Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 131 →

vstajenje vstan vstati vstaviti vstavljati vstavljen vstavši vstlan vstopiti vstopivši vstopnina vstret vsuti všafan všecko všeckojedno všeč všečen všitek vštric vštriten vštritno v_ta vtabuliranje v_taisti vtakniti vtaknjen vtem vtemničen vtepsti vtikati vtikovati vtis vtisek vtisk vtiskovati vtisniti vtisnjen vtlačiti vtolažen vtragljivost vtrique vtrudedenimu v_tvoj v_uboštvo Vuk-štefanović vulgare vulgaris vulkan vulkanismus vulkanski vult vultis vun v_usta vuzeniški vvrstovati vzajemen vzajemno vzajemnost vzbokniti vzbuditi vzbujajoč vzbujanje vzbujati vzbujen vzburjen vzdahniti vzdati vzdigati vzdigljiv vzdigniti vzdignjen vzdigovanje vzdigovati vzdih vzdihati vzdihljaj vzdihniti vzdihnjenje vzdihovanje vzdihovati vzdolž vzdramiti vzdržati vzdrževanje vzdrževati vzduh vzdušnica vzemši vzet vzeti vzeti_on vzgajajoč vzgajati vzglavje vzgled vzgoja vzgojen vzgojevališče vzgojitelj vzgojiteljev vzgojiteljica vzgojiti vzgojstvo vzgon vzhajajoč vzhajati vzhičenje vzhiteti vzhod vzhoden vzhodno vzhodnoindijski vzhodnjak vzidan vzklikniti vzmajati vzmet vzmnožen vznak vznašati vznemiriti vznemirjajoč vznemirjati vznemirjen vznesen vznožje vzor vzpenjati vzpeti vzporeden vzporediti vzporednik vzporedno vzradoščenje vzrasel vzrasti vzravnati vzrediti vzreja vzrejati vzrok vzrokovati vztrajati vztrajen vztrajno vztrajnost vzvišen vžasnjen vžgan vžgati vžigati

w: w wad wagbalken wahlverwandtschaft Waldek walkererde Walsingham Walter wange war waren warenbuch waren-scontro wärmeleiter Weber wechsel-scontra weg wegen weikerdorfski weimarski weinen Weingarten weinsaures weinstein weinzerl weissdorn weisse weisser weissgerberei welchen wellenförmig wellenscheibe welsche Welsersheim Welwich wenn werden Werfen werfenski Werner wert widerlager wie wien wiexelburg

▶ vstajenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vstajenja
- poſtajenja
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim

vstajenje

pouſtajenje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nia zhovieshko pouſtajenje noi obresvanje: jas prosim rabe skues nia nausmilano gaishvenje noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati

vstajenje

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	'Tud grehov odpušenje Na temu svetu zdaj, Života res vstajenje Po tem pa sveti raj. K darovanju. 1. Naj, Bog
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kristusa tvojiga Sina spoznali, po njega terpljenji in križi častitljivo vstajenje dosežemo po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen.

vſtajenje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim ſe bodo prizhali. Ino

vstajenju

vstajenji
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de

vſtajenji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre v' nebeſa. Jesuſ je bil po ſvojim od ſmerti vſtajenji ſhe ſhtirdeſet dni na ſvelu. Te dni ſe je ſvojim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ji rezhe: „Tvoj brat bode vſtal! “ Marta odgovorí: „Vém; per vſtajenji, ſodni dan, kedar bomo vſi vſtali. “ — Jesuſ rezhe: „Jas ſim

▶ vstan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sposoben, zmožen; kontekst, SSKJ

vstan
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten

▶ vstati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vstal

ustal
Revček Andrejček (1891): ali veš kaj novega ? Pavle je že ob dveh ponoči ustal, odšel in še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci

uſtal

Branja, inu evangeliumi (1777):	naſHE dijanje. Ta zhaſti Tajl. 1. Katiri je od ſmerti uſtal. 2. Katiri je v'nebeſſa ſhl. 3. Katiri nam je
Branja, inu evangeliumi (1777):	de Goſpud JEsus Chriſtus is Davidoviga ſejmena je od ſmerti uſtal po mojimu Evangeliamu , v' katirimu ſe jeſt mujam noter da
Abecedika ali Plateltof (1789):	toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi njech
Abecedika ali Plateltof (1789):	ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche ßami
Abecedika ali Plateltof (1789):	naſhe dijanja. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir je v'nebęsſa ſhl. 3. Katir nam je
Abecedika ali Plateltof (1789):	naſhe dijanje Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir nam je v'nebeſa ſhal. 3. Katir nam
Abecedika ali Plateltof (1789):	naſhe dijanje. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od smerte uſtal. 2. Katir je v'nebęſa ſhl. 3. Katir nam je

vstal

Robinson mlajši (1849):	pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v
Robinson mlajši (1849):	ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v
Oče naš (1854):	po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še le se
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus! ki si zdaj pri meni, Ti mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga
Oče naš (1885):	v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo
Tiun - Lin (1891):	Ko se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se

vstau

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bla Tu truplu obuditi. 5. Na treki dan od smerti vstau, Ta smert je bla potrena, Sa naſho Duſho vſe prestau
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je to smert sturiu, Inu je v'grob poloshen biu , Vstau treki dan pd ſmerti.

vſtal

Biblia (1584):	Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil
Biblia (1584):	mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal. “ Pa „od ſmerti vſtati,“ teh be-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet od ſmerti vſtal. “ Tode te beſede jim niſo hotle v' glavo, bile ſo
Genovefa (1841):	je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk

vſtau

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſlabuſt, kyr je od ſvojga s' ſmertjo rineina terdnu gor vſtau. skus katiru nam je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſtau, per katiri vezhirji je biu sa tim prejetim grishlejam kruha
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od mise gor vſtau, inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam isdavati ſhou

vstala

vstala
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla.

vſtala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati
Genovefa (1841):	sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali
Genovefa (1841):	De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh

vstali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi iz grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga
Tine in Jerica (1852):	bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi

vſtali
Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe

vstalo
- vstalo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen
- vſtalo
  Kuharske Bukve (1799): brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped

vstane

ustane

Revček Andrejček (1891):	Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta? Domen (ustane in seže Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite
Revček Andrejček (1891):	ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no
Gozdovnik (1898):	rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti
Gozdovnik (1898):	je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal

vstane

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	me peljal, ako bi bilo mogoče, v to hišo. Radovoljno vstane starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva h
Zlata Vas (1848):	vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v vas
Blagomir puščavnik (1853):	in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji
Blagomir puščavnik (1853):	Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas
Valenštajn (1866):	delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali
Revček Andrejček (1891):	in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim. Moja vest je čísta.
Zeleni listi (1896):	vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker

vſtane

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju

vstanejo

vstanejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da

vſtanejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga

vstanem

Nemški valpet (1867):	kaj bo ta rekel, gorje! Noč se naredi, preden jaz vstanem. Kam bi se obrnil? Najprvo grem proti gradu. Videti moram
Nemški valpet (1867):	berača pa ni bilo nikjer. Opeharil me je bil. Jezen vstanem in hočem oditi domov. Kar se mi zazdi, da je
Razne dela (1870):	overnil, Od strele smertno ranjen tu ležim, De več ne vstanem. — Rema je zgubljena, Zdaj hitíte, Pariz oteti saj! Lionel. Udal
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	Meni pri tem pogledu zavre kri, vendar se premagam in vstanem na videz miren. Po zajutrku predlaga nekdo iz družbe sprehod
In vendar —! (1878):	ko primerjam sedanjost s preteklostjo. Kako drugače je sedaj! Komaj vstanem — že se prične hrup zunaj na vertu, smeh ter čivkanje
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	okno gledalo. S spanjem ni nič, to naglo spoznam, zato vstanem in se napravim, da bi šel k Dolarju, da bi
Povestnik v sili (1883):	dan zelo hrepenel. Na enkrat me predrami bolesten klic. Prestrašen vstanem hitro ter se napotim tja, od koder je oni glas
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	v mrzlih valovih in konec bi bil vseh nadlog. Tiho vstanem, da bi odšla. Toda otrok nemirno spajavoč kliče poluglasno: »Mama
Gojko Knafeljc (1899):	tukaj stiskati trebuh, srebati grenko in trpko žlabudro; in ko vstanem, bo treba izpirati glavo najmanj celo uro! Oh! « Gospod Gojko

vſtanam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. Dvha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vſtanam gorei noi grem zhries grabne inv germovje tam mene srezheica

vſtanem
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in

vstanemo

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošinj od svojih grehov vstanemo.
Valenštajn (1866):	Ne zapustiš nanagloma te hiše, Da te ne najdemo, ko vstanemo. Valenštajn. Kakova domišljija!

vstaneš
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan

vstaneta

Blagomir puščavnik (1853):	in pokaže perstan. Vsi dvorani se zaveselé. Cesar in cesarica vstaneta in gresta Milkotu do vrat naproti, kjer je obstal, ter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	nek strašen jok in stok in klicanje na pomoč. Obadva vstaneta in ideta gledat, kaj da je? Spet zaslišita glas — iz

vstani

ustani
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu

uſtani

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stareh, so sivi lasji. Pred taiſtem, katire sivo glavo ima, uſtani gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde
Branja, inu evangeliumi (1777):	tukej ſim jeſt Goſpud! inu Goſpud je k'njemu rekuv: Uſtani gori, inu pejdi v' to gaſſo, katira ſe ta ravna
Branja, inu evangeliumi (1777):	ozhesh , de imam ſturiti ? Goſpud pak je k'njemu rekuv: Uſtani gori, inu pejdi noter v'mejſtu, tamkej bo tebi povędanu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo obſtali. ) Inu on je rekuv: mladenzh! jeſt tebi rezhem , uſtani gori. Inu ta mertvi je goriſeduv, ter je sazhev govoriti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe te Duh pernase to pegerano shumo dora svata, potam uſtani gorei inu ſpet jedi niemu anemovi naprueti inu rezi te

vstani

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin

vſtani

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	me she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga
Genovefa (1841):	na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam

vstanite

uſtanite
Branja, inu evangeliumi (1777): inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu

vstanite

Maria Stuart (1861):	kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem
Viljem Tell (1862):	imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké. Tell
Viljem Tell (1862):	ne podaste V pomoč roké. Tell. Al morem vam pomoči? Vstaníte ! — Grozno je zločinstvo vaše, — Al človek ste — in jaz sem
Ferdinand (1884):	vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj

vſtanite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila

vstati

ustati

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	stori tega,” pravi mati; „uči se raji od golobčeka zgodaj ustati. Kdor zgodaj ustaja, je zdrav in vesel, zaspanec pa je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	hočeta prenočišča prositi na njegovem gradu, po noči pa hočeta ustati in viteza s celo družino vmoriti, grad pa oropati in
Gozdovnik (1898):	morda celo detorop, misli si stražar, in že je hotel ustati, in ljudem »stojte! « zaupiti, kar sprednji obstoji ter se obrne

uſtati
Branja, inu evangeliumi (1777): ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga

vstati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je v malo dneh spet tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč
Oče naš (1885):	Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti
Oče naš (1885):	rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te peljali in pri
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne

vſtati

Biblia (1584):	inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal. “ Pa „od ſmerti vſtati,“ teh be-
Genovefa (1841):	bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe

▶ vstaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vstavimo
Tiun - Lin (1891): sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali

▶ vstavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vstavljati
- vſtavljati
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna

▶ vstavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vstavljen
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ta gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem
vstavljena
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne kadi, kér sadje ne sme

▶ vstavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

postavljen; kontekst

vstavljeno

vſtavleno'

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti

▶ vstavši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vstavši
- vſtavſhi
  Genovefa (1841): pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ

▶ vstlan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

vtkan, ki je vmes; kontekst

vstlane

Mineralogija in geognozija (1871):	smolnik za temeljno maso pa kvarca in steklenastega živca kristale vstlane. Glinat porfir z mehkejo prstenobarvno temeljno maso, ktera lahko sprhne
Mineralogija in geognozija (1871):	63), skoraj zmerom porfirasta, ima velike kristale razpokanega steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost

▶ vstopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vstopi

ustopi
Gozdovnik (1898): je trebal nekaj več časa, kakor je mislil, in ko ustopi, se uveri na prvi pogled, da se na bandita ne

vstopi

Divica Orleanska (1848):	Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si
Pripovedke za mladino (1887):	proti domu, da bi jih prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust

vstopijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu

vstopil

Zlata Vas (1850):	v šoli učiti. Pervi dan se je pred šolske vrata vstopil in otroke zaporedama sprejémal. Kteri so imeli blatne čevlje, so
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Anže se je vstopil na vogelni kamen pri neki hiši, od kadar je vsim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je vsipala dnevna svitloba. Ravno pod to lino se je vstopil hrabri vojščak, tako da je vsa luč ravno na-nj padala
Botanika (1875):	začnó delati nove stanice tam na tistem mestu, kjer je vstopil pelodov mešiček. Od začetka okrogli kupček stanic dobi kmali določeno
Tiun - Lin (1891):	pošeptal na uho, čemu je ta kimaje pritrdil. Trenutek kesneje vstopil je dolgi Kitajec v krog k rokoborcu. »Dobro, Šan-ho! « tlesknil

vstopila

Roka in srce (1883):	svojo pisalno mizo in pregledaval neki papir, ko je Melita vstopila. Ko čuje njene stopinje, se obrne proti njej in videl
Gospod Janez (1884):	smehljajem. »Grešnik — kajne? « konča Peter njegovo opomnjo. Župnikova sestra je vstopila in za njo farovška dekla; prinesli sta večerjo. Urša je
Pegam in Lambergar (1891):	za nocojšnjo noč". S tem se je Ostrovrhar umiril, in vstopila sta v dvorano, kjer sta bila Žiga in Gregor cesarja
Hudi časi (1894):	nevoljno so se ozrli možje in prenehali igro, ko sta vstopila naša znanca, in marsikak sumljiv pogled se je uprl v
Trojka (1897):	in poslikanih stenah. Lahno je zašumelo skoz vrata belo krilo; vstopila je živahno mlada deklica in bistro uprla črne oči v
Kotanjska elita (1898):	je najdražje na zemlji! « Skozi odprta vrata pa je zdajci vstopila Matilda. Njeno vitko in vendar bujno-stasno telo je odevala elegantna
Zadnji gospod Kamenski (1898):	dne pa se je poslovila od Kamenskega grada za vselej. Vstopila je v red dominikank in leto potem je bila preoblečena
Zadnji gospod Kamenski (1898):	voščenka, katere žarki so padali na obraze navzočih. Deklica je vstopila, toda nihče si je ni upal precej nagovoriti. Skoro so
Kvišku (1899):	pa kričali kakor mešetarji na semnju. Lotar in bankir sta vstopila blizu hrumeče gruče. »Dam po dva, dva, dva! « »Dam sedem

vstopili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in ga privezali na drevo, pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne
vstopilo
- uſtopilo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no-

vstopita

ustopita

Gozdovnik (1898):	Ivan pa Jose ustopita. Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s
Gozdovnik (1898):	Indijanca zajašeta pred zagradbo ter ustopita v notranjost utrdbe skozi predor, ki so jim ga bili

vstopita
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož

vstopiti

Žalost in veselje (1870):	bo sam ostal pri njem. Uro pozneje veli zunaj čakajočim vstopiti. Matevž je na pol sloné klečal na postelji, v rokah
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	rekel: »Grof Tatenbah, prijatelji vas pred svetovalsko sobo čakajo. Hočete-li vstopiti? « »Idete z nami? « vpraša Tatenbah Kelersperga. »Ne z vami,« odgovori
Pomladanski vetrovi (1881):	rekali „gospod iz Lipnice" ali pa „lipniški gospod". Gospodar hoče vstopiti, ali pred vrati mu pristopi posel občinskega župana ali mairja
Milko Vogrin (1883):	on goji znanost ter podučuje in odgaja mladino! Vá-nj hoče vstopiti na jesen kot novinec. Žrtvoval bode vse moči le znanstvu
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	reče smehljaje se župnik. »Gotovo Vas je videl pri meni vstopiti in zdaj mu ne dá miru, dokler ne pozve kdo
Vaški pohajač (1893):	je čul čestokrat; tako je vzdihovala le njegova mati. — Hoteč vstopiti v hišo, odpre vrata. Toda ne stopi še čez prag
Najmlajši mojster (1896):	je, častiti gospod, da morem poljubiti roko svojega dobrotnika. Blagovolite vstopiti! « Škofov kapelan Peter Otava lahno ukloni svojo glavo pod nizkimi
Najmlajši mojster (1896):	daleč od mene, nobilis vicedomne! Pač pa je želja moja, vstopiti v službo pri magistratu. Ako vaša milost hoče, more mi
Dušne borbe (1896):	Franjo sirota tudi od materine strani, ravno ko je imel vstopiti v gimnazijo. Brat Emerih je visel s celim srcem o

▶ vstopivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vstopivšega
- ustopivšega
  Gozdovnik (1898): glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno
vstopivši
- ustopivši
  Revček Andrejček (1891): mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo
- vstopivša
  Občno vzgojeslovje (1887): se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila
- vstopivši
  Zoologija (1875): trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih

▶ vstopnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vstopnina

ustopnina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista

vstopnina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	nedostojnega ni bilo čisto nič. Šteli so poslušalcev okoli 600. Vstopnina z darovi vred znaša blizo 500 gld.; čistega dobička je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	v partêru praznih. (Pri nas se klopi posebej plačujejo in vstopnina spet posebej; Lahi so tedaj ukupili prostore v klopéh, da

▶ vstret prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

naproti; rusko-slovenski slovar, kontekst

vstret
Robinson mlajši (1849): sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir

▶ vsuti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vsuj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Vzemi okoli šest ali sedem bokalov dobrih, zrelih, otrebljenih jagod, vsuj jih v dobro pocinjeno kozo, pokri jih, in, ko so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sok spet odcedi, zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z

▶ všafan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kako všafan = kakšen; Pohlin To malo besedišče

všafani
- vſhafan
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga
- vſhafani
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar

▶ všecko neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

všecko
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno! sim mislil tudi jez

▶ všeckojedno neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

všeckojedno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno! sim mislil tudi jez sam pri sebi; kdo je pred

▶ všeč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

všeč

ushezh

Ta male katechismus (1768):	de vam bodo ſa vashe, inu teh vasheh dushe ſvelizhanje ushezh,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mashtuvanju nekomer naposhkoduvaj. 3. En krotak zhlovek je sam sebi ushezh, inu drugem nuzne. Nezh naperprave dusho v'take myr, inu

vseč
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana

všeč

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel, kakor
Divica Orleanska (1848):	imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim
Tine in Jerica (1852):	Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj
Stric Tomaž (1853):	Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu ni dopadlo, da je bil kristjan in
Blagomir puščavnik (1853):	s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pogledati, o Bog! — Toliko sim storil, kar Ti gotovo ni všeč! — Ti si mi tako dober Oče, jest pa sim Ti
Čas je zlato (1864):	Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni
Ferdinand (1884):	računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo

vſhezh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov

vſhezhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji

▶ všečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

všečen
- vſhezhen
  Pozhétki gramatike (1811): samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose
všečna
- ushezh
  Kratkozhasne uganke (1788): kryvy, inu brinovka try lejta ſtaru ohmetje na hraſtu ſoble. Ushęzh je moja shpendija: sladkè je sad mojega dela, al navarnu
- vſhezhna
  Pozhétki gramatike (1811): perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi

▶ všitek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

všitkov
- vshitkov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe

▶ vštric prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vštric

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo
Tiun - Lin (1891):	je približavala vedno bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo

vštrit

Rudninoslovje (1867):	sl. 58. sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl.
Rudninoslovje (1867):	so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i
Rudninoslovje (1867):	iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi
Rudninoslovje (1867):	1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto

▶ vštriten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzporeden; Pleteršnik

vštritna

Rudninoslovje (1867):	se zovete domini polovici, i to ploskev c i njej vštritna od zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna
Rudninoslovje (1867):	zvrstéh je gručav, zrnast ali stebelčàst, a stebelca so časi vštritna, časi razhodna. Toplina ga naredi električnega. sl. 43. Rabijo ga
Rudninoslovje (1867):	vštritna od zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna zgoraj negativna polovica. Opomba. Tudi ti liki so dostikrat otopljeni

vštritnimi
Rudninoslovje (1867): Večkrat so stanovite ploskve na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je

▶ vštritno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vzporedno; Pleteršnik

vštritno
Rudninoslovje (1867): so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo

▶ v ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v ta

vte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N: perporozhim vtvjo sveto Krono nes inv vsolei noi noter vte pra S. S. Stopine nasha Ivbiga Go-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri barti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh pihni. Potam pa rezi. Tam stoji Ana Svata go
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvsa kje vtv grenkv terplenje shov. Jas N: se perporozhim vte pra S. Shegen ta Sveta Krisha: nakateram je Jesvs to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi kri Jezvsa Kriſtvsa

v te

vte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svateishe Devize Marije inv vsah lvbah S. S. Svetnikov inv vte odpvſtike noi gnade, katere se pozalam kershanftvi sasvshijo inv ven
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs to grenko smert terpov? jas se N: perporozhim noter vte S.S. noi shpizhaſte terne tvoje bolezhe S. Krone kateri terni

v teh

utah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou

vtah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	korni: al bosh ti nato visho frihtov kaker siti vtah buklah poduezhan biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh

v tej

utei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi trenov: tebi sheni sheni sheni noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta prava vera stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja gucut te ANGEL se pravi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	resvesieli mene kaker si resuesielov te 77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei prosim skues te S. S. N.N. nai ti menei utei nozhi uspanie lepu noi Klor vidati N. N. noi noter
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	samoro inu spet vseti: skues ta se ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa poveshov

vtei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvali poshribati? tvje teſte terplenje katere je nash isvelizhar vtei vgobokei zhihi ven praſtav? katere terplenje je ena seſtra is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi

v tem

utam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish? noi je srokami utam dime ukupa sue kaker se an dert ushtukelz ukupa isuje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te Zbong je ta pruevi udrukan biu notre v' jemberse utam lete 1610. TA49. KAPITL. Anu svo jemenitno shebranje od S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet nashva utam svetam tempelne: jas tabe prosim skues tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov kaker druji aboutni mienejo: ani

vtomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	viseti doklier sem se sam venka smvsov inv dovi padov vtomi sem se jas skervavsmi sovsami jokov.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvs je biv naklari vtomi Templni nash Ivbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv nate sveti

v to

uto

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da poidi nate Kruh noi skues te Kruh mash jeti uto kazho viemeni Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Jes N se perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha

vto

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter vto mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pra S. † Krish katieri je biv Sivno tashek noi noter vto pra S. rano katero je longinvs s' shpeshizo napravov is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv vsah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja inv smerti Amen. Ozhci nash zheshzhana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. S. Shnable Krishama skves vtekniana: Jas se N: perporozhim vto pra sveto Krono katera
Pozhétki gramatike (1811):	cent neuf, mras je bil velik v' létu tavshént ſedem vto devét. Sizer ſe vſelej piſhe mille, ino ne pervsame nikol

vtv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je biv skves tvoje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi kri Jezvsa Kriſtvsa: Jas se N: perporozhim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. S. S. Troize inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spveda Jesvsa Kriſtvsa kje vtv grenkv terplenje shov. Jas N: se perporozhim vte pra S.

▶ vtabuliranje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vknjižba; kontekst

vtabuliranje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato, ker po

▶ v taisti predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

v taistem

vtemiſtim

Biblia (1584):	ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu
Biblia (1584):	de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim
Biblia (1584):	Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi

▶ vtakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtakne

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se
Botanika (1875):	Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k

vtaknejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel

vtaknem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v

vtakneš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo

vtakni

utakni

Kratkozhasne uganke (1788):	klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo
Kratkozhasne uganke (1788):	eno v' dilo ſvertano lukno. V' sredi na verh zveka utakni ravnu, inu terdnu na uhu eno shyvanko, de shpiza ravnu

vtakni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo
Zlatorog (1886):	urno fant povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi

vtaknil

vtaknil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): obleko in se v popotno preoblekel; vse je k sebi vtaknil, da bi mu ne bilo treba vračati se še v

vteknol

Robinson mlajši (1849):	šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se
Robinson mlajši (1849):	belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam

vtakniti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere

▶ vtaknjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtaknjen
Fizika (1869): obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo
vtaknjena
Fizika (1869): gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi
vtaknjene
- vtaknene
  Zoologija (1875): v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene.

▶ vtem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vtem

v' tem(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony
Sacrum promptuarium (1695):	je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta

vtem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, vtem pa določiti, kam naj se postavi, ker v sredo „zvezdnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	kot zasednik in razbojnik na uboj čakal svojega bližnjega, paje vtem trenutku smrt njega samega doletela. „Kakoršno življenje, taka smrt! ” Iz

v tem(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó omagala, de že ni môgla več beséde
Robinson mlajši (1849):	suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	XIII. Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil
Gozdovnik (1898):	V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati

▶ vtemničen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zaprt v ječo; Srbohrvatsko-slovenski slovar

vtemničena
- vtamničena
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga

▶ vtepsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtepe

utepe
Revček Andrejček (1891): se. ) Franica ima ves moj značaj. Kar si v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober

vtepe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ſneg perſti ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke prèsgodaj ne oselené
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	porovnati. Pregovor je ta: de kadar ſe hudoba v kaj vtépe, ni lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Varite ſe tedaj ſnetljivza, de ſe vam v sernje ne vtepe, teshkó ga je odpraviti; to je kushna shitna bolésen, ki

▶ vtikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtikalo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse
vtikate
Maria Stuart (1861): ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne

vtikati

Zlata Vas (1848):	v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah
Zlata Vas (1848):	so z ramami majali in se v nič niso hotli vtikati. In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled

▶ vtikovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtikovati
Zlata Vas (1850): pomagal. V druge posvetne reči se ne gre dušnimu pastirju vtikovati. «

▶ vtis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtis

Razne dela (1870):	Ko cvetje sanj, ko senco zdenja, Me zbada kakor pšice vtis Globoko v cvet in čut življenja. Častitelj múz, želitelj véd
Kupčija in obrtnija (1872):	se dobro z vodo moči. Voda bo namreč les nakvasila, vtis se bo nabotil in spet narasel. Kdor hoče prav suh
Kupčija in obrtnija (1872):	kararski marmor lomi. Če je suh les po kakem vdarcu vtis dobil, če se je n. pr. kako znamenje (štempelj) na-nj
Kupčija in obrtnija (1872):	n. pr. kako znamenje (štempelj) na-nj vdaril, da se ta vtis spet vranati, če se dobro z vodo moči. Voda bo
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	mladega, neizkušenega in v ljubezni vsekoliko razkošnega grofa Tatenbaha globočji vtis, nego bi mu smel Tatenbah sprejemljiv biti. Nij jej torej
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	važnih vprašanjih poslovim odvetnika. Name je napravil ta človek neprijeten vtis ne le zavoljo svoje unanje podobe, kazajoče trdo srce, ampak
Na Žerinjah (1876):	celej naturnej sliki, obviselo bi naše oko na njih, in vtis cele podobe bi bil čisto drug. Puščava, ukrajinska stepa, mirno
Na Žerinjah (1876):	nasajene so visoke topolke, ki delajo celej okolici nekov melanholičen vtis. Na desno in na levo ob holmovem bregu pa se
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	nehoté nekoliko ter mu omahnila. Pavletu pa ni odšlo, kak vtis so napravile njegove besede, in nekako veselje ga je navdalo

vtise
- utise
  Gozdovnik (1898): način. « Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi
- vtise
  Zoologija (1875): občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem
vtisi
- utisi
  Gozdovnik (1898): zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred
- vtisi
  Občno vzgojeslovje (1887): apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se
vtisov
- utisov
  Gozdovnik (1898): ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so
- vtisov
  Zoologija (1875): spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar

▶ vtisek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vtis; kontekst

vtisek
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s

▶ vtisk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtis; [sskj]

vtiske
Fizika (1869): Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri

▶ vtiskovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtisniti; [kontekst]

vtiskovali
- vtisovali
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): veseljem te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in

▶ vtisniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtisne
Občno vzgojeslovje (1887): otroci že od prvih dni in neprestano vidijo okoli sebe, vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge
vtisni
- vtisni
  Blagomir puščavnik (1853): bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni si globoko v serce, kar sim ti povedal, in spolnuj
- vtiſni
  Genovefa (1841): sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de

vtisnil

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo, — de
Botanika (1875):	bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled

vtiſnil

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu vęzhni poſtavi, katęro je bil Bóg v'njegóvu ſèrzę vtiſnil.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mój Bog, ſvitlobo tvojga oblizhja noter v' duſho vſih ludy vtiſnil. Od kód pride tedaj, de nima vęjſt per vſih ludęh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęzhne poſtave perpelal, katęro je on v'duſho vſih ludy vtiſnil. Ali kaj potrebujemo vezh prizhovanja, de ſe leta reſniza svisha

vtisnila
- utisnila
  Spisi Krištofa Šmida (1883): sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v sercé utisnila — zakaj kar iz serca pride, tudi v serce ide — in
vtisnite
- vtiſnite
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino

vtisniti

vtisniti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne

vtiſniti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	beſédo tako vshivo popiſati in ſvojim dragim domoródzam k ſerzu vtiſniti, kakor bi jih rad. Ravno sató ſe proti Njim zhaſtitljivi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tovarſhe kmetijſke drushbe proſi, kmetam pri vſaki priliki v ſerze vtiſniti in poduzhiti jih, kakó potrébno je, zhe ſo ravno otrokam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tat ne sapasi, ki bi jih morebiti vtegnil v voſek vtiſniti in po ti podóbi enake ſi napraviti. Doſtikrat je kakſhen

▶ vtisnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtisnjen
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): dal mi je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva bila mož in žena. Potem

▶ vtlačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vtlači
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito

▶ vtolažen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

potolažen; kontekst

vtolažena
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): njemu stopila, in njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba

▶ vtragljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

lenoba; Pohlin To malo besedišče

vtragljivost

vtraglivoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhu odreſheine posabiti? bodi delezh od nas ena taku velika vtraglivoſt sa ta duhouski dobizhek naſhih duſh! ampak, aku je v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sdavaine, tepeine, inu resboi, inu vezh hudiga. Sdei lenoba, inu vtraglivoſt, katira od molitve, od spovedi, od ſvetiga Obhayla, od ſvete
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi Bogu doushni, inu kai mi niemu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te svezhirske grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen, debi ti, enkret zhes nas reku te beſede
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze ſo doſtikret saſpane v' tvoji ſlushbi, ſo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhe grehe plazhou. Hitimo mi tiſto pobrati, de skus naſho vtraglivoſt naſhimu shaloſtnimu Odreſheniku novo shaloſt na napravimo, de ſe on

▶ vtrique neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vtrique
Sacrum promptuarium (1695): vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum

▶ vtrudedenimu neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

vtrudedenimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi

▶ v tvoj predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

v tvoje

vtvoje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem. Jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvsa Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh ozha vtvoje rozhe perporozhim noi sadar S. Dvha jas tabe prosim daji

v tvojo

vtvojo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri Amen. Ozha nash zheshzhanasi.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dvsha odtalesa vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gvobozhe rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi

▶ v uboštvo predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo)

v uboštvu
- vbueshtvi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba prosim skues tvojega

▶ Vuk-štefanović samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Vuk-štefanovića
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni

▶ vulgare neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

vulgare

Zoologija (1875):	Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143. Orlica 147. Ornithogalum 125. Orobus 160. Orseille 111. Oryca
Botanika (1875):	Thymus), nadalje o majaronu (Origanum Majorana), o dobrej misli (Origanum vulgare), o velenduhu (Hyssopus), o kadulji (Salvia) in o sivki (Lavandula

▶ vulgaris neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vulgaris

Zoologija (1875):	jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep
Zoologija (1875):	se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in se nahaja povsod. Nij za rabo, zato
Zoologija (1875):	vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis

▶ vulkan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vulkana
Mineralogija in geognozija (1871): tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z
vulkane
Mineralogija in geognozija (1871): dokaz, da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par
vulkani
Mineralogija in geognozija (1871): in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še mečoči.
vulkanih
Mineralogija in geognozija (1871): lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često
vulkanov
Botanika (1875): z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se

▶ vulkanismus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

vulkanismus

Mineralogija in geognozija (1871):

75. Ploša, Platte. Ploščinat, plattenförmig. Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl.

▶ vulkanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vulkanske
Mineralogija in geognozija (1871): sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro določiti

vulkanskih

Mineralogija in geognozija (1871):	Borova kislina nabira se ob kraji ali pa na dnu vulkanskih virov in jezer, posebno pri Sasso (od tod sassolit), Castelnuovo
Mineralogija in geognozija (1871):	zvezan v borovo kislino BH3 kot kristalinski listki, in blizo vulkanskih virov kakor skorja na tléh, drobljiv; g. = 1.48, prosojin, bel
Mineralogija in geognozija (1871):	KS je istega kristalnega sistema in najde se včasi v vulkanskih lavah. Karnalit, dvojna sol iz klorkalijuma in klormagnezijuma (K CI

vulkansko
Botanika (1875): živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko

▶ vult neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

vult

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perporozhy. Sveti Bernardus pa taku: Vult Dens rogari, vult cogi, vult quadam importunitate vinci. Bog ozhe proſhen, ozhe ſylen, ozhe koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſtanovitnoſt na perporozhy. Sveti Bernardus pa taku: Vult Dens rogari, vult cogi, vult quadam importunitate vinci. Bog ozhe proſhen, ozhe ſylen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	avaritia, & vendicat in me ſihi ſedem; jactanina cupit dominari mihi, vult eſſe Rex; luxuria dicit: ego regnabo. Sdei pride h' nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nima, katiro ta ſtanovitnoſt na perporozhy. Sveti Bernardus pa taku: Vult Dens rogari, vult cogi, vult quadam importunitate vinci. Bog ozhe

▶ vultis neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

vultis

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi on nega isdau, inu je h' nym reku: Quid vultis mihi dare? & ego eum vobis tradam. Kai ozhte vi meni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	De Juda Proditore. Od Judesha isdajauza. Quid vultis mihi dare, & ego eum vobis tradam. At illi conſtituerunt ei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu shkodliviga je ta naſrezhni kup teh Judeshovih beſed: Quid vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? lete hudobne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	grosniga, inu naſramniga greha, v'katiriga bi te Judeshove beſſede: vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? na sapelale. Nazhiſtoſt

▶ vun neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

vun
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun-

▶ v usta predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo)

v usta
- vſte
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov

▶ vuzeniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vuzeniški

vozeniški

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za

▶ vvrstovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

vrstiti; kontekst

vvrstujejo

Fizika (1869):	oknu; tedaj so se svetlobni vtiski preobrnili. Tukaj simo se vvrstujejo zanimive prikazni nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana
Mineralogija in geognozija (1871):	smo videli, da se najmanjši delci kemiških zvez natezajo in vvrstujejo, tako da postajajo pravilna telesa, kristali.

▶ vzajemen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzajemni
Zoologija (1875): mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel

vzajemno

Občno vzgojeslovje (1887):	je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno
Občno vzgojeslovje (1887):	državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja

▶ vzajemno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzajemno
Občno vzgojeslovje (1887): V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú

▶ vzajemnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzajemnosti
Občno vzgojeslovje (1887): podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji

▶ vzbokniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzboknile
- zboknile
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je pri meni

▶ vzbuditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzbude

Botanika (1875):	imajo cvete, kterih prašnice so soraščene s pestičem. Šesterodelni cveti vzbudé pazljivost in občudovanje opazovalčevo deloma se svojimi jako posebnimi podobami
Občno vzgojeslovje (1887):	pred vsem od objektivne kakovosti (kvalitete) onih predstav, katere jih vzbudé. Zato je móči imenovati predmete, na katere se odnašajo kvalitativna

vzbudi
Občno vzgojeslovje (1887): kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok

vzbudil

uzbudil
Revček Andrejček (1891): tjekaj vró, Nihče ne misli pa na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res

vzbudil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	izvirek petroleja je v Franklinu v Ameriki, kteri je nedavno vzbudil splošni obhod tega kraja. Petrolej ali kam no olje ni
Fizika (1869):	prvega dratú, da se je s tem tudi v njem vzbudil električni tok, kteri se imenuje navêdeni (indukovani) tok. To vzbujanje
Občno vzgojeslovje (1887):	učitelj more torej računati le na nehôtno pazljivost. Takšno bode vzbudil in obdržal, ako skrbí, da ugladi pot apercepciji in ako

vzbudila

Luteranci (1883):	utolažila jeznega črevljarja, a njegov prirojeni hudobni dovtip je stoprav vzbudila in mu dala dušek. "Po črevih nam bode piskalo zdaj
Žrtva ljubosumnosti (1884):	toliko sovražnim imenom. A Vida je tudi vedela, da bi vzbudila s tem v njegovej duši neznosno, vedno pekóčo ljubosumnost. Zatorej
Na krivih potih (1893):	je, naj se spravi z Bogom. Sedaj se mu je vzbudila vest. Misel, da mu bode treba kmalu stopiti pred sodnji
Na krivih potih (1893):	očitala vest, da je on kriv prezgodnje smrti svoje soproge. Vzbudila se mu je želja, da bi mogel poravnati, kar je
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	nekako nepričakovano. Hkratu pa ji je zavest, da je nedolžna, vzbudila nekak ponos v prsih. Po koncu se skloni, pogleda neustrašeno
Dušne borbe (1896):	govorjenje postajalo težavno in mučno. Ta očitna njiju izprememba je vzbudila Emerihovo pozornost. Zapazivši njiju resna obraza, se je ustavil sredi
Slučaji usode (1897):	otrok kriv s svojim vekanjem. Pa tudi ona sama je vzbudila pozornost sopotovalcev. V njo so se vedno obračale oči. Dasi
Slučaji usode (1897):	bi se Otmarju utrgala, ne da bi ga žalila ali vzbudila sumnje. Obetala je Leopoldu, da pride na vrt; priti mora
Vinjete (1899):	vsem, kakor bi bili v zadregi. Zdaj pa zdaj je vzbudila malovažna opomba prisiljen smeh, ki je utihnil nenadno, kot da

vzbudile
Kemija (1869): ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor

▶ vzbujajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzbujajoč
Tiun - Lin (1891): Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan

▶ vzbujanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzbujanje

Fizika (1869):	vzbudil električni tok, kteri se imenuje navêdeni (indukovani) tok. To vzbujanje elektrike z navodom (z indukcijo) nas spominja na elektrovanje z
Občno vzgojeslovje (1887):	užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti. Vzbujanje estetičnega zanimanja v gojenci ni težavno, kajti lepota vpliva neposrednje
Občno vzgojeslovje (1887):	s priličnim poučevanjem in urejuje delavnost. Važna predvaja nravstvenosti je vzbujanje in razvijanje estetičnega zanimanja Estetična čustva so najboljši pomoček, da

vzbujanju
- vzbujanji
  Fizika (1869): je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika

▶ vzbujati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzbuja

izbuja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	znamnja bolezni lahko razjasnimo. Kakovost kraja, v kterim živinče živi, izbuja bolezin. Nekteri zdravniki menijo, da je bolezin tudi prirojena. Mnoge
Fizika (1869):	na njem enako velika štirovoglina, ali ta je zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej

vzbuja

Fizika (1869):	delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je
Zlatorog (1886):	Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo
Občno vzgojeslovje (1887):	predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj
Občno vzgojeslovje (1887):	tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej
Občno vzgojeslovje (1887):	polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja

▶ vzbujen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzbujena

Fizika (1869):	nekoliko časa okrog nje stala. Hitrost, s ktero gre elektrika, vzbujena z drgnjenjem, po prevodnikih, je 60000 milj za 1 sekundo
Fizika (1869):	Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten, opazovati. Berührungselektricität, elektrika vzbujena z dotikanjem. Beschleunigen, pospešiti, pospeševati. Beschleunigung, pospeh. Bestimmen, določiti, odrediti
Fizika (1869):	različni opazovalci pravijo, da trpi 1/1152000 do 9/100000 sekunde. Elektrika, vzbujena z dotikanjem (galvanizem). 204 Leta 1789 je Galvani, zdravnik in

▶ vzburjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzburjeno
Gozdovnik (1898): vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa

▶ vzdahniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzdihniti; [sskj]

vzdahne
Deborah (1883): z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi

▶ vzdati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozdraviti, izročiti pozdrave; Pleteršnik

vzdajte
- vsdajte
  Biblia (1584): Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr

▶ vzdigati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdiga

vsdiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je

vzdiga

Maria Stuart (1861):	meni ne živi, Le mojega terpljenja čut pekoči. Kervava jeza vzdiga na-njo v bridkem Se v mojem sercu, pobegnile so Vse
Gozdovnik (1898):	dejavši jih na travo, kakor bi bili mrtveci. Mesec se vzdiga višje ter obliva s svojo mrlečo svetlobo plavni otok. Z
Gozdovnik (1898):	bilo opaziti, da je pod temno kožo obledela, da plahovito vzdiga nogo na hojo, da bi hitela naproti jezdecu, bližajočemu se
Gozdovnik (1898):	ste mi ušli? « Grof drkne par korakov bliže, krči pesti, vzdiga je, pa zopet pobesi roki, videč, da Pepo karabinec prijema

vzdigal

uzdigal
Gozdovnik (1898): pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite

vzdigal

Gozdovnik (1898):	počasi in previdno po najdenem sledu. Kjer je bil tabor, vzdigal se je visok bel dim. »Aha, pri kovačiji so in
Gozdovnik (1898):	tabor res čarobno oblivala. Na griču, ki je tabor gospodaril, vzdigal se je šotor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	hipu tudi na zahodu. — Iznad temnih drevesnih vrhov se je vzdigal krvavordeči žar. „Gorjé! “ zakliče gospa O'Nielova. „Že požigajo tudi Papakanan

vzdigala
Gozdovnik (1898): reke je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku

vzdigali

Gozdovnik (1898):	višnjevkasti svetlobi jutra. Kakor iz zmedenega načrta slike, so se vzdigali prvi vrhovi pogorja, drugi za drugim, iz temnikaste barve jutranje
Gozdovnik (1898):	to bi rad, da bi ne upotrebljavali mene, ko bote vzdigali vaš zaklad. « »Je-li govoril z vami? « »Ni. Odišel je, zasel

vzdigalo

Gozdovnik (1898):	tega taborišča dalje proti vzhodu, pa daleč za stepinimi griči, vzdigalo se je iz peščave veliko gosto lesovje obstoječe iz gumijakov
Gozdovnik (1898):	menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se je videlo, da mu je

▶ vzdigljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

dvižen; Pleteršnik, kontekst

vzdigljivem
Ferdinand (1884): njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu.

▶ vzdigniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdigne

vsdigne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem

vzdigne

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da
Fizika (1869):	z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako
Fizika (1869):	ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več
Fizika (1869):	zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér
Ferdinand (1884):	Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila
Gozdovnik (1898):	Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela. No, za to je
Lohengrin (1898):	v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in
Gozdovnik (1898):	sam pri vas, naj se pokaže! « Fabij de Mediana se vzdigne.
Gozdovnik (1898):	Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju

vzdignje
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se je vil

vſdigne

Sacrum promptuarium (1695):	provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh
Sacrum promptuarium (1695):	tleh ſe vala, inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu

vzdignejo

vsdignejo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka

vzdignejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi
Čas je zlato (1864):	in veselo! Kmalo bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2

vſdigneio
Sacrum promptuarium (1695): ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu

vzdignem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno
vzdigneš
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne, čeravno ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri

vzdigneta

vsdigneta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gorélo, ko náma je ſveto piſmo raskladal? ” Ino ſe bersh vsdigneta, ino greſta v' Jerusalem apoſteljnam pravit. Tí ſo med tem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she umerl. “ ˛Spotama ſe Joshef ino Marija s' boshjim detetam vsdigneta, ino na Israelſki meji jima angelj ukashe na Galilejſko iti

vzdigni

vsdigni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	premagan bódeſh; taku ſe varuj, de ſerzá ne sgubiſh, ampak vsdigni ſe prezej, inu klizhi ſhe mozhnęjſhi k' Bogu: Kakú dolgu
Kuharske Bukve (1799):	deni v' pęzh, de ſe rumeno sapezhejo; potle jìh lępo vsdigni s' lopatzo, zhes valar sakrivi; takrat ſo mandeluovi loki dodęlani
Kuharske Bukve (1799):	puſti pozhaſi vręti, de ſe mehko ſkuhajo. Potle jeh ven vsdigni s' pęnenzo na eno ruto al ſítize, de ſe ſok

vsigni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami
vzdigni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino

vzdignil

usignou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is

vsdignil

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven — ſodnikov poſta
Genovefa (1841):	obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu je

vzdignil

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	t. j. iz tacega kamna, ki se je v zrak vzdignil in zopet na zemljo padel. Če bi tako štupo kdo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Simon Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da
Oče naš (1885):	gotovo bo zaničevani, trpinčeni križ se v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge

vzdignol

Robinson mlajši (1849):	pomaga ob življenji ino smerti! “ Po teh besedah se je vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil
Valenštajn (1866):	Kvestenberg. Kar bil je dolžen. On se je vzdignol. Valenštajn. Vzdignol? Jaz, njegov Poveljnik pa sem ostro mu ukazal, Naj se
Valenštajn (1866):	storil Svis? Kvestenberg. Kar bil je dolžen. On se je vzdignol. Valenštajn. Vzdignol? Jaz, njegov Poveljnik pa sem ostro mu ukazal
Valenštajn (1866):	osodna pravi: Do semkaj, Fridolanec, dalje ne! Z dežele češke vzdignol se je divni Tvoj meteor, po daljnem nebu je Sijal

vzdignila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do dné bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka
Gozdovnik (1898):	pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni

vzdignile

vsdignile
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh

vzdignile

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	s kterimi je založena ta loteríja, in ki se bodo vzdignile 12. dan letošnjega majnika. En loz veljá 3 gld. nov.
Mineralogija in geognozija (1871):	Alpe itd. tudi naj mlajše, t. j. da so se vzdignile nazadnje in nazadnje prišle na vrh. Pričujoči skladi očitno kažejo

vzdignili

vsdignili

Biblia (1584):	inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſmèrti brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte

vzdignili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih

zdvignili
Oče naš (1854): vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega

vzdignilo

vsdignilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga

vzdignilo

Blagomir puščavnik (1853):	tem se je solnce s vso svojo krasoto izza gor vzdignilo in obsije s svojimi milimi žarki na skali klečijoče. Ko
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	lije na nje — dete je zginilo in njo je nekaj vzdignilo. Bilo jej je mraz, povzdigne glavo in vidi, da leži
Mineralogija in geognozija (1871):	Porfiri so bili dostikrat krivi, da se je celo gorovje vzdignilo, pa ne samo to, tudi jih vidimo sestavljati cele hribe

vzdigniti

usdignit
Sacrum promptuarium (1695): bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en
usigenti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan
usigniti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use

vsdignit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pokleknit, roke na vysho teh proſhniku vkup stiſnit, inu gor vsdignit, shnable, inu jesik meisit, ni obena teshava; ampak prau moliti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ampak prau moliti, tu je: miſli, inu ſerze v' Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Budalo. Tukej ſo gnadliva G — Goſpá. Baron. (ozhe Goſpó gori vsdignit. ) Ti ſi bla ? (milu, koker eden, katęri proſsi. ) Bom mogel

vsigneti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarje sakopov: noi bo tabe podou kadai se ti samorjo vsigneti. Natu sahvali tega Duha bosh saguishno dobiu nate

vzdigniti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala
Lohengrin (1898):	prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi

▶ vzdignjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdignjen
- usignjan
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou
vzdignjena
Botanika (1875): dne se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej
vzdignjene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in
vzdignjeni
- vsdignjeni
  Genovefa (1841): ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti
- vzdigjeni
  Mineralogija in geognozija (1871): tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da

vzdignjeno

Viljem Tell (1862):	nas i sila ne razdruži! (Vsi ponavljajo te besede z vzdignjeno roko. ) Svobodni biti hočemo, ko bili Očetje naši so, umremo
Gozdovnik (1898):	dvocevka, ktero je sukal hitro in ročno, odbila preteč nož, vzdignjeno širočko (široko sekiro), visoko zavihten kij od svojih. Hura, odgovarjajoči

▶ vzdigovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdigovanje

Mineralogija in geognozija (1871):

ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven

▶ vzdigovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdigoval
Mineralogija in geognozija (1871): škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe
vzdigovala
Oče naš (1885): očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče nebeški! daj mi mojo mater nazaj! “ In z milim

vzdigovati

vsdigovati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati, ali sa goniti; satorej morajo na tó uzheni vſo naredbo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga ogreje, ga ſpet dershi proti liſtikam, kteri ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na tla padati, in pravi

vzdigovati

Stric Tomaž (1853):	ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z živino na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest
Astronomija (1869):	ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor

vzdiguje

usdiguje
Branja, inu evangeliumi (1777): objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po

vsdiguje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu od vetru napihnenu murje, glih koker tiſtu ſvoje valove vsdiguje, inu je nozh, inu dan napokoinu, taku tudi ta veſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	napokoinu, taku tudi ta veſt, ta spomin te ſturjene hudobe vsdiguje, de nikar po nozhi, nikar po dnevi pokoja nima, temuzh

vzdiguje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej več vidi. Kdor
Fizika (1869):	v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost

vzdigujejo

vsdigujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſábo je Valjhún ſerdíti Poshígat bôshje vêshe divje rôje ; Povſòd vsdigújejo ſe vére ſzhíti, Ki ſi prejél od mátere jo ſvôje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſejane shita, na shita v dolinah is ktérih ſe meglé vsdigujejo, tudi v ſuhih letnah ſe shita prime. Rijà ſe rada

vzdigujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v

vzdigujeta
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi

▶ vzdih samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdihom

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	veste, kako je meni hudo, gospod učenik," prične z globokim vzdihom. "Namenjena sem k gospodu župniku, pa vam to tudi lahko
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender z globokim vzdihom prične: "Moj poslednji up sem uničil nocojšno noč, nocojšna noč
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	svoj namen, ha, ha! " "Izverstna misel! " pride učenik z globokim vzdihom in če bi ga bil logar bolj srpo opazoval, videl

▶ vzdihati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdihovati; [sskj]

vzdihajo
Robinson mlajši (1849): napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so

▶ vzdihljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdihljaji

vzdihljeji

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Oče te kliče. « In čez nekoliko trenutkov se slišijo globoki vzdihljeji, kakor od otrok, ki se jokajo. »To ste moji sestri
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in tolažbo nevarno bolnim. Molitve in opomini za nevarno bolnega. Vzdihljeji bolnikovi. *) 33. — Kot glavni pripomoček zoper vse skušnjave in zalezovanje

▶ vzdihniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdihne

sdihne
Sacrum promptuarium (1695): bom dober kakor ta pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei
uzdihne
Revček Andrejček (1891): neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi

vzdihne

Zlatorog (1886):	Bog, »to vzel »Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In Bog odvrne mu: »Takó naj
Gozdovnik (1898):	pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo

vzdihnil

sdihnil

Branja, inu evangeliumi (1777):	jeſika dataknil: inu ke je gori pogledal v' nebeſſa, je sdihnil, inu je k'njemu djal: Effeta! tu je: odpri ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je to majhena ręzh ? — O Nęshka, toku je prut meni sdihnil, nję lepota je moje ſerzę ranila; al en ſtrah me
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ny ena nevolna beſsędiza is vuſt vſhla, on ny enkrat sdihnil: le ſamú odpuſhanje je sa tęiſte od Nebęſs proſsil, katęri

vzdehnol
Robinson mlajši (1849): zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako

vzdihnil

Moč ljubezni (1865):	ni zakrila večerna temota njegovim očem, potem pa je globoko vzdihnil in djal: »Moja žalost praviš bo prešla, — vem, da bo
Žalost in veselje (1870):	ganjen do sercá, in tudi on se je pokrižal ter vzdihnil k Bogu. — Sedaj se je še-le spomnil, da ga uni
Na Žerinjah (1876):	uže pozno biti, in vstala sta počasi. Gernau je globoko vzdihnil in potisnil se še bolj za deblo. „Ali si kaj
Gospod Janez (1884):	zeleni vinogradi. »Torej tu — tu — je ona — Helena! « Tako je vzdihnil Peter, sloneč ob cestni ograji. Zopet se ga je polastila
Kmetska smrt (1890):	se je v glasen jok. »Saj sem se jaz tudi! « vzdihnil je Planjavec. »Da me bodo na stare dni od hiše
Kolésarjeva snubitev (1892):	dnij v bližnji okolici primerno letovišče. Koncem svojega pisma je vzdihnil, zadovoljen skoraj sam s seboj, zakaj domislil se je, da
Jara gospoda (1893):	župniku v slovó. Ko pa je zaropotal voz z dvorišča, vzdihnil je gospod Frančišek in se obrnil k poslužnemu kapelanu, zaničljivo
Roman starega samca (1895):	Toda otel sem se še o pravem času. »Bogú hvala! « vzdihnil sem olajšan, vender pa sem bil nezadovoljen sam s seboj
Gojko Knafeljc (1899):	v mislih nad stokrat. Polastil se ga je obup, in vzdihnil je: »Bratič, Bratič, tvoje prorokovanje se izpolni še nocoj! Maščevan

zdihnil

Oče naš (1854):	da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš
Oče naš (1885):	da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš

vzdihnila

Domen (1864):	njenemu sinu, ker je nezakonski in oče njegov svetu neznan, vzdihnila je globoko rekla pa ni ničesa. Vedela je vendar, koliko
Marjetica (1877):	pa, kedar je čula kaj enacega, se je prekrižala in vzdihnila: bog jim preloži naložene kazni in polajšaj. Marjetica se je
Iz arhiva (1890):	je, gospodična? « vprašal je Lovro preplašen. »Kakó sem se prestrašila! « vzdihnila je déklica še vsa bleda. »Kje je neki? « in začela
Usoda ka-li (1895):	je prosila z jokajočim glasom Ana. »Oh, ti otroci,« je vzdihnila gospa Grudnovka; »ti si res samo za to na svetu
V krvi (1896):	majhnih čreveljčkov iz belega atlasa. »Ah, kako bom lepa! « je vzdihnila Tončka, zaljubljeno gladeč in tipajoč dragoceno toaleto. Karol se me
Vinjete (1899):	solze iz tvojih oči ...« Marko je umolknil. Gospa Koprivnikova je vzdihnila in njen obrazek se je zdel še bledejši in pozornejši
Kvišku (1899):	v stanovanje, sedla je od pota zdelana gospa v naslonjač, vzdihnila, zahvalila Anteta za ljubeznivost, ponudila mu stol in rekla: »Oh
Gojko Knafeljc (1899):	je zatemnila črna senca visoko čelo; stresla se je ter vzdihnila: »Uboga, uboga otroka! « Nagnila se je k njima in ju
Gojko Knafeljc (1899):	maščeval nad njunima nedolžnima glavama! « je pristavila Ana ter globoko vzdihnila. »Ah, Ana, Ana, zakaj nisi tega povedala očetu? On mora

▶ vzdihnjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

vzdihnjenjem
- vzdehnenjem
  Robinson mlajši (1849): to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči

▶ vzdihovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdihovanje
- sdihovanje
  Genovefa (1841): vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf
- sdihvanje
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen,
- vzdihanje
  Zlatorog (1886): takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin
- zdihovanje
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v

▶ vzdihovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdihoval
- sdihoval
  Genovefa (1841): je ſhel vùn, in je glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram
- zdihoval
  Zlata Vas (1848): Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za ušesi praskal, kolikor krat se je

vzdihovala

sdihovala
Genovefa (1841): vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla

vzdihovala

Ivan Slavelj (1876):	po stopnicah navzdol. V veži je stala strojarica ter globoko vzdihovala in prenašala in prekladala posodo na ognjišču. »Ali bode južina
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	izbi najde Janez svojo preljubo Metko. Ona je zibala, bridko vzdihovala in jokala. Janez dene kosovo gnezdo na mizo in se
Roka in srce (1883):	in skoro nič jedla; Lujiza je gledala žalostno in pogosto vzdihovala; Ela in Serafina ste obžalovali Melitino osodo; Alfonz pa je
Prvi sneg (1886):	pri godbi in glasbi, sredi vesele družbe sama sprehajala in vzdihovala, kakor v kakem tihem, mračnem gozdu. — Hej! točaj, smodk! « Vsi
Beatin dnevnik (1887):	Čudno! « »Do jeseni je še dolgo, ni li res, mati? « vzdihovala je Vijola. »Še dva meseca. « »Samó! « vskliknilà je Roza, oklenivši
Domačija nad vse! (1889):	toda po toliko potrebnem spanju je ona isto noč zastonj vzdihovala.
Grajski pisár (1889):	tudi vsi molčali in le Jeromova mlajša tovarišica je neprestano vzdihovala: »Da bi me le na grmado ne deli! « Tako je
Kolésarjeva snubitev (1892):	prvi poskus, da je vse zastonj. »Kaj bode, kaj bode? « vzdihovala je zvečer Nejčetu. »Baba, kaj drugega kot baba! Nisem li
Vaški pohajač (1893):	je poznal dobro, saj jih je čul čestokrat; tako je vzdihovala le njegova mati. — Hoteč vstopiti v hišo, odpre vrata. Toda

zdihovala
Zlata Vas (1848): zopet v mestu. „Oh ti ubogi Ožbè! “ — je njegova žena zdihovala, kadar mu je zvečer pred vas na proti tekla in

vzdihovale

zdihovale

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	so osvobodili avstrijanske ljudstva nevredniga jarma, pod kterim so poprej zdihovale, — in kar so podelili cesar Ferdinand, so poterdili presvitli cesar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	bili bolj neprosti, kakor pravično, in da zlasti občine (soseske) zdihovale so pod hudim jarmom. Dolžila se je tedajšnja vlada, da

vzdihovali
- sdihovali
  Genovefa (1841): ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja
vzdihuje
- vzdiha
  Zlatorog (1886): Bolj kot on, ki danes in pa včeraj »To le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín
- zdiha
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz
vzdihujem
- zdihujem
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi

vzdihuješ

zdihuješ

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ste pač zdaj vi? ! Kakó se vam godí? « »Kaj tako zdihuješ in hrepeniš po materi? « ga je Tirček spet poprašal in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Potem se je k deklici obernil rekoč: » Zakaj žaluješ in zdihuješ tukaj v samotnem gozdu, vsaj ne bo ne tebi ne

vzdihujete
- sdihujete
  Genovefa (1841): ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in sdihujete in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu

▶ vzdolž predlog ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdolž

Zoologija (1875):	črevih. Že v §. 65 je bilo rečeno, da je vzdolž tencega črevesa vse polno gobastih resic ali kosmičev, v katerih
Zoologija (1875):	pri druzih so pa zadnja krila manjša, ali pa so vzdolž nabrana. Navadno se ne zabubijo, temveč se samo levé, in

▶ vzdramiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdrami

Marjetica (1877):	posamezne debele kaplje jamejo podati na. Srakarjevo čelo. To ga vzdrami. In kako zbledi, ko se spomni, da ima pristavljeno vrelo
Žrtva ljubosumnosti (1884):	po postelji in se kakor déte razjoče. Njen krik pa vzdrami enoletno Grozdanko, in sedaj jame otrok kričati, kakor da bi
Od pluga do krone (1891):	ga izvestno videla še kesneje nego jaz! » V tem hipu vzdrami Veho, ki je do sedaj popolnoma mirno spal v sobi
Senanus (1892):	vedno le njo, bodisi podnevi, bodisi ponôči, kadar se ravno vzdrami — oh, kdo vé, kaj ji še razodene, ko pride óni
Na krivih potih (1893):	si želel biti daleč vstran od tukaj. A hipoma se vzdrami, in videč, da ni sam, in kakor bi mu bilo
Očetov greh (1894):	kaj si se zagledal v to-le krasno plavolasko? « Ogovorjenec se vzdrami in ga hoče nejevoljno zavrniti; ali v tem osupne vsa
Gospa s pristave (1894):	Vse je čakalo tiho, kaj bo izpregovorila vojvodinja. Kmalu se vzdrami, obraz ji oblije rdečica, povzdigne roki kvišku in pravi: »Hvala
Roman starega samca (1895):	sem tako sedel in dajal duška svoji žalosti. Naposled me vzdrami petelina hripavi glas. Še nisem bil določil, kaj mi je
Roman starega samca (1895):	nič, pa naj si bodo še tako trdni. Kar me vzdrami iz temnih mislij robato trkanje na moja vrata. Poskočim kvišku

▶ vzdržati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdržati

Občno vzgojeslovje (1887):	zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane

vzdrži

Valenštajn (1866):	primi! roka, ka te je Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži navzdor te carju i ministrom.
Občno vzgojeslovje (1887):	zadosti, da otrok vidi in sliši lepo in da se vzdrži v onem razpoloženji duše, v katerem mu je móči vsprejeti

▶ vzdrževanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdrževanje

vzdržavanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	skrbeti morale za javno varnost, za mir in red, za vzdržavanje cestá in mostov in za uboge, oskrbovatí so morale zdravstveno
Zoologija (1875):	in čutila (organi za čut). Druga skupina organov služi za vzdržavanje telesa spreminjajoč užito hrano, to so hranila (organi hranitve). Več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	nam je slavna vlada pred 3 leti vso podporo in vzdržavanje žalibog te tako potrebne drevesnice popolnem odrekla, in to je

▶ vzdrževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzdržuje

Pripovedke za mladino (1887):	da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca

vzdržujejo
Šola v boju proti pijančevanju (1898): družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10%

▶ vzduh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzduh
Botanika (1875): prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež

▶ vzdušnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ozračje; Pleteršnik

vzdušnica
Fizika (1869): veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54.

▶ vzemši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzemši

Robinson mlajši (1849):	Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo
Blagomir puščavnik (1853):	časa sem, kar si me zapustil, na Sokolovskem gradu slovo vzemši po tebi zdihoval, kolikrat te bi bil rad vidil in
Kemija (1869):	potrebna, da kako telo razgrejemo od 0 do 100° C, vzemši toplino, ki je v ta namen za vodo potrebna, = 1.
Mineralogija in geognozija (1871):	njegovega dela, razloči rudarja od kmeta, mornarja, meščana in gozdarja. Vzemši svoje orodje, kramp (pik), bit in železo gre s svojim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	dopisnik iz Kranjsko-tržiškološkega okraja v 51. listu „Novic”, na cedilo vzemši dr. Razlaga, nas poživlja k sklepu svojega dopisa: „Gosp. Svetcu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neimenovani števili. Prvotni pojem potence smo raztegnili v § 39., vzemši, da je a1 = a, in v § 54., dokazavši, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pišemo krajše n = log a, misleč si podlogo b znano. Vzemši 10 za podlogo, dobimo Logaritmand in podloga morata biti vsikdar

▶ vzet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzet

vset
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne

vzet

Tine in Jerica (1852):	oženi. Bolj pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet. Sin (zadet). To je že res. Oče. Ali hočeš tedaj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Jezus učil, de veliko veselje dosežem, enkrat od njega tje vzét biti, kjer bom zveličanja vžival, ki ne bo nikoli minilo
Kemija (1869):	akoravno se rada menja več ali manj. Za podlago je vzet colni cent po 100 solnih funtov, in vsak colni funt

vzeta

vseta
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v
vsete
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bi on to pravizhnu oroshje naſhiga Zeſsarja poshęgnal, njemu tę vsęte męſta v'Niderlandi ſpęt nasaj dobiti pomagal, inu zhe je

vzeta

Mineralogija in geognozija (1871):	na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel
Mineralogija in geognozija (1871):	in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zmanjšati, da dobiš njega 12ino? 7.* Katerega števila 5ina, 8krat vzeta, je za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in

vzete
- vsete
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): vseu. On ſe tudi napreſtraſhi te ſlabuſti te na ſebe vsete zhloveſhke nature, sakai tiſta je od negove Boshje nature poterdena

vzetemu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak

vzeti
- vzete
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa

vzetih

vsetih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej

vzetih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet nekoliko limonoviga soka in masla in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	duši (dinstaj), putra razbeli in duši v njim iz lupin vzetih petdeset ostrig, kterih voda se pa spravi, perdeni smetene, limonoviga

vzetima

Aritmetika za učiteljišča (1885):	številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima v istem redu. 2.) Ako sta pa dve vrsti števil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem ali v obratnem redu, kakor so števila dotične

vzeto

uſetu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker
vseto
Genovefa (1841): od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo

vsetu

Biblia (1584):	obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	obylnu imel: katęri pak nima, od tęga bó tudi tó vsętu, kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega

vzeto

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske
Fizika (1869):	stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne

▶ vzeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzame

usame
Branja, inu evangeliumi (1777): bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku

uzame

Roza Jelodvorska (1855):	pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo
Revček Andrejček (1891):	piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda
Revček Andrejček (1891):	če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem
Revček Andrejček (1891):	hudujte se, oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica
Revček Andrejček (1891):	midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen
Revček Andrejček (1891):	molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor te je!
Revček Andrejček (1891):	bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer
Revček Andrejček (1891):	Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v

uſame

Ta male katechismus (1768):	dobru uſeti. Zhe se pak sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je enu bogabojezhe goriuſetu doliterenje tega ſhivota, ali de be
Ta male katechismus (1768):	svojega rojstva. Tedej se k' pavzu ta druge perst ſraven uſame, de se na ſnanje da, de virjemo, de Kristus je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ob S. Raj perpravejo. 3. Natura is majhenem ſa dobru uſame, ſakaj otshesh tedej ſhlahtne, inu prebilne rezhy imeti, aku imash
Kratkozhasne uganke (1788):	inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak

vsame

Biblia (1584):	gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel
Biblia (1584):	ga bo naſhàl. Kateri vas gori vsame, ta mene gori vsame, inu kateri mene gori vsame, ta tiga gori vsame, kateri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	najde prasno, pometéno, inu oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih duhov, katęri ſo hujſhi, kakòr on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gori vsame, inu katęri mene gori vsame, tá tęga gori vsame, katęri je mene poſlal. 41. Katęri Preróka gori vsame v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó neſhàl. 40. Katęri vaſs gori vsame, tá mene gori vsame, inu katęri mene gori vsame, tá tęga gori vsame, katęri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred

vzame

Roza Jelodvorska (1855):	na tihim živeti, dokler te kaki vitez k sebi ne vzame, ki so bili popred moji prijatli. Ja, ako bi morala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Naše
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	časti voljo je mogel dovoliti in reče, de le. Pavliha vzame tedaj denar v roko, jo dene čez drugo roko ter
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko
Botanika (1875):	rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri
Zlatorog (1886):	blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari
Gozdovnik (1898):	mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in

vzeme

Robinson mlajši (1849):	kakor zaplatiti more, tedaj se mu vse, kar še ima vzeme, da bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom

vſame

Sacrum promptuarium (1695):	ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu
Sacrum promptuarium (1695):	de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane
Sacrum promptuarium (1695):	dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse
Sacrum promptuarium (1695):	ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali
Sacrum promptuarium (1695):	shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem
Sacrum promptuarium (1695):	sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi

vzamejo

uzamejo
Gozdovnik (1898): Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi
uſamejo
Branja, inu evangeliumi (1777): rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh

vsamejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32.

vzamejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestojí
Zlata Vas (1848):	greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní vunder lahko, če le
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete vzamejo, in že so prišli tisti, ki so njo v ječo

vzamo

Botanika (1875):	nikakoršen plod. Umetno se oprašé cveti tako, da so jim vzamó lastni prašniki, in da se njihov pestič opraši s cvetnim
Botanika (1875):	očitno spremené gledé velikosti in gledé podobe svojega telesa, in vzamó na-se lastnosti, ki se prenašajo od rodu na rod.

vzamem

usamem

Branja, inu evangeliumi (1777):	rezhi: puſti brat, de tebi ta pesdir s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu navidesh ? Hinavz ſpravi poprej
Abecedika ali Plateltof (1789):	lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu naprej usamem ſvoje shivlenje s'gnado Boshjo pobulſhati, inu proſim sa eno
Abecedika ali Plateltof (1789):	lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu naprej usamem ſvoje shivlenje s gnado Boshjo pobulſ hati, inu proſim sa

uzamem

Roza Jelodvorska (1855):	»Kar drugo tiče, ponudene službe ne uzamem. Zelo bi se pred Bogam pregrešila, ako bi revno iz
Revček Andrejček (1891):	je morda Andrejček hudiču zapisan? Andrejček. No, sedaj pa že uzamem prstan. Lepa hvala zanj, oče. (Vzame ga. ) Prav lepa hvala
Revček Andrejček (1891):	naj se pa še tvoja žena napravi — pojde z menoj — uzamem jo za nekaj časa domú. Ana. Mene? Domen. Mojo ženo
Gozdovnik (1898):	majhen, in ne more mnogo nositi. « »In dete tukaj, sennor? « »Uzamem seboj. Dobilo bo drugo obleko, blizu Bajone ga izpostavimo v
Gozdovnik (1898):	»No, pa ga uzamem, za 40 zlatov, če ni drugače. « Pepo se vrača k

vsamem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef

vzamem
Divica Orleanska (1848): če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje
vzem
Robinson mlajši (1849): vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal
vſamem
Sacrum promptuarium (1695): Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil

vzamemo

uzamemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne

vzamemo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem
Fizika (1869):	je nekoliko vode, začne voda že vreti, če posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v
Mineralogija in geognozija (1871):	špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci

vzameš

usemash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash persſt jamau darazhash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash

vsamesh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt
vsameſh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu
vzameš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti

vzameta

Blagomir puščavnik (1853):	terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ni na daleč. Jutri naj pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da bi

vzamete
Fizika (1869): 205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka

vzamete

vsamete

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bres konza veliku pomagalu, zhe ſi ga prav k'ſerzu vsamete. My bómo premiſlili dęlu pervizh, kakú nam je onu od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vèndèr takú dolgu terpy, kakor vaſhe ſhivlenje, vy ga ſabo vsamete na póle, na rajshe, v' zerku, k'boshji mysi, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vy! Zhe Jęsus Chriſtus ny per vaſhim shenitovanji, zhe ſe vsamete bres njegoviga ſvęta, zhe on ſam vaſh sakon ne poshęgna

vzamete

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Nar bolj je, de ga koj, ko ga is pinje vzamete, prav dobro v merzli vodi zmijete in na tanjko očedite
Tiun - Lin (1891):	ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega

vzameva

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ni za nič, torej so jo vrgli na ulice. »To vzameva sebój! « veli angelj. »Ko dalje poletiva, povedal ti bom, zakaj
Gozdovnik (1898):	ga mrtvega pustiva, ne dobiva ju; če ga pa seboj vzameva ujetnika, pojdeta za nama, dokler ju dobiva. « Primeta onesveščenca, pa

vzami
- vsami
  Biblia (1584): hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri
vzamite
- vsamite
  Biblia (1584): trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj

vzel

usel

Branja, inu evangeliumi (1777):	tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon

useu

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtusa tvoiga lubiga sina nashiga Gospueda dasi ti menji gorei useu sa anna boja tavarharja inu tu skues Jesusa Kriſtusa nashiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sin same prosou dabi ti mene sa Anna tovarnarja gorei useu: gleh kaker je on gorei useu te boje grieshenzhe ute
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja gorei useu:
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi zhaſtili tu bo tvoi vou, te S. Krishtof je useu tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sa Anna tovarnarja gorei useu: gleh kaker je on gorei useu te boje grieshenzhe ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nabu noi teſto perſt pasanesi supet nabritof zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu Bog Svetiga Duha † Dati menei sad pernasash zhier si useu N. N: noi spet tota diesh pomai Bueg Ozha † Bueg

usev

Branja, inu evangeliumi (1777):	na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo
Branja, inu evangeliumi (1777):	on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je
Branja, inu evangeliumi (1777):	krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi
Branja, inu evangeliumi (1777):	bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio

uzel

Viljem Tell (1862):	svojega Gospoda, strica in cesarja! Ivan Paricida. Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas Še
Gozdovnik (1898):	vidi in sliši. Hudobni duh, čigar otroci so beli, je uzel otok, toda Apači tega niso krivi! « Dolgo trpeče tulenje, vzdigujoče

uſel

Ta male katechismus (1768):	boſhje je s' nebes dolistopil, mu zhloveshko naturo na se uſel, al na eno zel
Ta male katechismus (1768):	O bodi itdr. IV. Zhloveshko naturo je na se Buh uſel, * ſa ves svejt pokuro je dellat ſazhel. O bodi itdr
Ta male katechismus (1768):	Syn boſhje, kader je ſhe bil zhloveshko naturo na se uſel, je ſares ſa nashe pregrehe volo tu narhujshe terpel, ſategavolo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſatu se k' nezhemer sturil, podobo enega hlapza na se uſel, inu noter da smerte tega kriſha svojemu Ozhetn pokorn bil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni ta lube Jogr, katire je mene v'svoje varvanje uſel, dejlil. V' temu Sakramentu je uſſeller moja dusha pozhivalla, ſakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	wogat, ali uwog, ſakaj ti nabosh nezh is sabo uſel, ampak bosh le samu imel, kar se v ſhivlenju dobrega
Kratkozhasne uganke (1788):	tobaka uſel; tega v' vinu skuhaj, inu pijked en thee. XXIX. Zhe

vsel

Biblia (1584):	Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	22. Inu Pęter ga je na ſtran vsęl, inu ga je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vam nasaj vèrnil. 14. Inu katęri vaſs ne bó gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako

vseu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu nar zhiſteiſhimu teleſſu ſvoje Matere Marie biu na ſebe vseu, inu zhes negovu shiuleine, terpleine, inu ſmert ta slushba, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi ſe biu zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	noſtram, ut ſuam nobis Iætitiam largiretur. On je na ſebe vseu naſho shaloſt, debi nam ſvoju veſelie dau. Lubesnive duſhe! skus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	aſſumit Petrum, & Jacobum, & Joannem, & cœpit pavere. Inu je h' ſebi vseu Petra, Jacoba, inu Joannesa, inu je sazheu mozhnu preſtraſhen biti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa naſhu isvelizheine piti, sizer bi ga nabiu na ſebe vseu. On ſe tudi napreſtraſhi te ſlabuſti te na ſebe vsete
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Soditi skus pravizo. v'Peku greſhnike vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	2. Vseu je ta kruh on v'roke biu Je shegnou , al
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	h'Bogu v'Nebeſe priti Bog ga bo h'sebi vseu. 4. O JESUS ! mi zhaſtimo Tvojo lubesen sdei, Inu zhastit
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je Thobias sturiu. K'dir vſe tu bo h'ſerzu vseu, Bo enkrat shliſhou veſeu: Kar ste drugim dodelili, Tu ste

vzel

Zlata Vas (1848):	od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je
Robinson mlajši (1849):	mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je on
Robinson mlajši (1849):	podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si
Robinson mlajši (1849):	je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	sva bila mož in žena. Potem mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si
Ferdinand (1884):	smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek

vſel

Sacrum promptuarium (1695):	gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel, ali ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu
Sacrum promptuarium (1695):	bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona

vſeu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je on to podobo te greſhne zhloveshke nature na ſebe vſeu, ſe je s' nar pravizhniſhim ſtraham mogu bati, ſe je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	niga ſamiga zhloveka, ampak vſih ludy grehe na ſebe vſeu, inu zhes tiſte to shaIoſt obudiu. Kader bi biu ti

vſev
Branja, inu evangeliumi (1777): vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega

vzela

usella
Branja, inu evangeliumi (1777): nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe
uſella
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati

vsela

Biblia (1584):	Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med try polovnike móke, dokler ſe
Genovefa (1841):	kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je

vzela

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino na tenko
Robinson mlajši (1849):	zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta
Tine in Jerica (1852):	praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica
Stric Tomaž (1853):	pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela. Enega dne jo tudi vpraša, kako ji je ime? „Evangelina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	si je oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati.
Zeleni listi (1896):	O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke ter ga ogledovala

vſela

Sacrum promptuarium (1695):	poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga
Sacrum promptuarium (1695):	kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo, de vaſs bom vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu

vzele
- vsele
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet

vzeli

useli
Branja, inu evangeliumi (1777): noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha
uſelli
Branja, inu evangeliumi (1777): Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi
vsele
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe

vseli

Biblia (1584):	maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet
Biblia (1584):	inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym
Biblia (1584):	ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrneſla. 12. Inu njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza

vzeli

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ”
Zlata Vas (1848):	učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče, da
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče
Gozdovnik (1898):	hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj

vſeli

Sacrum promptuarium (1695):	Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga
Sacrum promptuarium (1695):	gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe

vzelo

vselo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor vſi drugi pomozhki. De bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe

vzelo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Korúna se najde
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje
Tiun - Lin (1891):	je to zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja

vzemi

usemi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vero inu te 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat

uzemi

Revček Andrejček (1891):	prstan s prsta. ) Ná prstan, — moja mati so ga nosili — uzemi ga v spomin na tisto uro, v kateri sem ti
Gozdovnik (1898):	zlata kam spraviti, preden nam bo zlatišče izročil. « »Vrag ga uzemi! « »Vrag še ne, ampak mi, sennor Oročej, zakaj to in
Gozdovnik (1898):	Kdaj bodi tamkaje? « »Po štirih solncih. « »Moj brat dobodi ujetnika; uzemi dvanajst vojnikov izmed Apačev ter odhajaj; in po štirih solncih

uzmi
Divica Orleanska (1848): tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi

uſami

Kratkozhasne uganke (1788):	pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo
Kratkozhasne uganke (1788):	bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi ſdy, polno vode: v' toiſto
Kratkozhasne uganke (1788):	eno shyvanko, de shpiza ravnu po konzu gori moly. Potem uſami en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta
Kratkozhasne uganke (1788):	shiroki posodi, v' katiri se ſnajo kopati. Kader se odkoplejo, uſami ti vodo, ter si meſhęje svoje ozhy usako uro enkrat
Kratkozhasne uganke (1788):	perpravel, predn zhes pojde. Zhe se s' zhem ſaſtopesh, tok uſami en ſlat ſa tem drugem, ter njeh ſapored ob robu
Kratkozhasne uganke (1788):	Al ſnash is węlo krędo zbernu pisati? ſnam. Uſami krędo, ter ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu
Kratkozhasne uganke (1788):	bo >et, koker poprej, na use tri platy 13. ,'oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi
Kratkozhasne uganke (1788):	grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu ſſaneh fig, tu deni
Kratkozhasne uganke (1788):	bel je hisha ſapalena. XVI. She na eno drugo viſho. Uſami en zinaſt taler: deni sneg gori, ter njega is soljo

uſemi

Ta male katechismus (1768):	tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi 'gori ta nauk, inu ti bosh noter da
Branja, inu evangeliumi (1777):	djav: ſtu ſtarjov pſhenize. inu k' temu je on rekuv: uſemi tvoje piſmu , ter sapiſhi oſemdeſſet. Inu ta Goſpud je hvalluv
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſturim; niiſi ſele ti s'mano sa en dnar saſtopuv ? Uſemi, kar je tvojiga , inu pojdi: jeſt ozhem pak temu poſlednimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje piſmu: ter hitru doli ſedi , inu sapiſhi: petdeſſet. Potler

v'semi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſkus pot nezhiſti, toku ni nuznu ſe kopat, ſpishe take v' semi katęre grejejo, tvoj shvot moreſh s' delam, al s'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v' semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo 10 al 12. Lęt

vsami

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kdó hózhe sa mano priti, tá sataji ſam ſebe, inu vsàmi ſvój krish, inu hodi sa mano. 25. Sakaj katęri bó
Kuharske Bukve (1799):	mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode
Kuharske Bukve (1799):	potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en ma
Kuharske Bukve (1799):	Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup
Kuharske Bukve (1799):	178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok
Kuharske Bukve (1799):	ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali

vsemi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s

vzemi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju
Valenštajn (1866):	vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v
Lohengrin (1898):	tvoj? Elza. Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse vzemi: dušo, život moj! Lohengrin. Elza, mož li imám jaz tvoj

vſami

Kuharske Bukve (1799):	do; poſębej vſami v' eno ponvo ſhtir rumenake, na nje déni enmalo
Kuharske Bukve (1799):	shbizami, inu ſhkaplętam; sadnizh oſoli. — 3) Od tęga vſami dvę ſhlize prozh, inu naredi klobaſize, inu jeh ſzri ali

vſimi
Sacrum promptuarium (1695): ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj

vzemimo

vsemimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na naidemo. Saturei vsemimo ſi zhaſs tu terpleine naſhiga Odreſhenika premishluvati, de mi ob
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoimu oblizhju na semli leshozhiga Odreſhenika, inu ſi h' ſerzu vsemimo, kar mi vidimo: inu mi vunder tiga ſturiti nozhmu! Namrezh

vzemimo

Sveti večer (1866):	mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ”
Astronomija (1869):	solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z m razdelni, in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma m in n
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za 450 gl., druzega za 117 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da so števila a, b in c s številom m

vzemita
- uzemita
  Gozdovnik (1898): še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem

vzemite

usemite

Branja, inu evangeliumi (1777):	katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu

vsamite
Svetu pismu noviga testamenta (1784): trudite, inu ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene, sakaj jeſt
vsamiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali
vsemite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej
vsimete
Sacrum promptuarium (1695): Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga
vzamite
Kmetijske in rokodelske novice (1844): spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa

vzemite

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več povem. Tissot, Paulitzky sta vsak za
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli
Stric Tomaž (1853):	vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko

vſimete

Sacrum promptuarium (1695):	s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy
Sacrum promptuarium (1695):	poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote

vſimite

Sacrum promptuarium (1695):	mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim
Sacrum promptuarium (1695):	de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku
Sacrum promptuarium (1695):	Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam
Sacrum promptuarium (1695):	de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko
Sacrum promptuarium (1695):	vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth
Sacrum promptuarium (1695):	ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte
Sacrum promptuarium (1695):	ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates
Sacrum promptuarium (1695):	bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti

vzeti

uzeti

Pastirski list (1852):	na den jesti. Mesena župa se sme tudi u večer uzeti. Od tote zapovedi so izuzeti ubogi ljudi na toliko, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	in umoriti. Ob času vojske mora vsaki možki svoje orožje uzeti in nad sovražnika svoje domovine in morivca naše svobode iti
Revček Andrejček (1891):	po svetu pognal, kakor pa da bi katerikoli dovolil hlapca uzeti. Jeklen. Kaj pa misliš? Grešnik. Mislil sem torej, da se
Revček Andrejček (1891):	ne bo odjenjal, bodeš videla, da ne — morala ga boš uzeti. Franica. (Zaničljivo. ) Za celi svet ne! Andrejček. Ti ga ne
Revček Andrejček (1891):	hišo od zadnje strani. ) Franica (zamišljeno). Ali res misliš Domna uzeti ? Ana (usede se k Franici). Zakaj bi ga pa ne

uſeti

Ta male katechismus (1768):	le is enem samem nasitenjam v' enemu dnevu ſa dobru uſeti. Zhe se pak sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je
Ta male katechismus (1768):	pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu pred se uſeti, bo skus to ſapovd zol prepovedanu. Kaj nam ta zheterta
Ta male katechismus (1768):	pak ta druga: Ti nimash boſhje imé napridnu v' usta uſeti? Ona prepovèe uſſh hudo navado, inu nashposhtuvanje imena boſhjega, kar
Ta male katechismus (1768):	skus to mogozhno proshno, inu pomuzh Matere boſhje k' Bogu uſeti.
Ta male katechismus (1768):	zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' tem svojem ſa dobru uſeti, ter bres navoshlivoste, klubuvanja, ali poſhellenja per myru ſhiveti. Kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is uſt ushla, v se namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se is rok
Kratkozhasne uganke (1788):	bres tega, de be blu tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno
Kratkozhasne uganke (1788):	ſaſhgati bres tega, de be blu tręba njo v' uſta uſeti; inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta
Kratkozhasne uganke (1788):	podam, tok is rok spuſtish, kaj otshem tebi is rok uſęti, tok napuſtish, kaj otshe tu ſena besęda biti? Perſt, po

v' seti(združena oblika)
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat

vset'

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brêsin méri, Ştraſhnè mu miſli rójijo po glávi, Shivlênje miſli vsét' ſi v ſlépi véri ; Al nékaj mu prèdersno rôko vſtávi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	príde, kak vaſí in vêshe bôshje Goré; — zhaſ, Zhertomir! je vset' orôshje. In ſhèl je boj bójvat bres úpa smáge, In

vseti

Biblia (1584):	Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	meni. 26. On je odgovoril, inu je djal: Ny dobru vsęti krùh tih otrók, inu pſizham vręzhi. 27. Ona pak je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naloshéni. Inu po tim — kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim

vzeti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa
Robinson mlajši (1849):	obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je po njegovi uri segel in mu jo po sili vzeti hotel. Napadeni se je pa vendar srečno ubranil. Malo dní
Fizika (1869):	imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v trenotku zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z
Zoologija (1875):	želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne
Deborah (1883):	le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za nekoliko dnij! O to

vſeti

Sacrum promptuarium (1695):	dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta pervi: Ona
Sacrum promptuarium (1695):	sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu
Sacrum promptuarium (1695):	Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en
Kuharske Bukve (1799):	snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę

▶ vzeti on glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

vzeti jo

usemijo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa kar s' govo roko ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Usemi 3 barti perſti isroko nabrietofe usemijo zhier je Ana zhlurpatariza pokopana usemi jo jei pernice gvale

▶ vzgajajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vzgajajoč
- vzgojujoč
  Občno vzgojeslovje (1887): tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje

▶ vzgajajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

vzgajajoč
- vzgojujoč
  Občno vzgojeslovje (1887): tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. Kar otroci

▶ vzgajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgaja

vzgojuje

Občno vzgojeslovje (1887):	posamična; tako se vzgojuje otrok navadno v svoji obitelji. Tu vzgojuje otroka samega záse ali obitelj ali kak tuj v ta
Občno vzgojeslovje (1887):	in dovršuje, imenuje se to zavodska vzgoja. Navadno se otrok vzgojuje z druzimi otroci vred v šoli; to je šolska vzgoja
Občno vzgojeslovje (1887):	različne vzgojevatelje in z ozirom na okolnost, se li gojenec vzgojuje sam ali vkupno z drugimi gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične
Občno vzgojeslovje (1887):	imenujemo torej najpriličneje nazorno dobo ali čas igre. Otrok se vzgojuje doma ali v otroškem vrtu. 2. Druga doba — deška ali
Občno vzgojeslovje (1887):	bodo jedenkrat vrli ljudje in državljani“. Šola pa tudi neposrednje vzgojuje z vsemi svojimi napravami in razmerami. Življenje v šoli je
Občno vzgojeslovje (1887):	dela vzgoje. Vrhu tega se gojenec v šoli tudi neposrednje vzgojuje. „Doma se nauku le dobro dno naredi, v šoli se
Občno vzgojeslovje (1887):	Priroda deluje na človeka tako, da ga razvija in vzgojuje; prav tako deluje sploh vse, kar koli pride s človekom
Občno vzgojeslovje (1887):	b) vkupno vzgojo. Prva vzgoja je vedno posamična; tako se vzgojuje otrok navadno v svoji obitelji. Tu vzgojuje otroka samega záse

vzgajajo
- vzgojajo
  Občno vzgojeslovje (1887): polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem

vzgajati

Občno vzgojeslovje (1887):	pametne uvidnosti popolnem oslabil. S prav posebno skrbjo se mora vzgajati volja, ako gre za to, gojenca usposobiti, da samega sebe
Občno vzgojeslovje (1887):	treba tudi poželenje in hotenje na poseben način voditi in vzgajati. Ako otroka v tem pogledu prepuščamo samega sebi, tedaj je

vzgojevati
Občno vzgojeslovje (1887): kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On

▶ vzglavje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzglavjem
- vzglavijem
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim

▶ vzgled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgled

Občno vzgojeslovje (1887):	je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega
Občno vzgojeslovje (1887):	kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le
Občno vzgojeslovje (1887):	gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok
Občno vzgojeslovje (1887):	čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je
Občno vzgojeslovje (1887):	dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1.

vzgledi
Občno vzgojeslovje (1887): bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v
vzgledom
Občno vzgojeslovje (1887): kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. Kar otroci že od

▶ vzgoja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgoja

Občno vzgojeslovje (1887):	otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni
Občno vzgojeslovje (1887):	o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem
Občno vzgojeslovje (1887):	človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1.
Občno vzgojeslovje (1887):	leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu.
Občno vzgojeslovje (1887):	postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira.
Občno vzgojeslovje (1887):	privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz

vzgoje

Občno vzgojeslovje (1887):	pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z
Občno vzgojeslovje (1887):	Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane
Občno vzgojeslovje (1887):	sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh
Občno vzgojeslovje (1887):	Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem

vzgoji

Občno vzgojeslovje (1887):	Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo
Občno vzgojeslovje (1887):	Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega

vzgojo
Občno vzgojeslovje (1887): je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu

▶ vzgojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgojen

Občno vzgojeslovje (1887):	ima domača vzgoja navadno več znatnih napak, namreč: a) Doma vzgojen otrok navadno ne kaže one samostalnosti, ki je kot podloga
Občno vzgojeslovje (1887):	naloge zahteva pred vsem: 1. da je vzgojitelj sam popolnem vzgojen; 2. da je gojenec sposoben za vzgojo, t.j. za obrazovanje

vzgojevalen
Občno vzgojeslovje (1887): vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice

vzgojna

Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. Uporabljajoč vzgojna sredstva bodi dosleden, potem bodeš najprej mogel izhajati brez taistih
Občno vzgojeslovje (1887):	Najprvotnejša in najprirodnejša vzgojna oblika je domača vzgoja. Doma se more otrok najprirodneje razviti
Občno vzgojeslovje (1887):	pokorilu privajen gojenec ne občuti graje ali poučila. 4. Vsa vzgojna sredstva, sosebno močnejša, uporabljaj varčno; ako bi jih rabil prepogosto
Občno vzgojeslovje (1887):	svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja. Izbirajoč in uporabljajoč vzgojna sredstva se je ozirati na sledeče:
Občno vzgojeslovje (1887):	imela bi vspeha. Čim zrelejši postaja gojenec, tem redkeje rabi vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. Uporabljajoč vzgojna

vzgojne

Občno vzgojeslovje (1887):	dovrši še nerazviti telesni organizem. Prvi in najbližnji smoter vsake vzgojne delavnosti je torej ta, da se pospešuje telesni razvitek gojenčev
Občno vzgojeslovje (1887):	devica, navadno s štirinajstim letom, zaznamenuje početek tretje in zadnje vzgojne dobe, mladeniških ali deviških let. V teku te dobe doraste
Občno vzgojeslovje (1887):	pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah so pojedine vzgojne oblike umestne, kako vsaka koristi in škoduje, kakim zahtevam mora
Občno vzgojeslovje (1887):	da posreduje občno človeško omiko, da deluje torej v službi vzgojne svrhe. Svojo nalogo pa izvršuje le tedaj, ako pospešuje duševni
Občno vzgojeslovje (1887):	prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše se nam vriva vprašanje, more li vzgoja
Občno vzgojeslovje (1887):	roditeljev, ki iz katerega koli vzroka ne morejo izdatno izvrševati vzgojne naloge. Zato je človeška družba, kot ste cerkev in država
Občno vzgojeslovje (1887):	sam ali vkupno z drugimi gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične vzgojne oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in
Občno vzgojeslovje (1887):	a) Vzgojitelj more vso svojo moč posvetiti gojencu; b) vse vzgojne naredbe more natanko prilagoditi gojenčevi individualnosti; c) ker je v

vzgojnega

Občno vzgojeslovje (1887):	v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo
Občno vzgojeslovje (1887):	odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in

vzgojnemu
Občno vzgojeslovje (1887): do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri

vzgojni

Občno vzgojeslovje (1887):	teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne
Občno vzgojeslovje (1887):	večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične

vzgojnih

Občno vzgojeslovje (1887):	pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3.
Občno vzgojeslovje (1887):	otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to

vzgojno

Občno vzgojeslovje (1887):	in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci
Občno vzgojeslovje (1887):	izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred
Občno vzgojeslovje (1887):	obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse
Občno vzgojeslovje (1887):	nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se

▶ vzgojevališče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

vzgojna ustanova; [sskj]

vzgojevališča

Občno vzgojeslovje (1887):	se rastlina za časa presadi, tako koristi tudi pravočasna premena vzgojevališča ter je v nekaterih slučajih celó potrebna. „Prva šola domača
Občno vzgojeslovje (1887):	Vzgoja ima različno obliko, in to z ozirom na različna vzgojevališča, z ozirom na različne vzgojevatelje in z ozirom na okolnost

▶ vzgojitelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgojitelj

Občno vzgojeslovje (1887):	kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo
Občno vzgojeslovje (1887):	vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca
Občno vzgojeslovje (1887):	posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim
Občno vzgojeslovje (1887):	preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi
Občno vzgojeslovje (1887):	nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa
Občno vzgojeslovje (1887):	teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na

vzgojitelja
Občno vzgojeslovje (1887): in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča
vzgojitelju
Občno vzgojeslovje (1887): v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje

▶ vzgojiteljev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzgojiteljevi
Občno vzgojeslovje (1887): privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju

▶ vzgojiteljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzgojiteljica
- odgojiteljica
  Ferdinand (1884): Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več

▶ vzgojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgoji
Občno vzgojeslovje (1887): pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči

▶ vzgojstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgoja; [sskj]

vzgojstvo

Občno vzgojeslovje (1887):	5. Vzgojstvo in viri njegovi. Prejšnje premišljevanje je pokazalo, da je vzgoja
Občno vzgojeslovje (1887):	skrbno vadimo, ker le takó jo moremo v resnici izvrševati. Vzgojstvo ali pedagogika je torej v prvo znanost. Vkupnost vseh istin

▶ vzgon samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgon

Fizika (1869):	se tudi ne potaplja bolj globoko. Dá se dokazati, da vzgon popolnoma uniči težkoto tega telesa, in to s tem, da
Fizika (1869):	Vsota, Summe. Vsotnik trenja, Reibungs-Coёfficient, 62. Vzdušnica, ozračje, Athmosphäre, 87. Vzgon, Auftrieb, 80. Vzhodnjak, veter, Ostwind. Vzporeden, parallel. Vzporednik, Parallelogamm. Vzporednik
Fizika (1869):	navzdol tlačeča sila, enaka težkoti vodnega stebra h', ki predstavlja vzgon. Oba na valj delajoča tlaka držita si tedaj ravnotežje; valj
Fizika (1869):	ozračje. Atmosfêra, Athmosphäre, 87, 197. Atom, 22. Atwood, 56. Auftrieb, vzgon. Auge, oko. Augenkammer, očesni prekat. Ausdehnbarkeit, razteznost. Ausdehnung durch Wärme

▶ vzhajajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhajajoče

Sveti večer (1866):	bilo sedaj veselje. Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj začne stara mati tako
Ferdinand (1884):	zdi, da čuje votlo bobnenje. Pogleda skozi visoka okna dvorane. Vzhajajoče solnce razsvetli skozi pretrgane oblake sè svojimi prvimi žarki dvorano

▶ vzhajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhaja

izhaja
Kmetijske in rokodelske novice (1846): naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z

vzhaja

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	stopi ven in praša, kaj to pomeni? Pa ravno zdaj vzhaja solnce in bratov ni bilo več videti ali čez grad
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pozabila. »Mati! zdaj zvonijo nebeški zvonovi«, pravi dete. »Mati zdaj vzhaja solnce. « In neznana luč lije na nje — dete je zginilo
Astronomija (1869):	vidimo, kako se v njegovej točki O solnce dviguje ali vzhaja. To mesto imenujemo jutro ali vzhodišce, mesto W, na ravno
Astronomija (1869):	časih kake 3 ure, večidel pa manj časa pred solncem vzhaja, in ravno toliko pozneje zahaja. Svit Venerin je zeló velik
Astronomija (1869):	dne, ko je zašlo solnce, in zjutraj jesenskega dne, predno vzhaja solnce, se vidi na zatonu in na vzhodu svit, ki
Astronomija (1869):	po njem tako imenovanih — pasjih dnevih (meseca julija in avgusta) vzhaja in zahaja ob tistem času kot solnce, ki takrat doseže
Kemija (1869):	pa zračni mehurci rahljajo in privzdigujejo testo. Pravimo, da testo »vzhaja«. V peči se ti zračni mehurji še bolj raztegujejo in
Astronomija (1869):	naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak dan skoro za celo uro pozneje, — kar se pa

vzhajalo

is-hajalo

Genovefa (1841):	sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo
Genovefa (1841):	Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno

izhajalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z

vzhajalo

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Bilo je še mračno, še le čez eno uro je vzhajalo solnce, ednajst bratov je stalo pred grajskimi vrati, hotli so
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je zdelo, kot bi se jej srce zlajšalo. Solnce je vzhajalo, nad njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili

▶ vzhičenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhičenju
Lohengrin (1898): Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju

▶ vzhiteti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pohiteti; [sskj]

vzhiteti
Zlatorog (1886): In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki

▶ vzhod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhod

Astronomija (1869):	in dan za dnevom ob tistem času vzhajajo in zahajajo. — Vzhod meseca se pa dá natanko izračuniti, in ker nam je
Astronomija (1869):	315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung — gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon, 260. B.
Astronomija (1869):	P' klónove kroge. Iz tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo
Astronomija (1869):	DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste

vzhoda

Astronomija (1869):	izgublja. Ta kolobar se pomika na zemeljskem površji tako od vzhoda proti zahodu, kakor vsled vrtenja zemlje proti nasprotnej strani mesec
Astronomija (1869):	koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj

vzhodom

is-hodam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko

vzhodom

Zlatorog (1886):	me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči

vzhodu

izhodu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz

vzhodu

Fizika (1869):	zemlje proti morju, zdaj od morja proti suhemu. Po solnčem vzhodu vleče veter od morja proti suhemu, ker se poslednje od
Astronomija (1869):	poldnevnik zvezdarnice Washingtonske. Greenwich leži 17°39'38" in Pariz 20° proti vzhodu, Washington pa 59°23' proti zatonu od otoka Ferro.
Astronomija (1869):	vsak dan na videz pomakne skoro za eno stopinjo proti vzhodu. To je kakor pri minutnem kazalu na uri, ki mora
Astronomija (1869):	dne, predno vzhaja solnce, se vidi na zatonu in na vzhodu svit, ki se piramidalno s svojim temenom vzdiguje visoko nad
Astronomija (1869):	za celih 13° na nebu naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak dan skoro za celo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in šumljaj mu na uho, da
Gozdovnik (1898):	Od tega taborišča dalje proti vzhodu, pa daleč za stepinimi griči, vzdigalo se je iz peščave

▶ vzhoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhodne

vzhodnje

Botanika (1875):	Gossypium), kterega so iz njegove domovine, iz Afrike in iz vzhodnje Indije presadili tudi v zahodnjo Indijo, da, še celó v
Botanika (1875):	marsikaj. Musa textilis in druge iz Filipinskih otokov in iz vzhodnje Indije dajejo predivo, imenovano Manilska konoplja, tudi abacca- ali pinas-konolja
Botanika (1875):	pride pod imenom Arrow - root k nam, in sicer iz vzhodnje in iz zapadne Indije. Lepo indijsko rastlino Canna vidimo večkrat

vzhodnem
Gozdovnik (1898): ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga

vzhodni

izhodni
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši

izhodnji

Mineralogija in geognozija (1871):	hiacintove barve. Glavna nahajališča imenovanih biserov so v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija. Prideti hočemo še olivin ali krisolit, kremenokislo
Mineralogija in geognozija (1871):	mnozih krajih (pr. kemije §. 74). Več ga je v izhodnji Indiji ob Gangesu, tam izvetruje iz tal, iz kojih ga

vzhodni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na cesti, ki od Občine
Zoologija (1875):	velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba

vzhodnjej
Botanika (1875): 24. red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele

vzhodnji

Botanika (1875):	navaden plevel in barvarski dresen (Polygonum tinctorium), ki je v vzhodnji Aziji doma, ki se pa tudi pri nas na mnogih
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	VI. Na vzhodnji strani gozda razprostiral se je velik ribnik, ki se je

vzhodnih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je v vojski tako skazal, da ga je Dioklecijan, cesar vzhodnih dežel, kakor tudi Maksimijan v Rimu, visoko visoko čislal. Bil
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah; ko govorimo o zemljepisni legi, omenimo, da se s

vzhodno
- izhodnjo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel

▶ vzhodno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhodno
Mineralogija in geognozija (1871): Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so

▶ vzhodnoindijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

vzhodnoindijsko
- vzhodnje-indijsko
  Botanika (1875): mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi

▶ vzhodnjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzhodnjak

Fizika (1869):

isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre

vzhodnjakom

Fizika (1869):	vetrovi med sabo menjajo, zapazili so sledeči zakon: Za vetrom vzhodnjakom pride jugovzhodnjak, potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak, sever
Fizika (1869):	precej redko kedaj se red preobrne, tako da bi za vzhodnjakom vlekel severovzhodnjak in sever. 229 Znamenito pravilnost kažejo vetrovi, ki

▶ vzidan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzidan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje

▶ vzklikniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzklikne

usklikne

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	to podobo? ” — Deklica nekaj od strahu nekaj od veselja glasno usklikne: „O Bog! To je podoba grofice Hrastarjeve, matere uplenjenega otroka
Revček Andrejček (1891):	zaupaj mi tako zvesto, kakor te jaz ljubim. Pavel (navdušen usklikne). Franica! Franica (razpne roki). O ti moj Pavle! (Objameta se

uzklikne
Gozdovnik (1898): Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako
vsklikne
Zeleni listi (1896): trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je

vzklikne

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu

vzkliknejo

vskliknejo

Viljem Tell (1862):	Staufaher, drugi za njimi. Ko se prikaže Tell, vsi veselo vskliknejo. Vsi. Bog živi Tella, strelca, rešitelja! (Ko prvi Tella obsipajo
Viljem Tell (1862):	Seljak in še trije drugi kmetje, vsi v orožji. Vsi (vskliknejo). Bog sprimi vas ! Ko drugi še na bregu stoje in

vzkliknil

Moj sin! (1880):	kot jesenski list. Bolnik na postelji pa je od veselja vzkliknil: »Vidite, da mi piše! Sedaj vidite! « Dolinčev Tomažek pa je
Gospod Janez (1884):	in se glasno ihteča oklene Petru okoli vratu. »Helena, Helena! « vzkliknil je on. Bolest in strastna radost, oboje mu je polnilo
Testament (1887):	tam našli pravi testament? « »In kaj pravi to pisanje? « je vzkliknil Miklavž, ko se mu je kazal svit nove nade. »Oj
Rošlin in Vrjanko (1889):	je bil še bled v lice kakor svež vósek. »Vid! « vzkliknil je zdajci, da se je ta zopet skoro s strahom
Rošlin in Vrjanko (1889):	lehko še desetkrat Zorko in …« Pavel skoči jezen kvišku. »Vidl« vzkliknil je očitajoč. »Ne hudúj se; lézi nazaj v travo! « dejal
Na krivih potih (1893):	z Bogom, Malka, z Bogom, dobri stric Matija! « tako je vzkliknil in ihtel, kakor že od otročjih let ne več. Zavil
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je njegova mati zopet tako vzdihovala, odskočil s skrinje in vzkliknil: „Kaj govorite vedno o tega! Saj ne veste, ali je
Kotanjska elita (1898):	zunaj vile v vrtni lopi. »Ah torej vendar, vendar! « je vzkliknil Traven in hitel naproti Maksu Lovrinu, ki se je bil
Gojko Knafeljc (1899):	je bil spodaj na ulici, se je nasmehnil ter polglasno vzkliknil: »In vendar si bila zopet moja! « … Ko je bilo v

vzkliknila
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti

▶ vzmajati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nagniti, prepričati; kontekst

vzmajejo
- vſmaieo
  Sacrum promptuarium (1695): sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne

▶ vzmet samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzmet

zmet

Fizika (1869):	tako, ker ne delate vselej enakošno ne utež in ne zmet (pero), kteri ste se pokazali, da ste najbolji za gibanja
Fizika (1869):	samo okrog sebe vrtilna, je pa stvar tako-le: Ako se zmet navije, mora potem ta naprava, sama sebi prepuščena, zavolj prožnosti
Fizika (1869):	eden za drugim vsakikrat le za trenutek, ne more se zmet na enkrat razviti, ampak njena moč se razdeli na dalj
Fizika (1869):	os v nasprotno mer (Pod. 80.). Od začetka, dokler je zmet močno napeta, je vrtenje hitro, kmali pa počasneje in preneha
Fizika (1869):	60.) zadobi brzo pospeševano hitrost. Ako pa rabimo pero ali zmét, ki ni druzega , kakor prožni jekleni trak (Pod. 79.), čegar
Fizika (1869):	vrtenje hitro, kmali pa počasneje in preneha popolnoma, kader zadobi zmet spet svojo prvotno podobo. Pod. 79.
Fizika (1869):	podeli primerno gibanje. Ako je nadalje navita in tedaj napeta zmet s pomočjo svoje osi zvezana s kolesjem, in ako se

vzmeti

zmeti

Fizika (1869):	navije, mora potem ta naprava, sama sebi prepuščena, zavolj prožnosti zmeti vrteti os v nasprotno mer (Pod. 80.). Od začetka, dokler
Fizika (1869):	zapirajo ključavnice na vratih in na puši, žepne noževe; zavite zméti dajejo oblazinjenim stolom njih prožnost in vozém lastnost, da se
Fizika (1869):	je prožnost médnih in jeklenih dratov in próg, tako imenovanih zméti ali peres, ki se v obče rabi kakor gibna sila
Fizika (1869):	peres, ki se v obče rabi kakor gibna sila. Take zméti zapirajo ključavnice na vratih in na puši, žepne noževe; zavite

▶ vzmnožen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

potenčen; kontekst

vzmnožni

Fizika (1869):

77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik

▶ vznak prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vznak

Izza mladih let (1882):	ona mene zagleda in zazija, jaz pa pomerim in stisnem. Vznak se prevrne in dvakrat hudo zarohni, jaz poprimem za drugo
Izza mladih let (1882):	da sem jo tudi zadel, ker se je po strelu vznak zvrnila in zarohnela. Veli mi pokazati, kam sem streljal. Greva
Testament (1887):	njo kaj drugega, nego da je Omahne v pijanosti padel vznak s praga in se pobil tako hudo. Ta pa je
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	je kvišku, da je mislil dohtar, zdaj zdaj se prekopicne vznak, potem pa stopviša zopet na prednji nogi, udarila z zadnjima
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Žalostni prizori se mi pokažejo tu v tožni resnobi. Tam vznak leží mlad vojnik krvaveč iz prsne rane, očí obrne parkrat
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	da je le malo manjkalo in zvrnil bi se bil vznak. Dvajsetico spusti izmed prstov in porine hitro zopet predalček nazaj
V krvi (1896):	skrbi, loteva se me že druga. « In znova je legla vznak, položila obe roki pod glavo ter zrla v strop. Gospa
V krvi (1896):	jaz pa še dvajsetega leta nisem dopolnila ...« Znova je legla vznak ter zrla topo v strop. Misli so ji tako naglo
Moja hoja na Triglav (1897):	otrplega moža. Dolge škornje so obrnjene proti Beraškemu studencu. Truplo, vznak sloneče v snegu pod cesto, je ogrnjeno z obnošenim, oguljenim

▶ vznašati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nositi navzgor, dvigati, spravljati v od stvarnega sveta odmaknjeno duševno ali duhovno stanje; [sskj]

vznaša
Robinson mlajši (1849): neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z

▶ vznemiriti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vznemiril

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in se prekriža. Ta odgovor ni Fabíole preveč prestrašil in vznemiril; Boštjanova smert jo je privadila tuge in britkosti. Saj je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Taaffe dozdaj tako postopal, da v bojazni, da ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni nobene politike delal, je

▶ vznemirjajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vznemirjajočega
Gozdovnik (1898): Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii

▶ vznemirjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vznemirjaš
- vznemiruješ
  Mlinar in njegova hči (1867): ne vem, čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za

▶ vznemirjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vznemirjen
Gozdovnik (1898): Ali je bil Tiburcio tako vznemirjen, ali pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele

▶ vznesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vznesena
Zlatorog (1886): Vznesêna ženska, gibkih nog Krčmárka suče se okrog, A bolj je
vznesenem
Lohengrin (1898): Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri

▶ vznožje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vznožju
- znožji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil

▶ vzor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzor

Postillion d'amour (1887):	obširnih tempeljskih stavb se niso vzdignili kitajski mojstri čez omenjeni vzor. Občudovati pa mora vsakdo mnogovrstne kombinacije tesarskih mojstrov pri tempeljskih
Očetov greh (1894):	kaj — ako —?« vpraša Janez. »Ako ni sam zaljubljen v tvoj vzor, kar bi bilo prav lahko mogoče! « zasmeje se tovariš. »Kje
Očetov greh (1894):	za takov posel; ali tukaj mi je pot pretekel takov vzor! « Prepričevalna moč teh oskromno izgovorjenih besed zaduši tovarišu vsak ugovor
Gospa s pristave (1894):	slišal iz njegovih ust samih, da mu je res knežna vzor ženskega bitja, da bi jedino le ona mogla osrečiti njegovo
V krvi (1896):	mu nazdravljali. »Vzor značaja — vzor domoljuba — vzor poštenjaka in človekoljuba — vzor pravnika in prijatelja — ponos našega mesta in dika slovenskega razumništva
Dušne borbe (1896):	ga ne more v škripce ujeti, to je bil njegov vzor od nekdaj. Prilika se mu je zdaj ponudila, da si
V krvi (1896):	se ni premaknil s stola, ter mu nazdravljali. »Vzor značaja — vzor domoljuba — vzor poštenjaka in človekoljuba — vzor pravnika in prijatelja — ponos
V krvi (1896):	konjederec. »Moja šola vzgaja najbolj olikane pse. Ta pa je vzor vseh mojih drugih psov. « »In koliko zahtevate zanj? « je vprašal
V krvi (1896):	Pajkom, ki se ni premaknil s stola, ter mu nazdravljali. »Vzor značaja — vzor domoljuba — vzor poštenjaka in človekoljuba — vzor pravnika in

▶ vzpenjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzpenja
Zlatorog (1886): suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokáva

▶ vzpeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzpel
Tiun - Lin (1891): vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija

▶ vzporeden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzporeden
Fizika (1869): Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120.

vzporedna

Astronomija (1869):	moramo opomniti, da si ostaja os zmirom sama s sebó vzporedna. Ko bi stala zemeljska os kakor NS navpik na ravnino
Astronomija (1869):	solnce, T zemlja, in sN zemeljska os, ki si zmerom vzpóredna ostane. Očitno je, da je vselej le proti solncu obrnjena
Fizika (1869):	196. skup postavljeni, pokaže se medsebojna privlaka, ako sta toka vzporedna; v protivnem slučaji se pa odbijata. Pod. 198. Pod. 199.

vzporedne

Astronomija (1869):	vidimo med krakoma Ao in Bo kota o med seboj vzporedne črte ab, a'b' itd. Jasno je, da so te črte
Fizika (1869):	je to, ako ploskve telesa, ki puščajo svetlobo skoz, niso vzporedne. Za poskuse te vrsti jemljó se vselej stekla, in sicer
Astronomija (1869):	si potegnemo vzpóredno s polutnikom okrog zemlje črte, tako imenovane vzpóredne kroge, ki so se vé da zmirom krajši, čem bliže
Fizika (1869):	svetlobni trak skoz predmet, ki ima le majhno debelost in vzporedne ploskve, se spremeni komaj za spoznanje. Primér te vrsti dajejo
Botanika (1875):	ena edina kalica, nepravilno v deblu porazdeljeni cevni povezki in vzporedne žile v listih. Te rastline narejajo záse en posebni razred

vzporednem

Astronomija (1869):	sekundi vsaka točka na polutniku 1427.6 pariških čevljev, na 10. vzporednem krogu 1405.9, na 30. vzporednem krogu 1236.6, na 45. — 1009.4
Astronomija (1869):	1427.6 pariških čevljev, na 10. vzporednem krogu 1405.9, na 30. vzporednem krogu 1236.6, na 45. — 1009.4, na, 50. — 917.6, na 60.

vzporedni
- vsporednej
  Fizika (1869): tisti slučaji, kader več sil dela na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V

vzporednih

Mineralogija in geognozija (1871):	Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred nami
Zoologija (1875):	vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo

▶ vzporediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzporediti
- usporediti
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva

▶ vzporednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzporednik
Fizika (1869): Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel

▶ vzporedno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzporedno

Mineralogija in geognozija (1871):	zloženi, ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito
Mineralogija in geognozija (1871):	na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske klade

▶ vzradoščenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

vzradoščenja
Gozdovnik (1898): je krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da, bil je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje

▶ vzrasel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzrasle
Rudninoslovje (1867): kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem, to je
vzrasli
Gozdovnik (1898): je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju

▶ vzrasti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrasti; [sskj]

vzrasel
- vzrastel
  Ferdinand (1884): Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere
vzrastel
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za 12
vzrastli
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali

▶ vzravnati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vzravna

Gozdovnik (1898):	da se je odstranil? « zabada don Estevan srdito. Diaz se vzravna, pa gleda govorniku trdo v oči. »Ali je bil moj
Gozdovnik (1898):	»Tiburcio, moj sinko! « Mladenič vzravna pobešeno glavo, pa vidi, da je bolnica v zadnjih pojemljajih

vzravnajo
Gozdovnik (1898): Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka

▶ vzrediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzredi

izredi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva
Blagomir puščavnik (1853):	najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še

vſredi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno

vzredil

izredil

Roza Jelodvorska (1855):	povernem. Krivico sim mu storil. Oče, ki je tako hčer izredil, ne more hudoben mož biti«.
Valenštajn (1866):	se Peklenskej more vstavljati oblasti! Odgojil baziliska sem na prsih. Izredil iz krvi ga svoga srca. Požrešno na ljubezni moje se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	podporo odrekla, na lastue stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil, s katerimi bodem najprvo sebe in svoje prijatelje preskrbel, ostale

vzredili
- izredili
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej

▶ vzreja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzreje

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	Sedanje poglavitne bolezni gosenc. Lisasta bolezen. Ako se v začetku vzreje zapazi neenakost gosenc, koja je pri vsakem levenji razvidnejša, ako
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	ki bi se ložje v južnih krajih. Mi ne poznamo vzreje, koja bi se dala vpeljati le v enej deželi in

▶ vzrejati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzrejajo
- izrejajo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe

▶ vzrok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzrok

usrok

Genovefa (1841):	dolshán, sakaj njegova vdanoſt do têbe je bila tako rekózh, usrok njegove ſmerti. Sa tebe je umerl. Tudi ne posábi ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlaji naj ſadi krompir, zhebulo, zheſen in vezh takih rezhi. Usrok, sakaj nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je pa tega sdravIjenja branil, bres de bi bil usrok povedal, in je ſlép domú ſhel. Vezhkrat ſim njegove ſtariſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bodi ſi mlad ali ſtar ; de ga pa nima , moram usrok le v njegovi lenobi in sanikernoſti iſkati. — In do nekiga

uzrok

Gozdovnik (1898):	ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim
Gozdovnik (1898):	oče! « »Da, to je dečko, ali to ne sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato
Gozdovnik (1898):	ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don

vsrok

Pozhétki gramatike (1811):	respect envers les superieurs, njegovo poſhtovanje proti viſhim. Sa kasati vsrok, al podpomózh. Par. Flêchir par ses prières, ganiti s' ſvojo
Pozhétki gramatike (1811):	ce arbre; cet honneur, ta zhaſt, ino ne ce honneur: vsrok je shé povedan sgor od sianja. Celui-ci, celle-ci, ta le
Pozhétki gramatike (1811):	tiga, dalje tiga, encore que, de ſhe. 7. Sa dajati vsròk: Car, ker, parceque, sa to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vodeno mléko in tanjko ſmeteno dela; kaj je le vezhidel vsrok te napake? Jeſt miſlim mehkushnoſt shivine. Şredſtvo, ki ſim jeſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſvojo shivino na puſto paſho goniſh; ravno to je vsrok, de imaſh premalo gnojá, ker ga tvoja shivina po gmajni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pa toshi ſe — in praſha ſe vunder malo, kaj je vsrok téga, in kakó pomagati. Reſ, de ſo ſem ter tje

vzrok

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še boljši
Zlata Vas (1850):	Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna, je bil na
Astronomija (1869):	tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč
Botanika (1875):	raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se
Tiun - Lin (1891):	naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to

vzroka

uzroka
Divica Orleanska (1848): spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam

vzroka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno
Robinson mlajši (1849):	kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo, česar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala

vzroke

vsroke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri taki de savoljo njih ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Klauenweh). Kdor vé, od kodi shivinſke bolesni pridejo, kdor njih vsroke ſi odvrazhati persadeva, in vé, koga de ne ſme med

vzroke

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima
Zlata Vas (1850):	in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju

vzroki

usroki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 2 ali 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de

vsroki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is poprejſhnjih hoſt, in takó ſe leſóvi le manjſhajo. Drugi vsroki, de leſ bolj pohája, ſo pa bolj nápzhni, in ſvarjenja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhpeh i. t. d. ſhe niſo ſhkodljivi. Nar bolj navadni vsroki té bolesen ſo: gliſte in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdaj je to ſhe malo pomagalo. Naj bodo tukej nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja

vzroki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito
Astronomija (1869):	lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec

vzrokov

usrokov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti

uzrokov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih uzrokov nastopil, ki so se po naključbi pritaknili, ako je djanje
Astronomija (1869):	so jih pa našteli kakih 70000; sodi se pa iz uzrokov, kterih tukaj ne bodemo razlagali, da je vseh zvezd celega
Trtna uš (1881):	preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu prikazni, ki so podobne onim, katere opazujemo

vzrokov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje
Astronomija (1869):	mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S.
Ferdinand (1884):	nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi

vzroku

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njenega serca to je zapazila Miriam ter jo poprašala po vzroku.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zmeni za ničesar, jame ga pervi z lepa izpraševati o vzroku njegove žalosti. Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender

▶ vzrokovati glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzročati; [sskj]

vzrokovalo

Mineralogija in geognozija (1871):	stisniti, nekako tako kakor leča. Dalje gosteče se notranje jedro vzrokovalo je čedalje hitreje vrtenje, tako da je nazadnje centrifugalna moč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	parnik gugal in zibal se je, in to je menda vzrokovalo, da je morska bolezen jela napadati posamezne. Hvala Bogu! da

vzrokuje
- uzrokuje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o
- vzrokuje
  Mineralogija in geognozija (1871): tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in
- vzrokva
  Blagomir puščavnik (1853): celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga

vzrokujejo

Zoologija (1875):	ali ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi
Zoologija (1875):	od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki

▶ vztrajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vztraja
- vstraja
  Občno vzgojeslovje (1887): po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko
vztrajali
- vstrajali
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj pride nad

▶ vztrajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vztrajna
- vstrajna
  Občno vzgojeslovje (1887): se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh

▶ vztrajno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vztrajno
- vstrajno
  Občno vzgojeslovje (1887): delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo

▶ vztrajnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vztrajnost
- vstrajnost
  Zeleni listi (1896): veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec
vztrajnosti
- ustrajnosti
  Revček Andrejček (1891): in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo

▶ vzvišen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzvišena

Občno vzgojeslovje (1887):	v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi nadalje. Vzgoji je vzvišena naloga, skrbeti, da gojenec tako rekoč preskoči to — tisočletja trajajočo
Gozdovnik (1898):	žene pri tem podjetju za svrho, ki se mi zdi vzvišena, in ki nima nič občnega z navadno lakomnostjo po svetli

vzvišenega
- vzvišanega
  Valenštajn (1866): v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji

vzvišenih

Fizika (1869):	plasti le prav počasi mešajo z gornjimi gostejimi plastmi. Od vzvišenih predmetov, ki so na takih ravninah, pridete tedaj, kakor kaže
Fizika (1869):	in špičastih stvareh, zato se moramo v hudej uri ogibati vzvišenih predmetov, kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna

vzvišeno
- uzvišeno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še

▶ vžasnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

zavzet; kontekst

vžasnjeni
- vžasneni
  Robinson mlajši (1849): škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal

▶ vžgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vžgana
- uſhgana
  Ta male katechismus (1768): katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu

vžgane

vshgane

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Gaſper , Godzi , inu drugi ſantini s' baklami , katęre ſhe niſo vshgane. Matizh. (nar pervizh ſam, vidi Jęrzo) Ta je Jęrza! je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę Ięjpe beſsęde tę Zęrkve. * Stur' de bódo v' meni vshgane Tvojga Şypa ſvęte rane, De jih v' ſèrzi obdershym. Amen

vžgani
- ushgani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s

vžgano

užgano

Robinson mlajši (1849):	je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko
Robinson mlajši (1849):	detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda

▶ vžgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vžgal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	vojskah, ktere je v pervih letih tega stoletja po svetu vžgal, vsakimu dobro znan. Najstarši zmed štirih bratov cesarja Napoleona Jožef
Izidor, pobožni kmet (1887):	ga je še-le prav silno razdražil in v hudobnih naklepih vžgal. Od tega časa je Teobald vedno le na to mislil

vžgala

užgala
Robinson mlajši (1849): da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe

vžgala

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj

vžgale
- užgale
  Gozdovnik (1898): svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj
vžgali
- užgali
  Deborah (1883): Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda
vžgalo
Stric Tomaž (1853): ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga še celo z velikim veseljem napolnilo

vžgati

užgati
Gozdovnik (1898): da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali

vshgati

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sturiti, Kar kol sebi shelimo mi. 3. Pomagei nam lubesen vshgati, Kir si Gospod veſs lubesniu Inu se pred greham varvati
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sazhetku te vuka v'shu? 1. Sveti Duh pridi ti vshgati Zhes naſs tvoje gnade luzh, Dei nam v'brumnosti ostati

vžgati
Valenštajn (1866): zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor

vžge

užge
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga

vshge

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Raunu koker en takſhni glash, katiri je taku ſturjen, de vshge, dergazhi ushgati na more, koker de ti ſonzhni sharki na
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	to Sonze to ſuhu drevje v' broshteh od velke vrozhine vshgé, Nozhi ſo ſila vrózhe, inu

vžge

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po
Kemija (1869):	kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega

vžgi

ushgi

Branja, inu evangeliumi (1777):	pomuzh od ſtrahu tih ſovrashnikov sagviſhani, inu myrni. O Bog! ushgi naſhe ſerza s'ognam tvojiga S. Duha, de mi s'
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu vſem ſtvarem zhes vſe dobrotljiv, inu vſe lubesni vredn, Ushgi o Bo! v'meni uſeſkusi bol, ked bol leto lubęsen
Abecedika ali Plateltof (1789):	pred Sholo. Pridi S. duh! napolni ſerza tvojih vęrnih, ter ushgi v'njihi ogn tvoje lubesni, katęri ſi vſeh jesikov folke
Abecedika ali Plateltof (1789):	v'Duhu: obdaruj naſs. Mi imamo prasne, inu merſle ſerza: ushgi v' naſs ogen tvoje lubęsni Boshje. Mi proſimo s'Salomonam

▶ vžigati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vžiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí
vžigati
- užigati
  Revček Andrejček (1891): pravila, da ljubezen in strela nič ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle

▶ w samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

w
Astronomija (1869): vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti

▶ wad neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wad
Mineralogija in geognozija (1871): Peč, Bank. Pena, apnena, Schaumkalk, 38. ,, morska, Meerschaum, 48. ,, manganova, Wad oder Manganschaum, 54. Peperin, poprovec, 78. Peresovec, Federerz, 57. Periklas

▶ wagbalken neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wagbalken

Fizika (1869):

Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale

▶ wahlverwandtschaft neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wahlverwandtschaft

Kemija (1869):

žveplena, Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo

▶ Waldek samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Waldek

Arabela (1885):	na pol razločuje. Nekaj podobnega je menda tudi občutil profesor Waldek; kajti njegovo lice, sicer mrzlo in brezčutno za vse, kar
Arabela (1885):	baš pred pol ure zaročil s sestričino Arabelo. « »Čestitam,« odgovori Waldek nekoliko prijazneje in utakne roki v žep. »Danes je zapadla
Arabela (1885):	prav zaupati. « »Zdaj pa zopet ne govoriš odkritosrčno, Lidija,« odvrne Waldek smehljaje se. »Ti, vedno dobra, vedno enako radodarna proti kristjanskim
Arabela (1885):	palico, pripravlja mu z desnico pijače. »Hvala, Lidija,« zahvaljuje se Waldek prijazno; »nekoliko sem res nemiren. A bojim se zelo, da
Arabela (1885):	vred. « »Ko bi jej le še nekaj ostalo,« godrnja stari Waldek, ki je ves čas gledal gosjo nogo. »V kavarni se
Arabela (1885):	sloni mali psiček in dremlje. Na blazini pa leži stari Waldek, v prijetnem popoldanskem spanji prebavljaje svoj obed. Soba je bila
Arabela (1885):	Ne bili bi vsemu mestu znani, blagi, postrežljivi, prisrčni gospod Waldek, ko bi svojemu prijatelju to malenkost odrekali. « »Pustite hvalisanje,« odvrne
Arabela (1885):	jim krati sladko popoldansko spanje. »Oprostite, tisočkrat oprostite, gospod doktor Waldek,« izgovarja se Karpeles, ko sluti, da ni dobro došel, in
Arabela (1885):	skrbeh. »Mislim, da se ne bode zoperstavljal,« odgovori nekako dvomljivo Waldek. »Pa saj ne bi tega trebalo. Njemu prepustimo srednjo sobo

▶ walkererde neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

walkererde

Kemija (1869):

prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde, 419. Ilovica, Lehm, 419. Indigblausehwefelsaure, indično-žveplena kislina, 486. Indigokarmin, 486.

▶ Walsingham samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Walsingham
Maria Stuart (1861): rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi

▶ Walter samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Walter

Arabela (1885):	če ga ni bil on preje na vse strani pregledal. Walter je bil tudi vegetarijanec in to tako pretiran, da je
Arabela (1885):	oči. Tako jo je presunolo moževo prorokovanje. »Če je tudi Walter videti slab, pa je vendar dobrega zdravja, hvala Bogu,« tolaži
Arabela (1885):	rana, ko je Waldekova gospa še trdno spala, vstane profesor Walter in se poda na neko visočino vzadi za hišnim vrtom
Arabela (1885):	ne odloči, kaj jej je v bodoče storiti. « »Zakaj ne, Walter, ako le sprejme našo ponudbo? Arabela mi je bila vedno
Arabela (1885):	vsako besedo, ktero sta govorila oče in mati. »Kaj neki, Walter? « odgovori z nasmehom mati, ki ne pozna na svetu večjega
Arabela (1885):	Mati, prosil bi vas rad neke usluge,« oglasi se zdaj Walter z negotovim glasom. On je ves čas navidezno malomarno poslušal
Arabela (1885):	in dela bolj za-se to opazko. »Kakšen košček pa želiš, Walter? « obrne se potem proti sinu, ki je sedel poleg nje
Arabela (1885):	Kaj misliš, možek, ali bo žid dovolil, da si da Walter napraviti malo oknice v zid pri vzglavji svoje postelje? « popraša
Arabela (1885):	ne potreboval denarja. Najin sin pa je vendar nama najbližji. « »Walter je že preskrbljen za prvi čas,« opomni doktor pomirjen in

▶ wange neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wange
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo

▶ war neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

war

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das Wort i. t. d.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	haben, auf diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles

▶ waren neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

waren
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden

▶ warenbuch neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

warenbuch

Aritmetika za učiteljišča (1885):

skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro

▶ waren-scontro neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

waren-scontro

Aritmetika za učiteljišča (1885):

Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje

▶ wärmeleiter neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wärmeleiter

warmeleiter

Fizika (1869):

hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati

▶ Weber samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Weber

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za

▶ wechsel-scontra neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

wechsel-scontro

Aritmetika za učiteljišča (1885):

blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5.

▶ weg neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

weg

Fizika (1869):

občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni

▶ wegen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wegen

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Dorſe Globoko ”ſeßhaft ge = eweſener Unterthan — contra ”Mathija S — Satilnik wegen Vergütung ”der Meliora = azionen. ” Shush. Jeſt jim bom sapopadek tę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	c.&c. Andre Sa'kriloviz contra den Einnemmer zu Bab”jadolina wegen wi = idenrrechtlicher Ab= ”name — ” Baron. To ne ſliſhi k' meni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na

▶ weikerdorfski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

weikerdorfski
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe

▶ weimarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

weimarske

bainmarishe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je tapravi Hober Mandl venkei is bainmarishe bibelne potegnjan. O zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier je she
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bile od isabitariov poshribane inu tadei karje bu ven is bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi

▶ weinen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

weinen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola rud, heulen, schallen, weinen, ruski: rydati, staročeski: ryd, singultus suspiriis viscerum pulsus. Dr. A.

▶ Weingarten samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Weingartnom
- Weingartnam
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude
Weingartnu
Kmetijske in rokodelske novice (1847): družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu

▶ weinsaures neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

weinsaures
Kemija (1869): kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij klorovokisli, chlorsaures Kali

▶ weinstein neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

weinstein
Kemija (1869): Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo

▶ weinzerl neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

weinzerl
Kmetijske in rokodelske novice (1846): postavim: murčiki, ščurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na

▶ weissdorn neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

weissdorn
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na

▶ weisse neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

weisse

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	94. — zimska. Winter. * * 95. Postervnica. Forellenbirne. * * * 96. Blaslenka bela jesenska. Weisse Herbstbutterbirne. * * * 97. — bela pozlačena. Weisse vergoldete. * * * 98. — Dilova. Diels. * * * 99.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Herbst-Calville. * * 49. — laški, zimski. Weisse, ital. Winter. * * * bO. — beli, voščenek. Weisse Wachs-Calville. * 51. — Egermonski. Eggermonts. * * 52. — Mensfeldski. Mennsfelder. * * * 53. — pisani jesenski
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	342. Veljar Z. Weliers Eckenhagener. 343. Bela, angležka kraljičnja Z. Weisse, engl. Winterreinette. 344. Midel Z. * Reinette von Middelburg. 345. Kredov
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	15. Kraljeva, Augusta. † Königliche Aprikose. 16. Debela belša, Julija. * Grosse weisse Aprikose. Breskve in aprikoze ljubijo dobro zemljo in zlo solnčne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	48. Rivček, kalviljček, beli, jesenski. Weisse Herbst-Calville. * * 49. — laški, zimski. Weisse, ital. Winter. * * * bO. — beli, voščenek. Weisse Wachs-Calville. * 51. — Egermonski. Eggermonts
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Dagobertusbirne. 212. Sparovka L. * Sparbirne. 213. Dolga tehantovka J. * Lange, weisse Dechantsbirne. 214. Zimska maslenka J. * Winter-Butterbirne. 215. Virguljka Z. * Virgouleuse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kludijev zgodnji. Cludius fruher Spitzapfel. * * 203. Špincelj beli poletni (kozinos). Weisse Sommer-Schafsnase. * * 204. — rudeči. Rothe. * * 205. — rumeni. Gelbe. * 206. — rumeni pisani
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	320. Zeleni sviliček Z. Grune Atlas-Reinette. 321. Beli voščenek Z. Weisse Wachs-Reinette. 322. Posterevnek zgodnji J. Fruhe, rothgeleckte Markreinete. 323. Zgodnji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Winterreinette. 328. Kuhar J. Kuchenreinette. 329. Bela, portugaljska kraljičnja Z. Weisse. portug. Reinette. 330. Pariški ramborski kosmač J. Pariser Rambourreinette. 331.

▶ weisser neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

weisser

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Lorenzapfel. 211. Poletni venec J. Sommer-Kronapfel. 212. Beli breskovec L. Weisser Sommer Pirsichapfel. 213. Rudeči Apolonček Z. Rother Apollo. 214. Beli
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zeleni pisani. Grüner gestreifter. * 42. — sladki. Süsser. * 43. Holandek beli. Weisser Holländer. * 44. — sladki. Süsser. * 45. Šlezviški jagodnik. Schleswiger Erdbeerapfel. * * * 46.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Golobček beli jesenski. Weisser, gerippter Herbst-Täubling. * * 23. — beli zimski. Meyer's weisser Täubling. * * 24. — beli poletni. Weisser Sommer-Täubling. * * 25. — kraljevi. König. Taubling
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	170. Rambor, angležki, bahač. Englischer Prahl-Rambou-r. * * 171. — beli poletni lotrinski. Weisser Somfler-Lothringer. * * 172. — debeli. Grosser (od. Pfundapfel). * * 173. — dišeči. Wurz. * * 174.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	159. Bentlebrov rožcar Z. Bentleber's Rosenapfel. 160. Beli cazek L. Weisser Sommer-Strichapfel. 161. Beli laski rožmarinec Z. Weisser ital. Rosmarinapfel. 162.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	21. Faron rudeči. Grosser, rother Herbst-Faros. * * 22. Golobček beli jesenski. Weisser, gerippter Herbst-Täubling. * * 23. — beli zimski. Meyer's weisser Täubling. * * 24. — beli
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vinek J. Gestreifter hollandiscker Weinapfel. 287. Beli, pisani sirek L. Weisser, gestreifter Sommerkasapfel. 288. Pražan J. Bunter Prager. 289. Zimski kardinal
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	154. Pisanec Bazeljski plošnjati. Baseler platter Streiling. * * 155. — beli poletni. Weisser Sommer-Strichapfel. * * 156. — litiharski ploščak. Lütticherplatte. * * 157. — Minasov. Minas. * 158. — pravi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Rudeči Apolonček Z. Rother Apollo. 214. Beli, angležki dišeček Z. Weisser engl. Gewurzapfel. 215. Angležki škerlatek L. Engl. scharlachrother Sommerpeping. 216.

▶ weissgerberei neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

weissgerberei
Kemija (1869): Strihnin, Strychnin, 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei

▶ welchen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

welchen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu

▶ wellenförmig neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wellenförmig
- wellenformig
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): enekrat, in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig) pogíbalo, takó de me je, ko sim se bil ravno

▶ wellenscheibe neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wellenscheibe
Fizika (1869): Gasometer. Ploh, ploskev, Fläche. Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko

▶ welsche neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

welsche
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se imenujejo „pontiški

▶ Welsersheim samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Welsersheima
Kmetijske in rokodelske novice (1848): po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva

▶ Welwich samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Welwich
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali

▶ wenn neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wenn
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten wirst, so wird” . . . pa ne: ako hoćeš ali

▶ werden neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

werden

Hrana evangeljskih naukov (1835):	nicht nur als Frühlehren gebraucht, ſondern auch als Spätpredigten verwendet werden. Nach Umſränden kann ganz füglich der I. oder II. Theil
Hrana evangeljskih naukov (1835):	Lauf des Kirchenjahres die vorzüglichſten Pflichten der verſchidenen Stande abgehandelt werden. Die Unterabtheilungen ſind mit arabischen Ziffern, und die Hauptideen mit
Napake slovenskega pisanja (1858):	razvraten (velicih vrat, Lašč. ), rázsola (einsalzung, Lašč. ), razviditi se“ = tag werden; pa ne: sich wieder sehen! i.t.d. Huda muka vsim učenim
Napake slovenskega pisanja (1858):	uže leta 1814 Kopitar slovanskim slovničarjem in slovárščekom pretil: „Wann werden es doch die lexicographen und grammatikenschreiber begreifen, dass sie nur
Napake slovenskega pisanja (1858):	starem: „Iskusit se ot dijavola“ (um vom teufel vetsucht zu werden), in več tacega; ali to je zasejano iz gerškega. Rusi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	allein zu kehren und nothwendig müssen die Zuchthausarrestanten mit beigegeben werden. " Tudi vozníkov ne moremo, nadaljeval je magistrat, zlahka in meni
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	erscheinen, zu berichten wie das neue Gemeinde Ordnung auf gesetzt werden wirt. IV. Pasierschein. Für N.N. von* Haus Nr. 32 er
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	III. An den Herrn N. N. erster Roth in* Sie werden ersucht und wird ihnen bekanntgemacht, das sie den 20. August
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	das sie den 20. August als Rath gewahlt sind so werden si vorgeladen den 19. Oktober vor Mittag um 9 Uhr

▶ Werfen samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Werfen
Mineralogija in geognozija (1871): zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od Halina, Hallein

▶ werfenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

werfenske
Mineralogija in geognozija (1871): in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo

werfenski

Mineralogija in geognozija (1871):	spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od
Mineralogija in geognozija (1871):	obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4.
Mineralogija in geognozija (1871):	Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo
Mineralogija in geognozija (1871):	konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo

werfenskih

Mineralogija in geognozija (1871):	mogoče povedali bomo, v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in
Mineralogija in geognozija (1871):	krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med

werfenskimi
Mineralogija in geognozija (1871): precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože se menda

▶ Werner samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Werner
Mineralogija in geognozija (1871): Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje

▶ wert neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wert
Aritmetika za učiteljišča (1885): ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals).

▶ widerlager neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

widerlager

Fizika (1869):

Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje godbeno, Musikinstrument

▶ wie neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wie
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kterega Muhar piše: „Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem

▶ wien neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wien

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dunaj) poslati z napisam: Herrn Theodor Tirka et Comp. in Wien. Kdor pošlje dnarje za deset knjig, dobi enajsto na dar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in Wien”. Vsim cesarskim poštam je ukazano, take pisma brez vsiga plačila
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen

▶ wiexelburg neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

wiexelburg
- weixelburg
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki je dobil imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp.

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 131 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —