- tuo
Sacrum promptuarium (1695): dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in
tuo tuonda tur turban turbina Turčija Turčin turdus Turek turen turenski turingijski Turk turkmenski turmalin turmalinov turn Turn turnček Turner turritella turščica turščičen turški Turško tu_sem tussilago tuum tuus tužen tvar tvarina tvegajoč tvegati tvoj tvorba tvoreč tvorilen tvorilo tvorina tvoriti tvorivo tvornica tvornost Tympius typenlehre typus tyrol tž.
| Sacrum promptuarium (1695): | dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore in |
| Robinson mlajši (1849): | je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ogri v dodanem popisu dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih |
| Zoologija (1875): | mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so |
| Gozdovnik (1898): | nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj |
| Fizika (1869): | krajec (odrezek) kroga. Kreisausschnitt, izrezek kroga. Kreisbewegung, krožno gibanje. Kreiselrad, turbina. Kreisförmig, krogast. Kresilo pnevmatično, pneumatisches Feuerzeug, 108. Kreuzhaspel, motovilo z |
| Fizika (1869): | se pokaže na prikladnih pripravah, kakoršne so Segner-jevo kolo in turbina. 88 Ako je en del površja kakove kapljina podvržen nekemu |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | daje tako mehanično delujočo silo, ki se prenaša v mesto. Turbina goni namreč v Mühlavski strojarni postavljene tokobudne ali tokorodne stroje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še le ob času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Avstrijo najbolje, da ostane neutralna, ako Rusija začne boj s Turčijo, in da ostane neutralna tudi o tem slučaji, ako bi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in dan hodá, misli pobegniti čez mejo doli v globoko Turčijo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | že tudi na kolenih bili. Zakaj pa to? — kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi |
| Zoologija (1875): | Pod. 106. Brinovka; Turdus pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in |
| Dragojila (1864): | pobrala. Nič zanimivega se ta leta na Pivki ne zgodi. Turek pa nabira domit, novih moči, da bi o priložnem času |
| Dragojila (1864): | vnukom spričevala hrabrost in rodoljubnost preddedov. Divje klanje se prične, Turek za Turkom se zverne, velike gomile jih že mertvih in |
| Dragojila (1864): | serce jim bije za vero in svobodo. Posamne deželice si Turek sicer podverže, vsemu narodu pa nikdar ne zapoveduje. Z veliko |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | privoliti, stopi pred sobna vrata. Nadporočnik, mislèč, da ga hoče Turek napasti, zgrabi revolver in Rešid-beg se zgrudi po drugem streljáji |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | zlasti za ženstvó jako resen, delo za nas preopasno. Razdraženi Turek, Bog vé, če bi se ne spustil váme! Ubòj bi |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | v taboru čujejo strel s topovi, mislijo, da je krvoločni Turek že napal naše straže, poberejo in preobrnejo kositarske kotle, v |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | in stopim bliže ležišču. Jako radovéden sem bil, kaj poreče Turek, ako ukažem, da se tudi ženski preiščeta. A že v |
| Ljudska osveta (1892): | odpeljavajo ljudstvo v sužnost! Toda nimajo srca, ne razuma. Kar Turek pusti, pograbijo sami. Idi, ljubi sin, domov, ako moreš kaj |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | sedaj tu sedaj tam udreti. Toda kadar se je prikazal Turek na zidovje, padlo je truplo brez glave pod zidovje. Že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | popravljena strelna pavola. — Nazim Effendi, predsednik vpravniga svetovavstva v Bosni, turk stare korenine in velik sovražnik keršanstva, ne privoli, da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mescov, ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v |
| Odesa (1854): | vsi morsko ožino, ki se Bospor imenuje, in ki jo Turci v posestvu imajo, preiti. Druga se imenuje vojna luka in |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | bomo pa djali: „der halbmond kämpfte mit dem kreuze? “ Odgovor: „Turci so se bojevali s kristjani. “ Vedno prepevajo Serbje turške boje |
| Žalostna vernitev (1864): | Zastonj so se trudili kristjanje, zmiraj bolj so pesali, in Turci so jih nekaj pobili, nekaj vjeli. Le malo malo se |
| Žalostna vernitev (1864): | mesta, pa na polji med mestom in Glano je primejo Turci, ter je odbijejo nazaj v mesto. Blizo 100 kristjanov je |
| Dragojila (1864): | je naši z ostrim orožjem primejo; tu zmagavajo naši, tam Turci, vendar sovražnikova moč bolj in bolj pojemlje, in paša sam |
| Žalostna vernitev (1864): | utegnilo strašni osodi. Tudi Franceta, če tudi hudo ranjenega, so Turci, ker je bil mlad in čverst, seboj vlekli, in z |
| Žalostna vernitev (1864): | odgovorita fanta: „Ne bo jih več, ker pobili so jih Turci, ali pa v robstvo odpeljali". Strašen jok se vname zdaj |
| Žalostna vernitev (1864): | se s svojo živino in blagom poskrili v gore; pa Turci niso došli za njimi, ker jim je bil kraj preveč |
| Slovenske večernice (1865): | ki je bil omadeževan z nedolžno kervjó mladega carja Uroša. Turci, ki so se bili do teh dob naselili v Evropi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko in za dober dobiček poprodajo svojo robo Slavoncem in Turkom; kdor pa še več dobička želi, gré v Pančevo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske armade je že iz Varne v Krim na barkah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nesrečno opravil, — z naskokom (Sturm) je namreč hotel Rusom vzeti turen Malakov, ki je ključ k Sevastopolju, al vsa serčnost armade |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | To začuje zvesti sluga Lazo, Hitro teče noter v tanki turen Pa prinese tisto zlato čašo, Jo natoči z vinom začernelcom |
| Genovefa (1841): | zhes gromezhi moſt pod gradam, sapraſhé. Genovefa je is ſtolpa (turna) sa vlakam tak dolgo sa njim gledala, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna vélike zerkve v Kranji ſpeljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v drobu in glinatem škrilniku, pri Grimi etc. ; v Harzu, Turingijskem lesu, tu zasedajo posebno pri Masserbergu do Eisenacha glavno pohrbtje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | čokih in nerednih žilah, v zgornji Šleziji, na Českem, Saksonskem, Turingijskem lesu, v Harzu, Odenwaldu, Hunsrücku in v dolini Nahe. 5. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | dr. Vončina, dr. V. Zarnik, dr. Zupanec, Fr. Kadilnik, Hugo Turk in Drag. Juvančič namesti V. Petričiča. Da gosp. pevci, ki |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine. V Ljubljani 1886. Založil Anton Turk, knjigovez. Tiskal Jan. Leonov naslednik (L. Kordeš) v Mariboru. |
| Valenštajn (1866): | Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. v gotovini in rimeso za 410 gl. na M. Turka v dan 10. julija, na up pa je prejel: 200 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iztržila 93 gl. Dne 10. julija. Za rimeso na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delov v sebi. Posebno znamenito je to, da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | nekteri spremenili ali še spremenjajo, kakor bi bili pri babilonskim turnu zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je |
| Oče naš (1854): | skerbi, kako bo Pavle njegov sklep sprejel, je šel proti turnu, kjer je Baldomer ravno večerjo na mizo nosil. Samo gospod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | centov težek, ravno ko so ž njim zvonili, v Ivanovem turnu odtergal in 3 nadstropja prederl; 5 oseb je pri ti |
| Zerkviza na skali (1855): | po gradu; vſako ſhumenje gaje ſplaſhilo, kadar je ura na turnu bila, je obledel in zele ure je vzhaſi na tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor poprejšnji dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Prvi zavod za alkoholikarje je ustanovil Turner leta 1854. v Mainu v Ameriki, a leta 1857. je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis Münst . , Turritella armata Münst. , Posidonomia sp. Melania conica Münst. in več druzih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša in rada rodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | resničen, pa se mu pràv lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to je nekoliko res, pa je tudi to res, de turšica tudi v merzlih krajih dozorí in de še clo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ajdo pregnal, pač ne pomisli ali pa ne vé, de turšica ajde nikakor ne namesti, de turšični kruh ni tako dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli |
| Robinson mlajši (1849): | hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši |
| Robinson mlajši (1849): | je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa méče strôke v plehasto cev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča ji malo škodje, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pojdeš — téga bodi svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brez mašíne , samo z rokami lahko opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne prineſe dobizhka, zhe med drugim ſadjam ena ſama njiva turſhize ſtoji, ker ptzhi in tatje le od te njive ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro in koriſtno je drevo sa pletvo in oſipanje krompirja, turſhize, i. t. d. ker ſe s njim v krajſhim zhaſu |
| Botanika (1875): | naše trave in žita; ona je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo koj do škode otrése, ajda rada poléže, in speri, turšici pa nobeno hudo vreme ne škodje, in nikdar ne poleže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | turšice, ne pride od krajnske svojoglavnosti, temuč od tod, kér turšici ne tekne vsaka perst, kér ljubi, bolj močne, bolj debele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so večsortni pridelki po tvojih njivah. Krajnska dežéla bi rodila turšico, ktero po Koroškim k svojimu pridu sejejo. Dobro vem, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajnske dežele nad Krajnjam gori. Kjer pa ni kraj za turšico in koder slana pada bolj poredkama, bi vunder ne bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za druge opravke. Če bo per svoji majhni kmetii le turšico sejal, kako bo pa živinico preredil, kér je travnikov le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ječmen aíi pa potlej namest ajde travnih semen ali pa turšico za klajo seje. Ali ljubi prijatli! če krajnski kmetovavec ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostane doma za kuho in za kruh. Kdor bi s turšico rad ajdo pregnal, pač ne pomisli ali pa ne vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa turšice, ter pravijo, de, kar so začeli po Koroškim turšico sejati, ne vedo od lakote nobene, ktera je popred dostikrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | turšična moka tudi ni tako za kuho. Res de so turšični zlo zabeljeni žganci dobri, tode ajdovi so še bolji, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ne vé, de turšica ajde nikakor ne namesti, de turšični kruh ni tako dober kakor je ajdovi, in de turšična |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je s tem, da je Košuta in njegove tovarše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | treba. — Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav dobro premoštrajo, da vse žive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | da mu bo njegova žena Darinka pervo detice povila. Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | monarhijo že to za nevarno, ako se podjarmljeni kristjani rešijo Turškega jarma, in zahtevajo, da se to zabrani in hudo kaznujete |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | drzovit. Bival sem dosta mirno v Skadru, v vélikem mestu Turškega pašalika. V vsaki hiši bilo je treba zapreti okenice (fensterladen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z malinčnim vkuhanjem (solznam) polivaj v podobi obroča, de bo turški kapi podobno. V sredo sklede se pa dene nevestna župa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vsled tiste oblasti, ktero je kot višji gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | so prevzeli začasno vlado. Odstavljeni knez je menda še v turški terdnjavi pod turškim zavetjem. Turška vlada, ktera še ni nikoli |
| Ultra! (1867): | je o vašem fraku toliko prošenj? Kotílek. Da bi te turški boben! — Kaj mi je začeti? Ko bi tudi hotel, saj |
| Botanika (1875): | po Evropi pogostoma sadí. Posebno dober tabak je ogrski in turški; sadé ga pa tudi po Nemškem. Izmed raznih vrstí te |
| Arov in Zman (1850): | krajnah novice povedale, da se Mehemet Kabdal, eden naj silniših turških vodjev, približuje in da s 30000 divjaki dolensko stran požiga |
| Mahmud (1870): | lehko trdnjave. Grad vže gori, vžgale so ga krogle iz turških topov. Neverci zažgό podkope in del zidovja se zruši. Sedaj |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | pelje lepa, umetno zdelana široka cesta, ne imajoča razven nekaterih turških vojaških postajank, nikakih naselbin. Po tej gladki cesti, katere so |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | neprenehoma ves dan. O mráku je vžgalo naše topništvo osem turških poslopij v mestu. Ta so gorela v pozno noč. Od |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ovčarskih psov se pója po ulicah — jedina sanitárna policija v turških mestih. Vélika cesta in tudi stranske ulice so porušene na |
| Od pluga do krone (1891): | katero se dekleta tolikanj ponašajo še dandanes, pogubila je v turških časih in zlasti ob turški meji marsikatero deklico. Gorjé je |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | in v olajšanje nezgod, ki so jih bile zadele v turških napadih, lažje kaj storil, spravil se je začasno z ogerskim |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | že so bili Turki iz kleti v hiši in roj turških vojakov se je pomnožil vsak trenutek. Sedaj se je začel |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je zvedel spotoma, da je njegov zvesti oproda Matijec v turških rokah in da so oskrbnika, njegovega očeta, Turki obesili pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vlado. Odstavljeni knez je menda še v turški terdnjavi pod turškim zavetjem. Turška vlada, ktera še ni nikoli preklicala knežke časti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | štajerskej, koroškej meji — mnogo več posla pa ima z madjarskim, turškim, grškim in laškim narodom; in ako bi se imi uže |
| Robinson mlajši (1849): | se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce |
| Tiun - Lin (1891): | v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli |
| Botanika (1875): | scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo |
| Sacrum promptuarium (1695): | to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi |
| Sacrum promptuarium (1695): | verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati |
| Sacrum promptuarium (1695): | ny dial: Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de |
| Stric Tomaž (1853): | svojih ljubljenih. „Oh, zakaj si mogel ravno ta dva prodati? “ tužno kliče žena; ako že ni moglo drugače biti, dal bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tedaj je ljubi Bog tudi cvetlice vstvaril, nam ž njimi tužno, pobito serce razjasnovati. — Spomni se tukaj svoje mile matere, ki |
| Stric Tomaž (1853): | kakor živina prodanemu biti; zatorej bo gotovo vsacega mikalo zvediti tužno in omilovanja vredno stanje sužnjih v vsih razlikah, njih domače |
| Blagomir puščavnik (1853): | naredil. ” — ”Častiti Blagomir! mu reče zdaj vitez, vi dobro umite, tužno serce tolažiti in serca rane celiti. O ko bi bil |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne pošlje vam vsaj pošilja usmiljene dušice, ki vam zamorejo tužno serce pokrepčati. ” ”Res je taka, odgovori popotnik, ako ne, bi |
| Kemija (1869): | in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom |
| Kemija (1869): | okisec, 372. Stickstoff, dušec, 369. Stickstoffkohle, dušečnati ogelj, 387. Stoff, tvar. Storaks, 489. Strela kamena, Bergkrystall. |
| Kemija (1869): | etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. |
| Kemija (1869): | more se reči, da je čreslena kislina v vseh rastlinskih tvaréh, ki so zagoltnega ali trpkega okusa. Tako na pr. se |
| Kemija (1869): | Nadalje je nekaj žvepla tudi v nekterih rastlinskih in živalskih tvareh, zlasti v belakovinastih spojinah (eiweissartige Verbindungen) in sploh v tacih |
| Kemija (1869): | lahko zamenjujejo. To enakost gledé oblike in sklada pri raznih tvareh in spojinah, imenujemo ravnoličnost (Isomorphismus) in o galunih pravimo, da |
| Kemija (1869): | trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno |
| Kemija (1869): | v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C |
| Kemija (1869): | več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse |
| Kemija (1869): | vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju |
| Kemija (1869): | potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v rokah neveščega in neopreznega človeka |
| Kemija (1869): | ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so |
| Botanika (1875): | razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju |
| Botanika (1875): | videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena |
| Botanika (1875): | razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je v njej |
| Kemija (1869): | popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih |
| Kemija (1869): | tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali |
| Kemija (1869): | 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova |
| Zoologija (1875): | korenino je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to je tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine |
| Stelja in gnoj (1875): | veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov |
| Zoologija (1875): | soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so |
| Fizika (1869): | stvari je še, ktere niso, kakor rastline ne, iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne |
| Botanika (1875): | rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo |
| Zoologija (1875): | Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice |
| Stelja in gnoj (1875): | ima dve imenitni lastnosti; ima namreč v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro |
| Botanika (1875): | delke, ki so v kapljini in ki so njegovej lastnej tvarini že popolnoma enaki, in da jih naloži na-se od zunaj |
| Botanika (1875): | kemijsko predrugači in prevpodobi, tako da so zdaj postale enake tvarini njegovega lastnega telesa, in da zdaj množé snovo njegovega telesa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vzemimo v obče, da sta A in B dve istovrstni tvarini, in da ima njiju jednota vrednost a, oziroma b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je a > b. V katerem razmerji treba te dve tvarini zmešati, ako hočemo, da bode imela jednota zmesi srednjo vrednost |
| Fizika (1869): | v kapljino, ktera se potem spet zamore strditi v trdno tvarino. 139 Na zmožnost teles, da se z ogretjem spremené v |
| Fizika (1869): | med sabo popolnoma enakošni, imeli bi v obče le enovrstno tvarino. V resnici so pa prav raznovrstni atomi, s kterimi nas |
| Fizika (1869): | naleté. Telesa, ki v znatnej meri prepuščajo toploto skoz svojo tvarino, imenujejo se za toploto prehódna (diatherman); tista telesa pa, ki |
| Fizika (1869): | So taka telesa, ki prepuščajo vse toplotne trakove skoz svojo tvarino, pa le najmanjših njihovih delov v sé ne vzamejo in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po mehaničnem potu, da se kristali povijejo s strdivšo se tvarino druzega minerala, potem se pa razmočijo in voda jih odnese |
| Zoologija (1875): | je veči. Ose delajo iz lesenih drobtinic in sline neko tvarino, ki je še najbolj podobna grobemu sušilnemu papirju, in iz |
| Botanika (1875): | pri tem paziti na dvoje; najpoprej treba ozirati se na tvarino, na kterej se ta delavnost pokazuje, potem pa na podobo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroški spomin pred vsem na to, da si prisvoji ono tvarino, katero mu podaja pouk, zato se more ta stopinja razvitka |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na razvitek pridnosti ima pouk, kateri oskrbuje gojenca s pripravno tvarino. Pouk vzbuja empirično, tako tudi spekulativno zanimanje. Strahovanje podpira to |
| Gozdovnik (1898): | po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni pot teh pustolovcev, tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano |
| Divica Orleanska (1848): | s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim blaga. Alj nisim ti |
| Valenštajn (1866): | Na noge ! da kri ne odrôji. Kdor nej života se tvégal nikdár, Za céno mu bilo njegovo nej már. Zbor. Kdor |
| Valenštajn (1866): | mu bilo njegovo nej már. Zbor. Kdor nej života se tvégal nikdár, Za céno mu bilo njegovo nej már. Drugi lovec |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sa tebe terpeu, inu sa tebe vmeru tvoi Odreſhenik, tvoi nar vezhi lublenik. O kai je ta sa ena velika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Matth. 9. s' beſſedo rekozh: Confide fili, savupei moj Syn, tvoi trosht, inu pomozh je per Bogu. Apparuit autem illi Angelus |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Na dershi tu sa nezh. Smiſli ti dobru sdei Na tvoi perhodni Krei, De ti po tvoji ſmerti na pridesh vezh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam Bog ! tvoi shegen dobiti, Kokar ga je Jacob dobiu Ta Patriarh, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | naſs per vſi hudi ſyli, Syn ſe ofra sa naſs tvoi. 3. Na Krishu v'Lubesni pravi Ofrou se ofer kervavi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoje gnade dei Nam po ſmerti h'tebi prit', No tvoi vezhni ofer bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Gospod. Sazheu Moyeſu srozhiti, Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv frei tv pomai mene o Sveta Deviza Màrja inv tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse |
| Biblia (1584): | Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja |
| Genovefa (1841): | je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel: „Kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici |
| Divica Orleanska (1848): | Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno jedro sim, Ter vem, de |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da |
| Ferdinand (1884): | jezil ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič. »Lepa hvala za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe |
| Biblia (1584): | je odguvoril Iesus, inu je djal k'nej: O Shena, tvoja Vera je velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje |
| Biblia (1584): | hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal k'njemu: Pole, tvoja Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde |
| Genovefa (1841): | mi bo pa v ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je |
| Oče naš (1854): | véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna,“ je rekel; ljubi moj Nacek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zmiraj več Beseda, ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje |
| Roza Jelodvorska (1855): | živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši |
| Deborah (1883): | divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef |
| Gozdovnik (1898): | bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | enim brumnim, jenu pravizhnim shjulenjam. 2. Proshna. Pridi k' nam toje kraleſtvu. Pr. Kdo Kraluje noter u' naſhim Serzi ? Od. Buh |
| Sacrum promptuarium (1695): | en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim |
| Oče naš (1885): | ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog je sdei otoshen, shaloſten, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | O JESUS nar vezh poterpeshlivi! mi molimo, inu zaſtimo tiſtu tvoju ſvetu li- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de bi ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per isvelizheinu naſhih duſh. Saturei o dobrutlivi JESUS! ſkus tu tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu sposnamo saki zhaſs Tvoju Meſu, inu kry Nar vezh gnad Duſhi stury Kadiru vreidnu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | se moresh bati, v'Roubarijo ne podati, Nezh shelet', kar tvoju ni. Krive prizhe na govori, Drugim zhast odset' se vari |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Boshiu Jagne ! K'dir grehe jemlesh od nals, Nei ſe tvoju ſerze nagne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ta ofer, k'dirga damo, Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze omehzhamo h'Vtaleinu tvoyh dobrot. Tvoi ſyn ſe je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shelimo Tudi na vekumei, Kir si nam dau sa shpisho, Tvoju Meſu , no kry , Na eno skrito visho v'Podobi kruhovy |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi kry tvoiga vezhniga Synu, na katirimu ti imaſh nar vezhi dapadeine, tiſto |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sa grehe naſhe Tiste nam odpustit'. Ta kry, inu Meſo Tvoiga Synu je to |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | le Kruh, no vinu, Pa spremenitu bo v'Meſu , kry tvoiga Synu , Kokar mi verjemo. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta tvoiga teleſa sad Zheſhen bodi vezhnokrat. 5. Maria pouna dobrote, H' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tebe sahvalim, o Goſpog Bog, Ozha nebeshki! ſkus JEsusa Chriſtuſa tvoiga lubiga Synu Goſpuda naſhiga sav vſe meni od sazhetka mojiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries mene vjemeni tvoiga lubiga sina noi svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi samle? skues tvoiga edini rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi sushabniku to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta duha tegniela |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | damo vse. 2. Nekaj kruha ino vina Kri, telo bo Tvoj'ga Sina, On daruje se za nas. Oh poglej na revne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | naj nosim. Vtisni mi jih u serce. Naj te rane tvoj'ga Sina, Naših grehov bolečina, Tud mene v živo skle. Daj |
| Ta male katechismus (1768): | ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi |
| Valenštajn (1866): | še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | storiti. Rekla sem ti prej, da imam govoriti tudi zastran tvojega jetnika. ” „Vse dobro, pa kaj ima opraviti jetnik pri najinem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila |
| Oče naš (1885): | ki smo čas revščine in tvojega zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega otroka. " |
| Gozdovnik (1898): | pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O jej ! o jej i |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo boſh obdeloval |
| Genovefa (1841): | ſvéti véri v Têbe, o Ozhe! v Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna |
| Divica Orleanska (1848): | milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Divica Orleanska (1848): | Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila, nje ljubezen do očeta že bi mogla te |
| Roza Jelodvorska (1855): | nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliki trosht, pokoi, inu veſelie na tvoji duſhi, inu v' tvoimu ſerzu, hitru bode per tebi ta Angel od Nebeſs, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | potoke, je tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu, |
| Robinson mlajši (1849): | v svoji lupini zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem, kakor bi ti rad, bi se jas imel svojega uma |
| Blagomir puščavnik (1853): | da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | more več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi na vęzhnu vkupej veſselili. Amen. |
| Genovefa (1841): | puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | govori raj! Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu? Pové, pové! ino nič mi ne zamolči! Kdo pravi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker te ſtare, v'treh Lęteh imaſh aku ozheſh, v'tvojmu uogradu ſam Mushkat, Roſoshki al kar sa enu grojsdje ozhesſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je vshę , moja lubesniva Nęshka! Na tvoji méhki rozhizi, na tvojmu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſręzhen, taku varen, taku dobru ſ-hranjen, kakor per tvojmu lubimu Ozhętu? Chriſtjani vam ſe milu ſtury pèr saſliſhanju letę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſtojí, o luba Mati, de nam ti leto gnado per tvojmu Şynu ſproſsiſh, kakôr ſi nam tudi exempel dala. Inu kdó |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamo kaplo putu spotimo, aku is vſmileina, inu shaloſti pruti tvoimu britkimu terpleinu Ie eno ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molimo, o koka delezh ſmo od povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to veliko jeso, inu ſourashtvu, katiro ti hudobni shoudnirji pruti tvoimu Moiſtru imajo, potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam |
| Robinson mlajši (1849): | molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino |
| Oče naš (1854): | ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje |
| Revček Andrejček (1891): | Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da |
| Genovefa (1841): | dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu. |
| Roza Jelodvorska (1855): | priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo na stare dni v tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe bodo Maſhniki, ſlushabniki tega Goſpuda plakali , inu poreko: saneſi tvojmu folku , inu napuſti tvoje irbeſhne k'ſramoti biti, de bi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg o naumerjozhi Bueg o usmilani Bueg kier si ti tvojei porodnizi se navelkon- |
| Valenštajn (1866): | To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj |
| Valenštajn (1866): | delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu, ko v ljubezni vročej |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jame kregati in jej reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Edèn pak je djal k' njemu: Pole, tvoja Mati, inu tvoji bratje svunaj ſtoję, inu tebe yſhejo. 48. On pak je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije |
| Oče naš (1885): | bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu |
| Revček Andrejček (1891): | pozabila — sedaj, ko si zdrava — kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | naj zmiraj z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali. |
| Biblia (1584): | dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh |
| Biblia (1584): | Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni serze tvojah vieniah noi ush- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiedami: jas taba sarotimi ti dori duh skues to vero tvojah shpanov inu tvojah firshtov noi skues to tugant tvoiga shiviga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa jes prosim tabe skves tvoje sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skues tvoje lubs dietze, katere si ti na tvojah S. S. rokah nosiva prosi sa me, da mena sta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarotimi ti dori duh skues to vero tvojah shpanov inu tvojah firshtov noi skues to tugant tvoiga shiviga Boga inu unja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aufrihtik noi popounoma spueved dovi podiati: od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba opomenam k' si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak jordan shov: k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo odgóvor dajali na dan tę ſodbe. 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 37. Sakaj is tvojih beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo |
| Divica Orleanska (1848): | Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v dobrim do konca svojiga življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezhnu ſvet. 3. Sa tu ena je sadosti Beſeda od tvoyh ust Tak bomo od grehu prosti , No mozhna naſhe slabust |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod , No Bog navideozhi! Pusti od tvoyh ſrot Molitu h'tebi priti , Ti ſi naſh shivi Bog |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dei, de vſelei o Gospod! Tvoju ſerze omehzhamo h'Vtaleinu tvoyh dobrot. Tvoi ſyn ſe je tebi biu Do ſmerti pokoren |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo sdei ta spomin |
| Ta male katechismus (1768): | se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o |
| Ta male katechismus (1768): | sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli |
| Divica Orleanska (1848): | nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | smerti kliči me in postavi me zraven sebe, de s Tvojimi angelji zmorem večno hvaliti Te. Amen. Potem se terkaj z |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | storil za pridobitev tega zaklada, in združim ga z vsemi tvojimi svetimi molitvami in s tvojimi dobrimi deli. Prosim in rotim |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in združim ga z vsemi tvojimi svetimi molitvami in s tvojimi dobrimi deli. Prosim in rotim te pri oni ljubezni, ki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | koči; nihče ji ni skrivil lasu. Kaj pa je s tvojimi otroki, ne vem. “ — Te-Vaturu je pripovedoval, kako je odtegnil Irčevo |
| Ta male katechismus (1768): | vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſonzam nar greſhniſhiga zhloveka, s'kuſhuvainam, koker s enim s' tvojmi ſourashniki pogovarjenim sriamnam isdati, inu v' loviti. O koku mozhnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvojim saſlushenjam, s' tvojim bogaſtvam, s' tvojó modro glavo, s' tvojmi priatlami, s' tvo- |
| Sacrum promptuarium (1695): | satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku |
| Biblia (1584): | ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je rekàl k' |
| Biblia (1584): | dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki |
| Divica Orleanska (1848): | sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo |
| Zeleni listi (1896): | Jaz imam drugih opravkov dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | melafiri vred posebno dostikrat vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 57. Periklas, 39. Perlovec, Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali |
| Botanika (1875): | Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega |
| Zoologija (1875): | nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hauer. On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | celó nič ni, je pa več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro določiti kakor |
| Botanika (1875): | ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi na zemljo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno |
| Zoologija (1875): | more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti jih za tvorbo svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen neposredno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako |
| Botanika (1875): | godi na ta način, da se drugega leta notri v tvorilnem staničji vsacega cevnega povezkă naredi nov cevni povezek. Ta poslednji |
| Botanika (1875): | cvet razvije. Zavolj te vedne tvorbe novih cevnih povezkov v tvorilnem kolobaru, ki se godi pri dvokaličnicah, se imenujejo njihovi cevni |
| Botanika (1875): | kolobarom, med kterima, je tvorilno staničje novih cevnih povezkov. V tvorilnem staničji drugega leta se naredi tretjega leta spet krog novih |
| Botanika (1875): | sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila |
| Zoologija (1875): | to opuščamo, ker bode pozneje najlepša prilika o teh dveh tvorinah obširniše govoriti, ko bodemo obravnavali mišice in živce. Razdelitev telesa |
| Zoologija (1875): | bi nam bilo zdaj še o druzih dveh temeljnih živalskih tvorinah, namreč o vlaknini in živčevini, no tukaj to opuščamo, ker |
| Zoologija (1875): | ki se potem pomnožava in v druge tvorine spreminja. Te tvorine so pa po obliki in po lastnosti celicam jako malo |
| Botanika (1875): | pomanjša se njihova gibkost. Posebno močno vodéne so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode v sebi |
| Botanika (1875): | po sebi, razviti semenski popek, seme, med tem ko se tvorine, ki seme obdajajo, morajo zaznamovati kakor oplodje. Od podobe oplodjeve |
| Zoologija (1875): | v taki celici, ki se potem pomnožava in v druge tvorine spreminja. Te tvorine so pa po obliki in po lastnosti |
| Botanika (1875): | opravek pravih listov. 2. Luske brstovne so shujšane, listom podobne tvorine, kterih namen je ta, da varujejo mladi začetek (zarodek) debla |
| Zoologija (1875): | Po tem takem razlikujemo v živalskem telesu tri različne temeljne tvorine, namreč: tkanino, vlaknino in živčevino. Celice so v živalskem telesu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dve, tri, ... do deset. Deset prvotnih jednot, tudi jednice imenovanih, tvori novo višjo jednoto, katero imenujemo desetico; deset desetic dá stotico |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega osnovno število je deset (grški deka). V tem sistemu tvori po deset jednot jednega reda jednoto naslednjega višjega reda. Začenši |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se sicer vsak dan, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se |
| Revček Andrejček (1891): | hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se domača vzgoja nadomestila s káko drugo vzgojno obliko. Izredna tvornost domače vzgoje je osnovana pred vsem na prav posebnih rodbinskih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zmernejšim sredstvom, ne rabi močnejšega, drugače postane gojenec neobčutljiv in tvornost vzgojnega sredstva se oslabí. Kadar izhajaš n.pr. s svetom, ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de |
| Kemija (1869): | Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung |
| Kemija (1869): | Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben |
| Rudninoslovje (1867): | tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. |
| Rudninoslovje (1867): | so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5 |
| Robinson mlajši (1849): | poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi enkrat dober jabelčnik pil; dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev pri nas rodílo? U. Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše ozračje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let |
| Kemija (1869): | Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je bila; kakor tudi tista, ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen |
| Kemija (1869): | škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se |
| Kemija (1869): | Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij solitarnokisli, salpetersaures |
| Gozdovnik (1898): | Stavka še ni končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni |
| Tiun - Lin (1891): | se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Komej sim ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi |
| Stric Tomaž (1853): | domači in drugi sužnji zvedili, da je Špela z otrokom ubežala. Vsi od kraja so bili veseli in so ji iz |
| Stric Tomaž (1853): | nazaj in pove, da ni nikogar domá, da je gotovo ubežala. Vse je pri nji vkobar, in predalčiki vsi prazni. „Če |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Napadu so jo siroveži s kamni in jo močno ranili; ubežala jim je pač še na vert, ali ker se je |
| Stric Tomaž (1853): | Špelo in z veliko drugimi, ki so mu na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele |
| Deborah (1883): | Žena. Na Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo moč. "Pa kar tako se jim pa |
| Ta male katechismus (1768): | moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov svet Job govory |
| Ta male katechismus (1768): | teſhavah, kaj bo letu? Meni je szagat, ni me mozh uwejſhat, pred temi sovraſhnek'i obstati ni. III. Ta ſapelive svejt is |
| Sacrum promptuarium (1695): | gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade eno, sdaj to drugo, inu vſe restarga: Mati |
| Tiun - Lin (1891): | angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski |
| Oče naš (1885): | gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ od Heroda priſhel, je Pilat ubijávza, ki je bil v' jezhi, Barába po imenu, vſhtriz Jesuſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | o veliki nozhi po ſtari navadi ispuſtim, Barába rasbojnika ino ubijavza, ali Jesuſa, ki ni krivíze per njem? “ On je ménil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim strupam tako ostrupenijo, drugič pa kér |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred |
| Gozdovnik (1898): | tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj vas to bôde! « |
| Gozdovnik (1898): | domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj vas to bôde! « |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. — |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eniga takiga zhlovęka popiſhe, katęri pohujſhanje dajé. On je en vbyavèz, od katęriga ſe bó rajtènga, kakôr zhes prelyto kry terjala |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | róshe, inu vaſs prebode med tęm, kadar vaſs objame. En vbyavez tiga shîvota ſe sua vèndèr enu koliku s'tęm ſgovarjati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shivota nam vezh ne vsame, kakôr enu zhaſsnu shivlenje. En vbyavèz tę duſhe naſs obrópa ob toiſto nepreſhazano gnado, katęro ſmo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | En zhlovek, katęri pohujſhanje dajé en vbyavèz tęh duſh; taku ga S. Piſmu imenuje. Kaj ſe pravi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres tęga, de bi bil s' eno beſsędïzo rèshalen. En vbyavèz tiga shivota nam vezh ne vsame, kakôr enu zhaſsnu shivlenje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęm ſgovarjati, de ga je jęsa taku delezh pèrpravila: en vbyavez tę duſhe ſpęle ta shlak s' premiſhlenjam bres togote, v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar |
| Ta male katechismus (1768): | kar je svetega, iskrunèe. Kaj prave ta peta: Ti nimash uwyati? Ona prepovèe uſſh vunajno silo, ludumorstvu, inu uſſe krivize, katire |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhliſhali, de k'tem ſtarem je blu rezhenu: ti nimaſh uwyati: kedu pak uwya , ta bo ſodbe kriv. Jeſt pak vam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu de bosh dolgu na semli shivel. 5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se |
| Gozdovnik (1898): | je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on ujet? bi se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi jih z drobno solijo in moko, povaljaj jih v ubitih jajcih, potresi jih z žemljevimi drobtinami in ocri jih v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dostikrat vzajemno eden druziga z živinsko slastjo sneli, in čepinje ubitih za posode imeli in iz njih pili. Taki pozverinjeni narodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote |
| Oče naš (1854): | z mano: Živi republika! živi Danton, živi Robespier! “ „Strela jih ubij! “ reče na to serčni in razkačeni sivček in verže svojo |
| Oče naš (1885): | „Strela jih ubij! “ reče na to srčni in razkačeni sivček in vrže svojo |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve |
| Kuharske Bukve (1799): | otrębi vratove, jih drobno rasſękaj. Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij notri jajz, kulikor piſhet, tuliko jajz, deni notri rasſękane rakove |
| Kuharske Bukve (1799): | poſębej drobno ras — ſękaj, v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę kolerabe eno jajze inu eno shlizo mlęka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | doli pade, ſe mu ſhipa ubije, ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj ubije, moram jaz in ubogi otroci plačati, a ljubezen ne udari |
| Robinson mlajši (1849): | dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu |
| Sacrum promptuarium (1695): | tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sa to g — gori vsęt Baron. Dershite ga , al vaſs vbijem. Budalo. (prime Barona. ) |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | otrok, Baron. Kdu? Goſpa. Nigdar ga ne ſmęjm imenuvat! Baron. Vbijem ga! |
| Stric Tomaž (1853): | je pa od padca dobil, in gotovo bi se bil ubil, ako bi se ne bil po vejah zaderževal. Ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in 3 nadstropja prederl; 5 oseb je pri ti priči ubil, 7 pa zlo ranil. — Na Španjskem še zmiraj vrè, in |
| Viljem Tell (1862): | gostiti. — Povejte, ali znam srcé krotiti, Sovražnika sem vidil, pa ubíl Ga nisem. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ž njimi zavoljo vaše duše. Črnot. Nečem ga pred oči! Ubil nisem nikogar, nikogar goljufal, nikogar okradel, nikogar žalil ali preganjal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dar bogovom ljubši, ga na polje speljal in ga tam ubil, kakor naš Romul Rema, samo da z oslovsko kostjó. Zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Enako je vsa rodovina onega P. M., ki ga je ubil, zarad pretepov na glasu, in se je vže tudi on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli, v Mizori pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati |
| Divica Orleanska (1848): | živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko si šel. Ubila davi Iz Orleana ga je strelna krogla, Ko je iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa to. Od kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je |
| Robinson mlajši (1849): | sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino |
| Viljem Tell (1862): | Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas Še zemlja nosi! Vam še solnce sije! Paricida |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bežite, Maori! “ je planil v sobo. „Pred očmi so mi ubili ženo; nad glavo so mi zažgali stanovanje. Poglejte svitli žar |
| Viljem Tell (1862): | Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Tak bosh per meni shtiman. 4. Blishniga na smesh ti vbiti, Temuzh le h'pomozhi priti, Kokar sam sebi shelish. Preſheshtva |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Shaljo svet'ga Duha nar vezh. 8. Rad, inu valnu enga vbiti, Dopernesti ta mutast greh, Vudovam Krivizo sturiti, No Srotizam per |
| Zlata Vas (1850): | mi ne bili svojiga otrôka dali; mislili so, de sim ubóg. Ko sim pa še tisti večer mlinarja Jerneja in njegovo |
| Tine in Jerica (1852): | v hišo šest goldinarjev poslal. Naj bo sovražnik ali brat Ubog’ mu zmir pomagaj rad. Tine je bil človek. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dobrimi ljudmi prebivati, ki za mene skerbé; otrok sem še, ubog in zapuščen. Zdaj je omolčal. Pa vnovič se mu je |
| Blagomir puščavnik (1853): | pričakovaje konca te grozne nevihte. — Bric pak se trese, kakor ubog grešnik, in neprenahama vpije na pomoč. Tudi zdaj obljubi se |
| Oče naš (1854): | premoženje ste vse za mene darovali; za tako djanje Vam ubog duhoven, ki že blizo groba stoji, nič druzega ne more |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Gospod! kteri ljubijo Tvoje zveličanje. Jest sim pa revin in ubog! O Bog, pomagaj mi! |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kerčmarica, kaj se njemu poljubi. Pavliha ji odgovori, de je ubog popotnik in jo prosi, mu za božjo voljo kaj jésti |
| Zlatorog (1886): | Pri máteri Katri je gost premnog, Gospod bogàt in kmèt ubog. Na ražnji suče se mesó, V kotliči juha vrè glasnó |
| Zlatorog (1886): | pokážem, »Da pri meni marnam takim »Ni prostóra! Vsak pritêpen »Ubog lovec pač jedíne »Hčere moje ne bo trapil »In ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa |
| Robinson mlajši (1849): | nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno |
| Roza Jelodvorska (1855): | terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni mogla ničesar viditi, ker si je oči |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | korenjak, ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je k meni in me je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhalla, de sem se jeſt koker en nezh, inu ena uwoga dekla k' nogam Boſhjega velizhaſtva bres prenehanja doli metalla. 2. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zhern v' toplize; pride pak erdezh naſaj. En kuhan rak. Uwoga kuharza! ti se moresh ſavle mene doſtikrat jokati: inu mene |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil napravljal? Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | se zhes naſhe Reve , Reiſhi naſs s'naſhih nadlog, Naſs boge otroke Eve , Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pregaineine terpijo, Vezhnu plazilu dobijo. 7. Molit, poſtit, daruvati Te boge, tu ozhe Bog, Tak' tud'on nozhe nehati Naſsreiſhit s'naſhil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| Genovefa (1841): | boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in |
| Zlata Vas (1848): | so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in derli uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev |
| Blagomir puščavnik (1853): | krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja |
| Roza Jelodvorska (1855): | On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | matere, ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat |
| Oče naš (1885): | vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali |
| Sacrum promptuarium (1695): | juxta crucem lacrymoſa, dum pendebat Filius. Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne zamolči! Kdo pravi, de bi ne slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravei strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim tabe skves tv navsmilano svazhenje vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſoſebno v' njem prebival. Bog posná tudi paſtirzhika ſhe tako ubosiga v' hóſti; ljubi ga, zhe je nedolshen. Ino ravno ták |
| Genovefa (1841): | denarje, temuzh na shiviga Bogá. Bog sna bogatinza hitro bolj ubosiga kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj ubosiga sná sopet |
| Genovefa (1841): | pêzhe! Verni ſe nasaj v ſtanovanje mirú in môli sa-me ubosiga moshá, hi nima na sêmlji nikjér vezh mirú! Ali ſe |
| Genovefa (1841): | jim je bila sdaj prava mati. Tù ga ni bilo ubósiga, ktérimu bi ne bila delati in ſi kaj saſlushiti dala |
| Genovefa (1841): | jih sa vſe, kar ſo mi ſlorili, ſerzhno sahvalim. ” „Gola, ubósiga, oſlépljêniga nôrza, ne umôri v ſvôji jési. Odpuſti mu, kakor |
| Genovefa (1841): | v ſvôji ſôbi piſmo dajála, Gôlo s gôlim mêzhem pridêre, ubósiga, nedolshniga Drakona prizho njé prebôde in sazhne ſtraſhno krizhati. Vſi |
| Genovefa (1841): | hitro bolj ubosiga kakor naj vezhiga ſiromaka, in naj bolj ubosiga sná sopet bogatinza ſtoriti. Sej to na meni vidite! ” „Terdno |
| Čas je zlato (1864): | po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač že davno pozabil. Lenček se pač |
| Oče naš (1885): | bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki je tako |
| Oče naš (1885): | on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In kako bogata je bila ta žena, ki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak |
| Roza Jelodvorska (1855): | Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | take sorte andohtah se ſravn ſneshli bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega v' imęnu J. M.J. irpergujejo, inu pod ſtreho |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lazhnemu Lazarusu dash? Molituv tega uwogega je per Bogu veliku mogozhna, koker na njegovu jamranje na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei bojomi grieshniku pomati is usa moiga nota? inu sbuesbtua: inu skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pokopalishzhe: jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei mena bojomi grieshenku |
| Robinson mlajši (1849): | bi pač, kakor vi, večerjo opustila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomóči mogli pak zdaj moramo iti. Večerja na nas |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na |
| Oče naš (1854): | le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rok je shivela, deſiravno je bila rodovíne kralja Davida. Joshefu, ubogimu ſtenárju ali zimpermanu, ki je bil veſ bogabojezh, je bila |
| Genovefa (1841): | terdo saſlusheno plazhílo vtergal, in prepovédal, de ſe nima nobénimu ubogimu ne edín grishljej kruha podeliti. Le Genovefi je doſlej smiraj |
| Genovefa (1841): | tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi ubósimu, ſlabimu otrôku reſ terda, dolga in nevarna. Pa Bog ti |
| Genovefa (1841): | ſvôje duſhe rékel: „O Bog, te ſrézhe je prevezh môjimu ubosimu ſerzu, de zhes vſe môje upanje in miſli ob ênim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomankanje treba toſhiti, aku bosh rad, lubeſnivu, inu hitru enemu uwogemu na pomuzh pertekl. Eberhard Truxes is Walperga ta Perve Premonſtratenſarske |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Zhe nauterpish kaj dati, daj saj dobro beſſedo. Narezi temu uwogemu ſerſhmajhtne beſſede, de njemu njegovo revo she teſhejshe nasturish; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is arſhata nadejly, temuzh is dobrega serza. Ti imash temu uwogemu neli moshno odpreti, temuzh daj njemu tudi eno dobro beſſedo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi |
| Divica Orleanska (1848): | Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene |
| Zlata Vas (1848): | brez vestí po dvanajst, dvajset in še več od stó. Ubogi pa so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še šolo zapustil in za Kristusa |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | če se mu po poti kaj ubije, moram jaz in ubogi otroci plačati, a ljubezen ne udari hudo. « Duh: » Ali moreš |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi |
| Ferdinand (1884): | ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem |
| Oče naš (1885): | In z milim glasom je nekdo za njo stoječ rekel: „Ubogi otrok, pojdi z mano, k materi te hočem peljati. “ Ko |
| Ta male katechismus (1768): | toku Khristus na eni gorri uzhil: I. ſvelizhani so ti uwogi v' duhu, ſakaj njeh je nebeshku Kraylestu. II. ſvelizhani so |
| Kratkozhasne uganke (1788): | oſtala. En pubezh nas ima v' svojeh rokah: inu usi: uwogi, inu wogati si voshejo, nas imeti. Numeré v' Lotaryi. On |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti |
| Zlatorog (1886): | kar so v gozdu »Našli neki dan mrlíča, »Lovčev oče, vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo je razbíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer |
| Zeleni listi (1896): | čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te bo imel rad ter te blagoslovi«. |
| Zeleni listi (1896): | se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé |
| Zlata Vas (1848): | prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | celo življenje je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. « |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela. To so že prvi |
| Ta male katechismus (1768): | powoj. II. Ta mutaste, ali sodomitarske greh. III. Stiskanje teh uwogeh, udov, inu srotez. IV. Doliterganje ſasluſhenega plazhila teh delovzov, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Jeſt terdIm ſdej: ſdej mehzhim; veliku uwogeh, al veliku vezh wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim bogim dati. On je tiſti, katiriga je ta lubesen pruti tim |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | biti, Taku je JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost, Tistim da |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebo. Milost skasou bode vſem, K'diri milost pruti tem Bogim v'Serzu obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K'diri ſo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ozhe she vezh sturiti, Nei tu svoju vſe preda Tistu bogim resdeliti, Sebe pa nei Bogu da. Nei divishtvu vſel dershy |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tam viernam dusham 3 S. S. Meshe puazhati inu ta bojam odta kei potalati inu ta buernam zerkuam nati kei zve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse skrite zhaze inu ti je mash ven deliti tam bojam potrebnam ludem: inu kateri bo taba noi tvoje jeme: napuemazh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi |
| Genovefa (1841): | v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nesreča čez reveže, namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bojo 12. t. m. spet na pot podali, v Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom |
| Genovefa (1841): | angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in |
| Zlata Vas (1850): | Tudi mlinarico so botre silno nadlegovale in ji nagajale z ubozim učiteljem, in de takimu pritepencu tako hčer dajo. Zato so |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | kóčah bližnjih dolin, in njen grad je bil zavetje vsim ubozim, ki so bili pomoči vredni. Tudi Neža, edina hči teh |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim, inu mladim, bogatim, inu vbogim enu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe |
| Biblia (1584): | zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad |
| Sacrum promptuarium (1695): | shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih |
| Sacrum promptuarium (1695): | bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik kakor lepu vaſs opomina S. Chryſoſtomus, rekozh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte |
| Zlata Vas (1850): | To nemore nič več tako biti z našimi ubozimi in lenimi berači! " je Ožbé djal, pa svetovati si ne |
| Oče naš (1854): | brez razločka, ali so prijatli ali sovražniki. Imaj usmiljenje z ubozimi in brani povsod nedolžnost. Usmili se vjetih; bodi povsod usmiljen |
| Genovefa (1841): | djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne bil bolj uſmiljen, kakor ljudje, bi |
| Tine in Jerica (1852): | Malo, ubogo dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo |
| Ferdinand (1884): | Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. « |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in |
| Zeleni listi (1896): | prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je dobru, de te obeden ni vidil. Le lepu jih bogej; povęj Nęshki, koker ſo ti gnadlivi Goſpod rekli; pak nizh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bojim — Nęshka. Nizh ſe neboj. Matizheh je glava! le njega bogej. (vſi gredo. ) DRUGI AKT. (En lep Zimer, Doli v' dno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize. ” „Drugizh, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali le po nekim času vesele posledice vidili. Oberite in bogajte. — V nektérih nemških novicah so se zdravniki pertožili, de ljudje |
| Sacrum promptuarium (1695): | tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici |
| Sacrum promptuarium (1695): | est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi nej bugal, ter s' ſvojo shkodo je bil ſposnal, de ta kateri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Lipe je ubogal svojega očeta, in ko so se drugi ljudjé večkrat čez |
| Sacrum promptuarium (1695): | pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | namenila, pa skusiti sem te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | mi bomo nega koker naſhiga narbulſhiga Ozheta ſposnali, lubili, jenu bogali: koga bo on nam dau? Od. Koker on je sdej |
| Sacrum promptuarium (1695): | timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo |
| Zeleni listi (1896): | ti to še pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umen in poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere |
| Sacrum promptuarium (1695): | Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris |
| Divica Orleanska (1848): | pride čas, oglasil se mi bode, In jez ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan moj |
| Zlata Vas (1848): | menj petdesét do sto goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo |
| Zlata Vas (1850): | le bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. « |
| Zeleni listi (1896): | mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo |
| Zeleni listi (1896): | Gospod sodnik! Veste, da imam Zorka zeló, zeló rada. Pa ubogati me mora. Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kristijani se skoraj veselé terdega dela, vedno so veseli, vedno ubogljivi. Večkrat sem videl mlade azijske plemenitnike veselo najteža dela opravljati |
| Zeleni listi (1896): | olje« za ogledalom, sklenite danes, da boste zanaprej vedno lepo ubogljivi, da vam ne bo nikdar treba okusiti tega »mazila«. Kako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je bilo otrok v vasi, ki bi bili tako priljudni, vbogljivi in razumni, kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vdeležiti tega zbora. Odbor. Iz Mozlja v Kočevji 24. dec. (Uboj. ) Ni davno, kar vam je nekdo z naših hribov v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | cerkveni pravici prepovedan, ker je kot zasednik in razbojnik na uboj čakal svojega bližnjega, paje vtem trenutku smrt njega samega doletela |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perjasnivo inu Fraintelh: v' boshiam jemenu pomai mena is moiga bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvojega sina Jesusa kriſtusa dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe prosim skues svetiga Duha Amen. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſturil. Moj Norbert je svoje duhovnisha le eno hisho tega uwoshtva imęnuval, dokler on v' njeh ni iskal wogatio v' dnarjeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa vezhnoſt. Otsheh taiſte ſadobiti, toku oſtane v' duhu tega uwoshtva, inu Hodi ſa mano. XV. POSTAVA. Teh gnad ſanuzanje je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kraleſtvu, kader je on na ſveitu biu, je blu tu boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei gledeimo, kai proſimo? inu smiſlimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſo popounoſt tih posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine predi poſtavi. Ta ſveit iſhe veliko zhaſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe prosim skues tvojega sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse anjouze inu erz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim taba skues tvojega sina Jesusa Kriſtusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega lubiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi shves |
| Zlata Vas (1848): | slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo |
| Zlata Vas (1850): | pregrešno so se ljudjé pogovarjali. Bogastvo pokazi serce, pa tudi ubožtvo ga spridi. In kadar se ubožtvo in neumnost in. hudobne |
| Zlata Vas (1850): | pokazi serce, pa tudi ubožtvo ga spridi. In kadar se ubožtvo in neumnost in. hudobne strasti združijo, ima hudič gladko pot |
| Zlata Vas (1850): | Pravde so drage in prineso ubožtvo in sramoto saboj. Kdor pravdo začné, pol tega zgubi, kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' note: sate kateri so v jezbi alpa v' velzham bueshtui: te shebreitu Shebranje taku bosh ushlishan prei da bosh tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas tabe prosim N. N. |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Ljudska učilnica vzidava prvi kamen poznejšej človekovej rabnosti. Izreja brani uboštvu pod streho. Naj bi se mladina v ljudskih učilnicah ne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ob tolišnji nesreči skušnjave. Izidor si pa pri vsem svojem uboštvu niti jedno uro ni pomišljal, kaj bi storil. Kakor hitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas tabe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshki, tihu. ) Vidil ſim ga ; vùs je polomlen. Nęshka. (tihu. ) Boshzhek! Goſpá. (k' Baronu. ) Vęjſh, kaj je; kar ſi oblubil , jim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran mahnila, de ſim ſe toku slo opraſhnil. Nęshka. Boshzhek! — lępo roko ima, to je ręſs! — bęlo koker en deklé |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka , poglej, kakòrſhna ſim — Mladęnzh bo sdej tukej. Nęshka. Ta boshzhek ſe meni prov v' ſerzé ſmili. Gospá. (pred ſhpeglam. ) Boſh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu |
| Zeleni listi (1896): | To so bili darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi |
| Viljem Tell (1862): | Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonz. De polna plemęna Lubęsen ognęna Rasdjala me bo , De boshez oparjen Sim pizhen , ſim vdarjen, Kaj morem sa to! Nęshka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | doli vdarla ? Nęshka. Jeſt ſim mo k'malu rekla ; al boshez je vùs preſtraſhen. Toku od hiſhe sgnan biti , inu od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je tudi uboshiz, Lazar po imenu, kteri je poln torov pred bogatinzhevimi dúrmi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 32. Bogatinez ino uboshiz. Je bil bogat mosh, pravi Jesuſ, kteri ſe je v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njemu, ino mu rane lishejo. Sgodilo ſe je, de umerje uboshiz, ino angelji ſo ga neſli Abrahamu v' narozhje. Umerl je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad ſeboj , pa tudi nad drugimi ſpoſhtujte. Tudi nar revniſhi uboshiz je po njej ſtvarjen. Bog je sa zhloveka prav lep |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludy, koker njega ima ena sama betva boſhje gnade. En uwoſhez, en berazh, deslih ves v'zujnah, inu zapah tèzhy, je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega nausmilenega ena huda kletvina dolipade. Prava lubeſn nazhaka, dokler uwoſhez prose, temuzh kader vide enega potrebnega, se jèdernu darovitna skaſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo |
| Divica Orleanska (1848): | gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu |
| Tine in Jerica (1852): | Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti |
| Oče naš (1885): | najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je |
| Oče naš (1885): | bister um. Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine |
| Maria Stuart (1861): | našel — Leicester. Kaj? Mortimer. Začeto pismo Kraljičino do vas — Leicester. Ubožica! Mortimer. V njem prosi ona, da bodite mož Beseda. Vam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kervi ležati in mertvo! Poznej so zvedeli, da je šla ubožica pretekli večer mimo potoka, kjer so nejeverniki imeli svojim bogovom |
| Zeleni listi (1896): | mi smilite! Koliko skrbi in žalosti mora pač mati pretrpeti! Ubožica! No, počakaj nekoliko. Dam ti tudi jaz kaj! « Kmalu pride |
| Deborah (1883): | prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za nekoliko dnij! O to mi |
| Oče naš (1885): | „Gotovo, Jernač, ako bi imel ti pravega duha ubožnosti, vérne, iz ljubezni do Boga se darujoče ubožnosti, kakor si |
| Oče naš (1885): | pravega duha ubožnosti, vérne, iz ljubezni do Boga se darujoče ubožnosti, kakor si jo je pobožni brat Nikolaj pred štirimi sto |
| Gozdovnik (1898): | se ni povrnil, in ker ti more zlato pri tvoji ubožnosti mnogo koristiti. « »Ali pa ne poznate imena tistega človeka, s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na ravnost dotaknil. Vediti je treba, da se steklina ne ubrani nikakor s tem, če se živali vzame, kakor pravijo, nekak |
| Valenštajn (1866): | Le idite! (Maks se hoče še enkrat Tekli približati. Valenštajn ubrani. Še omahuje, kaj bi sklenol, zelo potrt; mej tem pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Se ve da jih vsa ta pridnost in poterpežljivost ne ubrani paznikovega biča in tudi njegove palice ne, kar je tudi |
| Kemija (1869): | nehlapnimi telesi ter se tako zadrževati v gnoji. Gnjiloba se ubrani, ako voda in zrak ne more blizu, ali pa z |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | tudi dokazala, da žganje ni neobhodno potrebno, da se človek ubrani mraza. Ko govorimo pozneje o hiralnicah, bolnicah, blaznicah in sličnih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokrádejo. To je réſ shaloſtno, pa vunder ſi marſikaj tega vbrani, kdor zhuje. Pri velizih vertih je dobro, zhe imá kdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po sili vzeti hotel. Napadeni se je pa vendar srečno ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi ti per vſim tem ſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in pogoreli so ob Moldovi sopet 3 mlini; komaj so ubranili, da strašni požar ni dalje segel. Iz Ogerskega. Pošte, ki |
| Zeleni listi (1896): | mogla prodati naših rečij sem že prodala, da bi se ubranili lakote in mraza. Danes pa, ko je zopet zadnji krajcar |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Maria Stuart (1861): | Vojaki vrejo. Mortimer (kviško plane in za meč zagrabi). Jaz ubranim te! Marija. O Hana, reši me njegovih rok! Na vek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste me naredili — tega ne morem ubraniti; ali to lehko ubranim, da vi ne boste, kar ne smete biti! Zató sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili jih boſte. (?) In ako bi ti |
| Tine in Jerica (1852): | Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih žarkov. Al kakošno borno mestice je bilo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje je stala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki učakajo višjo starost Boj šole proti alkoholizmu. |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Da sem ta dan učakal, da to gledam! Tell. Ni dobro biti tu. Stran pojdiva |
| Valenštajn (1866): | ujamem i zanašam Na vašo se pomoč. Gordon. O, da učakal, Da ta nesrečni dan sem videl! Iz Njegove roke sem |
| Valenštajn (1866): | vrste sili Marljivo, ter krdelom pot zapira — Vesel, da je učakal le-ta dan Vojaku sinu stiska roko starec; Ko ptujec stopi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | merzí. S težkim sercam rečem, pa je resnica: mnogoteri sicer učen Slovenec več vé od čudnih Kinezov in od vmazanih Hotentotov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sijala resnica bo vedra. De vidil lahko jo bo prosti, učèn. Smo snažne, pravične, resníčne, poštene, Se nádjamo, v grade bit' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moža končal, ki so bili visoke častí vreden duhoven pastir, učen gospod, zraven tega pa tudi iskren rodoljub. Kmetijski družbi so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in |
| Stric Tomaž (1853): | reč znana; tudi bi ne vedel kej odgovoriti, ker nisim učen. Tergujem že od nekdaj tako, da si kruha služim, vse |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ljubeznijo do bližnjega. Narod, ki je v mladosti bil tako učen, potem lehko sam napreduje, ne zaostaja za iznajdbami umetnosti in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kristjan? Poslala sem te k njemu v šolo, ker je učen in lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če bi je nam vi malo pojasnili. ” „Jaz sicer nisem učen na te reči, pa če človek šestdeset let preživi kot |
| Revček Andrejček (1891): | čas sem bil pošten, Cesarju služil sem zvesto, četudi ne učén; Pri enem kmetu delal sem, dokler sem trden bil, Prositi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe |
| Biblia (1584): | je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zastonj. Zato bi se mogli tega poprijeti premožniši prijatli ljudstva, učene in znanstvene družtva, muzevmi, matice *) i. t. d., nar bolje |
| Kuharske Bukve (1799): | poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim toku vuzhéna, koker ti; imam le eno. Matizh. Me slo lubiſh ? Nęshka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mnog si perzadeva Okroglo talijanšno znati; ſranse Je koljkej ponosljati, Učene si verli v čast peršteva: Le Krajne malo znan' glasovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nimamo, hočem v tem predmetu tukej kaj pisati, ne za učene ljudi, kteri so v tem že kaj več v drugih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več kakor kakih 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed njih v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jezik in krajnski kraji so mnogim ljudém, ki se clo učene štulijo, neznani! Kakor jih je veliko, ki ne vedó, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Wiseman, kardinal in nadškof vestminsterski, niso iméli namena svetu podati učene preiskave o napravah in starinah perve cerkve; ampak vernikom so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je pojasnilo v opazkah; zató so pa izpadle druge učene opombe pa take, ki zavračajo na vire, iz kterih so |
| Zoologija (1875): | umno napravljene proglje in pasti in naščuvajo nalašč za to učene pse na nje. Lov na podgane je po teh mestih |
| Sacrum promptuarium (1695): | dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posebno naročovalo, po domače pisati, se umetnih izrazov in visoko učenega razlaganja ogibati, potrebne reči kratko in vendar razumno povedati. Kjerkoli |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pride tudi v Prago in se izdá tukaj za zlo učenega moža, kteri zna na nartežji vprašanja odgovarjati, in de mu |
| Zeleni listi (1896): | Oj, to je bilo veselje za Mirčka! Tako lepega in učenega ptiča ni še videl nikoli. Od veselja je ploskal z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tékne. In potem pride narboljši gnoj v nič. Vprašajte kakiga učeniga kmetovavca, in povedal vam bo, kakó visoko angležki kmetovavzi človeški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spremila. — Z njim nam je negodna smert zopet eniga visoko učeniga Slavijana vzela, ktériga niso samo učeni možje skorej cele Evrope |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil rad vidil, de bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. Kér baron |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po pravici se mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tavžente! Ga ni in ga ne more več biti takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo ali nič ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekó: Ja. 52. On je djal k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje! oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | niste pri kantonskih gosposkah, pri kresijah pomoči, pri dohtarjih in učenih gospodih svétov iskali? — Če so bili taki možje do zdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de ne |
| Fizika (1869): | še dan današnji imenuje to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa s tako učeno? Še Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te |
| Mineralogija in geognozija (1871): | priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem obziru lahko pomore, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obljubim, da bo v tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi! ) še nigdar vidil ni, de pa vender |
| Občno vzgojeslovje (1887): | doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in najde, sam sodi in sam misli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim: Goſpodu ga je treba; ino puſtili vama ga bodo. “ Uzhenza ſta ſhla, ino vſe tako naſhla, kakor jima je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | piſmo. Ko do terga pridejo, ſe Jesuſ daljej ravná; pa uzhenza proſita: „Oſtani per naju; vezheri ſe she, ino dan ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malo pomagalo. Drugo ſi vmiſlim. Dam pri lonzharju sa vſaziga uzhenza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Franze 3 gold. in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza je bil saklad pa le dva krajzerja v kotlovini, in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tudi meni je dal Svoje telo v jed, kakor Svojim učencam! — Tudi jest sim smel priti k Njegovi mizi, akoravno čisto |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je kmal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhlovéſhk jesik ne isrezhe. Popoldne ſe je Jesuſ perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is Jerusalema v' blishnji terg Emavs ſhla. Na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu je reklo Betſage, je obſtal, ino rezhe dvema uzhenzama: „V' ta le terg pojdita. Naſhla boſta oſlízo pervesano, ino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih je letos toliko učencov v to šolo (15 kovačev in 6 kmetovavcov), da se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to leto ne more nobeden več vzeti. So pa letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudí imel pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ te nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jas ljubil! Js tega bodo vſi ſposnali, de ſte moji uzhenzi. “ „Zhe vaſ bo ſvet ſovrashil, ſi miſlite, de je mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga Koloſhanam, dva Teſalonizhanam, dva ſvojimu uzhenzu Timoteju, eniga Titu, eniga Filemonu, ino eniga Hebrejem. ˛Sveti Jakop |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga uzheníka, ne hlapez bolji od ſvojiga goſpodarja. Pràv bodi uzhenzu, zhe mu je, kakor uzheniku, ino hlapzu, zhe mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomnožilo. Gosp. Ignaci Knoblohar iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, da učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo prinesel in hranil. Jožetov pokop je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa bolj ljubi kakor ſvoje shivljenje, tak je práv Jesuſov uzhenez, ino ſi je miloſti boshje ſvéſt. 49. Pavlovo ſpreobernjenje. Pavel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vérujejo, poshírik mersle vode podá, sa to ko je moj uzhenez; gotovo, vam povem, ne bo bres povrazhila oſtal. “ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſe da kerſtiti. Odſihmal je bil Pavel prav ſerzhen uzhenez Jesuſa Kriſtuſa, ino je njegov nauk med vſimi narodi osnanoval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudí, veliko jih vaſ bo zhertilo savoljo mene. Pa ſej uzhénez ni bolji od ſvojiga uzheníka, ne hlapez bolji od ſvojiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pil, le molil je. Po treh dneh pride Ananija, poboshen uzhenez Jesuſov, v' hiſho, v' kteri je bil Pavel, poloshi roke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povelizhanja Jesuſa Kriſtuſa. Drugi evangeli je ſpiſal ſveti Marka, sveſt uzhenez ſvetiga Petra. Tretjiga je ſpiſal ſveti Luka, tovarſh ſvetiga Pavla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi Jesuſ per Ozhetu v' nebeſih prizhal, de je njegov uzhenez. 48. ˛Shtefan, pervi muzhéniz. Veliko jih je ſhe bilo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar boljſhi ſholarzhki ſvoje ſholſke ſpomine in pohvalke imeli, je uzhenez Franze Zirar, 10 let ſtar is Gorize dertiſke, (on ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki sdaj otrokam in ſtariſhém veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih učí en učenik skozi leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dobé, so takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci pridno bere, in kar koli more, eno in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "No, no, to nij nič hujšega, gospod učenik! Beseda še nij vse, vsaj —" "Vraga, v vašem starem golobnjaku |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga je Tine, njegov varovanec |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa na naſhe dela. Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih bo svelizhanih? “ Jesuſ pa je njemu ino unim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v |
| Sacrum promptuarium (1695): | viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha |
| Pozhétki gramatike (1811): | maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik ti bo dal ene bukve, to je, bo dal tebi |
| Pozhétki gramatike (1811): | dal meni. Le maître me regarde, to je, regarde moi vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih |
| Pozhétki gramatike (1811): | dal tebi. Le maître te regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to je, gleda tebe. |
| Pozhétki gramatike (1811): | maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je, bo dal meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem. Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš učitelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kjer je kaka kerſhanſka óbzhina ali gmajna vſtala, ſo apoſteljni uzhenike, ſhkoſe ino maſhnike, poſtávili, kteri ſo ſpet drugim ravno ſ' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino prednike! Njih glaſ vam bodi glaſ boshji! Bodite pa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ogovor na Vuzhenike Starſhi bi radi, deb' otrozi bersh snali némſhko, franzosko, laſhko |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tvoj shęgn, daſh zhes Goſpoſhino naſhe deshele, zhesh naſhe ſtarſhe, vuzhenike, inu dobrotnike, ter jim to dobru, k'katęrimu naſs bodvisajo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | modriane tih nevęrnikov k'ſhpotu ſturiti, katęri ſo ſe sa vuzhenike inu Goſpóde zęliga ſvęjta dèrshali, inu njim ſkasati, de nizh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pravize inu kerſhauſke lubęsni, ſe obèrne per zviblih na saſtópne vuzhenike, ſtury po njih ſvetí, inu taku ohrani eno poſhteno vęjſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | toliko kot jez, ki se nisim nič učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tem nikdar zginila ne bo. Za kar pa naj si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške |
| Ta male katechismus (1768): | resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sta povsod doma, sta jela tudi Slovanam in njih učenikam to nedolžno radost ogreniti. Nemški škoije so se v Rimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vedno bolj od leta do leta razširjujejo. — Vodstvu pa in učenikam se v sercih teh revežev, ki bodo v ti gojilnici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na deželi veliko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | farno šolo od leta do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so panonski poslaniki podali se v Carigrád (Constantinopel), prosit kristjanskih učenikov, tacih, ktéri bi slavijanski jezik razumeli. Cesar Mihajl jim da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti plačila za |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sim govoril? — Kaj želel? — Kako sim se do svojih staršev, učenikov, bratov in sester, do poslov in do druzih ljudi zaderžal |
| Čas je zlato (1864): | tedne premaga ne le vse težave, temuč tudi samovoljo svojih učenikov. Kakor pribit sedi na sedlu in si upa z nar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Prijazni učenikov nagovor, ki je v obče veljal za poštenega, skušenega moža |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gospodu Janezu K. Kersniku starašini *) c. k. učeliša Ljubljanskiga in učeniku prirodoslovja, udu kranjske kmetijske družbe i. t. d. na dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad otrózi, ino kregajo matere. Odlegljej bi bili radi trudnimu uzheniku pervoſhili, nov trud bi mu bili radi odvernili. Pa Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſvojiga goſpodarja. Pràv bodi uzhenzu, zhe mu je, kakor uzheniku, ino hlapzu, zhe mu je kakor goſpodarju. Ako ſo goſpoda |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vasi. Urno se napotijo, logar, sodnik in dva orožnika proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rimce, nekdajne gospodarje in vlaſtnike Kranjske dežéle, in vas, čigar učenost vsim naródam sije, kakor svetlo solnce, vas prebrisane Gerke bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in potlej |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Krona naj Jim bo modrost, Sveta vera Njih desnica, Tovaršica učenost! Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj peljá! Bog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bogato in revno, kakor življenje in smert, veselje in skerb, učenost in priprostost, molčanje in pogovor — vse jo je vsako po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in široko. ” Koj je bil Kalpurnij pripravljen pokazati visoko svojo učenost, torej kaj slovesno začne: „Kristijanstvo je neka ptuja vera, začela |
| Pozhétki gramatike (1811): | meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni |
| Čas je zlato (1864): | vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček |
| Čas je zlato (1864): | vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju |
| Čas je zlato (1864): | s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se je bil s kraljevičem seznanil, neutrudeno |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | koje ti daje praksa, v zvezi z dobro in zdravo učenostjo; popusti vsakoršnje dvombe in malovredna mnenja, ktere je le nevednost |
| Botanika (1875): | da več knjig, v kterih so zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šolam zdaj tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja je zdaj potrebno pa kje so bukve? — Če se učitelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zato se more ta stopinja razvitka prav prilično imenovati doba učenja ali šolski čas. Začenja in končava se z godnostjo za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi učenja, s pomočjo apercepcije v pravo svojino. Z rastočim obrazovanjem duha |
| Občno vzgojeslovje (1887): | končava se z godnostjo za šolo ter je čas pravega učenja v ljudski šoli. 3. Čas, ko iz dečka postane mladenič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na |
| Ferdinand (1884): | bilo. Ker je bil sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more, kdor ſe je na tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na |
| Pozhétki gramatike (1811): | isrèk: L'écolier diligent aime l'étude. Pridni vuzheniz Iubi vuzhenje, ſo jepo naſhim; ſe rad vuzhí, Sazhni praſhati mladénzha: Praſhanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtavka, L' étude rend savant, et la reflexion rend sage, vuzhenje da vuzhenóſt, pomiſhlenje da modróſt. 2. Nadpizhje (;) ſe deva med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sme zapravljati, tedej bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže |
| Robinson mlajši (1849): | učile so se počasoma te zvereta, ino pak je to tako |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | cvetji. Popolnoma krivo je torej, kar odbor trdi, da je učilni jezik čisto slovanski po ljudskih učilnicah. To je res, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | zavzeti se je, da je tako na robe osnovan zadnji učilni črtež (plan), ki se po njem uže abecedec učiti začne |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | učilen jezik. Nemščina ni samo ukazan nauk, ampak je tudi učilni jezik. Govori se dalje (v poročilu) : „Po slovenskih učilnicah te |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | 1854. leta, da je v srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu, danem 20. julija 1859. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | učilnic, na ministerski ukaz, dán 1848. leta, ki ni meni znan |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | slovenski govori, in da vsa korist, ktero otroci imajo iz učilnic, ostaja samo ta, da se komaj navadijo svoje ime slabo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | pa sodimo! Po tem črteži Slovenci nimajo čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-nemške, in tudi po kmečkih nemških in slovensko-nemških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | roke podal, milostljivo prevzeli. Ta v resnici koristna in blagodarna učilnica ima komej za 20 učencov prostora, v kteri se jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se bo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | imenovana tudi naredba, dána 1854. leta, da je v srednjih učilnicah in po gimnazijah učilni jezik nemški, in po najvišem sklepu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tukaj, o tem veljá to, kar sem povedal o glavnih učilnicah. Da se s trdim Slovencem po pisalnicah slovenski govori, to |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | brani uboštvu pod streho. Naj bi se mladina v ljudskih učilnicah ne učila samo za silo brati, pisati in številiti ; razlagati |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | odbor trdi, da je učilni jezik čisto slovanski po ljudskih učilnicah. To je res, da je slovanski, ali tudi nemški je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo za nemščino; po glavnih učilnicah pa, ki so imele samo nemške knjige, ker so djali |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje, da ni izkušala, ker je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ampak le slovensko-nemške, in tudi po kmečkih nemških in slovensko-nemških učilnicah se morajo učiti enacih reči, namreč: krščanskega nauka, pisanja, številstva |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | tudi učilni jezik. Govori se dalje (v poročilu) : „Po slovenskih učilnicah te dežele se je sama od sebe navada naredila, da |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj nektere stvarí. Po kmečkih učilnicah se je posebno skrbelo za nemščino; po glavnih učilnicah pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Kar šole tiče, je pomniti, da Oglej je kdaj svoje učilnice za izobraženje duhovšine in plemstva imel, da ga je ravno |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Ali to mesto ni tudi Slovencem stolica? Kaj za te učilnice ne plačuje tudi Slovenec? Nemec s svojim maternim jezikom lehko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | v tej stvari, in izročilo voditeljstvom pasameznih gimnazij, da v učilnice vnesó materni jezik ondod, koder je res deželen jezik. Saj |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | imele samo nemške knjige, ker so djali, da so tudi učilnice nemške, niso čisto nič slovenščine učili, dasitudi so bili učenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo |
| Zlata Vas (1850): | železu pred vratimi dobro odergniti, de bi čedniga tlaka v učilnici ne omazali. Potem je prijazno vsakimu šolarčko roko podal. Kdor |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | malo številce nemških besed, kolikor so se jih navadili v učilnici, zopet pozabijo domá; kajti po kmetih se povsod še zdaj |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | pismeno pripovedovati. Moja gospôda! če je res, da je v učilnici prva in najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi |
| Valenštajn (1866): | z nizkega res visoko stoji. V Altdorfi, ko je v učilnici drgnol klopi — Ne bodi ponošeno, kar bodem pravil — |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Jelovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je nar |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | z nemškim jezikom se začenja precej, ko otrok stopi v učilnico. „Tudi,” pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine |
| Fizika (1869): | zmislu delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer |
| Fizika (1869): | sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji |
| Fizika (1869): | da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih |
| Kemija (1869): | 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina |
| Kemija (1869): | e. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure |
| Fizika (1869): | dela, združene v njegovem središču q (Pod. 27.) bodo tistega učinka kakor poprej ; ravno tako je mogoče osem uteži daljega dela |
| Fizika (1869): | je vse eno, ali je toplota nasledek mehaničnega ali kemijskega učinka. Poslednjo je sicer najbolj navadno. 3) Elektrika. 4) Prav mnoge |
| Fizika (1869): | dela v njih pri p ležečem središču združiti brez premembe učinka. Zdaj vidimo na drogu dve neenaki sili v delu, ki |
| Fizika (1869): | površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem |
| Fizika (1869): | 211 Kemijski učinki, ktere pokazuje električni tok, morejo se razjasniti še le takrat |
| Fizika (1869): | podobo. Lok, samostrel in metala starodavnih narodov so priprave, kterih učinki imajo vzrok v prožnosti. Največo porabo ima prožnost v mehaniki |
| Fizika (1869): | rumene, modrej pa pomarančnorumene papodobe. Iz tega se razložé marsikteri učinki, ki se pokažejo pri zlaganji raznih barv, in posebno to |
| Fizika (1869): | porabe v tehniki, posebno pri galvanoplastiki in pri telegrafiji. 209 Učinki električnega toka so neizmérno zanimivi in se pokazujejo 1) v |
| Fizika (1869): | reče, da je od nje odvisna njegova navzetnost za toploto. Učinki raznega goriva. Zdi se nam djanske vrednosti, če na koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po |
| Robinson mlajši (1849): | z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in to je šole prvi, sveti namen“. (Slomšek. ) Kar šola učini, to je zlasti: a) Razvije se samostalnost gojenčeva. Obitelj podpira |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v taisti veljavo zadobiti. To teženje po samostalnosti in samodelavnosti učini, da se mu domišljijino delovanje vedno prosteje razvija. Gojenec se |
| Robinson mlajši (1849): | bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A kaj? povej! Dragotin. Plav — plit — vor! Oča. Ravno |
| Robinson mlajši (1849): | v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar |
| Robinson mlajši (1849): | ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od mene tako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in |
| Zeleni listi (1896): | je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš |
| Gozdovnik (1898): | tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu to odpuščam. Toda on |
| Gozdovnik (1898): | je nad njo hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se |
| Robinson mlajši (1849): | ga on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to |
| Robinson mlajši (1849): | dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji |
| Robinson mlajši (1849): | je drugóč pred smértjo ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno ni, preskočim to noč, ino vam |
| Robinson mlajši (1849): | Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem |
| Robinson mlajši (1849): | Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li naj boljše, kaj mi je dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Črnogorci tatov niso gnali h kadiju, kar bi bili morali učiniti omikani ljudje, temuč pobrali so Albancem dvakrat toliko volov in |
| Ferdinand (1884): | zdravila mi je pustil: ž njimi ne morem nič nevarnega učiniti. « »Ali mi pa zamorete na kakov način preskrbeti strupa? Jako |
| Ferdinand (1884): | znati. Saj ste skušen mož; bodete vže znali to prav učiniti. « »Prav je tako! « pritrdi grof. »Tudi se zamoreva po tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojavlja povelje kot zapoved ali prepoved. Namen pedagogičnemu povelju je, učiniti v gojenci neko določeno dejanje. Táko povelje nadomestuje preudarjanje, katero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dohtarju beseda od ust gré ? Za Slovence ste grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó |
| Zlata Vas (1848): | bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za |
| Zlata Vas (1850): | bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta Vsak veselí; Si več let obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil jo, On voši nam |
| Deborah (1883): | sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog |
| Deborah (1883): | približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite |
| Deborah (1883): | takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste |
| Deborah (1883): | Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem. Učitelj. A jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da sam išče in najde, sam sodi in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſkuſil, alj ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' tim kraji. ” Kedar je ura odbila (odklala} nauk dokonzhati, vuzhitel ſkos okno pogledajo, ino pravijo : „No, no, Jurek naj she |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſlùſhajo, ter jim poſhtenoſt fantova zhudno dopade. „Reſ je,” pravijo vuzhitel, „poſhtenje njegovo je kakor ſkuſhano, zhiſto slató. Te mladenzh bil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | krepoſti doma; ki jih po meſtih in gradih saſtónj jiſheſh. ” Vuzhitel ſo per graſhinſkim oſkerbniku alj ferbaltarju bolj na tenko savolj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na desheli prebivat. „Fantova poſhtenoſt je sa reſ zhudovita,” pravijo vuzhitel gredozh. „Ona je shlahen kamen zhres vſako zeno. Fantizh bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav! ” odgovori fantizh; „drevi vam bom she povedal, kaka bo. ” Vuzhitel ino kraljevizh ſe ſpet v' kraljev grad povèrneta, kamor ſta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tega ne morem, tiga ne ſtorim. ” „Sdaj je sadoſti! ” pravijo vuzhitel, ino rezhejo nosh v' noshinze vtekniti. „Le tiho bodi, mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska |
| Zlata Vas (1848): | za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol |
| Zlata Vas (1850): | za to. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime takò cepljenih trt 80 do 90 %. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | slovenskih roditeljev. Tacim učilnicam so najraji trde Nemce postavljali za učitelje. Kar se je v najnovejših časih poboljšalo, to se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | izvrstno dobro ščipal marsiktero napako in posebno one „národne” mestne učitelje ; ki so letos prav nerodno volili, — krasni pevski zbor: vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sadje in vinorejski šoli na Slapu kmetijski tečaj za ljudske učitelje, kar je gotovo hvalevredno. Želeli bi samo, da bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za malo ceno poslati; ktere bi po tem duhovni, selski učitelji ali pa drugi pošteni možje med ljudstvo razdelili. Bukvarnice ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | treba; še lepši pa za nje korist živeti. Tudi vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tisti šoli, kjer se vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | potrebnih knjig si omisliti zamogel, bi bilo prav, ako bi učitelji po raznih okrogih u tej zadevi med saboj se pobratili |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | te dežele se je sama od sebe navada naredila, da učitelji, kadar je uk uže dovolj napredoval, in kadar je uže |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | po zakonu (postavi) spravljen v red, in ker so drugi učitelji in načelniki lehko po robu stavili se, če jim to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bolj lahek in bolj vspešen. — Upam, da bodo tudi gg. učitelji našega naroda po njej radi segli; saj posebno njim se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se nadejam, da jo bodo s pridom rabili ne le učitelji sploh, temveč tudi drugi razumni roditelji, kateri so do sedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne teče. Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori |
| Zlata Vas (1848): | ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | V II. letniku učiteljišča je mogoče pri nauku o organski in anorganski kemiji, o |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | višnjeva in rumena za alkohol. V III. in IV. letniku učiteljišča se poučuje kmetijstvo. Ko učitelj govori o poljskih pridelkih, lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetih, ako ravno bi mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan, kjer koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | se bode v prvo izkazoval, potrudil za nepremožne pripravljanke za učiteljstvo v tukajšnjem izobraževališči, ker se napravlja za-nje podporen zalog. Ker |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da se ljudstvo probuja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa |
| Zlata Vas (1848): | Otroci to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti |
| Tine in Jerica (1852): | si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dalje in konec. ) Kaj pa je Elmov ogenj? Skušnje nas učé, če kaka stvar elektriko dobro vodi, da se je lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v drug bolj hladen kraj, se pa derží, kakor skušnje učé, ravno tako dolgo in je ravno tako dober in še |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup ſpravil, kar vam je tréba. Sakaj vediti |
| Biblia (1584): | mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi pri nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih učí en učenik skozi leto ne samó v eni soseski, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo |
| Zlata Vas (1850): | začel: ,,Ožbe, ti umeš zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne |
| Čas je zlato (1864): | mu je znano, de, kar se učí, se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega |
| Čas je zlato (1864): | razumel, de je čas zlató in de se za se učí kar se učí. |
| Botanika (1875): | kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč |
| Zoologija (1875): | sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se po tej poti v telesu obrabljene ali izločene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje sgubé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko |
| Ta male katechismus (1768): | prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja. Toku nas tedej ta gospudna molituv uzhy, de be imelli prositi, neli tu dobru ſadobiti, temuzh tudi |
| Ta male katechismus (1768): | de njegove ſapovde derſhemo, njegove ſapovde pak niso teshke. Tu uzhy Kristus sam, katire moje ſapovde ima, inu taiste derſhy, ta |
| Ta male katechismus (1768): | uſhivanju posebnega? Kar vira, inu imenitnost S. M. K. Zirque uzhy, namrezh: de enemu Kristianu, katire mashnek ni, je ſadosti, de |
| Ta male katechismus (1768): | inu irbezhi nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy skus: zheshena se Maria? De be mi v' nasheh potrebah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy zeplene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gnada Isvelizharja naſhiga ſe je perkasala uſſem ludęm, inu naſs uzhy , de ſe imamo uſſi hudobii, inu poſvejtnem shellam odpovedati , de |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je k'myrnimu shivlenju pôt. Goſpod! to pôt mé hódit' vuzh'. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je k' mirnimu shivlenju pôt: Goſpod! to pôt me hodit' vuzh'. |
| Pozhétki gramatike (1811): | étude. Pridni vuzheniz Iubi vuzhenje, ſo jepo naſhim; ſe rad vuzhí, Sazhni praſhati mladénzha: Praſhanje. Kdo lubi? Odgovor. L'écolier, ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | applique jamais, ta otrok smirej jegrá in ſe nikol ne vuzhi (:in ſe nikdar na nizh ne podá:) 5. Dalje poménio |
| Pozhétki gramatike (1811): | kratek zhaſ, il s' ennuie, ſiti ſe, it s' inſtruit, vuzhi ſe, idr; ter ne il se amuse itd. De rezhejo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijáhajo, pogledat, kako ſe kraljevizh pozhuti, ino kako ſe kaj vuzhi. Per koſili kraljevizh od flétnjga, gnésdiza, ino pa poſhténiga paſtirza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje hude terme dershijo, in ſe ne dajo dobro isrediti. Vuzhi ſe satorej, déte moje, de boſh zvetlizah videli. Nate, ino |
| Sacrum promptuarium (1695): | pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus |
| Sacrum promptuarium (1695): | capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je |
| Zlata Vas (1848): | je; zakaj zavoljo njih velíke nevednosti so se mu smilili. Učil jih je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah |
| Zlata Vas (1848): | res umetno! Te umetnosti se je Ožbè v neki vasi učil, ko je na vojski bil, in jo je seboj v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan majnika grozovito ob glavo djali. Ko ga je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo poslal |
| Oče naš (1854): | v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen |
| Kemija (1869): | SO2 + NO5 HO = SO3.HO + NO4. Kakor nas je že učil §. 39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom, tudi polniti jih, kajti jaz znam delati denar |
| Ferdinand (1884): | Bil je tudi jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 3. Ta Goſpodna Molitov. Katiro je ſam Chriſtus ſvoje Jogre uzhiv v' ſedmirih proshnah. Ozha naſh, katiri ſi v' nebeſih. 1. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak perſilili, inu ſo djali : On je ludy motuv, inu uzhiv po uſſi Judovski desheli , sazhnozh od Galilęe, noter da leſem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katirega bo Ozha v'mojemu imęnu poſlov, leta vaſs bo uzhiv uſſe rezhy, inu vam bo noterdajav uſſe, kar vam bom |
| Biblia (1584): | unod, inu je priſhàl v'ſvojo Domovino, inu je nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Quotidie eat docens in Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel Chriſtusa Jeſusa, kateri je poprej ſturil, potle je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 54. Inu kadar je priſhàl v' ſvoj kraj, jih je vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſta je ena prava, inu sveſta lubesen. Taku ni ſamu vuzhiu, temuzh tudi ſturiu Syn Boshji. Vuzhiu je Joan. 15. rekozh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21. vuzhiu, kader je reku: In patientia veſtra poſidebitis animas veſtras, Nikar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubesen. Taku ni ſamu vuzhiu, temuzh tudi ſturiu Syn Boshji. Vuzhiu je Joan. 15. rekozh: Majorem hac dilectionem nemo habet, ut |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu s' ſvojim exempelnam pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere eos, qui occidunt corpus, animam autem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſerze dat'. Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No skerbnu vie sturiti, Kar ſi nam narozhiu. 3. Dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pregnati. 4. Bogi v'duhu mormo biti, Taku je JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je Kriſtus srozhiu, Pravo viero sposnati, K'diro je on vuzhiu. 2. Naſmemu vezh vervati Bogu, koker enga, Nemu zhast, hvalo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | yh na stran. Bogu moreſh verjeti Vſe, kar je on vuzhiu, Inu brumnu shiveti, De bosh vekumei shiu. Druga Peiſem Kai |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | trosht Jetnikam dati. 8. Te bounike obiskati, Je tudi Kristus vuzhiu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer v pervim |
| Stric Tomaž (1853): | kak kraj kupila in tje vse sužnje spravila, jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar |
| Stric Tomaž (1853): | in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih marveč branja in pisanja in keršanski nauk. V |
| Stric Tomaž (1853): | mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi jih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na klavir brénkati, in ki sim se jé jest péti učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi |
| Genovefa (1841): | od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati |
| Sacrum promptuarium (1695): | je, dokler nej ſo hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan |
| Oče naš (1854): | vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le vaſ bodo sgodbe ſvetiga piſma v' ſamozhiſtih sgledih poboshnoſt uzhile. Kjé hozhete kaj lepſhiga nauka? Beríte tedaj, ljubi otrozi, mladenzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkasale, in toliko dobriga in lepiga od naſ govorile in uzhile, vender niſmo s vami tako sadovoljne, kakor miſlite. Şluſhajte, tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali |
| Zlata Vas (1848): | bil prijazen, in še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji |
| Zlata Vas (1848): | mogli skušeni možjé in mladenči pomagati, de so se kaj učili. To je pomagalo, de se niso zavolj mej kregali in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako bi vunder (česar pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | okoli sliši, da se bodo otroci v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam |
| Roza Jelodvorska (1855): | v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zlate tablice in ravno tako dobro so se na pamet učili, kakor so dobro brali; človek je precej videl, da so |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu hvalo dolshan; dokler vi lubi moji Stariſhi ſte mene vuzhili, de ſe morem pruti unim hvaleshn ſkasati, kateri nam kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zęle lęjta , de nizh ne svedó. Od méne bi ſe vuzhili , od mene ! Jeſt ſim mojo leshenizo k'malu to pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 |
| Divica Orleanska (1848): | greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne |
| Čas je zlato (1864): | Le se smejajte,« reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je kaj |
| Čas je zlato (1864): | reče sam pri sebi, »kar se se učim, za se učim in ne za vas. Boljši je kaj, kakor lenobo, pasti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj |
| Ta male katechismus (1768): | zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje je nar boljſhi, ktero ima nar vezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi ſturili de bi molzhali, aku neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je |
| Sacrum promptuarium (1695): | de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ti mene ſpet sdaviga (ſdravo) sbuditi, inu gorvſtati puſtil; ti vuzhiſh mene ſkus tó. de sa mene nozh, inu dan, koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letęj Fari, inu kar ti s'veliko mujo letę Farmane vuzhiſh, poſvezhujeſh, ſvariſh, sdaj. ozhitnu, sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal; njegovo hudodelstvo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2. Joannes pak, kadar je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | še ga ne poznaš, kaj pa se nek v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med nami otroci za |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odloshuv. Usemite na ſe moj jarm, ter ſe od mene uzhite; sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza ponishn: inu boſte |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblaſt dana na nebu, inu na semli. Satega vola pejte, uzhite uſſe ludy: kerſtite njeh v' imęnu Ozheta, inu Synu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' imęnu Ozheta, inu Synu, inu Svetiga Duha: ter njeh uzhite dershati uſſe, karkol ſim vam sapovędov: inu polej jeſt ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | narode, kerſhujte jih v' imenu Ozheta, ˛Sina ino ſvetiga Duha, uzhíte jih vſe ſtoriti, kar ſim vam povedal. Glejte, vſe dni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte ſ' ſvetim Duham kerſheni. Potlej pojdite po vſim ſvetu, uzhíte vſe narode, kerſhujte jih v' imenu Ozheta, ˛Sina ino ſvetiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teshko, mu vſe na ravnoſt pové. Otrozi! od ˛Samuela ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jas vaſ bom pokrepzhal. Vsemite moj jarm na-ſe, ino uzhite ſe od mene, ker ſim krotek ino is ſerza ponishen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino njegove s' vſim obilno preſkerbel. Otrozi! od Joshefa ſe uzhite ſvoje ſtarſhe ljubiti. 26. Jakopova ino Joshefova ſmert. Jakop je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Otrozi! sgodbo od Joshefa ſhe enkrat premíſlite, ino uzhite ſe verovati vſe ſvoje shive dni; „Bog jim, kteri ga |
| Biblia (1584): | supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza |
| Biblia (1584): | Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene, sakaj jeſt ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med prave Li smemo domorodce šteti, Ak nočemo si perzadeti, Učit' slovenšine se prave? Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naše krasoslovje ***) U prídnosti ti čbéla kós zna biti, Pripravnosti učít' se od červiča znaš, Kar véš, to z vikšimi duhovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje |
| Zlata Vas (1848): | rad, in ta je bil v šoli tako pripraven, otroke učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tisti, ki mislijo, da vprihodnje se ne bo treba nič učiti in da se bo dalo nemarno živeti; še bolj bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v 4. letih, she v 15. |
| Biblia (1584): | ſvoim dvanajſt Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u' |
| Sacrum promptuarium (1695): | folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali |
| Sacrum promptuarium (1695): | quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki |
| Sacrum promptuarium (1695): | nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Š. Tudi pustota se dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž na Vranji. Kdor ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tamošnji. Kdo bi bil kadaj mislil, da iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | lakote in vojske! Od večne smerti! Po skrivnosti svojiga svetiga včlovečenja! Po svojim prihodu! Po svojim rojstvu! Po svojim kerstu in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako je človek grešil in jej tudi govorila o skrivnosti včlovečenja, ter z besedami sv. Janeza jej povedala vse življenje večne |
| Sveti večer (1866): | se veselimo, da nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor |
| Maria Stuart (1861): | vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | enkrat za dve uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letu 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere |
| Stric Tomaž (1853): | je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in život in kako bi ga nar bolje in nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je |
| Zoologija (1875): | se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih in |
| Zlatorog (1886): | hoditi V gosti tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne ude, poizgubé se zopet po gozdih. Sicer pa je Vajkato pač |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hzhery, poglęjte, zhe bóte lepoto tę glave ſposnale, sa katęre vude le vy dêrshité! Ali kaj pravim jeſt? Ne bodíte blisu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti ſvoje vude ràstèrgati, ſvojo kry tezhi, Ivo jo duſho pojęmati. Ozhe, savupie |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi udi, to je: po vsih svojih življejih v slovnici in v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot pravi udje kmetijske družbe pri tem zboru pričijoči bili. Vsih udov skupej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali |
| Oče naš (1854): | se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče |
| Zoologija (1875): | 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč |
| Oče naš (1885): | Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se v zdravilo da, rado kaj v kervi alj v udah zaostane, kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po vsih udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra |
| Stric Tomaž (1853): | brez tebe mi ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enimu, ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in daljezh noviga in sa kmetijſtvo koriſtniga snajdejo, ona ſvojim udam po deshêli vſe le to sa rasposnavati, sa rasſoditi , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ktere so mili dobrotniki tudi letos prav bogato podelili verlim udom te družbe. Marsiktera hvaležna solzica se je svetila v očeh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | je med drugim v svojem nagovoru posebno zahvalo izrazil vsem udom, ki sodelujejo pri „besedah”, rekši, da na „besedah” stoji čitalnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | udje nobenega narodne a društva, pa so vendar prostor jemali udom. To nikakor ne gré, zato bi priporočali odboru čitalničnemu, naj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' pèrvim dęjli mojga govorjenja. Ş. Kèrſt naſs ſtury k' vudam Bogá Synú, bódimo tèdaj kakor vuni takuſhni, kakôr naſha glava |
| Kuharske Bukve (1799): | kobilzo odręshi. 5) Poddeni nosh pod ramenſke koſtí, jeh s' vudam na notrajno ſtran odsdigni, eno proti ſebi, drugo od ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslednjih dveh letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matere na Monakovim. Slišali smo, de imá že čez 400 udov, ki po 20 ali 30 krajcarjev na leto plačajo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravi udje kmetijske družbe pri tem zboru pričijoči bili. Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te vere. Sakaj rajmno koker mi v enimu teleſſu veliku vudov imamo, al ti vudji nimajo uſſi enakiga oppravila : toku naſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na róshne poſtele ſe vlęgli, preterganje njih kit, ràskoſsanje njih vudov, ràsbyanje njih koſty kakor priętnu gladenje inu ſęgètanjé terpęli? Kakú |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkashenu ſe je ſpuntalu zhes duha; inu ta poſtava njegóvih vudov, katęri ſo oródje tiga gręha poſtali, je bila super tęjiſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sakaj ne ſamu is ozhy, pravi S. Bernard, amis vſih vudov ſe je on zhes mene vbogiga gręſhnika jókal. O zhe |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni |
| Gozdovnik (1898): | Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je |
| Fizika (1869): | težišče zadetega telesa. Kako da se imajo trda telesa pri udaru, dá se prav lepo dokazati s kroglami iz slonove kosti |
| Fizika (1869): | ves sirup pobrizga skoz luknjice zavolj dobljêne sredobežnosti. 69 O udáru. Ako se telo, ki se giba, zadene ob drugo telo |
| Fizika (1869): | hitrost udeleženih. teles. Sploh naj bo omenjeno, da se pri udaru mehka, neprožna telesa za vselej oplošnjajo, prožna pa le začasno |
| Pozhétki gramatike (1811): | la shenſko nameſtimé, poſtavim; je la connois, jo posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor: mon livre est plus beau, que le vótre. Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje, poſtavim, aller là, tje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vés; ou vous ou moi, al ti al jes. Teshek vdar devajo na zhlen al predlog d: je vais à Paris |
| Pozhétki gramatike (1811): | vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhpital. Tim beſédam bi ſe imel prozh vseti klukaſt vdar, ker ga saſtón noſio, al naváda je shelésna ſrajza. Vprava |
| Pozhétki gramatike (1811): | esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola devoir; donnez lui ce qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar |
| Pozhétki gramatike (1811): | Slósha méra. Sloshna mera je snadnoſt dajati vſsakimu slógu tiiſt vdár, ktir ſe mu ſpodobi. nektiri vuzheniki perlágajo sloshni meri en |
| Pozhétki gramatike (1811): | glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek |
| Zoologija (1875): | do 18kratov, otroci pa večkrat. Na 3 ali 4 srčne udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč |
| Zoologija (1875): | Gymnotus electricus), pod. 170, daje med vsemi živalimi najmočnejše električne udarce, ki so manjšim živalim smrtonosni. Večim živalim, na pr. konjem |
| Gozdovnik (1898): | pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Goba na kolenu. Na kolenih sprednjih nog postane včasi po vdarku, vtisku alj drugem poškodovanju oteklina, ki se rada v gobo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku ali drugi sili se včasi napravi oteklina pri konjih. Kedar |
| Blagomir puščavnik (1853): | stran ne oberne. Na enkrat pa dobim od strani močen udarec, tako da moj konj v stran odleti, ravno kar da |
| Deborah (1883): | in dela le Bogu odgovoren. Ali premisli le eno. Tak udarec, kakor včerajšnji, če se tudi prebije, vendar le je list |
| Tine in Jerica (1852): | reče, „Sej pri men krivice ni, De te vdarc na vdarc boli Sej jih čutim, jaz, ko ti. ” |
| Tine in Jerica (1852): | zdaj železu reče, „Sej pri men krivice ni, De te vdarc na vdarc boli Sej jih čutim, jaz, ko ti. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen |
| Valenštajn (1866): | Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik |
| Valenštajn (1866): | Drugi lovec. Grom te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó |
| Fizika (1869): | tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti (Pod. 61.) gibala bi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ubije, moram jaz in ubogi otroci plačati, a ljubezen ne udari hudo. « Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s |
| Deborah (1883): | goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe |
| Lohengrin (1898): | popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni |
| Zeleni listi (1896): | svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | voda is ſkale pertekla, ko je ſ' palizo bil na-njo udaril. Sa ta greh ga Bog ni puſtil v' obljubljeno deshelo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ga bijejo rekozh: „Kriſte! prerokuj nam, kdo te je udáril? “ Ino ſhe vezh hudiga ſo pozhéli. Jesuſ pa je vſe |
| Genovefa (1841): | ſedéla,” je rékel in s roko je po rudézhih tlàh udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj ſedim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | voda iz skale pertekla, ko je s palico bil na-njo udaril. Za ta greh ga Bog ni pustil v obljubljeno deželo |
| Zoologija (1875): | in spretno okoli, ne da bi bil kateri ob kaj udaril, celo tencim razpetim nitim so se znali izogibati. Ker pokonča |
| Lohengrin (1898): | ki si prebila, Poplača se gorjé! Ah, Bog me je udaril, Bog mi je zmago vzel! Vse nade sem si skvaril |
| Lohengrin (1898): | si skvaril, Ugled moj je ovél! Ah, kdo ga je udáril? Kdo moč je meni vzel? Naj on mi up bi |
| Gozdovnik (1898): | Fabij obleži nezavesten, ker je bil z glavo udaril ob kamen. Mešanik je bil prvi, ki se je vzravnal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti tudi plęſsal ; ſej ſi ſe dones sjutrej na nógo vdaril. Matizh. (ſe sa nógo prime. ) Sej me ſhe en malu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dami: Ti bosh ji Prerok, Prerokuj nam, kdó je tebe vdaril? Letó je sdâj ta drugikrat, kar ſe Jęsuſovu oblizhje s' |
| Tine in Jerica (1852): | in zagleda rano na glavi, kjer se je ob mizo vdaril. Kri mu je z gobo vstavila, mu vajšnico pod glavo |
| Oče naš (1854): | mi,“ je rekel Marton in je z rokami žalostno vkup vdaril. „Oh, kaj bo z mano, ako mi Ti ne pomagaš |
| Oče naš (1854): | Tolovaja !“ se je jezil, „zakaj sim odjenjal in se nisim vdaril ž njima! Barba, najina kmetija v domovini je preč — berača |
| Revček Andrejček (1891): | Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s to priliko. Če bi ti svojega moža tako zvesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila. Ko smo se letas na Vaše Novice naročili, smo 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naše vasi ne pomni, kdaj bi bila toča per nas vdarla. — Če bi vaš cerkovnik ne bil zvonil in streljal, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ure od Dunaja, kjer je ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo. (Ruſovſki Zeſar) je novo vkaso |
| Fizika (1869): | vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in |
| Blagomir puščavnik (1853): | ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ognęna Rasdjala me bo , De boshez oparjen Sim pizhen , ſim vdarjen, Kaj morem sa to! Nęshka. To ſo ſile , ſo teshave |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi on naprej vsame. Kadar bom tèdaj jeſt kakór Paſtir vdarjen, kadar bóm svęsan s' ſilo, inu s' oroshjam kje pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vémo, de bodo nekaki kraji od te božje šibe večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi |
| Robinson mlajši (1849): | pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S |
| Robinson mlajši (1849): | drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev |
| Robinson mlajši (1849): | bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje |
| Robinson mlajši (1849): | dvorčka hlevčok udelati, ino lamico z mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj |
| Fizika (1869): | tudi zgorej imenovanim prikaznim. Prikazni brez bitne premembe pri tem udeleženih stvari imenujejo se fizikalne in znanost o njih fizika. Vse |
| Fizika (1869): | stvari vse drugačnih lastnosti. Prikazni z bitno premembo pri tem udeleženih stvari imenujejo se kemijske prikazni in znanost o njih kemija |
| Fizika (1869): | prikazni po tem, kaka je tvarina, velikost, mér in hitrost udeleženih. teles. Sploh naj bo omenjeno, da se pri udaru mehka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobička; kakó jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 mesecev, B s 4000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v razmerji časa. Toda, ker je vse jedno ali se udeležuje A z 2000 gl. 8 mes. ali pa s 16000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obeh slučajih prav toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse |
| Sveti večer (1866): | božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kriſtjane preganjal. Mladenezh she ſe je ſmerti ſvetiga ˛Shtefana udeléshil, ker je kamnjavzov oblazhila vároval. Is ſovraſhtva do kriſtjanov gre |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nékedaj pozheli. Joshef pa, veſ nedolshen mladenezh, ſe tega ni udeléshil; grosa ga je bilo, ino ker je imel tanko veſt |
| Tiun - Lin (1891): | končal, nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno |
| Maria Stuart (1861): | hudodelstvo, Ki smert na glavo ti je nakopalo, Se nisi vdeležila Parijeve In Babingtonove izdaje grešne? To djanje plača s časno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | tudi občudovani od radovednih Poljakov. Moja malenkost se petja ni vdeležila; nisem bil dobro za rabo, pa tudi preveč utrujen. Prijazna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | niso meščani udeležili (kajti tudi kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi meščani); vso krivico zvrača on na koncertni odbor, češ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | E. Windspach (umetnik na glasoviru) in gospodična Neugebauer iz Ljubljane. Udeležili so se koncerta samo zadnji trije. Najbolj demonstrativno je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | njem in navaja vzroke, zakaj da se ga niso meščani udeležili (kajti tudi kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi meščani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sebe in ljudstva ne spoštuje, ki se je v zboru vdeležilo tistih postav, za kterih spolnovanje imajo možje skerbeti, ki so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | so spolnovavci tistih postav, pri kterih se je tudi ljudstvo vdeležilo, de, kdor vradnikov ne spoštuje, sam sebe in ljudstva ne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti vedil. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da |
| Ultra! (1867): | Ljubljani ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me |
| Tiun - Lin (1891): | pa so ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fr., vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 |
| Sacrum promptuarium (1695): | morem ſlamo, inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride |
| Sacrum promptuarium (1695): | neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preživeti, kakor de se je car za črednika srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé, zagleda carski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v |
| Sacrum promptuarium (1695): | imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe |
| Gozdovnik (1898): | rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega |
| Blagomir puščavnik (1853): | poljubim. ” Ne more dalje govoriti. Solza za solzo se mu vdere po obrazu, in mu močijo srebernobelo brado. Bogomila nagne svojo |
| Najdenček (1860): | zvestost. Tiho in prijazno me je gledal. Kar se mu vdere v curkih kri iz gobca in nosa. Globoko je zdihnil |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | planeta obadva h krati nanjo, se jima berv pod nogami vdere in padeta v globočino, vender se je jeden izmed njih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | drugi so me sužnjo naredili (premolkne in solzé se jej vderó). Iz tega sprevidim, da je božja volja, da mu v |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pred odurnega moža, vije roke, in vroče solze se ji vderó po obledelih licih. Tudi otroka povzdigneta nežne ročice in kmalu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tri živali se zvernejo, smertno zadete, na tla, a druge vdero v divjem skoku čez germ in sterm. "Sedaj pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' krivica. In ti kraljuj pravica! In ta glas me je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prah. Vragu peta se zabliska, En junák za njim pritiska. Udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Šest jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vragu peta se zabliska, En junák za njim pritiska. Udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Šest jih pade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidish ti vierni Kriſtian? Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti |
| Zlatorog (1886): | ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni |
| Kemija (1869): | Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. |
| Gozdovnik (1898): | igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razlikuje od koristnega in škodljivega, katero nam ugaja ali ne ugaja le gledé kake svrhe; lepo in grdo pa obuja brezpogojno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Tudi se jasno razlikuje od koristnega in škodljivega, katero nam ugaja ali ne ugaja le gledé kake svrhe; lepo in grdo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 2 ste bolj revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 |
| Domen (1864): | ko mu je kipela kri in ni krotil strasti, ampak ugajal jim, — celo tačas ga je neka prirojena varčljivost vodila, da |
| Križ na poti (1891): | Sósebno Rihard se mu je prikupil, Hugon pa je bolj ugajal ženáma. Umeje se, da prijatelja nista zamudila prilike zahajati k |
| Signor Giannino (1892): | s tožno svojo kitaro. Facit vsega tega: Prikopčevi gospodičini je ugajal Gianni II. takó zelo, da ga je stalno vzprejela v |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | nekterim nezadovoljnežem, kakoršnih je bilo zlasti po Ogerskem več, ni ugajal ta mir. To, pa tudi Leopoldova malomarnost za hrvatsko-ogerske zadeve |
| Gospa s pristave (1894): | stranij in se opazovali. Ko zagledajo avstrijski vitezi močnega Bernarda, ugajal jim je jako, in Herman Celjski šepne svojemu tovarišu Ravbarju |
| V krvi (1896): | lepa žival je, in ne čudim se, da je tako ugajal gospici Vrhnikovi,« je dejal Pajk in božal psa po gladki |
| Najmlajši mojster (1896): | in jezno upiral debele oči za odhajajočim kapelanom. Ni mu ugajal ta mož, zakaj vedel je, da je prijatelj Matije Žlebnika |
| Moja hoja na Triglav (1897): | za odhod najmanj primeren dan v letu; a meni je ugajal, ker sem želel potovati v Ljubljano ob takih dnevih, ko |
| Vzgoja (1899): | bila vajena. Toda vendar se je delala, kakor bi ji ugajal njegov značaj. Ivan je pripovedoval, kako je hodil po semnju |
| Povestnik v sili (1883): | manj občutili današnjo neprenesljivo vročino, bode moja povest menda tudi ugajala. Grofica Veronika," tako začne nato Teodozij z bolj krepkim glasom |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | tekočino poplaknili grla in si ogreli živce. Pijača nam je ugajala tem bolj, ker sod črníne, katero smo popili, poslal se |
| Lisjakova hči (1892): | najbolje ozdravi čas sam. Takšna dijagnoza ni Klotildi prav nič ugajala, toda vsa nejevoljna je bila in neuljudna z zdravnikom, ko |
| Spletke (1894): | deteljni cvet rdeči obrazek. A Štefanu je gotovo še bolj ugajala njena pridnost, kakor sama čedna zunanjost, zakaj tako vesel je |
| Gospa s pristave (1894): | ker to bi bilo zanj varneje in bi mu bolj ugajala družba. « »Rekli sta zadnjič, da ima dobro postrežbo; ali se |
| Sama svoja (1895): | ni zahajala prej k uradnikovim, ker ji teta nikakor ni ugajala; saj je bila še pokojna mamica vsekdar slabe volje, kadar |
| Roman starega samca (1895): | ne zadovoljno. Postanem zamišljen. Ta ženska družba mi nikakor ni ugajala. Bal sem se njiju upliva, bal se za blaginjo ljubeznjive |
| Stari dolg (1897): | volje, dokler je hotel. Ta gostoljubnost je Andreju Prašniku jako ugajala. Z Minko je občeval čimdalje bolj po domače, čeprav se |
| Gojko Knafeljc (1899): | se vedel odločiti za to ali ono. Jako mu je ugajala Pavlina s svojim drobnim obrazom in ljubeznivimi jamicami v rdečih |
| Pomladanski vetrovi (1881): | izpolnjevala njegova povelja. To pa se vè da ljudem ni ugajalo. Vso jezo in sovraštvo so naklonili tema možema in drugim |
| Zvezdana (1883): | tudi on veselil takove bodočnosti in da bi tudi njemu ugajalo življenje med priprostim narodom tako lepe gorske domovine. »Nič ne |
| Arabela (1885): | preselimo,« bil je njen odgovor, »ako bode le Walterju stanovanje ugajalo. Saj veš, kako gleda on na svetlobo in čisti zrak |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | spoprijeli časih prav resno; ako niso marali pomočnika vsprejeti méd-se, ugajalo je mojstrom mojstersko delo kaj nerado. Ta "dela" so bila |
| Gospa s pristave (1894): | Kar tako bežati ni lepo, dasi je večini vojakov najbolj ugajalo oditi čim najpreje. Sklenili so torej, da ostane vojska na |
| Gospa s pristave (1894): | za vladarico, dokler ne doraste sin. Dvornikom je sicer to ugajalo, vendar si niso upali temu glasno pritrditi, ker nevarnost zanje |
| Najmlajši mojster (1896): | bolj čislani med obrtniki kakor dandanes, toda Suzani je bolj ugajalo pustolovno življenje kranjskih plemenitažev, kakor jednakomerno meščansko gibanje. Ko je |
| Stari dolg (1897): | leta ona gospodinja pod Prašnikovo streho, mu ni prav nič ugajalo. A še veliko manj Reclju. Možiček je strigel z obrvmi |
| Napoleonov samovar (1898): | pokaži ti gospodu pristavu, kar misliš, da mu bo najbolj ugajalo! Ljudmila (komično poudarjajoč). Prosim, izvolite, gospod Vernik! (Ga povabi za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je |
| Stric Tomaž (1853): | Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj vgane, da ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ne; ſhe enkrat, sa pèt zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji oſhtariji, v ſheſti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil jo, On voši nam ravno z Vodnikovo. Župan. Vém pevec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prijaznim, da kdor bi jo bil videl, ne bi bil uganil, da njeno oko še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vodo na se gori potegnil. IV. Is 21. Qvart eno uganiti, katiro si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi teh 21. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rezhem) terpeti namorejo, ter pravejo; kedu otshe use uganke uganiti? kaj je meni ſa uganke mar ? kaj imam jeſt od |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ZHUDNE KUNSHTE IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno zherko, ali zifro s' teh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | erdezhe, ali ermenu vinu pak odſgor ſtalu. VII. Eno qvarto uganiti, katiro gdu is pushla vonſmakne. Is useh qvart le take |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se njeh boſte ſamirkali, inu skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le samu v' eni |
| Robinson mlajši (1849): | je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali ona čudna reč biti imela |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je |
| Tiun - Lin (1891): | Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſbrihtanju te pamete: zhasi k' potrębnemu reſveselenju tega serza is ugank vonuſęlu. Use ima svoj zhas, prave ta môdre Ekkleſiaſtes 3. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je morebiti to vprašanje le kaka kratkočasnica po navadi druzih vganjk, vam povémo, de so nemški kmetovavci pri letašnimu velkimu zboru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nazaj, beri naprej, Smiram ti kaže, de jej. Višnjagorski. Znajdbe vganjk v poprejšnimu listu so: 1) sok — kos 2) koj — jok |
| Kratkozhasne uganke (1788): | takega so v' ſtanu uganke, inu zhudne kunshte ſturti; dokler uganka ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu povędana beseda, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | otshe tu pozh tolkajn zhudnega biti? — Tu je meni ena uganka, zhes katiro se ti zhudi, katiro meni reſlóſhi: de dadusehmal |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mene poſnash, tok je tebi malu mar ſa tu. Ena Uganka. Mi imamo 2. vekshe, inu 2. majnshe seſtre, katire so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna se opeče. ” — r. Vganjka. Piše kadar mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de za 6 gold. prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le samu v' eni zherki: druge v' eni ſlôſhi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | k' vesèlu perpraveti. Med drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſa uganke mar ? kaj imam jeſt od tega? Res je: uganke so, koker szer use druge rezhy na svejtu use sorte |
| Kratkozhasne uganke (1788): | narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres bukuvz uzhe. Pridne uganke, koker njeh boſte brali, ali ſashlishali, kaj vadle? de vas |
| Kratkozhasne uganke (1788): | buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj novega; al uganke goridajati, inu kunshtne, umętne rezhy shpogati je ſhe tudi aa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pravejo; kedu otshe use uganke uganiti? kaj je meni ſa uganke mar ? kaj imam jeſt od tega? Res je: uganke so |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſrekanju, ali v' ſaſtopnoſti te besede: inu ſupet druge sorte uganke v' obojemu skupej obſtoje. K' ugankam so perſtavlene zhudne kunshte |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bel vêdnega, inu ſnajdenega delajo. Kaj takega so v' ſtanu uganke, inu zhudne kunshte ſturti; dokler uganka ja drugega nezh ni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rezhem) terpeti namorejo, ter pravejo; kedu otshe use uganke uganiti? kaj je meni ſa uganke mar ? kaj imam jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek sebi in drugim, ktérim dobro hoče, neusmiljen hudodélnik! Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na hribu sedel in pa Žvižgal. Kakó je to? Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtęno ſtojy, inu shzhy; ſhena vęka na njega is eno uganko: sonze sęje; pak desk gre. Môsh nji is eno drugo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ta ſtare Modrijan Plato l. 5. de Leg. ima to uganko: En zhlovek (ni zel zhlovek) en slępz (ni zel slepz |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be bil jeſt ſhe kmalu s' pervega konza to pervo uganko: tvojo misl lube moj Perjatl! uganil. Al povej meni: moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem življenji vganjal. Pa kakor je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še mečoči. |
| Biblia (1584): | Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na |
| Gozdovnik (1898): | kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubiga ljudſtva ga veſelí, sahvali Boga, ino pohlévno ino blágo ugáſne. Tako umerje poboshni; tako ſe lózhi pravizhni od tega ſvetá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſhtej jim tega v' greh. ” Ko je to isrekel, ugaſne. Kdor Jesuſa bolj ljubi kakor ſvoje shivljenje, tak je práv |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhel, kjer grisejozhi zherv ne umerje, ino shgozhi ogenj ne ugaſne. — Várujte ſe tedaj koga tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih zasluge neštevilne So spomnike stav'le zlate, De spomin ne vgasne na — Te. Ven'c ni pervi naš ljubljeni, Ki bo lepšal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz |
| Valenštajn (1866): | moje sreče dedič bil, Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen sem osodi bil. Na to Deviško |
| Kemija (1869): | škode za naše zdravje. V samem čistem dušču vendar hipoma vgasne vsako goreče telo in tudi živali se v njem hitro |
| Botanika (1875): | življenja in kaljivost semena je jako različna. Pri mnogih že vgasne koj prvega leta. Ali, ječmen, zakopan pri vpadu Arabov na |
| Zlatorog (1886): | se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o |
| Valenštajn (1866): | Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on slomil, inu enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim |
| Ferdinand (1884): | bi bilo to za naše otroke! Dobrodelna zvezda je za-nje ugasnila. « »Mar mislite, da vaš novi gospod ne bode dobrodelna zvezda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | drugem krogu. Te ljubezni le tam ni najti, kjer je ugasnila zadnja iskra človeškega čuta. Skrb roditeljev za svoje otroke utegne |
| Lohengrin (1898): | Tajinstveno iz nova premotiti! Ortruda (kažoča na palas, kjer je ugasnila luč) Razkošniki zdaj vživajo mirú. Pobliže sédi mi! Prišel je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi |
| Revček Andrejček (1891): | res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč |
| Genovefa (1841): | vidil ni, de je shé ſvézha dogoréla, in de shuga vgaſniti. Sdaj je Berta, svéſta dekliza, priſhla in mu je piſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şavizi. (Konez. ) Bogomíla. „Ljubésni práve ne posná, kdor méni, De vgáſniti jo móre ſrezhe jésa; Goréla v zhíftim, v vézhnim bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo vam ga |
| Viljem Tell (1862): | nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez |
| Rudninoslovje (1867): | i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje |
| Biblia (1584): | Iesuſu. KAdar je Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar |
| Biblia (1584): | Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod vganil, inu sa nym je ſhlu veliku folka, inu on je |
| Biblia (1584): | INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra inu Şydóna. 22. Inu pole ena |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, ſe je od ondód vgànil: inu veliku jih je sa njim ſhlu, inu je vſe |
| Na Žerinjah (1876): | potem pa naj pride zopet kar hoče; kedo bi prihodnjost ugibal, živela izprememba! " „Veljá! Pozdravi mi vse, in glej, da te |
| Marjetica (1877): | drsi urneje izmed rok. Vže nekaj večerov je premišljeval in ugibal to in posled uganil, da je Marjetica popolno pustila Štefana |
| Izza mladih let (1882): | ko zapojo mrtvaški zvonovi. Na deželi to človeka vselej prešine; ugibal sem še, komu bi zvonilo, ko zagledam kmeta, ki je |
| Milko Vogrin (1883): | prošnja za professuro odbila. Na vse strani je premišljeval in ugibal, ali zastonj. To mu je ostalo temno in nejasno. „Edini |
| Zvezdana (1883): | ne, ki so učeni in študirani. Pa jaz sem tudi ugibal že in dejal: Matijec, ko bi se ti posrečilo kdaj |
| Zvezdana (1883): | Ne vémo, ali je Pipec tudi kaj imenitnega mislil in ugibal pri takovem pogledu, samo to je znano, da ga je |
| Zvezdana (1883): | zdravil in svetovali kaj. Ješte, saj jaz sem vedno tako ugibal, da bodo oní učen doktor, pretkan doktor, da ne tega |
| Agitator (1885): | bil prevzel popolnoma še tretji, recimo glavni in najmerodajnejši ozir. Ugibal je namreč, da bodo nocoj dame na Drenovem same domá |
| Vaški pohajač (1893): | vzbudi naš znanec Jerom. Mel si je zaspane oči in ugibal, kje je. Ko dobro izpregleda in opazi okolico, znano hišo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je le: kako zamore take lastnosti imeti, akoravno je kristijan? Ugibala je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zamore take lastnosti imeti, akoravno je kristijan? Ugibala je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega |
| Domen (1864): | po koncu, vendar so strahoma gledali le od daleč in ugibali, kaj to pomeni. Neki dedec je celo začel praviti staro |
| Sosedov sin (1868): | strijcu sedla na voz. V pisarnici pri biležniku so možje ugibali, koliko in kako bi si ženin in nevesta imovino zaženila |
| Milko Vogrin (1883): | zdaj Vogrin grofinjo, kajti prej so dolgo med več kopelmi ugibali. kam bi se naj grof Konarski zdravit šel. „Ravno pred |
| Pegam in Lambergar (1891): | Pogovarjali so se glasno o važnih dogodkih poslednjih dni in ugibali, kako se pogodita cesar in kneginja. Večinoma so menili, da |
| Jara gospoda (1893): | in ziblje glavo; »šestdeset, sedemdeset — morda sto goldinarjev! « »Kaj bodete ugibali, gospodje? « oglasi se Vrbanoj; »tukaj nimate izbirati — k notarjevi gospé |
| Gospa s pristave (1894): | šel k svojim somišljenikom. Vojvodica pa in njena zaupnica sta ugibali, kaj bi bilo storiti. »Da, pomagati mu treba, pomagati mu |
| Gospa s pristave (1894): | nikakor preveč. Vse je bilo radovedno, kdo bo novi komisar. Ugibali so tega in onega, a pravega nihče ni vedel. Bilo |
| Svatba na Selih (1894): | so prezebajoč stali pred hišo, ogledavali saní, hvalili in grajali, ugibali in šepetali. — Ko zaigrajo godci, uderó vsi v hišo, da |
| Dve svatbi (1895): | zrli v ogenj ter se menili o prejšnjih časih in ugibali, kakšno vreme bo o božičnih praznikih. Možinov Valentin je prišel |
| Rudninoslovje (1867): | sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev |
| Pozhétki gramatike (1811): | mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Pozhétki gramatike (1811): | majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsled vednega občevanja z gojencem se prav lehko oslabi vzgojiteljev ugled. Primerjajoč koristi in škodljivosti domače vzgoje in preudarjajoč, da je |
| Lohengrin (1898): | čarom zlim! — Kako ste slabo vi sodili, Ki vzeli čast, ugled ste moj: Da mu vprašanje ste odpustili, Ki se prišel |
| Lohengrin (1898): | Bog mi je zmago vzel! Vse nade sem si skvaril, Ugled moj je ovél! Ah, kdo ga je udáril? Kdo moč |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oſem ino trideſet let bolan. Jesuſ ga ugleda. Vedil je, de je she toliko zhaſa bolan, ino mu |
| Zlatorog (1886): | krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih |
| Robinson mlajši (1849): | tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | katerega je mogel videti. Dolgo je moral čakati, da je ugledal svojo mater. — Ni se motil, ona je bila, — pa tako |
| Gozdovnik (1898): | hitro sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je bilo mogoče v temi. Ko je pa posijala luna, ugledali so pred seboj strm, gol hrib, katerega so spoznali po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | sreči je pa morska nadloga kmalu ponehala. Okoli 10. ure vgledali smo k desni tje suho zemljo istrijanskega Primorja. Akoravno nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | podslombo strešicam, katera pokrivajo ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj visoki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta stala mož |
| Viljem Tell (1862): | In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzhane s' oir, kakor apercevoir, posnávam, posnám; zhutim, sazhútim; saglédam; vglédam; concevoir, ſpozhénjam, ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Starſham' dam ſvoj ſholſki vén'z. O ! pa kaj ? — ſhe nekaj vgledam — Pa jeſt ſam omagal bi! — Vaſhim ſerzam, ne beſedam' Isrozhim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval ; temu veselimu kraju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar ni vgnjid v nogi, izvira bolezin gotovo iz poškodovanja nadkopita. Včasi se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čudil da ne priporočam nobenega mazila, olja, obliža pri ozdravljanju vgnjid. Vendar teh reči ni potreba, in z njimi se navadno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je bolj gorka, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz kterega vgnjide lahko postanejo. Rana se vsaki dan enkrat s tinto, kteri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene |
| Maria Stuart (1861): | svét pozná, Ki va-nje hudodelnike deržavne Lovite. — Zdaj je vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna |
| Astronomija (1869): | in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj ugoden in varen pripomoček za to, da delimo čas na daljše |
| Trtna uš (1881): | Nemirno tipajo s tipalniki okolo sebe, dokler ne zadenejo na ugoden jim prostor, kder svoj rilček v skorjo zarijejo. Tukaj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | biti, scer ni zrak v živež ljudem , živalim in rastljinam vgoden. Te reči so kislic, gnjilic, ogljic, elektrika in voda v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | učiti dati, ker je vidil, de bi vtégnil Peter enkrat vgoden deržavni vradnik biti. Ali vidili smo že, de je tudi |
| Botanika (1875): | v sebe sprejemati. V drugih razmérah tedaj moramo iskati njen vgoden vpliv na rastlinsko rast, ki se ne dá tajiti. Znano |
| Botanika (1875): | ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo |
| Viljem Tell (1862): | pastirji revni, Skušati v boji se z vladarji zemlje? Priložnosti ugodne čakajo, Da pošljejo v sirotno to deželo Divjaških rojev silovite |
| Kemija (1869): | aromatičnega okusa. Sadje in žestinske pijače (geistige Getränke) imajo svoje ugodne vonjave od enega ali od več takih sostavljenih éterov. V |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja |
| Botanika (1875): | pride na kakošno organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | jezik. In ker so južnim Slovanom okolnosti po priméri mnogo ugodnejše, zato si lehko mislimo, kako se jim povzdigne ljudsko in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl.; kedaj se mu je kapital povrnil? 31. Kaj je ugodnejše, kupiti avstr. papirne rente (obrestij po 4 1/5 %) ali zlate |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker |
| Valenštajn (1866): | boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč |
| Tiun - Lin (1891): | severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za to |
| Fizika (1869): | orodje se imenuje suhi ali Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v rodoviten vert predelati |
| Oče naš (1885): | osem dni so se pomirili, in to mi je prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah neki kovač, in |
| Kemija (1869): | vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré |
| Občno vzgojeslovje (1887): | manj razločna. A že površno opazovanje kaže, da je ta ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čustev. Pri našem čutenji in predstavljanji se pokazuje največkrat neka ugodnost ali neugodnost, katera je bolj ali manj razločna. A že |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne gane. Naj se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud oni so |
| Pozhétki gramatike (1811): | bom Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu |
| Gozdovnik (1898): | Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še |
| Zoologija (1875): | člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja, da akoravno nam ta zakon mnoge istine in prikazni v |
| Gozdovnik (1898): | Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne, don Fabijev je,« ugovarja haziendero. »On je vaš, svetlost in vi pač veste, zakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi |
| Oče naš (1885): | česa je čuvaja ovčarije po zasluženji grajal. Ta pa je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič |
| Oče naš (1885): | mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je kaj, zaradi česa je čuvaja ovčarije po zasluženji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | plošnjave 12 čevljev ne gre v sobo ampak v zid. Ugovarjati bi se utegnilo: „vsaj zid stojí med obema sobama in |
| Ferdinand (1884): | srce. Prijazno jej reče grofinja: »Temu, ljubo dete, nimam kaj ugovarjati. Voščim ti iz celega srca srečo. Poznam vrlega mladenča, ali |
| Mahmud (1870): | dni! « Župan in meščani so vže vedeli, da tu ni ugovora, obrnili so se tedaj in hiteli v mesto, da spolnijo |
| Na Žerinjah (1876): | grofica, v prvem delu njenih dobrih lastnostij gotovo in brez ugovora ..." „Ne ugovarjajte mu, grofica! Umetnikove, slikarjeve oči več vidijo, nego |
| Gospod Janez (1884): | in besede župnikove so bile tako prepričevalne, da ni vedel ugovora; pa vesel tudi ni bil onih besed. »In ti? « vprašal |
| Vanda (1888): | mati jo hitro preséče in se srdito zadere nánjo: »Nobenega ugovora več! « Na to se gospá Glovacka vzdigne, odpre míznico, vzame |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | lepa je pa vender — lepa …« Pavel je molčé poslušal; pravega ugovora ni znal. »Si li kdaj — Ijubil, Vid? « vprašal je hipno |
| Zádruga (1890): | sklenili nekak družben red, kateremu se bode pokoril vsak brez ugovora. Predsednika si ne bodemo volili, saj ga že imamo v |
| Lisjakova hči (1892): | daj mi kaj hladila, ali sladoleda ali limonovega soka. « Brez ugovora jo odvede Lovro v drugo sobo k bufetu in ne |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | si končno izbere samo cev za svojo pipo, plača brez ugovora, kolikor se je zahtevalo, in se poslovi. A med vrati |
| Slučaji usode (1897): | se je bila ulegla na poslušalce, da nihče ni vedel ugovora, niti zdravnikova s svojim nabrušenim jezikom, niti lehkoživni komisar s |
| Sveti večer (1866): | Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti |
| Pozhétki gramatike (1811): | de bi ſe godila, al sgodila, zhe bi ſe en vgovor dopolnil. 3. Velivni, kader velimo ali velévamo komu kaj ſturiti |
| Pozhétki gramatike (1811): | boshjaſt; ascension, gorihod, idr. Attention, pàsenje, condition, ſtan, bitje, ſtanje, vgovor, pogój, pogódba, agitation, makatánje, discretion, raslózenoſt, idr. ſluxion, tók, otók |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vgovoriven. Sdajni. Je rendois, jes Tu rendrois, ti Il rendroit, on |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vgovoriven. Sdajni. Je recevrois, jes Tu recevrois, ti Il recevroit, on |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils auront éte. Vgovorivni naklon. Sdajni zhaſ. Je serois, Jes Tu serois Ti Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | imeli, e, e Ils auront eu, bodo imeli, e, e Vgovorívni naklon. Sdajni zhaſ. J'aurois, Jes Tu aurois, Ti Il auroit |
| Pozhétki gramatike (1811): | aurez fini, bote Ils auront fini, bodo konzhali, e, e Vgovorivni naklon. Sdajni zhaſ. je finirois, jes Tu finirois, ti Il |
| Pozhétki gramatike (1811): | de rezh al je, al je bla, al bo. 2. Vgovorívni, kader rezhemo, de bi rezh bila, al de bi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | vé, vi. Ilsseroient, oni, one, one bi bili, le, le Vgovorivni pretekli. J'aurois été, Jes Tu aurois été, Ti Il auroit |
| Stric Tomaž (1853): | na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse |
| Gozdovnik (1898): | kar se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v |
| Divica Orleanska (1848): | Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več ničesar od nje ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali pa naglo ne prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode |
| Stelja in gnoj (1875): | z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kterem mazanju se lahko kurjega peresa poslužiš. Ako je po vgrizu kos tako poškodovan, da se ne more več zaceliti, ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | natori pripusti, pes lahko mreno dobi. Kedar je vnetje po vgrizu drugega psa, ali po kakem drugačnem poškodovanju prišlo, je treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga vgriznil, peterim je pa le obleko stergal. Ker jo je iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dobra! Nęshka. Dobra ! inu ta! (mu ſhe eno da. ) Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per |
| Deborah (1883): | ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On mora priti! (Blisk. ) Uh, kakó se bliska! Si jezen, Bog, da mi takó groziš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi prikazki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja, je viditi kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar pa uhaja, je viditi kakor da bi ogenj iz nje švigal. Toraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spuša kar je je od več. Posebno pa elektrika tam uhaja, kjer je stvar špičasta, in ponoči je viditi, kakor da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | da se tudi kite zmehčajo. Ako pa bincelj prav zlo vhaja naprej , se mora v plošče ali šine djati in sicer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Mart. Kras. v Pand. : Bolezen Vašega žebeta je ta, da vhaja bincelj naprej, kite kopitne in nadkopitne kosti so skrajšane, stranski |
| Zoologija (1875): | izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča, dela neki šum, dehtenje ali hropenje, in po |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bogatih zapravljivcev, in čuda ni, ako jim denar iz njih vhaja, kakor skozi prevertan sod, in naj ga še toliko vanje |
| Kemija (1869): | preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je |
| Kemija (1869): | in ogljenčevo kislino, ki skušata v podobi pare in plina uhajati iz testa, zlasti ako stoji na toplem kraji. Ali uhajati |
| Kemija (1869): | uhajati iz testa, zlasti ako stoji na toplem kraji. Ali uhajati vendar ne moreta, ker jim brani rastlinski klej, ki dela |
| Zoologija (1875): | čope ter se zato uharice imenujejo, kakor na pr. mala uharica (Strix otus) in velika uharica, tudi bubuj in vjer zvana |
| Zoologija (1875): | imenujejo, kakor na pr. mala uharica (Strix otus) in velika uharica, tudi bubuj in vjer zvana (St. bubo), pod. 126. Visoka |
| Zoologija (1875): | jih ne kaznuje strel iz koče. *) Nekateri rabijo tudi natlačene uharice ter jih gibljejo z motozi. Lepo pisana je pegasta sova |
| Zoologija (1875): | imajo na glavi blizu ušes pernate čope ter se zato uharice imenujejo, kakor na pr. mala uharica (Strix otus) in velika |
| Divica Orleanska (1848): | smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno sa uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De te ſlode! ta je bla |
| Genovefa (1841): | sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó potlej vezh ne bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo |
| Robinson mlajši (1849): | prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo |
| Blagomir puščavnik (1853): | peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar, ki sim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres |
| Zlatorog (1886): | se prime burno. Stisne pest in vèn drhtí mračán; Na uhó mu bije smeh glasan. |
| Gozdovnik (1898): | še na delu, ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo |
| Biblia (1584): | temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči in ušes po redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi vidilo; štiri roke |
| Gozdovnik (1898): | in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to ſmert na duſho ſpravle. Tiſta ſveta kry, katira s' vuſheſs tezhe, h' nam vpye: Ne inveniatur in ore tuo dolus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſhroku kervavu mozhi. Tiſta tezhe s' ozhy, tiſta tezhe s' vuſheſs, tiſta tezhe s' vuſt, tiſta tezhe s' perſs, tiſta tezhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni |
| Ta male katechismus (1768): | neli govtanz jedy poſhiral, temuzh tudi te boſhje besede lazhne ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' moje serze noterpershlu, karkol ta svejt hudobnega ima. Moje ushesa sem s' temam ograjila: na moje uſta sem eno narbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine |
| Stric Tomaž (1853): | med njima. Oba, Halaj in Tomaž sta imela oči in ušesa, oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druge; na eni ni bilo kolena, na drugi gležna ne; ušesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in |
| Pripovedke za mladino (1887): | zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj |
| Gozdovnik (1898): | telesu ga bodo razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v glavo? « »Človek je ter |
| Gozdovnik (1898): | deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev? « »Videl jih je in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | De bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih |
| Biblia (1584): | vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. |
| Biblia (1584): | nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat |
| Biblia (1584): | je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. |
| Biblia (1584): | Pravizhni ſvejtili kakòr Sonce, v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ludy usel poſebej na ſtran, je ſvoje perſte v'njegove uſheſſa poloshuv: ter je vonplunil, inu njegoviga jeſika dataknil: inu ke |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Effeta! tu je: odpri ſe. Inu ſdajzi ſo ſe njegove uſheſſa odperle, inu njegoviga jesika saveſa ſe je resvesalla, inu on |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje |
| Zlata Vas (1848): | O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za ušesi praskal, kolikor krat se je spomnil, de je Ožbè župan |
| Roza Jelodvorska (1855): | k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za ušesi, in več kot stokrat oberne svojo prašno kapico na glavi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de mu je pomagate domu nesti. Mož, se je za ušesmi praskal; ter rekel: „Ej, ako bi bila le, ena doma |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | od denarjev vediti. Ostermeli so naenkrat in so se za ušesmi praskali; zakaj goljufani so bili in tudi kerčmar. Ta si |
| Genovefa (1841): | témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na |
| Biblia (1584): | priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu |
| Biblia (1584): | nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy |
| Biblia (1584): | ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne bóte saſtopili: inu ględajózhi bóte ględali, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Sakaj ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postaviš, ti bojo stali takó. Če jih s perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita stopiš, ne |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stenah dergnejo z glavo mahajo, in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih sheljam pervoli, ne morejo ſoglaſniga svonenja imeti, ktero je uſheſam in ſerzu tako prijetno, ampak rasglaſno, ki uſheſa shali. Vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe odkril, ali pa pokril, ter ſe plaſhen vſeſkosi sa uſheſam praſka. Kar imajo tudi naſhi Şlovenzi v navadi, ki kakſhniga |
| Biblia (1584): | pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih |
| Ferdinand (1884): | Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Polomaj, heftiger Wind. Vpadati, fallen (voda vpada). Haba, Thürflügel. Tečaj, Uhr- Mühlwerk. Polija — dežnja, anhaltende Regengüsse. Navod, Commission. Logar, Förstner. Uboščina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Nr. . . . zum Narrenabend auf der Schiessstätte am 30. Jänner 8. Uhr Abends. — Ohne Narrencostüm findet kein Einlass statt. ” — V nedeljo bode |
| Fizika (1869): | Pêrec, mrena, grauer Staar, 147. Pero, Feder. Perot, Flügel der Uhrspindel, 75. Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani |
| Zeleni listi (1896): | pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pinje tako napolnama tezhe , de memu nje nizh ſape ne u-ide. Karkoli ſe sa to palizo natakne ali perpne, ſe mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako na tanko vdélano,- de memo njega nizh ſape ne u-ide. Na to kopito mozhno hlap ali ſopariza, sdaj od ene |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nad vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na |
| Stric Tomaž (1853): | nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več |
| Gozdovnik (1898): | Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti, toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur |
| Zeleni listi (1896): | v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. |
| Tiun - Lin (1891): | vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Janeša, kmeta iz Zagorice v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga |
| Divica Orleanska (1848): | Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih |
| Stric Tomaž (1853): | „Veliko, veliko“, odgovori mati. „Tvoj ujec si je kamne na Francoskem omislil ter neznano veliko zanje |
| Deborah (1883): | Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in jutri peče in po |
| Deborah (1883): | se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana. Beračica! |
| Zoologija (1875): | starosti in letnem času. Čudovita, po dolzih krakih močvirnikom podobna ujeda južne Afrike je pisar (Gypogeranus secretarius), tako imenovan zarad perjanice |
| Zoologija (1875): | Vran ali krokar (C. corax), pod. 114, napada kakor kaka ujeda manjše živali, celó zajce, ima velik okraj za se in |
| Zoologija (1875): | zemlji ali v vodi. K goličem spadajo: pevci, vpijati, plezavci, ujede in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci |
| Zoologija (1875): | razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v |
| Gozdovnik (1898): | Elančovskem pristanu. Kjer se med Francosko in med Pirenejskim polotokom ujeda biskajski zaliv, vsakemu mornarju znan pod imenom »mornarskega mirodvora«* tam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se |
| Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in celó bedakom prištevati, da ima tako malo možganov, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | le tedaj, ko ima koreniue v domači zemlji in se ujema z narodnim duhom”. — V Lvovu so 20. dec. gospodu dr. |
| Kemija (1869): | dati ekvivalent svinca. In res dá 3.2/0.031 = 103, kar se ujema z ekvivalentom svinca najdenim po analizi. Tako se na več |
| Gozdovnik (1898): | z letmi, ki so Pretekle od one noči! « »To se ujema. Toda starost in podobnost še nikakor nista neukanljiva dokaza; morajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava, po metatezi Preslav |
| Fizika (1869): | se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu |
| Fizika (1869): | tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje |
| Zoologija (1875): | ledvičnih in pet parov križnih živcev. Ta števila se torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od |
| Zoologija (1875): | so večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Tudi pesmici „Savica” in „Žalostni glas zvonov” ste se lepo ujemale. — Izmed nemških govorov pa je bil posebno kratkočasen dogovor, kterega |
| Kemija (1869): | prvine in neštevilne od raznih kemikov izvedene razkrojitve so se ujemale popolnoma; in tako je bilo mogoče ustanoviti kemična ravnomočja ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili |
| Gozdovnik (1898): | če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on ujet? bi se li radi z mano pošalili? ne govorite! « »Niti |
| Gozdovnik (1898): | svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on ujet? bi se li radi z mano pošalili? ne |
| Gozdovnik (1898): | pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal |
| Gozdovnik (1898): | dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on ujet? bi se li radi z mano pošalili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak. Juhej! Juhej! Izabó. Kaj je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama |
| Robinson mlajši (1849): | da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani |
| Blagomir puščavnik (1853): | leto v enem takem hramu. Tačas ko ga je Bric vjetega pripeljal, je še bil lep cveteč možak. Zdaj pa je |
| Blagomir puščavnik (1853): | zadosti od njega povedati. — Čajte! ravno zdaj se spomnim ime vjetega viteza. Tega je že osem let in pol, ko enkrat |
| Gozdovnik (1898): | reče opravičujoč se. »Ali to je videl, da vodita bledoličnika vjetega; potem nista mogla biti dobra moža. Rdeči moj brat je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vse, odkar so čuli pripovedovanje onega glavarja, ki je pripeljal vjetega gospoda Flinta. — Videli so, kako je vlekel Te-Ureva mater in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grenkimi ſolsami objokali. Perpravimo ſe. Po tęm kadar je uaſh vjęti Odreſhenik po poti vſe preſtal, kar ſi more edèn od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sneg skopni,— ojster mràz na to sledi. — Ce ptiči so vjeti zlo tolsti, mastnati, — bo dosti snega še in mraza prestati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſushnoſt na Babilonſko, ino poshgè meſto ino tempelj. Vmeſ vjetih Judov ſo bili tudi mladenzhi kraljéve ino kneshje kerví. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | savolj tega ga v Indii ribe loviti navadijo. De pa vjetih rib ne poshre in de mu v mehurju oſtanejo, mu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v sužnost na Babilonsko, ino požge mesto ino tempelj. Vmes vjetih Judov so bili tudi mladenči kraljeve ino knežje kervi. Naj |
| Oče naš (1854): | toliko Francozov je bilo v smert namenjenih. Skorej enako toliko vjetih Francozov je bilo v hlévu. Stotnik njim je napovedal obsodbo |
| Oče naš (1854): | Imaj usmiljenje z ubozimi in brani povsod nedolžnost. Usmili se vjetih; bodi povsod usmiljen in tudi Ti boš usmiljenje našel. “ Serce |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je bil v trenotku zopet na jablani. Ko je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi |
| Valenštajn (1866): | omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo v roke vjame. ) |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Toku je le , kader naſs shenę enkrat v' ſvojo mręsho vjamejo. Nęshka. Tiho bode! — Matizh. Al vęjſh , Nęshka, de jeſt sa |
| Stric Tomaž (1853): | uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas vjamejo. Strašna vam bo pela. Ko vas dobro prebičajo in našeškajo |
| Viljem Tell (1862): | tira. Potem še le vesel živjenje vživam, Ko slednji dan ujamem ga na novo. Hedviga. In mar ti ni britkosti svoje |
| Valenštajn (1866): | mesta več; Zastavil čast sem i živenije, Da tukaj ga ujamem i zanašam Na vašo se pomoč. Gordon. O, da učakal |
| Valenštajn (1866): | Hočete Tedaj ukaz cesarjev slušati, Pomoči mi, da varno ga ujamem? Gardon, (ko je nokoliko časa promišljeval, britkostno). Če to je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiho, tiho, ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne vem sa ſmert. Pojdi na lòv, ino zhe kaj vjameſh, mi jéd perpravi, kakorſhno veſh, de rad jém. Tedaj te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potreſi, de bodo odpadle; pa ſpodej kaj pogerni, de jih vjameſh in pomoriſh. 8. Nobena rezh pa goſenz bolj ne smanjſha |
| Revček Andrejček (1891): | izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dan v' hoſto gledat, zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino |
| Tine in Jerica (1852): | Paljčar ni hotel poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je |
| Stric Tomaž (1853): | šajte; kakor sim že rekel, dobi tisti, ki ju bo vjel, pet dolarov, drugi pa vsak žganja kolikor ga piti hoče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | več v tičnico, v katero se je bila že enkrat ujela. “ |
| Revček Andrejček (1891): | si jo pa našel? Anže. Ob jelenji steni se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno |
| Katarina (1854): | mi pridolanskim pred Saragosso zmirej pravili, kako prekrasno Olivio ste ujeli, pa ste nazadnje, ko smo bili prestavljeni, vse skup na |
| Katarina (1854): | Zvedel sim pozneje tudi, de očeta in brata so Rusi ujeli, že oba na pol mertva in kader sta okrevala, so |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ga pripeljali k nam. Pri Višnej gori so ga naši ujeli. Ujet se je še vedno branil ter se skušal svojih |
| Rokovnjači (1881): | že hočeš vedeti, povem ti, pa molči drugim; rokovnjače bomo ujeli nocoj; če ne vseh, pa vsaj nekaj glavnih rokovnjačev! « »Oh |
| Luteranci (1883): | in stoprav v noč na lov hodili, in napósled bi ujeli dihurja v past, da bi se zvijal kakor kača, če |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Johann von Sumereck), najbrž mestni sodnik. A Turjačanje so ga ujeli in novi deželni glavar je razsajal med Ljubljančani, požigal, moril |
| Grajski pisár (1889): | smo jih potolkli in še celo francoskega kralja smo jim ujeli! Res, tako je bilo! « »Ste ga li obesili na drevo |
| Pegam in Lambergar (1891): | Dva konjika sta nam prijezdila naproti; prestregli smo ja in ujeli. " „Dobro", dejal je Vitovec, in Jošt se je vzdignil, da |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | stubeniških toplicah popolnoma pobita. Glasovitega Matijo Gubca, takozvanega kmetskega kralja, ujeli so in odpeljali v Zagreb, kjer so ga na razbeljen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek, Nęshki , inu ti drugi pridejo po verſti |
| Divica Orleanska (1848): | Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja |
| Divica Orleanska (1848): | Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v telesu in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kervi. Mladih golobov kri, ko jih zakolješ, v posodo ujemi in z jesiham zmešaj. Oskubljene, iztrebušene in čedno oprane lepo |
| Gozdovnik (1898): | navzgor, da ugleda drugega svojega pomagača, ki ga je čakal. »Ujemi Iestvo, Juan, in pritrdi jo za balustrado! « veli kapitan. Pomagač |
| Fizika (1869): | pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | leta urno od kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Grosna kriviza ſe ti gody, Matizhek. Matizh. (na ſtrani. ) Beſhtja ! vjęti me ozhe! Nęshka. Mi dva jim moreva povernit. Matizh. Al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s'njo morem govorit. Matizh. (na ſtran. ) Me je otel vjęti; pak ſim mo koſs. PĘTI NASTOP. Nęshka , Baron , Matizhek. Nęshka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobriga ova prevezh zhutil, ter ſi je vmiſlil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam ſuhiga drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | buzho v peſt dobil. Tu ga je hotel s svijazhami vjeti. Piſal mu je namrezh prav perjasno piſmo, v kterem ſe |
| Zoologija (1875): | električna iskra — kar traje komaj 1/1000000 sekunde —, moreš tiskano besedo vjeti, 1/8 sekunde pa potrebuješ, da jo v duhu prebaviš, in |
| Robinson mlajši (1849): | tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav |
| Občno vzgojeslovje (1887): | muči domobol, da bi se vrnil, bolnik si želi zdravja, ujetnik svobode. Pravilno se razvija poželenje iz nepovoljnih čustev, kajti kdor |
| Gozdovnik (1898): | pa gleda govorniku trdo v oči. »Ali je bil moj ujetnik don Arečiza? « »Naš, torej tudi vaš. « »Motite se, sennor. Odkar |
| Gozdovnik (1898): | ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | dolgo časa se je dal vratar omečiti in je prostovoljnega vjetnika izpustil. Škoda samo, da ni vprašal, kaj in od kot |
| Oče naš (1885): | stal Nace pred Španjolskem generalom. Z bistrimi očmi je pregledoval vjetnika in potem ga je prašal, kako Francozje stojé, koliko da |
| Oče naš (1854): | ta otok so pred šterimi letmi Španjoli več kakor 6000 vjetnikov poslali, brez skerbi, kako se jim tu godí. Samo kruha |
| Oče naš (1854): | Samo oficirjem je bilo nekoliko mesa privoljenega. Za druge potrebe vjetnikov, kakor za zdravila, za bolnike, za obleko polnazih niso Španjoli |
| Oče naš (1885): | umrjem“. Še veči, kakor njih telesna, je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero |
| Gozdovnik (1898): | bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom |
| Gozdovnik (1898): | Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec |
| Tiun - Lin (1891): | Vjezilo me je, ker sem videl, da ga je samo bojazen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo |
| Genovefa (1841): | Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj ſi ſam rékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne |
| Biblia (1584): | od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam |
| Genovefa (1841): | mi ima védno pred ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'to luzhjo tvoje ſvetlolobe, inu s'to baklo tvoiga vuka reſveitiu? Ti ſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta Pei? Per sazhetku te vuka v'shu? 1. Sveti Duh pridi ti vshgati Zhes naſs |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | PEISME Od Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny rękàl ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil |
| Biblia (1584): | bi ſe iméli varovati pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar je pak Iesus bil priſhàl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih |
| Lohengrin (1898): | Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na |
| Robinson mlajši (1849): | zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V |
| Revček Andrejček (1891): | pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš — Anže je! Že zopet uka. Saj sem ti pravil, da Anžetu ne bo nič sile |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom tvoja , Le oſtani , le oſtani! Vſi. Sdej sapojmo, sdej vukajmo! Moshję. (Eden drugmo Shenę. (Ena drugi ogen dajmo ! Jęsa, shaloſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en kmęteſhka Nevęjſta ? (Godzi sagodejo. ) Matizhek poje. Sdej sapojmo , sdej vukajmo! Eden drugmu ogeh dajmo ! Jęsa , shaloſt , le na ſtran ! Dons |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vojaški stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz. Hvala njemu, ki ga je dal, in tistim, ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene |
| Maria Stuart (1861): | razodela volje. Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo |
| Maria Stuart (1861): | še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki |
| Viljem Tell (1862): | s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. |
| Sveti večer (1866): | logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je |
| Sveti večer (1866): | bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez |
| Lohengrin (1898): | ti me braniš v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz ljubim te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stari; vse to se je zgodilo v kratkim času, brez ukaza, brez šol, brez hrupa in velikega truda, bi skoro rekel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | nikomur sami v usta ne letajo). Zastonj bi čakali kakega ukaza, da Slovenci v slovenskoj družbi se moramo pogovarjati med seboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | programa na/ pravili bakljado in slovesno igro v gledišču. Brez ukaza so zapeli „cesarsko pesem” in glasni „živijo” so doneli svobodoljubnemu |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je ta stvar uže sama tekla; kajti §. 12. le-tega ukaza govorí: „ne smejo se podučevati še druge rečí razun teh |
| Valenštajn (1866): | pristopi). Da, da! umejemo, gospod minister, Zakaj spominjate neradi se Ukaza starega pri tem ukazu. Kvestenberg, Zakaj se ne bi ga |
| Valenštajn (1866): | krdela moja, Zvestobo ti prisezajo iz nova, I željno čakajo ukaza k boju. Valenštajn. Kakó pa hrup je počil v taborji |
| Valenštajn (1866): | prosit kneza, naj prevzame Poveljstvo. Kvestenberg. General, ponižno prosit? Imel ukaza nejsem tacega, I niti take ne gorečosti. |
| Valenštajn (1866): | je vreden častnik, ki prelomil Prisego je, ker slušal nej ukaza? Ilo. Smrti! Valenštajn (glasnejše, ker drugi zamišljeni molče). Grof Pikolomini |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zoper nje k hudemu preganjanju. Pričakovati je bilo torej cesarskega ukaza *) Ko je nastopil l. 284 Dijoklecijan vladarstvo mogočnega, čez tri |
| Maria Stuart (1861): | Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg |
| Maria Stuart (1861): | jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | 27. dec. se ima z novim letom razglasovanje postav in ukazov nekoliko spremeniti; deržavni zakonik na Dunaji bo za naprej samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | 45. dne od izdanega deržavnega zakonika se moč postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakonikov pridejo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | sila godila niti njegovemu jeziku, niti slovstvu. Če narod zakonov, ukazov in odpisov želi v tujem jezici, te želje sploh niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živine na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga |
| Valenštajn (1866): | Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi je korak. |
| Gozdovnik (1898): | Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor |
| Gozdovnik (1898): | zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi |
| Zlata Vas (1850): | je šola začela, k Ožbetu, ter povejo, kar jim je ukazano, in rečejo mu vpričo njih učiti po vsakdanji navadi. |
| Stric Tomaž (1853): | koj pripravljena, Tomaža primahati in mu, ako bi jima bilo ukazano, kosti prelomiti. „Sovražim ga! “ pravi Legre sam pri sebi, ko |
| Maria Stuart (1861): | glasov, da ste grešili Na lanski zakon in zapadli kazni. Ukazano je bilo lansko leto: „Ko bi v kraljestvu vnel se |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in slovnici spotikati se nad nemško-slovenskim in slovenskonemškim. Tudi je ukazano, da se morajo počasi začenjati v nemškem jezici podučevati vsaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ozhe! priſhla je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj povelizhaj me sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali |
| Genovefa (1841): | je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s |
| Genovefa (1841): | kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili |
| Genovefa (1841): | opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv |
| Zlata Vas (1850): | pridejo v tamni noči v njegovo hišo, kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so |
| Stric Tomaž (1853): | bili za lov pripravni in ker jim tudi Legre nič ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke |
| Oče naš (1854): | Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne |
| Čas je zlato (1864): | poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal, dobí pismeno dovoljenje prosto v šolo hoditi od lastne roke |
| Valenštajn (1866): | Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn |
| Oče naš (1885): | Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z |
| Ta male katechismus (1768): | povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo |
| Roza Jelodvorska (1855): | ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala , če bo treba”” — mi eden izmed njih odgovorí, vsi drugi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji |
| Deborah (1883): | izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempelj, ki ſo mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zopet serce storil in je storil, kar so mu mati ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja |
| Sveti večer (1866): | liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati iz rok |
| Pripovedke za mladino (1887): | Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi, koliko mi je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sijajni izid volitev naših v deželni zbor, ki jih je ukazalo ministerstvo Auerspergovo. Narod naš, od 1867. leta že 4krat skušan |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Vsédi se,« mu veli, »in stôri, kar se ti bode ukazalo! « |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir |
| Stric Tomaž (1853): | še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre k mizi in pričakuje tu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši |
| Stric Tomaž (1853): | z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obziru lahko pomore, da se ji v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | objame ino mu odpuſti. Po isgledi evangeljſkiga ozheta tudi on vkashe ſina po ſvojim ſtani oblezhi, ino de bi ſe ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivina na polju ſtori, mora shivine goſpodar poplazhati. Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov |
| Oče naš (1854): | ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da nej urno stópa. Že čez eno uro je |
| Oče naš (1885): | ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da naj urno stopa. Že čez eno uro je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili |
| Najdenček (1860): | ne bil eden na to prišel. Dajte kravam kar vam ukažem. ” Žena je zvesto pazila na njegove beséde in obljubila vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | več dal. Ker vendar pa treba je včasi kloftati, Zdaj ukažem : „mašina nevidna naj bo, Ki znala bo včasi koga naklepati |
| Valenštajn (1866): | i Grofinja. O Bog nebeški! Maks (Valenštajnu). Naj idem jaz, ukažem —Valenštajn. Ni koraka! Maks (kaže na Teklo i vojvodico). A |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ti si mi pravi čevljar, vse mi storiš, kakor ti ukažem”. Pavliha mu pa odgovori: „Kdor stori, kakor mu ukažejo, ga |
| Divica Orleanska (1848): | Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta omolknjenje. ) Kralj. Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala! Po Bogu |
| Biblia (1584): | njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD, Aku ſi ti, taku vkashi, de jeſt h'tebi grem, nad vodo. Inu on je |
| Valenštajn (1866): | hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore! |
| Zlata Vas (1848): | med tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili |
| Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih bili — Al mašne bukve |
| Divica Orleanska (1848): | Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga |
| Maria Stuart (1861): | ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da se spolni? |