček. Ali sem začaran? Kaj pa čujem? Jeklen (proti. Franičinemu oknu zasramuje). Veter ti |
| Zeleni listi (1896): | neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj |
| Zeleni listi (1896): | njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne pride nova postava za lov (jago), bojo prišle nektere začasne postave, kako se imajo lovi v najém (štant) dati, namreč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zastran Savojiške vlade kaka prememba se sprožiti. Pravijo, da bojo začasne vladarstva srednje Italije tudi svoje opravnike v Pariz poslale, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat |
| Astronomija (1869): | na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca |
| Blagomir puščavnik (1853): | obnašal. „Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni |
| Blagomir puščavnik (1853): | poplačal za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je te dní novega od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila |
| Zoologija (1875): | torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z |
| Pozhétki gramatike (1811): | le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi |
| Robinson mlajši (1849): | jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez |
| Čas je zlato (1864): | učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in ga ni; pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres Boga. Nezh ni dobru dakonzhanu, kar ni s' Bogam sazhetu, vſe pa, kar je dobru, inu ſrezhnu ſturjenu, je ſturjenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu ſe bodo ſtraſhne snamnja perkasovale. Pa le sazhétek nadlog je to. “ „Preden ſe vſe to sgodí, bodo s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi mojim Iju„bim Indianam ſo veſelje ſtorile in takó sazhetek „indianſkiga kmetijſtva oſnovále. ” „Réſ je tudi, de ſo me savolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahko naprej priditi in ſi pomagati. Zhe ſo ſtarſhi dober sazhetek ſtorili, ni sa njih mlajſhe nizh teshkiga, delo ſtarſhov dobro |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiriga je sapiſſanu Eccli I. Initium ſapientiæ timor Dvmini. Ta sazhetik te modruſti je ta ſtrah tiga Goſpuda, ali ta ſtrah |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih Angelu, tu nar vezhi dopadeine Ozheta Nebeſhkiga, inu ta sazhetik naſhiga vezhniga veſelia sazhne v' timu vertu Gethsemani splakan, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda vſe ſvetuſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſkus beſſedo te resnize rodiv, de bi mi en sazhetik njegove ſtvary bli. Vęſte moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhęnkal, mene molil inu ſposnal, de ſim jeſt ſtudenz inu sazhętik vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj kar ſi |
| Kuharske Bukve (1799): | saſtopne beſede rasloshil nevá enem ſlovęnkam. Torej ſim ſi persadel sazhetik ene krajnſke kúhine v' roke dati mojem rojákinam. One ímajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg an stvarnik usah rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še storiti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel |
| Revček Andrejček (1891): | zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhe nash! kir se v' nebeseh? Te beſſede so en ſazhetek, ali kratke predgovor te molitve, skus katiro homo mi oppomineni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velikemi ſlegami je ta svejt napolnen, inu vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | itd. (ki ne stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis |
| Biblia (1584): | uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino |
| Stric Tomaž (1853): | mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čas zadenejo nektere kraje hudo, — al čas, kakor smo izzačetka rekli, je tisto silno kolo, ki ne praša za ene |
| Botanika (1875): | ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali |
| Botanika (1875): | pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega |
| Botanika (1875): | stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste |
| Botanika (1875): | naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve. |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu Ozhetu, Synu, inu S. Duhu, koker je blu od ſazhetka, ſdej, inu uſſellej, inu na uſſe vezhne zhase. Amen. Obvarvej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjo volo spoſnash, od katire uſſe letu koker is svojega ſazhetka lèſſem pride. 3. Povej meni moj Syn! kedaj je bla |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pilatushu. Vsdignite ſe, inu pojdite s' mano! 1.) Sdajzi v' sazhętki pęlejo Jęsuſa pred Kajphasa eniga krivizhnäga zhlovęka, katęri je na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je tó ſturil. Matth. 13, 28. Ta zhlovek v' ſvojim sazhętki ny bil, kakor je sdaj, ena smęſhana ręzh od dobriga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. ta prveve SAROTENIE Jas N. N. raba sarotim k'sazhetki: skues boga ta usiga mogozhniga: kateri je mena stvarov: noi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa majhen ſadovnik (pungart) sravno. Poſhténimu moshu ſe je v' sazhetki prav ſlaba godila. Sa teshko delo ni bil, kér ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim ter tjè |
| Genovefa (1841): | pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po pameti ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino |
| Zlata Vas (1848): | Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treh dneh ti bo večidel pomagalo, če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ker ste za vino dali, vam še nekaj povem. V začetku sem vam rekel, de je jagnje ukradeno, in roko ste |
| Sveti večer (1866): | mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize ktire ſo jih tako ſilno opikale in |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre |
| Fizika (1869): | zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv |
| Fizika (1869): | 205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki |
| Fizika (1869): | luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal |
| Biblia (1584): | mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih |
| Biblia (1584): | pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak |
| Biblia (1584): | mano nepohujſha. Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de je on Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' |
| Genovefa (1841): | ga je sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat: jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od vezhniga pogubleina odreſhu, v' timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govory ſveti Marcus cap. 14. cæpit pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je h' ſebi vseu Petra, Jacoba, inu Joannesa, inu je sazheu mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtrahu nímamo. Syn Boshji v' ſpominu na naſhe grehe je sazheu mozhnu preſtráſhen biti, mi pa, katiri ſmo sa volo tulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu morebiti omvade al gorei jamanja une. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi htei misi noi podeita te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhem , uſtani gori. Inu ta mertvi je goriſeduv, ter je sazhev govoriti. Inu on je njega dal njegovi materi. Inu uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | obyskanja. On pak je noter ſhov v'tempel, ter je sazhev vonkej goniti te, katiri ſo noter v'njemu predajali, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Potęm je on vodo v' eno medenzo ulyv, ter je sazhev Jogram noge umyvati, inu s'pertam briſſati, s'katirim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | telebi iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal |
| Oče naš (1885): | Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k |
| Ta male katechismus (1768): | na se Buh uſel, * ſa ves svejt pokuro je dellat ſazhel. O bodi itdr. V. Od svoje mladoste k' je pershl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjega uſſelej na narbel gorezho viſho lubiti. 2. Kmalu bosh ſazhel hudobn poſtajati, moj Syn! zhe bo vezh per tebi ſamogl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel; k'pregreshnemu nekol roke nastegni. Nezh nauſemi k'sebi ſa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | deni snegú is soljo ſmejshanega, kar je prov. Natu bo ſazhel taler na miſi toku permerſuvati, koker se bo snęg tajal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je |
| Genovefa (1841): | V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel |
| Genovefa (1841): | okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | malo premožne kmete. Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je zdaj le nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še |
| Oče naš (1885): | krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje |
| Oče naš (1885): | pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila |
| Robinson mlajši (1849): | činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline |
| Tiun - Lin (1891): | Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo šel s časom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi |
| Biblia (1584): | ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi |
| Zlata Vas (1848): | Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen |
| Fizika (1869): | Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati. Pa Bog je od |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor prvo. Čez koliko sekund od tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga |
| Genovefa (1841): | S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj |
| Robinson mlajši (1849): | maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti imel, še res ni vedel; zadosti pak si je uže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste |
| Sveti večer (1866): | lahko očeta in mater izgubite, in kaj vam je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani |
| Fizika (1869): | Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat |
| Gozdovnik (1898): | so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej opotekla na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | C †W†M†Amen. † IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni Bueg an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish? noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od S Korone Sashazemigniti merkei perpravo ti morash |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha |
| Sacrum promptuarium (1695): | ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti |
| Sacrum promptuarium (1695): | gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega |
| Valenštajn (1866): | ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym |
| Sacrum promptuarium (1695): | pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po |
| Sacrum promptuarium (1695): | gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate |
| Fizika (1869): | 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha, „kadaj ti hočem tri dati? Ali hočeš, de koj začnem? ” „I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na |
| Tiun - Lin (1891): | moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de nam doſtikret poprei ta ura preide, koker prau moliti sazhnemo. Raunu koker en takſhni glash, katiri je taku ſturjen, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo, de tulkain rezhy sazhnemo, inu vunder Boga na pomuzh na poklizhemo, kyr te nar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhotorjov, inu neſsimo njegovu saſramuvanje! (Hebr. 13, 13.) Ali pręjden sazhnemo, perpravimo ſe. Po tęm kadar je Jęsus Nazarenſki zęlo pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſaki panj ſaj deſet funtov ſterdi ali medú priſhlo. Mi sazhnemo perviga preganjati, in kér najdemo matizo, me poproſi, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da |
| Zoologija (1875): | nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bo shida vſa enako debela in gladka; 3. preden sazhneſh odvijati, je tréba od kokonov bavelo obrati, in to she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verbjem opledén ; tode ſuh plot moraſh , popred , kot shiviga ſaditi sazhneſh , tri zhevlje prozh od shiviga poſtaviti, de mu ſenze ne |
| Valenštajn (1866): | Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn! uſſe poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj dellati, inu kakershna je bila misl pred Bogam, takershnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be mene spod moje ſtręhe ſtergal. Se mene vonſtergal: tok ſazhnesh mene is sladzhizo napajati. Ki mordej meni skus tu enu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4/9 števila d, t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospa ima pravu, on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. ) |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam |
| Gozdovnik (1898): | storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | moje besede v prid svoje domovíne, tako kakor je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, de z |
| Stric Tomaž (1853): | sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perli potlej en bokal vode ali grahove župe, osoli in začini jo in pusti jo prav dobro zavreti. Pemska župa. Prav |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s popram začini in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de |
| Astronomija (1869): | so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji |
| Genovefa (1841): | ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem |
| Tine in Jerica (1852): | samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč |
| Oče naš (1854): | čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še |
| Oče naš (1854): | in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je ozerl. Mislil je, da se mu sanja. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo storiti. ” Korvin pri teh besedah preplašen odskoči in začuden praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran |
| Tine in Jerica (1852): | Liza (začudena), Tako? tega se še manjka (jezna). Pa le počakita! Smole |
| Blagomir puščavnik (1853): | poginiti. Bog jej stokrat poverni dobri deklici! ” Oba hišna se začudena in zveselena pogledata. „Naša hči? vprašata oba kmalo, naša Rezika |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojo srečo tako hotla na druzih nesrečo vtemeljiti. « Gospa vsa začudena gleda menjeno ogljarsko deklico. »V resnici,« reče zdaj, »sama ne |
| Zeleni listi (1896): | Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo |
| Tiun - Lin (1891): | na stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno Eva. |
| Stric Tomaž (1853): | popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirimu ony tebe terdu toshio? sa reſsnizo, ena nar vezhiga sazhudeina vreidna rezh je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim |
| Stric Tomaž (1853): | služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih |
| Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni kapelze vode v' |
| Blagomir puščavnik (1853): | drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so tebi |
| Zlata Vas (1848): | sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari |
| Biblia (1584): | Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali |
| Biblia (1584): | nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi še zbolel. Mi pravimo, da „se „ta hudi” pritisne |
| Genovefa (1841): | sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi |
| Fizika (1869): | del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da |
| Zeleni listi (1896): | Vsi so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Prerok Jeremias cap. 2. Odrevenite zhes tu Nebeſſe, inu ſe sazhudite. Ali ſhe vezh ſe imamo mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | odlózhik. V' teshavi bóſh ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite zhes tó moji prelubi. Poglejmo letę rezhy od blishej. Jeſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. (Začudivši se. ) Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta |
| Viljem Tell (1862): | se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In |
| Gozdovnik (1898): | ropotati s težkim železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vsi so pokleknili. Pa komaj so pričeli z molitvijo, ko začujejo nagle korake in koj nato silno trkanje na vrata. Bil |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul glas Rozvite. Malo po tem pa je že poslušal pri |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik |
| Valenštajn (1866): | sem ti stregel, Da se ogrel na mojem si telesi, Začutil radostno živen'je mlado Na mojem srci. Kdaj od tega dne |
| Sveti večer (1866): | ga je zeblo. V gorki izbi še le je prav začutil nasledke ostrega mraza; tresel se je in zobje so mu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga |
| Genovefa (1841): | pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je |
| Gozdovnik (1898): | branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je |
| Kuharske Bukve (1799): | 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot |
| Zlata Vas (1850): | njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji |
| Viljem Tell (1862): | Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se |
| Rudninoslovje (1867): | i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | isto mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A, drugo od B, katero mesto je za 2 m zadaj za A, in sicer se začne drugo 6 sekund pozneje |
| Zlatorog (1886): | Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se meníla |
| Revček Andrejček (1891): | bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že |
| Revček Andrejček (1891): | zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se |
| Viljem Tell (1862): | blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje |
| Zeleni listi (1896): | zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so |
| Robinson mlajši (1849): | prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana |
| Robinson mlajši (1849): | tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so |
| Robinson mlajši (1849): | vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesiku dobili. Natiſkoval in na ſvitlo dajal ſe bode v Sadru (Zara) pri bratama Battara, in njih vzhrédnik bode g. profeſar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | enim sa zelo leto, ali pa sa ene kvatre — v Sadru 1 goldinar, po poſhti pa 1 goldinar 15 krajzarjev. Dobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa kar dalmatinſki narod utizhe. Zéna Sore dalmatinſke je v Sadru 4 goldinarje, po poſhti pa 5 goldinarjev sa eno zélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru. (Shelesno zerkev), nar pervo take ſhege, sidajo ſedaj v Belgiji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m. bila vojaška slovesnost, pri kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat |
| Genovefa (1841): | je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside in |
| Valenštajn (1866): | i nékamo lehké krví, V jezi je svojega skoro slugo zadavil, I norimberšká gospôda mu je prisodila, Naj bi ga kar |
| Revček Andrejček (1891): | bi s svojo osobo Bogu še sedaj sramoto delal, kar zadavil bi ga, tega hudiča grešnega — prav res bi ga! Franica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt |
| Zoologija (1875): | jedó. Navadna osa (Vespa vulgaris) ima črno in rumeno kolobarčast zadek; podoben jej je sršen (V. crabro), samo ka je veči |
| Zoologija (1875): | škodljive žuželke. Drugi razred: Pravi pajki; Araneae. Njihov debel, okroglast zadek je mehak, gol ali pa dlakav, brez obročkov in z |
| Zoologija (1875): | polože svoja jajca. 5. Kratkokrilci (Microptera) imajo kratke, komaj polovico zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč |
| Zoologija (1875): | nikakoršno rabo. Znamenito je to, da nekateri pajki puščajo iz zadka na stran ali navzgor po več črevljev dolge nitke, katere |
| Zoologija (1875): | zbirke in korenstvo. Kresnica (Lampyris splendidula) sveti se lepo na zadku in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli |
| Zoologija (1875): | niti, ki jim prihajajo iz štirih ali šestih bradavic na zadku. Vsaka bradavica ima 100 do 400 luknjic, skozi katere se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapéra. Zhe ſe luknje v tlak naredijo, jih vſelej ſkerbno sadélaj in samáshi, ſizer ſe moli, zhervi in drusih merzheſov vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo napeljuj, grabne pa, ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti |
| Genovefa (1841): | viſéle, ſhe nisheji pripognila, de bi votlino ſhe bólj vetrovam sadélala. Pod hvojo je majhno , ſuho, lépo, s mehkim, bélim, rumenim |
| Genovefa (1841): | tésho polomil. Ako ravno je Genovefa vrata votlíne ſnégu dobro sadélala bila, ſo ga vunder divji in mersli vetrovi smiraj veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá |
| Tine in Jerica (1852): | pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet. Sin (zadet). To je že res. Oče. Ali hočeš tedaj Smoletovo Anco |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | na njegovo rano. Tone je stal tu kot od strele zadet; koleni sti si mu šibili in govoriti ni bil zmožen |
| Lohengrin (1898): | ste čin. Le ena je — tej moram se odzvati: Elza — (zadet obstane, ko jo zagleda, kako z burno dvigajočimi se prsi |
| Gozdovnik (1898): | zgrabita za nože. Kratko sopihanje, pa je vse tiho. »Dobro zadet! Na mestu mrtev! « V daljavi se sliši levje rjovenje. Po |
| Gozdovnik (1898): | tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem je Kanadčan s svojo namerjeno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel is Jerusalema v' Jerihunt. Na poti, je med rasbojnike sadel, kteri ga obropajo, ranijo, ino na pol mertviga popuſté. Pergodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je negoden mertud 8. dan Proſénza 1819 proti deſetim svezher sadel, in is ſrede njegovih prijatlov vsel, ktéri s zelim ſlovenſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ni ga človeka, de bi ga davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in |
| Robinson mlajši (1849): | Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če |
| Zlata Vas (1850): | bi bili tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je |
| Zlata Vas (1850): | se je hudo vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim je od |
| Blagomir puščavnik (1853): | prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da bi |
| Botanika (1875): | ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s |
| Oče naš (1885): | glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali |
| Zlata Vas (1848): | tem naučile, česar pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de so mogle pomagati. |
| Zlata Vas (1848): | mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj |
| Deborah (1883): | žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal |
| Ferdinand (1884): | kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um |
| Gozdovnik (1898): | Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita |
| Gozdovnik (1898): | ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je to le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta |
| Zlata Vas (1848): | je bilo prav posebno dobro. Kadar so v gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo to; pa Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je |
| Divica Orleanska (1848): | Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tiste baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate |
| Blagomir puščavnik (1853): | ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim |
| Oče naš (1854): | hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star |
| Gozdovnik (1898): | zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga bo zagrabil. Govoril |
| Gozdovnik (1898): | držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lehku od uſt gredo, ali tiſte eno krivizhno veſt mozhnu sadenejo. Stoi na tvojih ſtopynah Pilate, inu na hodi prozh! tebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Varujte ſe vy mlazhne duſhe, de letę beſsęde vaſs ne sadęnejo! Şte vy s' Jęsuſam? Vy męnſite, de ſte. Ali Jęsus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo, — al čas, kakor smo izzačetka rekli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana ;” drugi pa; „ta |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči je na svetu, ki gredo vkup |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de tudi po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót |
| Fizika (1869): | v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža |
| Fizika (1869): | pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo |
| Gozdovnik (1898): | je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave |
| Gozdovnik (1898): | kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dni, in se pogovorili zastran združeniga poravnanja sedanjih negotovih evropejskih zadév. O tem času se bo okoli Olomuca 30000 vojakov avstrijanske |
| Stric Tomaž (1853): | s tem sužnost nekako zagovarjati hočejo, celó nič okolišin in zadev ne poznajo, v kterih so naselniki proti sužnjim. Da vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | v Rusii tedaj začenjajo spoznavati, da odkritoserčno presojevanje važniših domačih zadev ne more vladi v škodo biti. — Materi cesarici, od ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dobí vseh 10, kakor jih je imela pred organizacijo zdravstvenih zadev 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | deželnemu odboru nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | uredbe. Dalje so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | zbor — ne vedoč kaj storiti — svoje delo gledé preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | za narodno obrambo, v kateri je sam prevzel ministerstvo notranjih zadev. Pa čez dober mesec prevzel je še veči posel; odpeljal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tiho pa delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odbor nagovorila, da naj se sklene ž njo o ti zadevi, ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na |
| Roza Jelodvorska (1855): | je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasnih vér ſe najde med ljudmi, kar liſe v luni sadeva ; ker ljudjé ne vedo, de to ſtori le ſenza viſozih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bojim ſe, de bi bilo vſe to sa tiſte , ktere sadeva , saſtojn. Sakaj taki ljudje imajo neuſmiljeno ſerze, kteriga noben poduk |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče |
| Gozdovnik (1898): | se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker se tukaj županijske rečí pogovarjajo in sklepajo. Ti sklepi zadevajo včasih važne rečí. Kar se tedaj tukaj sklene, se mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali clo na soncu, da jih sončni žarki na ravnost zadevajo. 10. Ne smejo se psi iz nagajivosti dražiti ali huskati |
| Gozdovnik (1898): | da bonansa ne gre nam, ne poznam nobenih obveznosti, ki zadevajo zlato. Vse eno mi je, kaj počenjate, samo to bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje |
| Revček Andrejček (1891): | in kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si že zopet pozabila — sedaj, ko si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih |
| Pozhétki gramatike (1811): | imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oči in ušes po redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | besedo: vés narod je na nogah. Al še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara |
| Valenštajn (1866): | Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem |
| Rudninoslovje (1867): | enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še |
| Astronomija (1869): | do 76 letih, druga po 3 letih in 115 dneh, zadnja pa po 6 letih in 270 dneh; — in nje so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dober kup; če ne dónese, bom jez saj kermo dobil. Zadno varstvo zoper točo je družba, od ktere je v Nr. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so mu povedali, in mu iz serca srečo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in ker ne bo treba kramarjem po 14 dní |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in |
| Sveti večer (1866): | reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | denarjev? ” odgovori Korvin. „Saj sem ti dal vse, kar sem zadnje mesece dobil od očeta. ” „Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je |
| Astronomija (1869): | nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo |
| Ta male katechismus (1768): | krivovirnem sovraſhnekam v' pesty nada, katiri nas bodo noter da ſadne kapelze kervy stiskalli, s' kervavo vojsko, s' hudo, inu drago |
| Ta male katechismus (1768): | Koku se imajo te dve ſadne ſapovde ſastopiti: Nekar napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te |
| Ta male katechismus (1768): | kedaj se bil ta poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil, namrezh: Tukej se grehi |
| Ta male katechismus (1768): | perveh proshná. Kaj je pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be imelli ſhelleti odresheni |
| Ta male katechismus (1768): | hudu. Job. 19. Daniel. 12. Jann. 19. Kaj tedej ta ſadnè: Inu enu vezhnu ſhivlenje? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Gotovo ti povem, ne bo te is nje, dokler do sadnjiga vinarja ne poplazhaſh. “ „Kdor ti krivízo dela, ne ſtavi ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do sadnjiga hranil. “ Sdaj ſe ta zhudesh rasglaſi. Vſe nad njim oſtermí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſza na obreſt v Dunajſko ſhparovko naloshuje in ondi do sadnjiga Kosaperſka oſtane, bo ſhkoda, ki jo je tózha deleshnikam prisadela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potrébe ſvoje hoſte ptujim v poſekanje prodajo, ki vſe do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drusiga 4, do tretjiga 6, do zhetertiga 7, do petiga sadnjiga ali do sapletve 10 dni, in v vſim vkup 32 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa prihodniga pol léta — to je, od perviga Maliſerpana do sadnjiga Grudna — naprej plazhati in ſizer popred ko je mogozhe, sató |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kteri še dan današen našim botanikarjem od perviga do zadnjiga prav dobro služi. Torej iivala, komur hvala gré! Riivno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan in nar krajši noč naredí). O polni luni do zadnjiga krajca nestanoviten veter gospodúje; v zadnjim krajcu zlo rádo dežúje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se morajo ravnati tudi vsi nižji vradniki, od pervíga do zadnjiga. Polne pazljivosti in upanja gledajo tedaj ljudstva na ministre, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | strašna nesreča te preganja, de se ponižaš naj manjši dekla zadnjiga gradjanskiga hlapca biti? « — Roza razodene zdaj očetu vso dogodbo; kako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gledej, de k'pridnemu obernesh, dokler ti bosh mogl od ſadnega vinarja rajtengo dati, koku, ali kam se njega ſanuzal. Tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pershla, od katire bodo uſſi Odamovi otrozi noter da tega ſadnega poſherti, inu ſmleti v' prah. O koku zel malu be |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V'sadnim Firtelzu per lepimu zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat ſękati, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ga zherv ne ję. V temo inu perhodnimo Meſzu, v' sadnimu Meſzi obrozhe ſękati, toku veliku dalej na ſodeh terpijo. Leſs |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na pluzhah, inu jetrah bolne, inu ſe morejo odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija kapuſovo ſeme ſejati. V sadnjim krajzu poréshi verbe in jagnjeda, ti bodo hitrejſhi ſpet pogajnale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pogajnale. Kmali po mlaji, obréshi drevje, saſádi ſadovne peſhke, v sadnjim krajzu pa dervéſiza preſádi, vunder ne v mokrim vreménu, tudi |
| Divica Orleanska (1848): | spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup proti meni |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti de ſe duſhí; riba da ſama vodo, vender proti sadnim perdeni enmalo kiſle ſmętane, puſti ſhe ſkup savręti, je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delou, je navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe je po ſredi ſhęnza, toku bode pruti pervimu, inu sadnimu Firkelzu, al pa polnimo Meſzu deshvali. Pa ſe tudi vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s tem ſilno veliko perja pervarje in manj potroſi. Proti sadnjim ga ni tréba vezh resati. Sa 20,000 zhervov je tréba |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in |
| Valenštajn (1866): | Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj |
| Ta male katechismus (1768): | od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| Sacrum promptuarium (1695): | katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani |
| Sacrum promptuarium (1695): | koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga |
| Sacrum promptuarium (1695): | anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj |
| Divica Orleanska (1848): | bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj |
| Blagomir puščavnik (1853): | je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod na temle kraji in kako si se samega sebe |
| Zoologija (1875): | z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom |
| Zoologija (1875): | se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba |
| Zeleni listi (1896): | Na vrt bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| Ta male katechismus (1768): | bodi itdr. XVIII. Dusho, telú viſhej, poſhegnej nas ſdej: * na ſadne zhas shpiſhej, nas vſemi v' svet' Rej. O bodi itdr |
| Ta male katechismus (1768): | eno skushnavo napershli, inu v' greh nadavollili. Kaj v ti ſadni: Temuzh nas reshi od ſlega? Mi be radi imelli, de |
| Ta male katechismus (1768): | ſadosti, tri, 'nu trideſſet lejt. O bodi itdr. VI. Per ſadni vezhirji je sturil Testament, * postavel je gori ta svete ſakrament |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhast skaſalla, ſakaj ony so bli od mojega Synu per ſadni vezhjerji k'Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sreča in vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala |
| Tiun - Lin (1891): | pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so sledeče: Vol se ne dotakne kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama semtertje prestopa, pod trebuh berca, je klavern in se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pravo lego nazaj spraviti. Potem naj se postavi krava z zadnjima nogama višje. Porodne bolečine teletnik ali maternico včasi zopet vun |
| Gozdovnik (1898): | Toda v tem hipu stoji Pepo z napetim karabincem pred zadnjima. »Stojta, sennores! Ne mahljaja naprej, če ne izprožim! « »Po njem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se po sledečih znamnjeh spozna. Živinče noče žreti, z zadnjimi nogami berca in tla bije; vamp je močno napet. Živinče |
| Zoologija (1875): | ki začenja ob vratu in je razpeta med prednjimi in zadnjimi nogami in objema tudi rep; Indri (Lichanotus); Iori (Stenops); |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do |
| Kuharske Bukve (1799): | krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim ſvojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh, ino ne opotavljaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zadnjič pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej |
| Blagomir puščavnik (1853): | stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce |
| Fizika (1869): | zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi |
| Botanika (1875): | se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mèrtvaſhkiga hriba, inu tam ſe mi sdy je ſhe ta sadnikrat vſo ſvojo mózh vkupęj vsęl, je poględal okuli po ſvęjti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa Chriſtuſa, inu puſtíte, de leta novi Judas njega ta sàdnikrat objame, inu kuſhne. O koliku je takih lakomnikov, inu vohernikov |
| Stric Tomaž (1853): | k Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila. |
| Gozdovnik (1898): | Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo |
| Fizika (1869): | more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi |
| Fizika (1869): | Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je treba vedeti, da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar |
| Ta male katechismus (1768): | miſi boſhji prestopil, veliko boſhjo gnado, inu tu vezhnu ſhivlenje ſadoby, katira muzh je tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu |
| Ta male katechismus (1768): | tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov spokory, kar se prave: s' Bogam |
| Ta male katechismus (1768): | 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na |
| Ta male katechismus (1768): | II. Praviza. III. Treſnost. IV. Jakost, ali muzh; skus katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | rezhjo tiſchi, inu prave previdnoſti neſchpoga, malikedej to, kar yſche ſadoby, ter lochka v'ſchkodo ſapade. Kißimli jeſt prov velik? Je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobre saſtopnoſti , vſse ſorte kunſhtni Mojſtri, bodo bogati, kateri bogaſtvu sadobijo ſhus kuuſhſt, inu kupzhijo. Zellu Létu v'kup vsétu. Je |
| Botanika (1875): | in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opominjal , de naj fanta v meſtu perpeljejo, de bo poglèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali. Kir me je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obzhutil, ko ſim mu sa reſnizo pravil, de bo vid sadóbil. Po dolgim in prijasnim ſpraſhevanju ſmo ſhe le isvir njegoviga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu je to drugokret proſſiu, inu kyr ni to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene an gnadliv rihtar. Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu |
| Botanika (1875): | človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je |
| Ta male katechismus (1768): | v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu iskainam ſmo zeli na timu, de bi mi poiſkali, sadobili, obdershali, inu pogmirali to gnado, inu pomozh tih viſokih, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ony ſvelizhanje, katiru je v'Chriſtuſu JEsuſu s' nebeshko zhaſtjo, sadobili. Ti pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu pomozh vſih ludy nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh ena nazhaſt, koker zhaſt Boshja? saturei pa tudi na sadobimo, kar proſimo, kyr ſe Bogu samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina Chriſtuſoiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pravi pot to pomozh, gnade, inu dobrute Boshje s' Nebeſs sadobiti, je bila vſelei ta molitu, tiſti je ſam Bog to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhemo, kai delamo, kie ſmo: kai ſmemo savupat od Boga sadobiti? ali odpuſhaine naſhih grehu? ali to gnado tiga pobulſhaina? ali |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti nam gnado sadobiti, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | resodel. Upanje. Jeſt upam inu shelim od tebe moj Buh! sadobiti, kar je meni na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je velko barti skuhbano. Kaker povje an Capvzinar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila kaka smóta sgodila. Bog pa vſigamogozhni vam daj miloſt sadobiti per moshi, de vam da nasaj sapertiga brata ino tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je menj viditi; satorej, kako s gnojenjem nar viſhji prid sadobiti? Ako bi bilo mogozhe gnoj bersh isſpod shivine na njivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét ſtariga, v méſtu. Deſiravno vſak ſlépiz ſerzhno shelji pogléd sadobiti, in velizhaſtno ſtvarjenje premodriga Ştvarnika gledati, in veſeljiti ſe ga |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov |
| Ta male katechismus (1768): | pregnadluve, inu prov milostve Divize lubeſnivost, inu proshno per Bogu ſadobiti. Kaj se pak imamo s' tega uzhiti? Mi be imelli |
| Ta male katechismus (1768): | de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov ſadobiti. Aku ti tedej popolnema grevenga obudish, nabo tebi potreba |
| Ta male katechismus (1768): | gospudna molituv uzhy, de be imelli prositi, neli tu dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole |
| Ta male katechismus (1768): | sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' tem svojem ſa dobru uſeti, ter bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navuzhiti, skus tu njega proshno, pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' pravi zhedni zhiſtoſli te dushe, inu tega telesa. Tu ſadobiti imajo ony ſravn tega te poſtave , kar bo narbel mogozhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa vezhnoſt. Otsheh taiſte ſadobiti, toku oſtane v' duhu tega uwoshtva, inu Hodi ſa mano |
| Robinson mlajši (1849): | tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu |
| Zlata Vas (1848): | ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je |
| Blagomir puščavnik (1853): | konjiča zaženem, in vahtim v desnici jekleno sulico. ” „Borbne trombe zadoné. Zdaj je šlo vse čez in križem; bor za borom |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Čez dolgo časa vender zadoné na pol glasne besede doli z ozidja: »Uboga žena, glej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je |
| Gozdovnik (1898): | napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki se je |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki jo je pridelal stari oče, tudi tebi še danes zadosten, da moreš si rediti toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti pa JESUS! vezhnu ſvet. 3. Sa tu ena je sadosti Beſeda od tvoyh ust Tak bomo od grehu prosti , No |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | varje, Dobru be pa opustiu, Tisti ſe sapstoin sgovarje, Debi sadosti sturiu. Tu drevu, ko na rody, Taku Kristus govory, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. K'dir pa sa svoje grehe Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na prei, v'Adventi, inu v'Posti. Drugih dny maſh sadosti, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | najemniki, ki vezhkrat pohajkvajo, zhés léto sadoſti opravila imeli. — Ni sadoſt; le vediti, de vinſka terta le na peſhéni semlji rodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj maram, ſe kruha Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha Okoli mi noſt. Imám oblazhílo Domazhga padvána |
| Biblia (1584): | nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti |
| Kuharske Bukve (1799): | perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več |
| Robinson mlajši (1849): | dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le s |
| Blagomir puščavnik (1853): | k Milkotu zdaj k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cele notranjske strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode |
| Tiun - Lin (1891): | bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem |
| Revček Andrejček (1891): | šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti! (Pospravlja svoje reči. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še |
| Ta male katechismus (1768): | rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki jo je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znajde dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih |
| Blagomir puščavnik (1853): | kako neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč |
| Zoologija (1875): | tu o tej stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega |
| Zoologija (1875): | nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 manjša nego |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ako tedaj ne zadostujejo fizikalna znamenja in lice, da bi spoznali in določili mineral |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | te na pet ali šest decimalk. Logaritmi s petimi decimalkami zadostujejo pri navadnih praktičnih računih po polnem. S pomočjo tacega logaritmovnika |
| Tiun - Lin (1891): | mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo |
| Gozdovnik (1898): | bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo |
| Gozdovnik (1898): | glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima |
| Robinson mlajši (1849): | diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno |
| Ferdinand (1884): | ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor je popreje mislil. Lepo glavno mesto se mu je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog s tem zadovoljen. |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite, da si |
| Tiun - Lin (1891): | naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! « |
| Revček Andrejček (1891): | Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč! Nihčé več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlanda pótu še z besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči |
| Čas je zlato (1864): | je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z |
| Čas je zlato (1864): | se tedaj tjè podá, Lenče gré domú. Nič ni kaj zadovoljin, de sta s kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse |
| Zlata Vas (1850): | bi se njega ne branila, ko bi oče in mati zadovoljna bila. »Pa moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se bojí, da bi se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih |
| Ultra! (1867): | Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih |
| Ferdinand (1884): | nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega |
| Revček Andrejček (1891): | svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko tebe pri sebi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato |
| Zlata Vas (1848): | lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njimi, ter ga v' reſnizi molili, ino mirni ino sadovoljni ſo sdaj ſpet v' ſvoji desheli prebivali. 49. ˛Sedem Makabejſkih |
| Genovefa (1841): | Dovoljni bodite s tém, kar imate in s malim bodite sadovoljni. Tudi s malim moremo veſéli biti. To ſim v puſhavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila |
| Divica Orleanska (1848): | čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V |
| Mlinar in njegova hči (1867): | dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic |
| Pripovedke za mladino (1887): | perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore |
| Zlatorog (1886): | In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo |
| Divica Orleanska (1848): | prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | si je želel jo bolje spoznati, in tako svojimu sercu zadovoljiti. Med temi je bil tudi neki angleški vojvoda, Arto po |
| Stric Tomaž (1853): | da bi vas težko stalo, se s tem nesrečnim stanom zadovoljiti, marveč bi jo pri pervi priložnosti utekli in tako tudi |
| Kemija (1869): | 8 utežnih delov kisleca. 16 delov žvepla je tedaj sposobno zadovoljiti kemičnej sorodnosti druzih prvin ravno tako, kakor 8 delov kisleca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | s čem bi vlada pokazala, da jo je resna volja, zadovoljiti narode, in lahko bi to brez daljnega odlašanja storila zato |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so samó predstave predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem moremo zadovoljiti le na čutni način, to pa zato, ker se more |
| Gozdovnik (1898): | bili gotovo strašni, ko bi bila priložnost dobila, maščevanju svojemu zadovoljiti. »Hočeta li piti? « upraša ju Tiburcio. Nobeden ne odgovori. »Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti. |
| Revček Andrejček (1891): | Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in prav nič |
| Revček Andrejček (1891): | desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se. ) Franica ima ves moj značaj. Kar si v |
| Gozdovnik (1898): | smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sadoſt', Prav' myr , inu pokoj tih ſerz Je zhednoſt , inu sadovolnoſt. Vshivaj, kar ti je Bog dodelil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ter me puſti k' zhaſti tvoji Nedolshniga k' ſębi pridti. Sadovolnoſt s'ſvojim ſtanam. Se tosiſh, kjer zhutiſh teshâve Tvoj'ga ſtanú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki |
| Gozdovnik (1898): | ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela. Enega dne jo tudi vpraša, kako ji je ime |
| Nemški valpet (1867): | tisto," reče Pumpreht, kateremu je, kakor se je videlo, beračeva zadrega veliko veselje delala. Po kratkem premisleku se starec usede nama |
| Razne dela (1870): | bolji de gre, z lepoto domú se poverne, Tak de zadrega nehá, potomstvu de kvar ne ostane. Sivci presodijo tak; in |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | zdaj, sicer bi ne bil v zadregi —“ „Oprostite, če je zadrega denarna, moja kaša vam je na razpolaganje. “ „Tega ne zahtevam |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | mu gre za glavo, bi mu dala še več moči. Zadrega moja je po vsem tem res velika. Vendar sklenem podati |
| Na Žerinjah (1876): | v prijazne gube, iz katerih pak je bila neka mala zadrega videti. In govorila je z njim o njegovem psu z |
| Prvi sneg (1886): | tako natlačene, da se nisi mogel geniti. Lahkoživnim meščanom ta zadrega ni kalila nedeljskega veselja, ampak v še boljšo voljo jih |
| Beatin dnevnik (1887): | vrisk in smeh dvójk. Nagajivi dohtar, kateremu je bila moja zadrega po volji, ni še miroval in je dostavil: »Rihard je |
| Dušne borbe (1896): | je še pred nekaterimi trenotki žarel navdušenja, je zabledel. Vidna zadrega je nastala med njima. Oba je navdajala tesnoba, da jima |
| Slučaji usode (1897): | bilo nič nenavadnega. Pri tem njenem ugovarjanju pa raste njena zadrega in njeno vznemirjenje. Ko bi Otmar vedel za pravi uzrok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bi bile pač po vseh deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v zadregah. Je uže v nekaterih deželah več tacih založnic, al večidel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Kmetijske založnice ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo |
| Zlata Vas (1848): | Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | češ, da ga bo armada (800 vojakov) belogradska rešila iz zadrege. In res je ta, nagovorjana od knezovih prijatlov, 24. dec. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | srebra. Pač živa potreba je, da bi se kmali odpravile zadrege z drobižem. Iz Zagreba. „Napredak” piše v svojem poslednjem listu |
| Valenštajn (1866): | je zapustil. Valenštajn. Izvlekel sem ga še le včeraj iz Zadrege. Idi! Na zahvalo nejsem Nikoli mislil. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nič kaj ne dopade. Bojim se, da nas še v zadrege spravi. ” „Da ti kar od serca povem, tudi meni ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sercé : vsa maloserčnost mi mine, bodi si, da so naše zadrege še tako obilne. On, ki za tičke skerbi, ne bode |
| Ferdinand (1884): | prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi. Ti, dragi moj Peter, si prvi človek, kateremu to povem |
| Revček Andrejček (1891): | si. mislila, da imate le mojo sestro radi. Zvitorog (v zadregi). Kaj pa še? ! |
| Revček Andrejček (1891): | medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi. ) Glej, Franica, ali mi nisi sama pravila, da ljubezen in |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija |
| Valenštajn (1866): | odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo |
| Genovefa (1841): | umréti! ” Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish |
| Tiun - Lin (1891): | tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja imovina”; — in ta „imovina |
| Zoologija (1875): | kakor bolhe. Kitova uš (Cyamus) ima ostre kremplje in jih zadere kitu v kožo. Vsi ti dosle imenovani imajo različne noge |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TV 3. TERPLENIE. Oni so mene an shetrk na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TV 5. TERPLENJE. Oui so spledli an shterk inv soji sadersnili sato sram moiga telesa inv so mene takv vazheli vkrog |
| Tiun - Lin (1891): | ni mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | štirinajst dnij, samó tačas, ako je dovolila v to vsa zádruga; vendar tudi takrat ni mogel iti k tacemu mojstru, ki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | njegovega mojstra pa, ki je postopal tako nepostavno, sklicala je zadruga shod in obravnavala v njem o ti stvári. Barvarski mojster |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | jo je neki Josip Hirsch in plačeval 82 gld. Tkalska zádruga je pač nerada videla, da jo je potisnil tujec Hirsch |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ónem rokodelstvu spregledala celo mojstersko takso in mojstersko južino. Lončárska zádruga je dovoljevala celo, da sme vdova obdržati učenca, ki je |
| Zádruga (1890): | naočnike na nos, kakor da bi bolje mogel iztekniti »kraljico«. »Zádruga! « zašepetala je premožna mamica sosedi svoji in zadovoljno se ji |
| Zádruga (1890): | bratovščine. V tem je nekdo kakor odmev ponavljal besede: »Živela Zádruga! « Na vratih sosedne sobe je stal visok, suh človek z |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | za vsako škodo, ki se pri čolnarjenju pripeti, odgovorna vsa zadruga; za mladoletnega človeka pa se od nje ne more zahtevati |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | naredbami sprijaznili kaj težko; vkljub temu, da je bila njih zadruga razpuščena, živeli so po zadružnih pravilih ter vkljub temu vzprejemali |
| Najmlajši mojster (1896): | vi na to, in še manj vem, kaj poreče pekarska zadruga. Škofov kapelan Peter Otava je prišel dopoldne v goste k |
| Zoologija (1875): | mravlje. Kakor bčele in mravlje živé tudi trmiti v velikih zadrugah, kjer se nahajajo dvojne belkaste brezkrile ličinke, namreč delavci, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je uže več let navada, da se po vseh različnih zadrugah zastopniki volijo kar naravnostno, in jaz mislim, da to pustimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | barvarske zádruge je bilo dovoljeno, kadar so se obravnale vse zádruge se tičóče stvari, "privoščiti si tudi še pošten požirek," ("es |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | ni dal nič oblasti? Še jaz, kadar katerega iz svoje zádruge pošljem kam dalje, naročam mu: tako in takisto govori in |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so pravíla barvarske zádruge. Za jedno leto mlajša so pravila zadruge pádarjev in ranocelnikov iz leta 1677. Nobena teh svoboščin pa |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | si iz Mtranskega okraja in Svetopolčje vlasti. Jaz znam tam zádruge, kliči mi svojo; ako ne znaš, stopi sam, de te |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pak je imelo vsako mesto in celó vsak trg svoje zádruge za rokodelce svoje; v Ljubljani so si pa n. pr. |
| Zádruga (1890): | ves glas Feodor Veselko, »tu sem privedel novega uda naše zadruge, gospoda poročnika Velimira Filipoviča. « Zagorski in Radinič vstaneta in stopita |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | zadruga, česar pa magistrat ne sme storiti. Z razpuščenjem čolnarske zadruge se je posebno ustreglo trgovcem, ki so zavoljo spletek in |
| Najmlajši mojster (1896): | se ni domov, ampak je hitel naravnost do očeta pekarske zadruge. Tam je opisal vse svoje stanje, načrtal namere svoje gospodinje |
| Rokovnjači (1881): | in nihče ni hotel pomoči javnej oblasti proti strašnej tatovskej zádrugi. Ko je bilo na Kolovcu zaporedoma več rečij ukradenih in |
| Rokovnjači (1881): | in tehtnim premislekom. Vedel je sicer uže nekoliko o rokovnjaškej zadrugi, kajti kamniški mestni urad je bil o njih poročal, a |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ni ga mogla narediti, ampak oglasiti ga je morala pri zádrugi ter naprositi kacega mojstra, da ji stori to ljubáv. Le |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | 150 gld. na leto. Platnena mera je ostala zatorej tkalski zadrugi, toda za obljubljeno ceno 180 gld. le do leta 1803. |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in mojstri tistega kraja, da je delal pri taki razvpiti zádrugi, napeli so vse moči, da ni dobil v njihovem kraji |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | semanjih dnij: Vsake kvatre sta hodila n. pr. pri lončarski zádrugi po dva mojstra okoli ter nadzorovala druge sotrudnike, če preskrbujejo |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | moral kdo izpolniti, da se je oglasil lehko pri čolnarski zadrugi za vzprejem. Pred vsem je moral biti izurjen v čolnarskih |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | cesarskemu dacarju sta bili pa tudi še sedaj podrejeni obe zadrugi, zadruga malih in ona velikih čolnarjev. Kako na slabo so |
| Najmlajši mojster (1896): | ji je prigovarjal oče Lichtenberg, naj še ostane v pekarski zadrugi, toda Suzana je bila še vedno svojeglavna ženska, in kar |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | nekoliko udje zádrugi, ako so delali pri "poštenem", rekše v zádrugo vpisanem mojstri. Nezadružni mojster je težko dobil pomočnika, zamán mu |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | mojstersko delo posrečilo, vsprojet je bil lehko kot mojster v zádrugo. Ker pa je bilo pri nekaterih zádrugah število mojstrov omejeno |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | občinstvo pritoževati in utegnil magistrat zahtevati, naj se vsprejme v zádrugo več mojstrov, da bi vsaj jeden zadostoval zahtevam občinstva. Vse |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | svojo. Potisnili so ga iz zádruge in ne več v zádrugo mojstrov vpisani ud, se ni smel kakor sam svoj mojster |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | človek je bil pravi trpín med mojstri, vsa pota za zadrugo je moral on storiti. Pri pogrebih je hodil k "očetu |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | menj, vpisani so bili ali v graško ali pa celovško zadrugo. Koroška, Štajarska in Kranjska so bile namreč nekdaj v dosti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je dal cesar privilegij. Gerber torej ni mogel stopiti v zádrugo, toda mož se ni dal tako hitro ugnati v kozji |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | da je Breskvar pri vzprejemu moral plačati 70 goldinarjev v zadrugo. Od tega denarja je dobil vsak čolnar po jeden goldinar |
| Najmlajši mojster (1896): | sem, da tisti mojster onstran vode za nos vodi črevljarsko zadrugo ter sili za vašo hčerjo in mojo gospo. Sicer mi |
| Valenštajn (1866): | Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | hitro. Precej v začetku podpisovanja je bila pri enemu volilcu zadržana do 13. junija; še le tisti dan jo je naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je duhovnik. Ravno tako in iz enacega vzroka je bila zadržana v drugem kraji kacih 5 tednov. Vrh tega se je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na moje ſtare dni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere gre prav velika hvala. V ti pesmi speva omikanje zaderžanja — morje — tergovino — brodništvo — družljivo življenje in podarí tudi neke verstice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | od Noeta na Abrama, ki je veliko kasneje živel. Iz zaderžanja divjih ali poldivjih ljudi, ki se še dan današnji, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. Od življenja in zaderžanja pervih po svetu razkropljenih ljudi se nič praviga in resničniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | te k njemu v šolo, ker je učen in lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa nadaljuj, nadaljuj, drago |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte rezhy, katira je bila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga sigamagozhniga sanu srezhnu shiulwnje inu do smertne vre doro sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč |
| Ta male katechismus (1768): | bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja, tu lepu ſaderſhanje, inu poshtenje, koker tudi ta gmajn myr, inu pokoj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njimi enakushnu ſaderſhal, al kmalu bodo ony sami taku tvoje ſaderſhanje ſavergli, inu zhes tuiſtu hudu govorili. 3. No tedej serzhnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poflisali med sabo skus svete pogovore podviſati, inu suks svetu ſaderſhanje edn drugera goripouſdiguvati, kar je ta narbulshe shola, kjer se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velike nasramne preuſetnoſte. En firbezhne je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu ſaderſhanje popravla, inu stury, de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enu dobru tovarshtvu. Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | druziga mislil, kakor na Tebe, in de se nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſe bodem dans ta dan v' vſeh ręzheh mogl prov sadershati, Bogu prov slushiti, inu pred vſimi grehi obvarvan biti. O |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | otrokam Bogá Ozhęta, my ſe móremo tèdaj, kakôr njegóvi otrozi sadèrshati. Kadar pra- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | otroka, ali ſyna Boshjiga gori vsęt: jeſt ſe hózhem tèdaj sadershati, kakôr en ſyn boshji: jeſt nózhem en ſushni tiga ſvéjtà |
| Fizika (1869): | se je mogla lahko vsaka misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je laporjeva zemlja najrodovitniša, vendar oglokislega apnenca ne smé zadržati manj ko 10 in ne več ko 60 odstotkov. Pusta |
| Oče naš (1885): | očeta hrepenel. Nikakoršen mraz in nikakoršen led ni mogel fantka zadržati doma, ko je začel dobro hoditi. Tako pobožno, prosto in |
| Stric Tomaž (1853): | kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahki kamen (Tuff). Iz nekterih potokov, jezer in močvirij, ki zadržé dosti oglokislega apna, se on posede, ako se nekoliko kisline |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po suhem, druzih pa po mokrem potu. Kako se minerali zadrže proti toploti. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kup leſejo, aku se njim jeſek ſavalluje ; aku se otrozhju ſaderſhę; ſakaj tu je teh stareh dijanje od nature, kar bode |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu movzhè: kar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | radi: pervizh, ker je to, kar govori, v reſnizi poglaviten sadershek v reji ſadja ; drugizh pa bodo na to visho voſhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isgovarjajo. Zhutimo devétiga isgovora reſnízo, ktera, deſiravno huda in velik sadershek ſadniga drevja, ne bo mogla reje ſadja zeló satreti. Eniga |
| Čas je zlato (1864): | govorili, zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm |
| Čas je zlato (1864): | Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi |
| Stelja in gnoj (1875): | Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | le sheniti, ali moshiti, ali v' en kloshter jiti. Ti sadershiki, katiri ſzer sakon branijo, al vonder, kader kedu s' enim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakon nezh navellá, inu ſe more resdreti. Dvoji ſo taki sadershiki. Eni, katiri Ie branjo v' sakon ſtopiti: ti drugi pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi kmetijſtva ſe poboljſhale ali popravile, in de bi sadershki in pomote od njih ſe posgubile. De bo pa drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih kaj pomankliviga, zhe bi kaj pogreſhali, ali zhe ſo sadershki ali samude kmetijſkim delam na poti. Dalje je dolshnoſt zeſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tvoje ne bo sin. S. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi ſe ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu, ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s mnogotermi sadershki bojevati, „predin vſe napotja premaga in zhlovéſhtvu ſre„zho prinéſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | žena, a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s |
| Robinson mlajši (1849): | lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te bi |
| Valenštajn (1866): | se, moj sin. Maks (se naglo obrne, zmočen). Jaz — silni Zadrževali so opravki me. Oktavij. Pa. kakor vidim, zdaj še te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | po volji tudi tistih volilcev, kateri so jo popred najbolj zadrževali, gosp. dr. Razlagu poslana. In prav tisti, ki jo je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je zaderževalo sto in sto reči, da se jej razodene. „Zdrava, |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k |
| Gozdovnik (1898): | ter jo prime za mrzle roke, kakor bi jo hotel zadržavati od velikega stopaja, ki ga je imela storiti. »Bog te |
| Gozdovnik (1898): | razumelo samo po sebi, proti Arečizinem šotoru. Gomez ga skuša zadržavati. »Moj rdeči brat ostani tukaj v krogu mojih vojakov! « Črnotič |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Gospod, moj Bog! odpusti mi, da sem večno dušo htela zadrževati, da sem pozabila svojih dolžnosti proti živim, ki si mi |
| Kemija (1869): | in osnove dale spajati z nehlapnimi telesi ter se tako zadrževati v gnoji. Gnjiloba se ubrani, ako voda in zrak ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel |
| Valenštajn (1866): | Trčka (hoče za njim iti). Nič nej, Terezija. Grofinja (ga zadržuje). Nič? Al ne vidim, da Iz vaših je mrtvaškobledih lic |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti |
| Revček Andrejček (1891): | Izpuli se mu iz rok, hiti nazaj; Andrejčkov koš jo zadržuje, hoče ga stran postaviti. ) Andrejček (ustane, kliče). Franica! (Hiti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resniza nanju mi mormo upati: on boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno: vidish ti vierni Kriſtian? Ti se kna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konopcih privezane, se včasi tako zamotajo in zedergnejo, da se zaduše. Pri reji kozličev je treba dobro paziti, da ne postanejo |
| Kemija (1869): | vsako goreče telo in tudi živali se v njem hitro zadušé, ker nimajo za dihanje potrebnega kisleca. Zarad tega ta plin |
| Biblia (1584): | Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | skerbeti, da se rast murb ne zatira ali clo ne zaduši, ampak da drevje vedno večje postaja, in vsako leto več |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kemija §. 54), ki se vžgé in raztrešči, ali jih zaduši kak drugi plin, kakor oglena kislina. Tudi se včasi poderejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemſh- ko detelo. Seljiſha tega plemena ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi plevélno seljſhe, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſaditi, de ſe lozhjo, in ena drugo v raſti ne saduſhé. Kako ſe v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi |
| Stric Tomaž (1853): | več, da bi si vest, ki mu je neprenehoma vpila, zadušil in strahove odgnal. Za nekaj časa si je pomagal, vender |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako velike, da zaverajo, in da bi se konj lahko zadušil: se mora konju na vratu pušati in mu 2 libri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je |
| Biblia (1584): | mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je |
| Gozdovnik (1898): | mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le dalje, ne se zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti |
| Ta male katechismus (1768): | eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada |
| Ta male katechismus (1768): | so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na |
| Ta male katechismus (1768): | tudi Boga Synú, inu S. Duha ſastopiti. Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi |
| Ta male katechismus (1768): | ti duhovni od telesneh spoſnajo, inu doliuſamejo. Kaj so tu ſeni? S. Pavi nam taiste toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje |
| Ta male katechismus (1768): | mogl pomagat? On more popolnema grevenga obuditi. Kaj more pak ſenu naprejuſetje biti? Boga nekol vezh resſhalliti, greha, koker tudi blilhne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greha vogibati. Kader bosh skushan, toku premisli, kaj je greh ſenu ſlegu, inu kaj ſa sabo ulezhe, ter prosi Boga mozhnu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zelu Lętu ohranit. Suhu meſsu, inu plezheta v'nove ſenú djati, toku dobru oſtane. Buzhnu perje na vogu deni, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu lęru, al ahtej ſe, de ga v' malimu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai |
| Robinson mlajši (1849): | morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino |
| Astronomija (1869): | kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov |