- obsedela
Gozdovnik (1898): ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor je
obsedeti obseg obsegati obsejan obsejati obsekati obsenčen obsenčiti obsesti obsevati obsežen obsežnost obsidian obsijan obsijati obsipati obskrbništvo obskrbovati obsodba obsoditi obsojanje obsojati obsojen obstanek obstati obstaviti obstbaumzucht obstoječ obstojen obstopiti obstreliti obstreljen obstrešje obstret obsut obsuti obsvetiti obširen obširno obširnost obštutu obtemperat obtesan obtesanje obtesati obtežava obtežiti obtičati obtipati obtok obtolčen obtolči obtoženec obtožiti obubožati obud obuditev obuditi obujati obup obupan obupano obupanje obupati obupavati obupen obupnost obut obutev obuti obuvalo obvara obvarovan obvarovanje obvarovati obvarovati_jaz obveljati obveza obvezan obvezati obveznost obvezovati obviseti obvit obviti obvladanje obzemlje obzidan obzidati obzidje obzir obzor obzorje obžalovati obžeti oc ocean ocejati Ocepek ocet oceten ocetnokisel octave octoginta ocveteti ocvreti ocvrt oča očak očali očarati očastvo oče očediti očen. očenaš očesce očesen očesenje očeten očetistvo očetno očetov očetovo očetovski očetovsko oči očin očinski očistiti očiščen očiščenje očiščevati očit očitaje očitanje očitati očiten očitno očividen očividno očka očnica očnjak očrniti očrt od Od od. odbegniti odbežati odbijati odbit odbitek odbiti odboj odbojnost odbor odbornik odborništvo odborov odborstvo odbran odbrati odcediti odcejen odcepiti odcveteti oddahniti oddaja oddajati oddaljen oddaljenost oddaljevaje oddaljiti oddan oddati oddelek oddeliti oddih oddihniti oddihovati oddirjati oddržati odebeleti odebeliti odebrati odeja Odenwald oder oderuh Odesa odet odetelj
| Gozdovnik (1898): | ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | miloval to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo |
| Fizika (1869): | zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to storiti, najde se lahko, samo |
| Fizika (1869): | ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se |
| Botanika (1875): | edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali |
| Botanika (1875): | raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drugim ali širjim pomenu vzete. Letá gornji del Ilirije je obsegal dežele, kterim dandanašnji ob kratkim Slovenija pravimo. Zgornja Ilirija ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | zvezek 1 gold. 50 kr. nov. dn. Saborski dnevnik bode obsegal kakih 100 pôl. Na prvi razdelek tega dela je predplača |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | govor, kterega po ustavnem običaji osnova ministerstvo, je med drugim obsegal sledeče točke: Moji vladi — je rekel — je prva naloga, utrditi |
| Gozdovnik (1898): | Ta rob je obsegal kakih trideset do štirideset četrtnih črevljev prostora, z veliko in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar je bilo predmet onega sabora od konca do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | ki bojo najkasneje do konca januarja na svitlo prišli, bojo obsegali 4 zvezke, vsaki okoli 20 pôl. Cena jim je 6 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bilo seleno, ino veſ travnik s' pervim' ſpomladanſkimi zvetlizami preſivno obſján. „Kako lepo jaſno vreme je doneſ! sazhne Mariza rezhi; in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako lepo je naſh selen travnik s'belim, majhnimi zvetlizami obſján; nizh drugazhi, kakor s' svesdami ponozhno nebó, ga je veſelo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše |
| Zoologija (1875): | Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor rahlo in gorko semljo. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | simſka mokrina v semlji ſétvo koj oshivi. 4. Şenzhno njivo oſéj v jeſéni poprej, ſpomladi pa posneji, sato ki ſe ſenzhna |
| Robinson mlajši (1849): | kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro |
| Robinson mlajši (1849): | umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | denar v najém jemljejo: ſe koſ semlje s to detelo obſeje, in prilaſta bo dovolj bres vſe potrate zhaſa. Pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemſhke detele, vſaj kak majhin koſ semlje s njenim ſemenam *) obſeje, in rad ſi jo bo drugo leto toliko naſijal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér z nar večim pridam le takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin |
| Zlata Vas (1848): | vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin zlodi jih je obsédel. To ne more tako ostati. Pri tem ne more noben |
| Sacrum promptuarium (1695): | vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart- |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo |
| Ferdinand (1884): | zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato |
| Zeleni listi (1896): | Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezanih snopičih, obsežnih povprečno po 6 pol. V GORICI. Tisk. in zal. »Goriška |
| Gozdovnik (1898): | ko Rdoles puško nameri. »Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih obsežnih, silnih prsi, se zavali kakor grom tja doli. V svoji |
| Botanika (1875): | dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko lepo obdelajo, toda nekteri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Oblikoslovje, Formenlehre, 65. Oblikoven, bildsam, plastisch. Obronek ali pobočje, Abhang. Obsidian oder Bouteillenstein, obsidijan ali bouteillni kamen, 45. Odpadki, Excremente. Ogljenec |
| Maria Stuart (1861): | skušnja! Podaj ji roko, dvigni jo iz reve! Ko angel obsijan z nebeškim svitom Prikaži se ji v grobu temne ječe |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako jasno se je videl ondi vsaki list, bodi si obsijan od solnca, bodi si v senci. |
| Divica Orleanska (1848): | Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe |
| Viljem Tell (1862): | vskliknejo. Vsi. Bog živi Tella, strelca, rešitelja! (Ko prvi Tella obsipajo in objemajo, pristopita Rudenc in Berta, on objema kmete, ona |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Pravični Bog! (Kmetje hrupno obsipajo Staufaherja. ) Vsi. Cesarja umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče! Od |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor |
| Zoologija (1875): | cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kaj ſtury on tèdaj? Njegovu vſmilenje ga ſtury nevſmileniga. On obſódi Jęsuſa k' enimu nevſmilenimu gajshlanju. Ena zhudna ſodba? zhe je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hotel proſtiga ispuſtiti? zhe je nedólshen, sakaj ga k' ſhtraſingi obſódi? O |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred Herodeshov, kęr ga hudobia sanizhuje: |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino véliki sbor ga ſpet tudi, kakor ſnozhi, k' ſmerti obſodi. Vſi vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika |
| Genovefa (1841): | naklonil. ” „Pa vunder Bogá savolj ſvôjiga prenagljênja odpuſhanja prôſi. Ne obſódi nikogar vezh, de bi ga ne bil ſam saſliſhal. Naj |
| Arov in Zman (1850): | Gotovo bi ga bil k bolj počasni in hujši kazni obsodil, ako bi mu ne bila s smertjo Kabdala ena tiha |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | jih je bil ta kralj zavoljo velikega hudodelstva k smerti obsodil, je kraljica rabeljnu skrivaj otela in jih smerti rešila. Nekega |
| Dragojila (1864): | čez mesec dni vklanjam, pa zastonj. Alah me je menda obsodil, da mi serce za-njo kervavi, leka pa mi ni ustvaril |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Turjaškega od deželnega glavarstva poklical ga pred sodbo ter ga obsodil k smrti. A leta 1423. ga je zopet pomilostil, ker |
| Cigani (1890): | mirú! « Po drugi pripovesti pa trdijo, da jih je papež obsodil na sedemletno potovanje, ker so se pravi krščanski veri izneverili |
| 4000 (1891): | obrambo časti mašnikov – sacrum officium defendendae dignitatis sacerdotum – ga je obsodil gledé na njega mladost in očitno globoko kesanje – samó na |
| Od pluga do krone (1891): | Fricu se blede! » Angleški poslanec na dunajskem dvoru ga je obsodil takó-le: «Knez, ki bi se vsaj količkaj oziral na čast |
| 4000 (1891): | peccatis. – gledé na to, da si tujec, bi te bil obsodil ta urad vsaj na dvanajst let v ‘kazemate’ na Gólavec |
| Slučaji usode (1897): | povoda. Malvina zmaje z glavo. — Pa ko bi se sam obsodil? ko bi sprevidel svoje hudodelstvo in bi si v strahu |
| Genovefa (1841): | glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sveti križev pot. Pervi štación. Krivo so Te obsodili, Jezus moj! in umorili, Judje so želeli tó! Daj, nikogar |
| Maria Stuart (1861): | Marija. Je pravda dokončana, sir? Paulet. Ne vém. Marija. So obsodili me ? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj vse take bi mi obsodili brez milosti, ko umetnosti skrumbo in sramoto; le to hočemo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in nazadnje je bilo še gospodom žal, de so ga obsodili, in radi bi bili Pavlihu še življenje pustili, pa kar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tat in zato mora viseti, zato so ga na kol obsodili. Ko tedaj dan pride, ko bi bil imel Pavliha h |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na njegovem sodnijskem stolu. Se vé da bi te bili obsodili in tudi terpel bi bil za Kristusa, pa ne zató |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor druge vernike; ko sem videl, da so te zato obsodili, ker si kristijan in zavolj nič druzega — takrat je bila |
| Biblia (1584): | miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili tę nedólshne. 8. Sakaj Şyn tiga zhlovęka je tudi Goſpód |
| Pripovedke za mladino (1887): | je kraljica pojedla, in kraljevi svetovalci zahtevajo, da se mora obsoditi. Kralj pa jo tako ljubi, da ne more in noče |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio, to bi se reklo tukaj v travani ju vendar-le obsoditi na smrt«. »Kako to mislite, dragec? « »Orožja potrebujeta, da se |
| Genovefa (1841): | je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi, kako obsojam prelomitev dane besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež |
| Gozdovnik (1898): | don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od 6. zvečer se morajo že vse gostivnice, kavarnice |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | beſsedy bóſh ti opravizhen, inu is tvojih beſsedy bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dobil, de je Vaša gospa krivo obdolžena, in v smert obsojena, sim se simkaj podal, s svojo kervjo in s svojim |
| Maria Stuart (1861): | hoče jo osrečiti kraljica, Se njeni milosti upreté vi? Burleigh. Obsojena je! Pod sekiro njena Se trese glava. Oskrunila krono Bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je saſlushil! “ — Tedaj je bila gola preſveta nedolshnoſt k' ſmerti obſojena, in od koga? od ſlabih, ſpridenih, sanizhljivih ljudí. |
| Genovefa (1841): | pred ſôdnim ſtôlam bôshjim ſtala. Kakor hudodélniza ſim v ſmêrt obſojena. Pa Bog vé, de nekrivizhna umerjèm. To ti pred njegovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili |
| Robinson mlajši (1849): | k diri vernol, ino je pred njo z nabito puško obstal. „Za vse na sveti! kaj le to more biti,“ si |
| Robinson mlajši (1849): | grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je |
| Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal; njegovo hudodelstvo je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo |
| Gozdovnik (1898): | v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si je bil |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na sheli, Kar bojo drugi imeli, De bosh pred menoi obstau. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ma h'tebi lubesen pravo, Bo v'ti drugi lehku obstau. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je s' viſhkiga priſhel v' podobi goloba, ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj |
| Genovefa (1841): | vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in mu paſje ozhí na ſtégnjeni roki kasal. — „Nezhem jih |
| Genovefa (1841): | viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je |
| Robinson mlajši (1849): | oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati. Rada |
| Zlata Vas (1850): | sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pozneje ne. 4) Gospá Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne jenjam s svojim snubljenjem, ker mu je Neža sama obstala, da me ima rada. ” Fabíola se je čutila nekako ponižano |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam |
| Tine in Jerica (1852): | otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred ſolnzhnim sahodam is tempeljna vsdignil, ſo njegovi uzhenzi sunaj obſtali, ino pregledujejo tempeljna lepó poſlopje. „Uzhenik,“ mu njih eden rezhe |
| Genovefa (1841): | ſopſti in dálje iti upali, temuzh de ſo pri vratih obſtáli. Moshjé s ſvôjimi kapami pod pasdiho ſo tako pobóshno kakor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam, v' kóm |
| Gozdovnik (1898): | je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte |
| Gozdovnik (1898): | prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne, da |
| Zlata Vas (1848): | more tako ostati. Pri tem ne more noben pošten človek obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan |
| Roza Jelodvorska (1855): | kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa |
| Biblia (1584): | ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je |
| Biblia (1584): | ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu |
| Genovefa (1841): | in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi pred Teboj obſtáti morem. Dolgo je sdaj ſhe tiho molíla, in potem verzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bikih, še večkrat pa pri kobilah in žrebcih. Leta bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| Maria Stuart (1861): | proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi pota obstoji. ) |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vleče. (Urno vzame piščalko s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza |
| Kemija (1869): | skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna vlaknina |
| Biblia (1584): | vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak do konza obſtoji, ta bo isvelizhan. |
| Genovefa (1841): | sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn obſtoji in jo gléda. Ovzhja kosha in mrak ſta ſtorila, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej |
| Kemija (1869): | 1. Ogljenčevi hidrati. V ta razdel spadajoča telesa obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini |
| Zoologija (1875): | v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le |
| Botanika (1875): | pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le iz ene ali iz več kakor v vrvco nabranih |
| Zoologija (1875): | Vezi V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. |
| Zoologija (1875): | da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in |
| Zeleni listi (1896): | na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč vidijo, berž pridejo na pomoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko |
| Astronomija (1869): | razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je, nekoliko kristalinska, večidel nerazločna, iz augita in labradorovega živca obstoječa, včasi zarad posamnih augitovih in labradorovih kristalov porfirasta, temna, rujavkasta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nekoliko zrnasta, drobno porozna temeljna masa svitle barve, po večera obstoječa iz steklenastega živca ali sanidina (§. 63), skoraj zmerom porfirasta |
| Tiun - Lin (1891): | neredno postavljenimi prodajalnicami je neprestano vrvéla skoro iz vseh narodnostij obstoječa množica ljudij, seveda Malajcev in nikjer v Aziji manjkajočih Kitajcev |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | družinam v prid. Na ta način bi dobile že sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev |
| Kemija (1869): | dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne glinice. Drago kamenje in druga zlasti jeklena |
| Zoologija (1875): | na površje. To se godi v znojnicah ali znojnih žlezah, obstoječih iz klopčasto zvitih cevk, ki ležé na dnu usnjice ali |
| Zoologija (1875): | pri rastlinah, namreč prvotna tvarina. Neka posebnost vseh, iz sarkode obstoječih živali je lastnost, da iz svojega telesa, kjerkoli je potrebno |
| Gozdovnik (1898): | vode, preden je bil tako deroč. Neka vrsta surovih mostov, obstoječih v dveh podolgoma skupaj djanih debel, vezala je bregova, ter |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zvečer v štalo pridejo. Potem pomoči bolne mesta z mokom obstoječim iz 4 lotov svinčenega izlečka in iz 8 lotov vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to je, v pervíne, ki se ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa neki zamore kemikar to ali uno reč v nje obstojne dele ali pervíne razkrojiti ali ločiti? To ne gré tukej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Take razne solí se najdejo v zemlji, so tudi nje obstojni deli z mnogimi gazi in krslinami; so v gnoji, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | živalih vsi tisti deli, ktere imajo rastline v sebi; ker obstojni deli žival so skorej ravno tisti, kteri so v rastlinah |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v kteri rastejo. Zemlje so razne, ki so podloga in obstojni del rastlin, in je kmetovavcu treba take razne zemlje in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gnjilobi nasproti. Koristi tega gaza so: 1) ti gaz je obstojni del skorej vsih živalskih, nar bolj pa rastlinskih trupel, jim |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hydrogenium, Wasserstoffgas) je tisti gaz, ki vodo dela, ki je obstojni del vode, in brez kterega vode ni. Ti gaz imenujejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | potrebnih rečí nič veliko boljšega zapopadka od divje živali. 3. Obstojni deli pozemeljskih stvari. Pervotnih delov tolikanj vidnih pozemeljskih stvari ni |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ti gaz. Vodenogaz je: 1) v vodi, kjer je nje obstojni del. Kadar se namreč kislogaz z vodencom po kemiško v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | obstojnih delov, in jih v verste deliti: kteri so bližnji obstojni deli, kteri pa pervotni(pervine) živalskih in rastlinskih trupel, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dalje več krojiti; učí pa tudi dva ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Čez tri dni, ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi |
| Blagomir puščavnik (1853): | milemu Bogu nikoli bolj prijetna, kot danes. ” Žene in deklice obstopijo prijazno Bogomilo in jo pozdravijo kot svojo novo soseljanko v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ter začne prav urno spletati majhne, lične košarice. Berž ga obstopijo černi možje, žene in otroci, ter radovedni v njega zijajo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | jako slovečih toplic. Kmalu je bil tukaj. Prijazno in veselo obstopijo gospoda doktorja uljudno pozdravljaje ga in očitaje mu rekoč: »Mislile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi |
| Tiun - Lin (1891): | zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje ! kaj ſtojete, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | in ſe po konzu poſtavili; vaſhi ſnopi pa ſo moje oſtopili, ino ſe jim perklanjali. “ Bratje ſo té ſanje bersh tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga kamnjat vlezhejo. Na moríſhi ſo ˛Shtefana okrog in okrog oſtopili, oblazhila ſ' ſebe djali, ino ga kamnjajo. Od vſih ſtraní |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vés čern. Pri nas se večkrat primeri, da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in |
| Zlatorog (1886): | belih žèn, »Ki Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar |
| Zlatorog (1886): | pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski |
| Gozdovnik (1898): | Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skalovino so Kristjanje odzvunej z dragim marmorjem oblekli in z obstrešjem (kuplo) venčali. To je sveti hram v tempeljnu, ali pravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Okoli groba je zidstvo z stebri napravljeno in z visokim obstrešjem pokrito ; in okoli zvunajne krogline je potém veliko drugih krajev |
| Zlatorog (1886): | sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V'em Meſzi sazhné merslu perhajat, inu ta zhlovek ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nad korrenino semlo oſſnat, luft dati, inu s'drugo perſtjó obſúti. Suhu dręvje, al od vetra polomanu damu ſpravit. Koſtruna med |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perblishuvov : inu na tegama je njega ena luzh od neba obſvitila. Inu on je paduv nasemlo, ter je shliſhov en glaſs |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpuda je poleg njeh ſtopuv, inu ſvitloba Boshja je njeh obſvitila, inu ony ſo ſe sballi is prevelikim ſtraham. Inu ta |
| Stelja in gnoj (1875): | planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | pravi napredek, in po vsem tem blagostan naroda našega naj obširnejše polje imajo. ” Dozdaj dr. J. Bleiweis ni še prejel odgovora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah |
| Astronomija (1869): | zverskokrožni ali zodiakalni svit. Misli se, da je temu vzrok obširni pas meglene tvari, ki se znajde med zemljo in luno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pred svoj prestol pozval zastopnike zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavnem običaji osnova ministerstvo, je med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bile obšite s svitlimi, širokimi, zlatimi (lionskimi) portami. Čez ves obširni dvor razpeta je bila velika platnena (jadrasta) streha, da bi |
| Ferdinand (1884): | gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne ostane toliko, kar bi konjsko kopito pokrilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno |
| Zoologija (1875): | življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | po tej postavi, one nositi ne morejo. Dr. Bleiweis govorí obširnejše proti vladnemu zagovoru. On pravi, da je vlada s to |
| Kemija (1869): | znane pod imenom: berlinsko modrilo. O onej spojini bodemo pozneje obširniše govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni ogelj (Knchenkohle) ali koščeno |
| Zoologija (1875): | opuščamo, ker bode pozneje najlepša prilika o teh dveh tvorinah obširniše govoriti, ko bodemo obravnavali mišice in živce. Razdelitev telesa. Ker |
| Zoologija (1875): | vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo |
| Roza Jelodvorska (1855): | v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je viteza groza bila. »Tako |
| Stelja in gnoj (1875): | 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | pisatelju. * Vingánska nárudna nuvála. Bálgarsku narudnu listo za razširjenjitu na obštutu preubraženji taj in na obštutu zemedêlstvu. Tako zove se nov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | narudnu listo za razširjenjitu na obštutu preubraženji taj in na obštutu zemedêlstvu. Tako zove se nov list, ki je pod vredništvom |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na debelo obtešeš. Deblo se sme pa le na debelo obtesati zató, kér se les na sušili zvije in zverže, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi |
| Robinson mlajši (1849): | sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veje in verh odklestiš, potem pa deblo le na debelo obtešeš. Deblo se sme pa le na debelo obtesati zató, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vkup stiska, ter se raspoka. Če ti je le moč, obteši posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja, je tudi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | naglo k njemu stopila, in njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | mi vidva ne ušla in bi jaz v ti luknji obtičal, kar se bo mende tudi zgodilo, vsaj zdravih udov ne |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | se trudila; še čolna nista nikjer zapazila, da bi bil obtičal, ker voda je bila velika, in je na večer še |
| Bore mladost (1862): | na obrazu, kaj ga skerbi, in uprašal, kje je konj obtičal? — „V verbji pod jezerom", odgovori Gregor žalostno, „se je vjel |
| Ljubljanske slike (1879): | prihodnost na tej poti proti postavljenemu cilju in on je obtičal tam, kjer je zdaj – sploh: skoro ne enega ne dobiš |
| Grogov Matijče (1881): | Ko se je po svoji novi poti hotel umekniti, je obtičal v luknji, da ni mogel niti naprej, niti nazaj. Polni |
| Prvi sneg (1886): | v dvorano, je kar strmel in pri vratih bi bil obtičal, da ga niso drugi porivali dalje. Imel pa je tudi |
| Grajski pisár (1889): | stari obrazi izmed starih, okajenih okvirov. Z globokim poklonom je obtičal pri vratih. Mlada njegova spremljevavka pa je veselo vzkliknila: »Tu |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | mogel popolnoma opraviti. Začel je večkrat, a vedno je zopet obtičal. Misli na to, kar je danes doživel, rojile so mu |
| Gojko Knafeljc (1899): | male sosednje sobe, mu je nehote pogled ušel vanjo ter obtičal na – Ivanki, ki je še vedno sedela nepremično na divanu |
| Tiun - Lin (1891): | miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič k |
| Tiun - Lin (1891): | ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta |
| Tiun - Lin (1891): | pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo! « Uvidel sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže (obtiplje se po tilniku). Takoj! (Odide po sredi. ) Ti strela ti |
| Zoologija (1875): | je še pod. 43, ki v glavnem črteži predstavlja dvojni obtok krvi. Pri obtoku krvi je treba zmerom imeti pred očmi |
| Zoologija (1875): | zopet ujasní. Prvo opravilo imenuje se veliki, drugo pa mali obtok. Leva srčna plat opravlja veliki obtok. Kakor se namreč srce |
| Zoologija (1875): | v desni pridvor, ter se izlije v desni prekat. Mali obtok vrši se ob enem z velikim in sicer med srcem |
| Zoologija (1875): | večina brezvretenčarjev ima v resnici bledo ali rumenkasto kri. Krvni obtok. Srce je središče, iz kojega izhaja vsako gibanje krvi. Podoba |
| Zoologija (1875): | ležeči prekat, od koder pri prvem krčenji zopet nastopi veliki obtok po telesu. V podobah 38 in 42 so oni predali |
| Zoologija (1875): | veliki, drugo pa mali obtok. Leva srčna plat opravlja veliki obtok. Kakor se namreč srce skrči, stopi jasno rudeča kri iz |
| Zoologija (1875): | v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič, ali pa le nepopolnoma |
| Zoologija (1875): | III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v |
| Zoologija (1875): | najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih |
| Zoologija (1875): | 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imel vse kervave, ki si jih je bil na hlaponi obtolkel. Ko je ob 12. uri po noči nazaj domú prišel |
| Šaljivi Slovenec (1884): | posestvo pri teh malih vratih noter! « Čez mero opral Vsak zatoženec pri krvavi sodniji dobi svojega zagovornika. Nekokrat se je prigodilo |
| Šaljivi Slovenec (1884): | da postane mehak! « (Dan pozneje. ) Sodnik: »No, poznaš sedaj uro? « Zatoženec: »Da, gospod sodnik! « Sodnik: »No, tako je prav, da si |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Sodnik: »No, tako je prav, da si se vendar spametoval! « Zatoženec: »No ja, gospod sodnik! Kako bi neki te ure ne |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Vi imate sicer prav rudeč nos, pa o vas ni zatoženec ničesar rekel! Kaj pa mislite! Ge misli kdo kaj vkrasti |
| Šaljivi Slovenec (1884): | nočeš poznati te ure, ktero smo v tvoji skrinji našli? « Zatoženec: »Ne, gospod sodnik! « Sodnik: »Žandarm! peljite zatoženca zopet v nječo |
| Šaljivi Slovenec (1884): | tako! vi ne razumete vprašanja; gospod sodnik méni, je li zatoženec rekel: jaz sem pijan! « Priča: »Vas še niti ne pozna |
| Očetov greh (1894): | pisarju. »Stopi semkaj! Sem pred križ in poglej na Križanega! « Zatoženec stori tako. »Oh, gospod, gospod sodnik — za grunt mu je |
| Očetov greh (1894): | Zadnje besede prevpije krik otrokov. »Sedaj pa podpiši! « veli sodnik. Zatoženec okorno nariše črke svojega priimka pod zapisnik, ne da bi |
| Očetov greh (1894): | veli sodnik zatožencu. »Svojega otroka se boj, ne pa tujega! « Zatoženec stoji za trenutek kakor okamenel, potem pa stopi bliže, prime |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha |
| Sacrum promptuarium (1695): | hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila ſo jo obtoshili, de nej vejdla koku ſe sgovorit, sa tiga volo s' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnaiſt dny, ali shtirih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | moj greh! moj greh! moj narvezhi greh! sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih |
| Zlata Vas (1848): | boljšiga ne učé. Akoravno je soséska dan za dan bolj božala, in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude |
| Zlata Vas (1848): | vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali |
| Zlata Vas (1848): | poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko elektrike v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zraku, ker se je po tem več v električnih truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja |
| Roza Jelodvorska (1855): | se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo |
| Čas je zlato (1864): | besedami svoje mnenje jasno dokazavši naenkrat spet pri vsih veselje obudi, in nadinženir mu podá roko, rekoč: »Kdo Vam je to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | boš dal večno življenje, Ti me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ludy grehe na ſebe vſeu, inu zhes tiſte to shaIoſt obudiu. Kader bi biu ti o nar lubesniviſhi JESUS! le zhes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun isgnau, mertve h'shiuleinu obudiu, tulkain na hribah, inu dolinah, v' tempelnu, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ljudje urno pridejo iz onega konca hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli |
| Ta male katechismus (1768): | upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve |
| Blagomir puščavnik (1853): | in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so žalostni. Ne more jim v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali in iskali; morebiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne ugaja le gledé kake svrhe; lepo in grdo pa obuja brezpogojno dopadajenje ali nedopadajenje. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | z vzgledom in z občevanjem se mu uri okus in obuja čut za lepo vedenje. V tej dobi doseže domišljija vrhunec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me čaka? Lahir. Zanašaj |
| Maria Stuart (1861): | sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ponavlja mati, in v njenih besedah je bila prošnja in obup. »Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem |
| Divica Orleanska (1848): | razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam |
| Divica Orleanska (1848): | Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas De |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti |
| Genovefa (1841): | Ko ſta v grad nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z milim glasam: „Ljubi otròk, nikakor te ne morem |
| Divica Orleanska (1848): | Svetovavec. (Na kolenu. ) Pomagaj? kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke |
| Divica Orleanska (1848): | družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile jih |
| Viljem Tell (1862): | za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne obupa! |
| Zlata Vas (1848): | „Ne obupaj, ljuba moja, de le vém, de se ti mene moža |
| Blagomir puščavnik (1853): | deželo, kjer bomo že davno prej mi počivali. ” ”Pa ne obupajte. On ki nad zvezdami čuje, svojih otrok ne zapusti; in |
| Oče naš (1885): | „Le zaupajte in ne obupajte! “ ga je opominjal starček. „Iščite moči pri Zveličarju, kterega podobo |
| Oče naš (1854): | Prejela je svete zakramente in vsak je nad njenim življenjem obupal. Ona pa je vse bolečine voljno terpela, da se je |
| Najdenček (1860): | vsedel poleg njegovega trupla in popolnoma sim nad svojim rešenjem obupal. Sedel sim dve uri, preden sim se zopet zbrihtal iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor obupali ga najti — kar ga najdejo. Stal je v snegu z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do popolnomosti, se je treba s serčnostjo lotiti in ne obupati, gotovo naš trud ne bo zastonj. Ta pregled pa velja |
| Ferdinand (1884): | iz tega gradú. Od česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke |
| Deborah (1883): | Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | temi besedami Matevža, pa daleč proč je bil, in v obupni žalosti je stopal po ulicah vesele Ljubljane. |
| Razne dela (1870): | pa ko vidijo moč Trojansko napadati zide, Krogoma javk zadoní, obupni hropot i razbuka. Udrita una naprej, se bijeta zunej uhoda |
| Razne dela (1870): | jih ni, Mladosti sladonosni dnevi, Življenja sončni migleji Minuli so obupni revi! Kaj gledati neplodni vres? Njej nima svet ničesa dati |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | domu. Zdaj velja! Hitiva in upajva, da ni še prepozno. " Obupni mladeneč, kateremu se je pri mojih besedah zopet zabliskala iskrica |
| Pomladanski vetrovi (1881): | da bi se znebil verig na nogah. Sliši se kakor obupni jok matere, ki išče svoje izgubljeno dete. Pogubonosna nevihta je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | mojem sinku ni bilo nobenega sledú. Nato so prišli za-me obupni dnevi in dolge, dolge noči brez spanja. In vse to |
| Luteranci (1883): | vé, ali je govoril z njim in mu razjasnil naš obupni stan. " "In kaj mu naj naznanim jaz, če je tako |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | kakor smrt, ves krvav in razbit stoji pred menaj. In obupni glas, s kterim je klical smrtno zadet na pomoč, doni |
| Slučaji usode (1897): | da je Avrelija iz celega grla zaupila na pomoč. Nje obupni klic je zadonel in odmeval v nočni tišini, kakor bučanje |
| Razne dela (1870): | Se vklanjajo kolena moje, Povrati mi moj mir, pokoj, Odprí obupni serce svoje! Te ne dolžim de kriva si, Sprositi le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost, kakor je bila zadnja leta nekim bolehnim in nevernim nemškim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tje in sem in milo milo stokal. Sramota, kes, jeza, obupnost so se dervile skoz dušo zbegane ovce. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa še celo na vešala obsojen. Lehko si mislimo Tonetovo obupnost, ko je zopet stopil v temno podzemsko ječo, s teškimi |
| Stric Tomaž (1853): | med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že |
| Zoologija (1875): | obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so marljivo zveršili. Ubogi divjak se vina obilno napije, postole obuje ; tóde gerdó se vkani. Ko je možje od vsih plati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se, bo tudi jel postole premišljevati, in morebiti, de se obuje. Na obutiga, ker ne bo hoditi vajen, hitro planite, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je vezh ljudi na semlji. Kdo bi ſizer narejal obuvalo ino oblazhilo; kje bi dobili prebivaliſhe, kruh ino drugi shivesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in moſhnjo boli. — Tukaj jé tá mozhno obzhótal , sakaj ? pretéſno obuválo ga je satiſhálo in hudó oglodálo, de naprej ne more |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad vsiem hvdiem noi svperniem: jas N: shegnamsi vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grihtijo noi hosposhzhno inv bosh obarvan prad nagvo smertijo inv te knana velzhah nadlvejah tezhati tv |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi na biu obvarvan od tiſtiga, od katiriga je ſtvaren en ſakitiri zhlovek. Taku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęri to selſhe Sobnik na vrati noſsi, je od kuge obvarvan. 4. Monocenſis ANONYMUS pravi: katęri eno kroto, ali kazhji kamen |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mogl prov sadershati, Bogu prov slushiti, inu pred vſimi grehi obvarvan biti. O moj lubi S. Angel Varh! ſtoj ti meni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote to, kar bote sa ſól dali, dobro |
| Ta male katechismus (1768): | ſarinejo; potler skushnave, katire nas, zhe naborno skus boſhjo pomuzh obvarvani, skus svoje shuntan je v' greh ulezhejo; ſadnezh: uſſe druge |
| Ta male katechismus (1768): | ſhjo pomuzh poterdeni, inu pred svejtam, mèſſam, inu hudizham obvarvani bli, de be na nobeno viſho v' eno skushnavo napershli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bolesen, inu nagle ſmerti odreſheni, inu tudi pred vezhnim pogublenjam obvarvani ſkus tebe o JESU Chriſte, katiri ſi Odreſhenik tiga ſvejta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertih v dôbro pognojeno shivo perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v dobro ſ-hrambo ali shitnizo ſpravi, kjer bo mnoge ſhkode obvarvano. Kadar ſe shito v mokri shitnizi hrani, ne velja ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ozidje ima podobo tábora in de bi proti ropanju divjakov obvarvano bilo , je brez óken in samo z špranjami prevideno, zato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno. Ali malo kje ſe ſoſeſke po sápovedi ravnajo. One ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha: † Amen. Jas vas sarotim noi isbodram vi duhovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je biv skves tvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in notrajnih bolésnih ſam ſebi ſvetoval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko 20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe tako obvaroval, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš umno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pasjo steklino. Skozi 44 let je že 160 popadenih ljudí obvaroval stekline po tem zdravilu. Bog daj, da bi res bilo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | damu pershl, ſahvalli se, de je Buh tebe pred navarnoſtjo obvaruval. Kolkerkrat se odjędl, ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vſso shkodo inu na varnoſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene tons ta |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred uſſem hudem obvaruval. Jeſt tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pred vſso shkodo inu navarnaſtjo na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pred vſo shkodo, inu navarnoſtj na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dans ta |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dans ta dan koker en lubesnivi Ozha pred vſem hudem obvaruval. Jeſt tebe poniſhnu proſem, de ti meni vſe moje grehe |
| Tine in Jerica (1852): | je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Orfejevo so obrazili našega Gospoda Zveličarja, da bi ga lože obvarovali oskrunjevanja nejevercev. Tukaj-le zraven vidite Gospoda v drugačni podobi. ” „Pastirja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | še danes se kadí. Ljudjé so hitro privreli, da so obvarovali še večo nesrečo, ker je več hiš blizo skupaj. Ubogi |
| Genovefa (1841): | sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje shivljênje obvarovati. Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nohtam razpečkati. Ako bi kdo hotel les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še |
| Oče naš (1854): | čez ktere je v noči padel. Sam Bog ga je obvarovati mogel, da se ni razdrobil. Pervo kar je Nace storil |
| Ta male katechismus (1768): | Sturi se uredn o Gospud! ta dan pred greham nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se zhes nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kako drugo leto kaj takiga slišalo. Bog ga na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo |
| Blagomir puščavnik (1853): | na tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila! obvari te Bog! To vse sim ti moral povedati, da boš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu Kristusu |
| Maria Stuart (1861): | hitro in strahoma ji v besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj |
| Revček Andrejček (1891): | govorili. (Andréjčka prav presrčno za roke prijemši. ) Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi odide na desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te |
| Revček Andrejček (1891): | Počasi odide na desno. ) Andrejček (gleda za njo). Bog te obvaruj, Franica! (Kruh spravi v svoj košek). Franica ima pa Pavleta |
| Revček Andrejček (1891): | jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar pa večni Bog obvaruj, da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu veſs Chriſtianski folk pred vſo nadlugo, inu vſim hudim obvary, inu tvoj ſveti shegen pridi is nebeſs ſem doli k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lakote, inu vojske: od ogna, od potreſſa, od prevelike vode obvary, inu vſim virnim kershenikam shivim , inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku |
| Zoologija (1875): | strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje. Jajca so okusna, zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz |
| Oče naš (1885): | nama najino največje bogastvo na zemlji, najinega otroka pusti in obvaruje! “ „Prav imaš, Barba, to je najino bogastvo“, je rekel Ménart |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi za celo življenje |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navideiozhim ſovraſhnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim, inu nevidejozhim ſovraſhnikam miloſtnu obvaruvaſh. Tebi o Goſpod! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim, inu navidejozhim ſovrashnikam miloſtvu obvaruvaſh. Tebi o Goſpud! perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu vſſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi beram; noi obareime prad ravbarji inu merdrarji inv prad poti noi brizhi inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obari me: te zhaſtitluvi titl J. N. R. I. noi obareime Bueg Abraham Isak Jakob Amen. Tv dovi donkenje je pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh Amen. O Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta sveta deviza maria je rodiva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi Anjovzi inv vsi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ob kratkim zapišejo, ker je govorniku, naj že njegova misel obveljá ali ne, včasih za prihodnji čas dosti nad tem le |
| Maria Stuart (1861): | živo jezo). Odlašaj, čakaj, mudi, da deržava Stoji v plamenu, obvelja poslednjič Sovražnici namenjena moritev. Ohranil Bog je trikrat tvojo glavo |
| Valenštajn (1866): | Zgodi Naj torej se, kar mora se zgoditi. Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji precej mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | napravi novo tiskarnico? Da se ta važna stvar resno prevdari, obveljá nasvet: naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zbora, posebno pa vsi udje akcijskega društva, da kje ne obveljá sklep, v slojih posledicah zeló škodljiv”. — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | stavbe dovoli 122% priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon o cestni policiji javnih nedržavnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | postavno moč zadobijo in potem v dejanje stopijo. Ta predlog obveljá brez posebne debate. Le Kramarič pri tej priliki predlaga, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | država primerno povrne vrednost poslopij in inventarialnega orodja; ta predlog obvelja in še tudi nasvet dr. Suppana, da naj deželni odbor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razumnostjo mu postaja tudi vrednost tacega uživanja vedno jasnejša. Ako obvelja naposled pametno mišljenje, tedaj se vrednost poželenih predmetov meri še |
| Maria Stuart (1861): | ne odbijate? Povedal mi je Talbot, moj poprejšnji Čuvaj, da obveljal je pod to vlado Deržaven sklep, da ima pričati Tožnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da po postavni poti odpravi posilno legalizovanje. Zarnikov predlog je obveljal; zoper ta predlog je glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis |
| Astronomija (1869): | zemlja na miru stoji, in dosti je trebalo, da je obveljala prava pomisel o tej zadevi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | celó brez vse vrednosti. Saj tako njihova ne bo nikdar obveljala, pomočnikom se bo pa vendar zamerilo, da se vmes vtikajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki bi bila na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Naprej! ta glas po vsih krajih gré, Nazaj! pri nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se kmetuje drugač, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. t. d. |
| Oče naš (1885): | je pa pri njegovih nogah jokal. Oče Vilibald, tudi z obvezanim čelom, mu je ravno hotel hladečo obvezo narediti. „Menart, ali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prišla na breg. Logar pa roko v "naramnici" in z obvezanim obličjem. "In še enkrat vam zaterdim, da je tukaj kje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali imaš kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Zamaži rano dobro, in če je treba, jo znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v času, kterega nam je treba za eno cepljenje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | terpentinovega olja primešaš, in z zmesjo vsaki dan enkrat nogo obvežeš. Dostikrat se primeri, da kovači na ravno in ne votlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v rano vgnjezdijo. Lete moraš iztrebiti, preden rano z mazilom obvežeš. Kedar je pa rana z mazilom že obvezana, se ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Olupi limone na okroglo kakor jabelka, de bodo lupki dolgi, oveži jih trikrat ali štirikrat z nitjo, de ne razpadejo, polagaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ozdravijo. Vzemi terdno in ovoskano nit, in z njo dobro oveži bradovico, ki se bo posušila in odlušila. Mokre bradovice so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jo moraš razparati, da se gnoj lahko odcedi. Potem pa obvezuj rano s kodeljo in imenovanim mazilom, zdrava. Vendar moraš kožo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krog rane, da gnoj iz nje spraviš, in jo potem obvezuj, kakor sim ravno prej nasvetoval. XV. Poglavje. Podkožni ogerci. (Feigbeulen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči |
| Zoologija (1875): | pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špičastim krempljem, ali pa je naposled obut |
| Biblia (1584): | kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | odteka, naj se odpelje tikama gnojníšča v jamo, ktera je obzidana ali tako napravljena, da vode ne spuša. Taka jama mora |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ta luknja je bila ravno sredi verta speljana na dan, obzidana, pa še obgrajena in malo prikrita z okrog nasajenim germovjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za |
| Zvestoba do smrti (1851): | je zastonj s svojo majhno trumico nečloveškiga vraga s terdnjavskoga ozidja podil in podil, zastonj je končano življenje nekteroga junaka. Hujši |
| Dragojila (1864): | po Slavini. Ker Vás nima brambovcev več in ker gola ozidja niso dovolj močna, da, bi se mogel kdo vanje zapreti |
| Razne dela (1870): | obhajanju je prišla, Je tvoja hči, — ker glas enak presili Ozidja bran in samostana red, — Nenehama in živo me prosila, De |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | hiša stoji na mestnih tleh ter pomagati pri popravljanji mestnega ozidja, pri kopanji jarkov, in pri stavljenji mostov ter pri oskrbovanji |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | za to, za kar je namenjen, namreč za vzdrževanje mestnega ozidja, mostóv in vodnjakov. Vzdržavati in popravljati je imelo mesto takrat |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | takoj zbežé na drugi stráni po rébri dôli do mestnega ozidja, mi pa njim za petámi. Mesto Livno broji okoli 4000 |
| 4000 (1891): | Kovač Miha sem,« odgovori vprašanec, »in svojo kovačnico imam tik ozidja ženskega oddelka! « »Kakšen je óni tvoj zadržek? « se oglasi župnik |
| 4000 (1891): | Prule. Bile so sedaj obzidane okrog in okrog, in izza ozidja je šumelo, kakor šume čebele v panju. »Kaj se godi |
| 4000 (1891): | vendar nisem počenjal ničesar pregrešnega? « »Govôri torej! « »Kovačnico imam tik ozidja ženskega oddelka. Tam kujem. Ambrozija pa je zahajala na ozidje |
| Divica Orleanska (1848): | pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim |
| Moč ljubezni (1865): | rečjo, pa vse je zastonj. Pretesno se ji zdi med ozidjem hiše domače, zbeži toraj na vrt, kjer se je tolikrat |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ramenih meščanov. Plemiči so živeli sicer takisto za varnim mestnim ozidjem, mestne straže so pazile sicer res tudi njim v korist |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | tega še dobrih dvesto let. Leta 1416. pak so z ozidjem oklopili tudi "Novi trg". Ljubljana se je s tem za |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | most, pod vrati v mesto. Kolikor je bilo Ljubljane z ozidjem zaprte, nazivala se je mesto, vse drugo pak predmestja. Da |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pravi Valvasor, zgodilo se je to že leta 1200. Z ozidjem pa vendar še niso takoj zaklenili "Novega mesta", preteklo je |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Teh smo pobili mnogo. Naskakovali smo tudi nasipe pred trdnjavinim ozidjem in kule, toda brez uspeha. Vselej so nas odbili vstaši |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vzdvigujejo se strme Črvenice stene, zvezane s širokim in visokim ozidjem, katero na vzhodu, jugu in zahodu mejí staro mesto. Na |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | gremo. Prvi bataljon Kuhnovcev poséde górenjo stran mesta notri za ozidjem. Tu dénemo puške v piramide, pošljemo v mesto po živež |
| Od pluga do krone (1891): | mosta pod vrati v mesto. Kolikor je bilo Ljubljane z ozidjem zaprte, nazivala se je mesto, vse drugo pak predmestja. Takšna |
| Divica Orleanska (1848): | se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev! Vojske |
| Zoologija (1875): | nekateri pa tudi čas na vodi, čas na kopnem. Z obzirom na kakov kraj so ptice ali stalne (na pr. vrabci |
| Zoologija (1875): | nego popolna žuželka, kateri so tudi vže jako podobne. Z obzirom na te razmere med žuželkami in njenimi mladiči delimo ne |
| Kemija (1869): | pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin enako vredne ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi Posidonomya Clarae Buch. Ker je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so razširjeni in kolikor bo mogoče povedali bomo, v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku |
| Mineralogija in geognozija (1871): | grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem obziru lahko pomore, da se ji v nekterih krajih lahko ukaže |
| Botanika (1875): | v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda |
| Astronomija (1869): | poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236. Obseg, Umfang, 238. Obzor, Horizont, 252. — pravi, wahrer. — dozdevni, scheinbaier. Oddaljen, entfernt, 242. Odsolnčinica |
| Astronomija (1869): | razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A polutnika AQ proti severnemu |
| Astronomija (1869): | globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od |
| Astronomija (1869): | nekaj tednov pozneje, da se je vže veliko više nad obzor HH' pomaknilo in bliže prišlo tečaju P; in to pomikanje |
| Astronomija (1869): | tako služi poldnevnik pri postavljanji globusa po tečajni visokosti opazovalca. Obzor je od južnega mesta S začenši na 360 stopinj razdeljen |
| Astronomija (1869): | svit, ki se piramidalno s svojim temenom vzdiguje visoko nad obzor. Sveti se tako nekako, kakor rimska cesta. Ta svit je |
| Astronomija (1869): | dá le nepopolnoma načrtati s primernim skratjenjem. Raván poldnevnikova reže obzor opazevalčev pravokotno v črti HH', ktero srno že imenovali v |
| Astronomija (1869): | edini izmed nebeskih krogov, ki leži v ravni tega papirja, obzor pa in polutnik in navpični krogi stojé iz te ravni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dušo in telesom, siplje interpelacij brez konca in kraja vladi; „Obzor” mu po pravici očita, ker preveč kaže ponositost, da bi |
| Astronomija (1869): | upliva na zeló oddaljene reči — ona nam ne širi našega obzora. Da je pa taka visokost neke veljave za bližnje reči |
| Astronomija (1869): | lehko naškernemo (našravbamo) četrt mednega kroga ZR, ki je od obzora proti nadglavišču razdeljen na 90 stopinj, in po njej najdemo |
| Astronomija (1869): | daleč na vsako stran. 0.86 milje je dolg polomér našega obzora. — V visokosti 20' je polomér obzora 1.23 milje, i. t. |
| Astronomija (1869): | imenujemo jutro ali vzhodišce, mesto W, na ravno nasprotnej strani obzora, t. j. za 180" od vzhodišča oddaljeno, pa, večer ali |
| Astronomija (1869): | in noč enako dolga) ne zaide še tako globoko pod obzora, da se ne bi nekteri svitlobni trakovi še v ozračji |
| Astronomija (1869): | je dolg polomér našega obzora. — V visokosti 20' je polomér obzora 1.23 milje, i. t. d. S hriba, ki je, 10.000 |
| Astronomija (1869): | so pa zvezdoznanci jeli ostrejše opazovati te neredne obiskovalke našega obzora, zasledili so tudi pri njih red in zakonitost, po kterih |
| Astronomija (1869): | ponočno temóto. — Lok WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom, imenujemo ponočni oblok. V Q doseže solnce, svoje najniže stališče |
| Astronomija (1869): | v večeru W zaide ali zatone. Dokler je solnce nad obzorom, razsvitljuje s svojo bliščečo lučjo zemeljsko površje, in tisti del |
| Astronomija (1869): | obzorom. Očitno je, da je vsaka reč, ki je pod obzorom, človeškemu očesu nevidna. 30 Dozdevno pomikovanje nebeskih teles. Če se |
| Astronomija (1869): | na dve polovici, kterih ena je nad, ena pa pod obzorom. Očitno je, da je vsaka reč, ki je pod obzorom |
| Gozdovnik (1898): | živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal |
| Astronomija (1869): | imenovali v §. 32. poldnevnik. Kakor sta tečajna visokost in obzorje za vsak kraj, za vsako mesto zemeljskega površja drugačna, tako |
| Astronomija (1869): | solnce, ko je v o vzšlo, v loku, kterega reže obzorje v ostrem kotu A o H (pod. 29.) in kteri |
| Gozdovnik (1898): | jim niti na pamet ni hodilo ter niso gledali na obzorje. Uropani in skrbno zvezani konji so se pasli blizu njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak |
| Stric Tomaž (1853): | milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno za |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do |
| Blagomir puščavnik (1853): | samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi na tvoju terpleine smiſlili? inu tebe s' terpleinam oblosheniga obshaluvali, inu objokali? bodi delezh od nas ena taku velika nahvaleshnoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Odreſhenika ſaki dan le skus en kratki zhas premislili, inu obshaluvali, inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mojim očém, de noč in dan svojih in ptujih grehov obžalovati in objokovati nehal ne bom. Križani Jezus, Smili Se mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | ta oddelek zapusti, bode Primorska duhovščina imela vzrok, to premembo obžalovati. Še bi znal kaj povedati o g. Winklerji, kaj je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko |
| Blagomir puščavnik (1853): | černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje svojo zmoto. „O da bi mogla k svojim staršem nazaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | grehe spoznati; potem mi pa daj pomoč, de v resnici obžalujem, ker sim Tebe, moj Oče, ki si mi tako dober |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo. — Britko obžalujem, da en del državljanov noče nastopiti edini pot, na kterem |
| Mlinar in njegova hči (1867): | prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko? Janko. Oh, Micka, ko bi mogel najti besed, da |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' Antimonium s'laxirat. Pſhenizo, aku je goſta, inu velka, obsheti, inu kravam dati, bode veliku mleka. Koker hitru ſe Murba |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti v' simskim shitu ne vezh pleti, zhebulovu, inu korejnovu ſęme |
| Astronomija (1869): | ravno tolikokrat veča od ab, kolikorkrat je oc' veča od oc — kolikorkrat je oa' veča od oa, in ob' veča od |
| Astronomija (1869): | zemlji gledé na neizmerno od nje oddaljene zvezde. Polomér zemeljski oc v pod. 26. je v priméru z zvezdno daljavo neznatno |
| Zoologija (1875): | Manatus) na ustji Orenoka. Morska deva (Halicore) živi v indijskem oceanu. Obojih meso je užitno. Pri pliskavkah ali delfinih in pri |
| Zoologija (1875): | samo v vodi, zlasti v mrzlih morjih in v atlantskem oceanu. V ta razred spadajo velikani živalstva, katerih tudi predpotopne živali |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | polijte dar ino germado! “ Store trikrat tako, ino voda se oceja ob altarji, ter nastopi do verha po grabnu. Zdaj stopi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se deževnica ali scer voda, s ktero drevó zalivam, ne oceja, ampak krog drevesa ostane. 5) Ako pa suho vreme nastopi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spera gnoj in njegova gnojnica se iz njega v globino oceja. Ta gnoj se mora pa, ko se drevesca sadé, zopet |
| Avguštin Océpek (1860): | igra na dalje igrala. Skesan in poparjen pride drugi dan Ocepek v pisarnico še pred kot po navadi, in se vsede |
| Avguštin Océpek (1860): | se namenil vam naznaniti, kar sem od njega zvedil. Avguštin Océpek, ker takó je bilo možu imé, je stanoval že dva |
| Avguštin Océpek (1860): | mora pa vendar res biti. " „Tedaj vi ste tisti pijanec! Ocepek! Reči vam moram, da sem se zelo zmotil nad vami |
| Avguštin Océpek (1860): | to zve, kaj bo z vami? " „Gospod prisežem vam, stoka Ocepek, da nisem še nikdar bil pijan, in da živi duši |
| Avguštin Océpek (1860): | tudi bi mu jih človek ne prisodil več kot trideset. Océpek je bil pisar pri davkarjih, vsaki dan je služil dve |
| Avguštin Océpek (1860): | dete, tako da se je Srakarju in celo Pezdirju smilil. „Ocepek! nadaljuje Srakar, kaj to pomeni, menda vsaj vi niste tisti |
| Vaška pravda (1892): | njimi zapode še živino. Od zadaj so poganjali Miha, Kodre, Ocepek, Skok, Zmrzle in še nekateri drugi Podgoričani, ki so s |
| Vaška pravda (1892): | kaj ne, fantje, da nikdar ne! « »Jaz že ne! « pravi Ocepek. »Moja grča je tako trda, da vsi ranocelniki ne ozdravijo |
| Vaška pravda (1892): | pogumno Rjavčev pastir. »Kdo pravi, da ne? Hajdi, domov! « pravi Ocepek. »O, seve, vi bi se radi polastili Ratik, vi, toda |
| Kemija (1869): | Hochofen, plavež. Hollenstein, hudičev ali peklenski kamen, 437. Holzessig, lesni ocet, 510. |
| Kemija (1869): | vrsto kislin in vrsto alkoholov. Vrsta kislin: Mravska kislina C2H2O4 Ocetna kislina C4H4O4 Propionova kislina C6H6O4 Maslena kislina C8H8O4 Valerianova kislina |
| Kemija (1869): | 476. Chlor, klor, 376. Chlorcalcium, kalcijumov klorec, 415. Chloressigsaure, klorovnata ocetna kislina, 457. Chlorid, klorec. Chlorkalk, klorovnato apno, 415. Chlorkobalt, kobaltov |
| Kemija (1869): | kislina. Methyl, metil, 458. Methylalkohol, metilov alkohol, 474. Methylessigather, metilov ocetni eter. Methyloxyd, metilov okis, 474. Milchglas, mlečno steklo, 412. Milchsaure |
| Kemija (1869): | Slani éter je zmes klorovega étila, AeCl, in vinskega cveta. Ocetni éter, AeO.C4H3O3, je jako krepčalnega duha in se nahaja v |
| Kemija (1869): | 389. Vrste sorodne ali podobne, homologe Reihen, 459. Vrvež, Gáhrung; — ocetni, Essiggahrung, 502; — žestinski, geistige Gahrung, 499. Vrvéžina, Gahrungsprodukt. W. Wachholderol |
| Kemija (1869): | z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem |
| Kemija (1869): | Glina, Thon, 419. Glinica, Thonerde, 417. Glinica kremenčevokisla, 419. Glinica ocetnokisla, essigsaure Thonerde, 418. Glockenmetall zvonovina 433. Glucose, 469. Glycerin, glicerin |
| Kemija (1869): | ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417. Thonerde essigsaure,. ocetnokisla glinica. Thonerde kieselsaure, kremenčevo-kisla glinica, 419. Tinkal, 408. Tinktur |
| Kemija (1869): | pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere |
| Kemija (1869): | pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo olje |
| Kemija (1869): | kromovokisli, chromsaures Kali, 427. Kalij manganovokisli, mangansaures Kali, 427. Kalij ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli |
| Kemija (1869): | Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij, 405. Kali essigsaures, ocetnokisli kalij, 463. Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali |
| Kemija (1869): | Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures, ogljenčevokisli amonijak, 412. Ammoniak purpursaures, bagrenokisli |
| Kemija (1869): | klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures Ammoniak, 412. Amorph, brezličen |
| Fizika (1869): | Ogrevalo, Vorwärmer, 117. Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje |
| Sacrum promptuarium (1695): | od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom te sdaj |
| Kuharske Bukve (1799): | s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na župi. Meso s krompirjevim hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Ocverte jagnjičeve glave. 97. Jeterna župa. Meso s polivko iz šalotne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | popra in pusti dobro zavreti. Zdaj pa perdeni v putru ocverte žemljeve drobtince in pusti še enkrat zavreti. Rakova župa. Skuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverte pražole. Dobro tolčene, vsih košic očišene in osoljene pražole povaljaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno uro dobro vreti, precedi skozi sitice na opečene ali ocverte narezane žemlje in daj na mizo. Če hočeš, tudi nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bokal mesne župe in precedi, dobro prevreto, skozi sito na ocverte ali opečene žemlje. Precejena župa (ži). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in kumarami. Špinača s suhim jezikam in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko v cevi (roru) ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci, „Al pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vina vzemi vola, in vode ni treba. Grahova župa z ocvertim graham. Na en bokal župe kuhaj en maselc suhiga graha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 12. Gresovi cmočki. Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 89. Žemljevi cmoki. Meso s kaparno polivko. Dušena solata z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeno koštrunovo stegno. 90. Moknata jed. Meso z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki. Meso z gorčico in kukmakovo polivko. Zelen fižol z ocvertim telečjim hrustancam in suhim jezikam. Pečene divje race. Plameč angleški |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zarumenjena močnata župa. Meso s sardeljino polivko. Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelišnata župa. Meso s sardeljino polivko. Višnjev cvetni ohrovt z ocvertimi gosjimi jetri. Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Torta iz cukreniga kruha. Očalni krafelci. 179. Rumena župa z ocvertimi žemljevimi cmoki. Meso s kumarami in paradižnikovo polivko. Solata z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z ocvertimi telečjimi nogami in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobnjava na župi. Govedina s kumarami. Špinača s kislico in ocvertimi telečjimi nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s solato. Maslena torta. Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z ocvertimi žemljami. Meso s sardeljino polivko in krompirjevim hrenam. Zelen fižol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in potem z |
| Biblia (1584): | zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril |
| Biblia (1584): | Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi tebi povem: Ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio |
| Sacrum promptuarium (1695): | kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je neſsla Jetnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn |
| Ta male katechismus (1768): | naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak le en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vzel, češčeno bodi Gospodovo ime. Še veči bridkosti je imel očak Abraham, ki je mogel z lastnim rokami sina Gospodu darovati |
| Valenštajn (1866): | dala sina, ki bi mojega Imena, moje sreče dedič bil, Očák ponosno vrste knezov slavnih, Ko vgasne kratko mi živenije. Krivičen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki Slovani zató Krajn imenovali, kér na kraji, na meji laške |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenski jezik. ” Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil je, kakor je naſhim ozhakam obljubil, Abrahamu in njega saródu, do vekomej miloſt. “ Kako zhiſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki naſ zhertijo, reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt, ˛Spomnil ſe ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki mi ga je shiveti ſhe, in preden ſe k ozhakam na pot podam, hozhem vſe ſvoje ſkrivnoſti — majhine rezhí ſo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti |
| Fizika (1869): | steklene plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala |
| Deborah (1883): | znam! O, oče, Ana, sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara |
| Deborah (1883): | je bilo zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri |
| Ferdinand (1884): | sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da so na jed in pijačo pozabili ter le |
| Ferdinand (1884): | upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | V boji kerv junaška lije, Kakor hrast Slovenc stojí, Za očastvo se daruje Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato |
| Robinson mlajši (1849): | Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi inače nego li naši živô |
| Robinson mlajši (1849): | straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino |
| Robinson mlajši (1849): | jezite se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po malem ino |
| Robinson mlajši (1849): | prišel. Vsi. Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati |
| Robinson mlajši (1849): | je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga |
| Robinson mlajši (1849): | na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga nikoli ni videl, niti jédel. Stanislav |
| Robinson mlajši (1849): | somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si s |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so se vsuli iz mesta rešenim naprot, in mož, žena, oča, sin, mati, hči, vsi so se objemali in veselja jokali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zveličanje doséžejo. Amen. Molitev po s. maši. Odpusti mi, usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | tako s teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali ni oče mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo |
| Revček Andrejček (1891): | korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa |
| Zeleni listi (1896): | Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče |
| Zeleni listi (1896): | na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj |
| Gozdovnik (1898): | Kaj storimo, Fabij? « praša Rdoles. »Grof nam ne sme oditi, oče. « »To je gotovo«, pritrjuje Pepo. »Pokazati mu hočem danes, kaj |
| Robinson mlajši (1849): | svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec |
| Robinson mlajši (1849): | mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti |
| Robinson mlajši (1849): | druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč ne učinim. Oča. Odtoda je šel Robinson dalje |
| Robinson mlajši (1849): | je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi |
| Robinson mlajši (1849): | répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš |
| Robinson mlajši (1849): | tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol |
| Robinson mlajši (1849): | veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor |
| Robinson mlajši (1849): | Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej |
| Robinson mlajši (1849): | a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno |
| Robinson mlajši (1849): | česar so se tičas naučili bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | di me”. Salmo XXVI v 10; po slovensko: „Me moj otec je zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govóril. 21. Bóde pak isdajal k' ſmèrti brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Po tęm pak, de bi on kakôr en dober hiſhni Ozhe tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega ne |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je djal Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je |
| Genovefa (1841): | va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na Vojnomirovo. Ozhe, ſin in mati ſo ſhli sdaj sopet is votlíne — in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pride, Kar krivizhno ni in kar ne bó. Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se ozíra, kakor mi željno se oziramo na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po |
| Blagomir puščavnik (1853): | svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila, nje ljubezen do očeta že bi mogla te prisiliti se ž nje očetom spraviti |
| Valenštajn (1866): | Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še, moj sin! Se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se jej prikažejo v očéh. Tudi to je kri tvojega očeta, jaz sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem |
| Zeleni listi (1896): | Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta |
| Biblia (1584): | je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite |
| Ta male katechismus (1768): | svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozhe ta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni Boga ozheta † inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo |
| Genovefa (1841): | botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako |
| Genovefa (1841): | ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsmili se zhes mene bojega grieshenka noi prosi tvoiga nebeszhiga ozhetha da se zhes mene vsmili Amen. Ozha zheshzha. TV 5. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen Konz Konz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina † Svetiga Duha Amen tu so ludi svo velko barte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues Boga ozhetha † noi Boga sina † inu Boga Svetiga Duha † Amen inu skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi skues te Kruh mash jeti uto kazho viemeni Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu vas duhove Vriel inu Samuel! is to mozhjo Boga ozhetha † inu per tei: guauti Boga sina † inu pertei resnizi noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei noi pershijo! inu rezi jas tabe sapoviem ujemeni Boga Ozhetha † inu Sina † inu Bog Svetiga Duha † Dati menei sad pernasash |
| Divica Orleanska (1848): | me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske |
| Oče naš (1854): | čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri nas. Obdelovavci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje |
| Pozhétki gramatike (1811): | pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | k sebi vzél in preživil; in ker si s svojim očétam pred par léti pri njem bil, ti bo tudi pót |
| Roza Jelodvorska (1855): | do očeta že bi mogla te prisiliti se ž nje očetom spraviti. « |
| Roza Jelodvorska (1855): | vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Lahko noč! Govorite z očetom! Kregajo naj me, to sem zaslužila; samo v mesto k |
| Deborah (1883): | mi prinesel iz Ljubljane, ko si bil prvikrat z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak bó mene pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu |
| Genovefa (1841): | ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki |
| Biblia (1584): | ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi |
| Biblia (1584): | pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nebeški mir. 2. Lepo je, de imamo eno vero svojih očetov, in jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki |
| Zlata Vas (1850): | pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | so njéni starši v boljšim kraju, de so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v |
| Tine in Jerica (1852): | že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako povedali. Nekaj dni po |
| Roza Jelodvorska (1855): | otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo na stare dni v tebi le |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | celim svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne maraj |
| Revček Andrejček (1891): | evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški |
| Zeleni listi (1896): | Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan tudi tepen, ata |
| Genovefa (1841): | ljudem prideſh, popraſhaj po grofu Vojnomiru. Tako je imé tvôjimu ozbétu. Proſi ljudi, de te k njêmu popeljejo, pa nobenimu ne |
| Genovefa (1841): | biti, kakor je ôn, zhe hozhemo njemu in njegovimu nebéſhkimu ozbétu dopaſti in v nebéſa priti. In v tem, de bomo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | K' ozhetu ſe podáj! Nar boljſhe je shiveti Per dobrimu ozheti. Nar boljſhiga Ozheta V' nebeſih 'mamo vſi; Oh, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in têbi bóm oſtála svéſta, V nebéſih zhákala bóm per ozhéti Zhes májhin zhaſ devíſhka te nevéſta, Doklèr shalújejo po teb' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmèrti tam pregánja smót obláke. — Domú je Bogomila ſhla k ozhéti, Nizh vèzh ſe niſta vídila na ſvéti. — KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na |
| Biblia (1584): | ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu |
| Sacrum promptuarium (1695): | docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro |
| Ta male katechismus (1768): | dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſmèrti vmręti. 5. Vy pak pravite: Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá |
| Genovefa (1841): | beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kočnike (burfelce) zreži, tako tudi eno debelo špansko čebulo, potem očedi dve veliki slanici (grenka), poberi iz njih košice, zreži jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in špargelni. Jagnjičevo meso na kose razsekaj, dobro namoči in očedi, ter s prav malo vrelim kropam, koščikam putra in solijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohladi, jesiha in olja nanj deni. Špargelnova solata. Lepe špargelne očedi, v slani vodi skuhaj, v skledo položi in pohlajene z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polže iz lupin vzemi, v hladni vodi umi in lepo očedi, z vodo pa solijo se enkrat zavri in spet v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bolnih. Kadar je bolezen pri kraji, naj se dobro dobro očedi celi hlev. Tako naj se ravná pridno in marljivo v |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kruhni pezhi, de ſe olupit puſtí; rapunzel ſe ſkuha, ozhędi; pęſo inu rapunzel sręshi na koleſza, oſóli s' ojlam inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha |
| Kuharske Bukve (1799): | poſnęto polivko. 110. Skrito meſo, ali mulpret. Goveje ſkrito meſo ozhędi, ga na ręsine sręshi, tolzi kakor karmenadelze, potręſi ſolio, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | panjih. Najdeſh pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je sdrava klaja sa shivino. — Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhervi ſkosi ſpranje na sgorno slesejo , ſpodnja ſe vsame in ozhedi. To ſe mora vezhkrat, in sadnje tednje nar manj vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne sbolí. Ovzé, prédin jih boſh ſtrigel, dobro okopaj, in ozhédi, de lépſhi volno dobiſh. — Ptize, poſtavim: ſnize, berklese, taſhize, pénize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vzamete, prav dobro v merzli vodi zmijete in na tanjko očedite, de ne bo kaplice mleka v njemu več; potém ga |
| Zlata Vas (1850): | so imeli blatne čevlje, so jih mogli poprej s slamo očediti, in podplate na železu pred vratimi dobro odergniti, de bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | visijo. Ako čreva niso raztergane, se morajo, ako so vmazane, očediti in potlej v vamp nazaj spraviti. Potem se rana sošije |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali saj po shtivilu teh dny v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali seſtre, ali tudi drugeh merlizhov gredó. 5. Kolkerkrat 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire je on is JEſusam, inu MArio imel: uſſakdan 7. Ozhen. inu 7. Ave Marij, ali saj po shtivilu teh dny |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu spet to molitov prei noi potle inu spet govo Ozhanash inu ta tretko uro mei ti od treiah doshtirah noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te moje shale skues tvoiga tegniela dobriga Duha shebrei te ozhanash noi to vero inu te 34 psalm iudiea domine nekentez |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna posabi noi spet govo Ozhanash noi raku dougo da sunze douta poida inu tu morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu pouni spet shebrei priedi to molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh dodbaneſteh inu spet to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duha (merkei da Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga zhlovieſtva Amen. Ozhanash zheshzbana. |
| Ta male katechismus (1768): | viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash |
| Tine in Jerica (1852): | ki bi me mogla vtolažiti in oserčiti. Tine. Ne znaš „Očenaša? ” Sej imenujemo Boga svojiga očeta. Pravimo: Tvoja, ne naša volja |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | to? « »Vedna molitev, oče Marcel, ne obstoji v vednem ponavljanji »očenaša« ali »češčene Marije«. Kdor tako misli, ta ne misli prav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use tho poſtise obkruhi noi obvodi: tapruevi den shebrei govo Ozhanashe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha † Bueg sin † Bueg sveti Duh † Amen natu shebrei 3 Ozha nashe noi tu shebranje morash ti 3 bart mad shishnemi |
| Ta male katechismus (1768): | na desnizi tvojega Ozheta uſſegamogozhnega na vekumej, Amen. Moli 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie de 40. dny odpustekov, katire je |
| Ta male katechismus (1768): | katire ſhivy, inu Krayluje od vekumej, da vekumej, Amen. 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie, inu eno viro. Viſha ſa Spovd |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 Ozhanashou noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano muado nedelo spuevedi noi kobhaili jedi noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku napraulano poklekni dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75 ozhanashou inu 75 obomari inu 3 vere k' jeshushavei Kroni: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 obomari noi ano vero potam rezi nate Kruh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nuezh vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potak noi hodi ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian, Parochus Runnensis. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in še huje joka, joka tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne |
| Oče naš (1885): | ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička na |
| Zlatorog (1886): | je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več. |
| Zoologija (1875): | zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh |
| Zoologija (1875): | imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem |
| Zoologija (1875): | isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | II. Poglavje. Očesne bolezni. Lete izvirajo iz znotrajnih in zunajnih vzrokov. Znotrajni vzroki |
| Zoologija (1875): | razločenega spola in se pomnožavajo z jajci. Na glavi opazujemo očesne pikice in pa neki čudoviti organ, ki je samovlasten tem |
| Fizika (1869): | Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasič ikre je to, da se mu pod in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker |
| Fizika (1869): | oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo |
| Zoologija (1875): | ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in kako malo je ljudem mogoče storiti, če Bog svoje očetne roke ne odpre in nam ne da, česar potrebujemo. |
| Valenštajn (1866): | Najbrunka. Se jeze ne bojite Očetne? Tekla. Jeze ne bojim se več Nobenega človeka. Najbrunka. I |
| Genovefa (1841): | Bog ! Tvoje ſolnze mi je lépa podóba Tvoje prijasnoſti, in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo |
| Revček Andrejček (1891): | tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Jožef. Šestnajst let je bil ravno zdaj star, ino je očetove čede z brati pasel. Njegovi bratje so nekaj prav hudiga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mogli hiše zapustiti. Ker je bila pa šola predalječ od očetove hiše, kakor de bi bil mogel o poldné dam iti |
| Oče naš (1854): | tem pogledu serce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko vidil, je svoje očí bolj močno odperl |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | udanosti. Fabíola je morala tudi vse zamotana opravila in račune očetove uravnati in v red spraviti, in kaj težko jej je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ga s solznimi očmi prosi, da bi jej od njene očetove dedovine le toliko persti vzeti dovolil, kolikor bi je v |
| Oče naš (1885): | tem pogledu srce močneje bilo. Da bi grad in lego očetove hiše bolj natanjko videl, je svoje oči bolj močno odprl |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirzhik David, kteri je nékedaj ravno na teh planjavah paſel ozhétove ovze. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Is deshele mi idi smed ſorodovíne ali shlahte in od ozhetove hiſhe v' deshelo, ktero ti bom pokasal. Ozheta te bom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef. ˛Sheſtnajſt lét je bil ravno sdaj ſtar, ino je ozhetove zhede s' brati paſel. Njegovi bratje ſo nekaj prav hudiga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | očetov blagoslov otrokom zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš da grešim na božjo zapoved; ločiti se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi ne bila smela priti; pa ker sem se bala očetovega groženja, prišla sem vendar. Janko (izpusti njeno roko). Oh, Micka |
| Občno vzgojeslovje (1887): | biti. Semkaj spada pred vsem sloga med roditelji, harmonično delovanje očetovega ugleda in materine ljubezni, skrbno nadzorovanje bratov in sester, kadar |
| Divica Orleanska (1848): | ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta |
| Kelmorajn (1864): | hčerke. " „Ta romar, odslej priden tergovec in moj preded po očetovem kolenu, ta je iz male kramarije našo hišo povzdignil v |
| Žalost in veselje (1870): | in Lavrencij. — — Nekaj trenutkov potem vidimo že obadva sinova v očetovem in materinem naročji. Solzé veselja se vdirajo po materinih licih |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | gold., nazaj. Zavarovan je bil ta znesek po vsem posestvu očetovem, na katerem je bil sodnijsko vknjižen. Zato se je odvetniku |
| Zvezdana (1883): | pravi naposled, ko prisede k sestri, sedanjej mladej gospodinji na očetovem domu. »Vse mi je tuje, sam sebe bi kmalu več |
| Iz arhiva (1890): | pride nenadoma pismo – od dóma. Sosed domačim mu piše v očetovem imeni, naj kar najhitreje pride domóv, ker mu oče leži |
| Lisjakova hči (1892): | o katerih nikdar niti sanjala ni v samostanu in na očetovem domu. Ali še ji ni vse jasno, zato vpraša: »Kaj |
| Jara gospoda (1893): | katera bi se zvršila drugi dan; Minče pa je po očetovem in žéninovem naročilu točil vino zastonj, kolikor ga je hotela |
| Obljuba (1894): | vračal domov s težkega vsakdanjega dela! Le malokdaj je na očetovem obrazu družina ugledala óna znamenja, ki bi bila lahko takisto |
| Obljuba (1894): | vzraslo je brhko, živahno, sedemnajstletno deklè. Živela je presrečna na očetovem domu, in misel, da bode kdàj morala iti iz hiše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jok ino ſhkripanje s' sobmí. Pravizhni pa ſe bodo v' Ozhetovim kraljeſtvu ſvetili kakor ſolnze. “ Na sadnje je Jesuſ perdjal: „Kdor |
| Genovefa (1841): | maternih perſih; tako sadovoljno in ſrézhno bi, tako rekózh, na ozhétovim ſerzu bôshjim pozhiváli. ” Mnogokrat ſe ji je shíva shêlja vnéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hzheri. Ştarejſhi ſin, ozha sgorej imenovaniga ſleporójenza, je bil na ozhetovim dômu, in je imel petéro otrok, smed kterih je bilo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | imel po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Bog, kaj mu hočem reči? Županja. Mislim, da storiš po očetovi volji. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | déla. Vſak Israelſk goſpodar mora, kakor je Bog po ſvoji ozhetovi ſkerbi ukasal, jagnje sakláti, ino ga ſpèzhi, de ſe na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervénſtvo daſh sa-njo. “ Perveniz je namrezh ſkorej vſe bogaſtvo po ozhetovi ſmerti dobil. Esav rezhe: „Koliko mi je pa ſhe shivéti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potolashil Esava, ſvojiga brata, kteri ga popred is jése v' ozhetovi hiſhi ni mogel terpéti. Vidite, otrozi! ' ſovrashnike naj loshe ſ' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo ozhetovi ino materni nauki; shal ji je bilo, vrozhe ſolse je |
| Genovefa (1841): | Grof Vojnomir je vſe obljubil in s Genovefo je pokleknil, ozhetovi in materni blagoſlov prejéti. Sdaj je Hidolp, ſhkof, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſebno vediti, de ta ſin, ki vidi, ni bil v ozhetovi, ali dedovi hiſhi rojen, temuzh v ptuji, ker ſtariſhi niſo |
| Valenštajn (1866): | vedno ste veseli, Nikoli ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki |
| Tine in Jerica (1852): | ga je ganilo, de je, po svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko |
| Sveti večer (1866): | večkrat. Nekega dne pa prijaha konjik v našo vas z očetovim konjem in nam pové, da so nam oče hudo ranjeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni. Dragi moj Radislav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog |
| Oče naš (1885): | fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno svoje |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj |
| Blagomir puščavnik (1853): | preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski blagoslov dam. ” |
| Robinson mlajši (1849): | na kolena padnol ino molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da |
| Ferdinand (1884): | vzel je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki |
| Genovefa (1841): | je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj! tukaj imate svojiga sina. “ Več ni zamogla |
| Tine in Jerica (1852): | nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti, pa oče so |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze |
| Blagomir puščavnik (1853): | na levi pak Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke |
| Oče naš (1854): | pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali so še cele. Dolgo časa je deržal roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še kdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je kri tvojega očeta, jaz sama sem jo |
| Genovefa (1841): | in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo |
| Genovefa (1841): | sopet is votlíne — in vſim ſo ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | morji čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo |
| Botanika (1875): | vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na |
| Gozdovnik (1898): | minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje |
| Biblia (1584): | nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak blagur je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam |
| Genovefa (1841): | Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro |
| Genovefa (1841): | gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vera zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ve de ni vedila, kje je. Ko je pa trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla |
| Stric Tomaž (1853): | in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč |
| Blagomir puščavnik (1853): | cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza Milkota, s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš |
| Gozdovnik (1898): | iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil |
| Valenštajn (1866): | materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je ura |
| Genovefa (1841): | rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet |
| Genovefa (1841): | ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta |
| Genovefa (1841): | ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in |
| Genovefa (1841): | vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu |
| Genovefa (1841): | je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | hæc in corde ſuo. Ter ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale, kadar je Jeſuſa vidila, de bo taku neuſmilenu martran |
| Ta male katechismus (1768): | naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poprej nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela. Od brumneh dedzhekov sem jeſt veliku dobrega shlishala v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njega prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali |
| Zlata Vas (1848): | Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi branil župan |
| Divica Orleanska (1848): | in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ga jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim |
| Stric Tomaž (1853): | reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se |
| Sveti večer (1866): | je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam |
| Oče naš (1885): | ojstro in nepokojno Naceta in njegove stariše. Molčé, s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič |
| Biblia (1584): | jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu |
| Biblia (1584): | bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce |
| Biblia (1584): | ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu |
| Biblia (1584): | je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi ozhima, de bi kej enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſelje, de ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino |
| Genovefa (1841): | le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O Bóg! o Bóg |
| Genovefa (1841): | in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni |
| Genovefa (1841): | je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v |
| Genovefa (1841): | poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti |
| Genovefa (1841): | ljudém pokorna bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vreteno in perutnize. Vſe je prav per rokah in pred ozhmi, de ſe lahkó vidi, ko bi ſe imela preja podſuti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem |
| Biblia (1584): | nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh |
| Robinson mlajši (1849): | Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi |
| Kuharske Bukve (1799): | potle ſpęt kuhaj, inu deni v' pomít ſodzhek; kader ſe vzhiſti inu na dno vershe, ga nalì v' ſtaklęnze. 226. Lemonovo |
| Kuharske Bukve (1799): | tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti, vsami arshete ven, prezędi, inu v' ſtaklęnzah hrani. |
| Kuharske Bukve (1799): | ruto, puſti ſok ſkusi en ſukneni blek tezhi, de ſe vzhiſti. Dvę libre zukra deni v' en bokal tiga ſoka, puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | rastopleniga; nalì ſodez s' vinam, ga puſti ſtati, de ſe vzhiſti, deni ga v' ſtaklęnze. 227. Diſhavno vino. Oſem bokalov vina |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih |
| Kemija (1869): | se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi vſo naſho ſhlahto, inu perjatle, od hudobe , inu grehov ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr inu sdravje nam dadejli, videjozhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o Duh tę zhiſtoſti, inu ſvetóſti; omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi ta ſvęti ogjin, katęri s'tabo grę |
| Divica Orleanska (1848): | zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški Tirolski |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkasati. V' hiſhi ˛Simona, kteriga je bil Jesuſ od gob ozhiſtil, ſo is prijasnoſti njemu ino njegovim uzhenzam vezhérjo naprávili. Lazar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sima in mras predélata, takó boſh njivo od saſejániga plevela ozhiſtil. 3. Zhe je njiva s plevélnimi koreninami preprédena, takó jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile. Vunder je pa pri vſim tem ſhe prav veliko ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moramo v verte, de nam bodo bolj drevje od goſenz ozhiſtili.. Hvaliti moramo Boga, ker je nam take pridne shivalize vſtvaril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pevzi ſami po tvojim vertu vſe ſadno drévje goſénzhnih saleg ozhiſtili in potrébili; ampak tudj ſam ſi persadevaj ozhiſtiti ga, kolikor |
| Oče naš (1854): | zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno milost božjo |
| Oče naš (1854): | pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vodo kerſtil, v' snamnje, de ſe morajo snotrej od grehov ozhiſtiti. — Le ſamo takim, kteri ſe reſnizhno shelé poboljſhati, ſo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krivi posdévki; ſi bo persadevala, kmete od take le poblodbe ozhiſtiti: in sadnizh, ko le ti drushbi vikſhi goſpoſke saupajo, njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſénzhnih saleg ozhiſtili in potrébili; ampak tudj ſam ſi persadevaj ozhiſtiti ga, kolikor moreſh , ne bodi sadovoljen, zhe ſi meſhizhke is |
| Kemija (1869): | krompirja kuha žganica. Surov amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša ne vidi |
| Kemija (1869): | pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zosi). Sardeljina polivka. Štiri dobro oprane, košic in lusk dobro očišene sardelje zreži na prav majhne kočnike (burfelce) in jih zmešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ocverte pražole. Dobro tolčene, vsih košic očišene in osoljene pražole povaljaj v vbitih jajcih, dobro jih z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jesiha, perdeni štiri ali šest dobro opranih košic in lusk očišenih in na drobno zrezanih sardelj in toliko jesiha in vode |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet nekoliko limonoviga soka in masla in potem zopet |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukru ohrani, zgorej poglej), vedno v skledo napravi in z očišenim cukram poli. Gorčica (ženof). |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Duhá, de ti bomo s čistim telesam služili, in z očišenim sercam dopadli. O Bog! Stvarnik in Odrešenik vsih vernih, dodeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | in zboljšuje se na Angležkem in Francozkem. Rabi se tako očiščeno olje sicer pri nas brez nevarnosti v svetilnicah (lampah) nalašč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | za nj. Zdaj še le se dene zmleto in pecljev očiščeno grozdje v veliko kad. Zdaj je treba dobro paziti, kdaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. |
| Biblia (1584): | recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte |
| Lohengrin (1898): | kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza, naprej na mesto to |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sabo bojeval, in ni vedil, kaj bi storil alj rekel. Očitanja pekoče vesti mu niso skoraj nič in svoje cele hiše |
| Tine in Jerica (1852): | tak terdo? Sej sva ti in jaz eno”. Kladvo. „Pusti očitanja merzeče”! Kladvo zdaj železu reče, „Sej pri men krivice ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram na to odgovoriti , de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de |
| Tine in Jerica (1852): | pa še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſmęhvanje, inu ozhitanje preneſti? Si ſpomnite, kaku ſte jih vy saſhpotovali, kęr ony |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ſliſhi vshę naprej hrup, inu krik tih ludy, klętu, ozhitanje, saſhpotuvanje, inu preklinuvanje tih rabelnov: letó nedólshnu Jagne vshę zhuti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gosp. Rotar sam pravi, de nič ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro- |
| Zlata Vas (1850): | Že Ožbé jim je velikokrat to nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je pa zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje bi bil mogel iti, še enkrat jo viditi |
| Valenštajn (1866): | da hudo svét me sodil bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica ga je slišala priti, pa pijanimu ni nikolj nič očitala. Drugi dan je šel Tine na polje, kjer je Peter |
| Najdenček (1860): | je tekla k mojim ljudém, jim je njih ravnanje ojstro očitala in jih prosila, zavoljo presvete kervi Kristusove me ne zapustiti |
| Maria Stuart (1861): | ste veseli, vi Ste mene tolažili, le objest Sem vam očitala, ne tožnosti. Marija. Kervava senca kralja Darnleja Dviguje jezno se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pa branila in pa še zraven je oštela in očitala jim njih neusmiljenje do kristijanov. Napadu so jo siroveži s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | novi nauk po njegovih prijatlih zvedili, ter so ga krivoverca očitali, opiraje se na besedo svetega pisma, ki pravi, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | prevdarite. Ako to storite, vverjen sem, da mi ne boste očitali, da zahtevam kaj, kar ni mogoče. Kako neki moglo bi |
| Gozdovnik (1898): | ostro oko Indijanov in pri toliki pazljivosti, ki so jo očitali, pač ni bilo mogoče zmotiti vajene čute. |
| Zlata Vas (1850): | De se je srejnskim možém tako očitalo, ni Ožbalta kar nič žalilo, temuč veselilo ga je še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razvnet od vina pa tudi ker mu je serce toliko očitalo in ga pekla vest, ni mogel terpeti počasnih korakov vtrudenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | dr. r., ali — bojim se, da ne bi se mi očitalo, da že preveč znane reči ponavljam in pa — kaj bi |
| Deborah (1883): | da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj Bog, o |
| Valenštajn (1866): | svét me sodil bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če |
| Genovefa (1841): | le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je rékel: „In ſhe shal beſéde mi né rezheſh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v ječo. Orzo pa je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi |
| Ferdinand (1884): | posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati druga napaka, nego da je bil jako lahkomišljen; njegovo največe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je on sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz je že sploh takó spoznana, de |
| Stric Tomaž (1853): | kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite. Vi jo imate res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje |
| Kemija (1869): | v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in |
| Kemija (1869): | omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ima ſhe bolj kakor kaki drugi pravizo tirjati, de ſe ozhitna smota tudi ozhitno popravi, slaſti sa to, ki je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino na obzhinſko paſho (gmajno) paſti gonil: ali to je ozhitna ſhkoda. Ko bi bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da jih vsak lahko z roko potipa; zato ni zapopasti |
| Ta male katechismus (1768): | Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia |
| Ta male katechismus (1768): | ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tednu poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik pak je od delezh ſtal, ter ni othuv ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker drugi ludje : reswojniki, krivizhni, presheshniki, koker lih tudi ta ozhitni greshnik. Jeſt ſe dvakrat v' tednu poſtim : jeſt dajem deſſetino |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enim isvelizhanſkim ſtraham, inu s'poterplęnjam. I. Dęjl. Od vſęh ozhitnih ſodbâ ſe meni obena hujſhi ne sdy, kakor una, katero |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na njega vſelej poſtaviti, inu slaſti sdaj ob zhaſsi tęh ozhitnih molitu, katęre ſe po zęlim kerſhanſkim ſvęjti dershę? Naſha dolshnóſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tedej bo tisti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kralj pa z Esparterovo ženo. Gotovo ima ta čast Španjoljcom očitno znamnje biti, da kraljica visoko spoštuje Espartera, ki je sicer |
| Razne dela (1870): | serdito, Stisnjena pest je pripravljena v boj, Glavo Meduzino gledam očito, Vražnika svôga priskuten roj. Ali dovoljim besede mu slavo? Komaj |
| Razne dela (1870): | Izid ti bo enak nespametnik, In praznih del plačilo vsim očito. Prejemi to, in hodi um ti tik! Mi drugi pak |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | A nič ni tako prikrito, da bi ne bilo kdaj očito! Ta prislovica je obveljala tudi tu. Dober mesec dni pozneje |
| Dva adjunkta (1888): | bo v nedeljo po — Vašem mnenji — že vse jasno, vse očito? « »V nedeljo — dà, a danes, jutri se mora molčati! « »Dobro |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Kakó pa je mislil o Bógu — to smo že čuli. Očito je tudi, da mu je oni fatalistični materija lizem, ki |
| Od pluga do krone (1891): | kosilu drugega, kaj pri večerji in kaj pri zajutrku, nego očito zbadanje, ki se je kazalo povsod, kjer je bilo količkaj |
| Abadon (1893): | daljši, nego se tukaj čita, ker je Samorad na to očito priporočanje kosmatega materijalizma in golega egojizma trdil marsikatero nasprotno misel |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Toda nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. Moj oče je takrat slonel pri bližnjem potoku in slišal |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | IX. Nič ni tako skrito, Da bi kedaj ne bilo očito. Nar. pregovor. Leta 1474. je bila slaba letina. Kobilice so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſklenjeno, de ſe bo vſako léto meſza Kimovza v Ljubljani ozhitna rasſtava sa domazhe ſadje napravIjala; od ktere bomo v ſvojim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v |
| Stelja in gnoj (1875): | ni treba za gnojenje travnikov. Resnica teh besed se toliko očitniše razodeva, kolikor više iz gorke globočine na mrzlejše greš. Kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gré”. Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dní spis na svetlo dal— se vé pa da ne očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva |
| Oče naš (1885): | žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor |
| Nemški valpet (1867): | je vendar, da ne bi Blaž Pumpreht zvedel, kaj se očito o njem piše. Blaž Pumpreht pak je preveč realen mož |
| Razne dela (1870): | naglo zaperla je past? Zdavnej že v duhu sim vidil očito Bližati zgodbo se to grozovito, Studa prevzetno, kervavo pošast. Vonder |
| Cvet in sad (1877): | z dobrotno prizanašljivostjo hodi za nami. Sicer pa se moramo očito izpovedati, da mi zasebno ne verujemo niti prvi niti drugi |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | prihaja črna, in ves život je trd. Tukaj se pač očito vidi, kako deluje strah na otroke. Bog jo reši muke |
| Dva adjunkta (1888): | v ozadji je bil zazrl znano lice iz stolnega mesta, očito dobrega prijatelja, in hitel je tja. »Oj, gospod Rus, Vi |
| Abadon (1893): | da sem bil tisti usodni večer najprej skrivaj in potlej očito pri ženitovanji, dasi ni v preiskavi čisto nič pojasnjeno, kako |
| Očetov greh (1894): | komaj petnajst ali šestnajst let in je na prvi pogled očito hčerka gospodova; druga pa je morda za polovico starejša in |
| Lepi Tonček (1895): | je Marjetica sodila, da je sestra Tončkova ali vsaj sorodnica. Očito ji je bilo précej, da ima za »svetnikom« največ oblasti |
| Slučaji usode (1897): | kadar je silila prilika, da bi občevali med seboj, nista očito pokazali te mejsobne nenaklonjenosti. A danes jo je Malvina že |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér |
| Ta male katechismus (1768): | she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred |
| Ta male katechismus (1768): | nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh |
| Blagomir puščavnik (1853): | za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških |
| Robinson mlajši (1849): | ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi |
| Fizika (1869): | je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in |
| Fizika (1869): | in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba plačati vsega, kar je dolžan, nego plačal |
| Tiun - Lin (1891): | otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj |
| Blagomir puščavnik (1853): | odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je vshę ręſs, — Jak. Sakaj tedej ozhejo odlaſhati ? Glash. Nesamerite ozhka; meni ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Glash. Ozhka, bolſhi bi blo, kè bi ſe obluba po dnęvi naprej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt bom po vaſho mamko piſal.Al ozhem? Nęshka. ( Le , le, ozhka! Matizh. ( Shush. Jeſt jo bom k'meni vsęl — jo bom |
| Zoologija (1875): | sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak, pod. 11; naposled navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih |
| Zoologija (1875): | konjsko, in sicer 6 sekavcev, potem na vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da |
| Zoologija (1875): | število pa očnjake. Na pr. 5.1.4.1.5./5.1.4.1.5. = zobovje človeško. (Glej §. 22). 6.1.6.1.6./6.1.6.1.6. = zobovje |
| Zoologija (1875): | kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. = zobovje bobrovo. Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so |
| Genovefa (1841): | vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je Golo pozhernil; takó je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam |
| Astronomija (1869): | možje vbirali zvezde v skupine, in živa domišljija je prisojala očrtom (obrisom) takih skupin, t. j. znamenj ali sozvezdij podobnost z |
| Astronomija (1869): | pa domišljija preveliko svobodo, ker le malokdaj se usreči med očrtom kake zvezdne skupine in nje imenom najti kako zvezo, tako |
| Sacrum promptuarium (1695): | dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' imenam, leta shena vſak dan |
| Ta male katechismus (1768): | tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal. “ Pa „od ſmerti vſtati,“ teh be- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nje bo rastlo od dné do dné, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tode tega ni bilo zdej več perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de |
| Fizika (1869): | od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se |
| Botanika (1875): | Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno |
| Zlatorog (1886): | vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. Ja ! ne |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v stari zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | naſs reſhi od hudiga. Pr. Od kaj sa enga hudiga ? Od. Duſhe, jenu tega teleſsa. Pr. Kaj sa enu je tu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | u' naſhim Serzi ? Od. Buh, naſh Ozhe nebeſhki. Pr. Koku? Od. Skus sojo poſvezheozho gnado. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | teleſsa. Pr. Kaj sa enu je tu hudu te Duſhe ? Od. Ta naglaun greh. Pr. Kaj sa enu je tu hudu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Kaj je pa u' Nebeſsih? Od. Vezhnu Velsele. Pr. Sakaj ? Od. Ke bomo Boga gledali. Pr. Koku ? Od. Koker je on |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kaj sa en je ta vſakdani Kruh tega teleſsa ? Od. Ta vſakdani shivesh jenu oblazhilu. Pr. Kdo tedej nam da |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Reshnu Tellu. Pr. Sakaj boshja beſseda je Kruh naſhe Duſhe ? Od. Kir ſkus boshjo beſsedo Duſha u' Bogu brumnu shivy. Pr. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | greh. Pr. Kaj sa enu je tu hudu tega teleſsa ? Od. Nadloge. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Koga ſe morejo tedej otrozhizhki nar bel varvati, jenu bati? Od. Porednih Tovarſhou. 7. Proshna. Temuzh naſs reſhi od hudiga. Pr. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Kaj na moti naſs ta ſvet ? Od. Tudi. Pr. Koku? Od. Skus shleht Tovarſhe. Pr. Koga ſe morejo tedej otrozhizhki nar |
| Robinson mlajši (1849): | polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu je okoli vratu |
| Tiun - Lin (1891): | je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj |
| Fizika (1869): | tem ko jih svetlo likano srebro ali železo skorej vse odbija. Ako se toplomér ovije z belo tkanino, drugi toplomér pa |
| Fizika (1869): | krat tako daleč od nas. Če je stena, ki glas odbija, bliže od 60 čevljev, se sliši samo odmev govorice, kakoršen |
| Fizika (1869): | tedaj zamoremo slišati jeko enega zloga, mora stena, ki glas odbija, biti po priliki saj 60 čevljev daleč, da pa slišimo |
| Fizika (1869): | je manj zanimivo. Imenuje se tudi to zrcalo razmetnik, ker odbija vse svetlobne trakove, ki na-nj padejo, od sebe v razbežne |
| Fizika (1869): | Ako je tedaj tista stena, ki naš glas odbija, tako dalječ od nas, da glas do nje in nazaj |
| Fizika (1869): | privlaka, ako sta toka vzporedna; v protivnem slučaji se pa odbijata. Pod. 198. Pod. 199. 216 Ako se železni ali jekleni |
| Gozdovnik (1898): | Don Estevan pa Kučilo stojita v kotu ogradbe ter odbijata ne manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč na svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se računa po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Nad sto. ) 30. Za neko blago se je iztržilo po odbitku 1/2 % senzarije 5537 gl. 42 kr.; za koliko se je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko ostane od a) 3528 gl., b) 907,48 gl. po odbitku 2 % nad sto? 21. Koliko % nad sto je 105 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je bilo 9 : 8 : 7, in kapitala je ostalo po odbitku izgube še 22480 gl. 80 kr. a) Koliko je dobil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za procente. N. pr. Za prodano blago se iztrži po odbitku 2 % stroškov 400 gl., koliko iznašajo stroški? Tu dobimo x |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 117 gl. 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. |
| Valenštajn (1866): | trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši |
| Rudninoslovje (1867): | drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega |
| Rudninoslovje (1867): | našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez |
| Zlata Vas (1850): | kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo pelje. Dva |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | eno besedo: vés narod je na nogah. Al še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke |
| Lohengrin (1898): | Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je |
| Valenštajn (1866): | Tabornik, tolika ne gre mi čast. Oktavij (ko oba sedeta). Odbili ste mi včerajšnje željé, Morda menili, da so celo prazne |
| Valenštajn (1866): | Z imenom grofovskim. Butlar (zarohní). Kaj? Za hudiča Oktavij (mrzlo). Odbili so je vam, ko ste prosili. Butlar. Brez kazni me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in po ſteni podrobiti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti vedil. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 476 gl. Terjatev 178 gl., a od teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev |
| Fizika (1869): | smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on |
| Fizika (1869): | pripisuje se posebnej, med njihovimi delki delajočej sili, ki se odbojnost (repulsio) imenuje. 96 Ta razteznost plinov, ki se imenuje prožnost |
| Fizika (1869): | se, vpiti. Absorption der Gase, vpojnost plinov. Abstossung, odboj. Abstossungskraft, odbojnost. Abweiehung, magnetische, magnetični odklon. Accomodation, prilagojenje. Accord, akord, soglas. Achse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da naj se sklene ž njo o ti zadevi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo ta |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Tem okolnostim, ktere sem zdaj razložil, moram primeriti poročilo deželnega odbora; iz tega boste videli, da deželni odbor stvari ni prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | modrovala sedanjemu domačemu odboru nasprotna stranka — da se znebimo tega odbora in da volimo druge, ki ne nosijo „surk”. Ali si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | dajo! V nedeljo bo, kakor smo gori rekli, nova volitev odbora. Treba je zdaj — je modrovala sedanjemu domačemu odboru nasprotna stranka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je tudi v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | zdaj? — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | novih udov in plačevanje letnine za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. Nasveti posamesnih udov, potem tombola. — Vsi častiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | izročila gospodarskemu odseku. — Dalje poroča dr. Costa v imenu deželnega odbora zarad tega, ali naj se deželna posilna delalnica v Ljubljani-izroči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon o cestni policiji javnih nedržavnih cest. — Konečno se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile so nove volitve meščanskega odbora in potem volitev župana. Radujemo se, da imamo zopet gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | nova volitev odbora. Treba je zdaj — je modrovala sedanjemu domačemu odboru nasprotna stranka — da se znebimo tega odbora in da volimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Schmidt-a in kterega namen je: podpora bolnih kupčijskih pomočnikov. Sedanjemu odboru gré Čast in hvala, da je lepo vredil marsikaj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | prihodnje odborove seje pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. Razlag, Iv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vsemi svojimi založniškimi pravicami in s hišo vred, in predloži odboru v pretres tri vprašanja: a) ali je ali ne sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | rokah” — piše se v „Nar.” — „in ti nijso hoteli osnovalnemu odboru za Preširnovo besedo prepustiti čit. dvorane ... ” — Slabo došla, vrla gospôda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne nasvete stavi; a deželnemu odboru tudi naroča, po c. kr. deželni vladi pri visocem ministerstvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | je družba kmetijska za-njo dala Tudi mora nemudoma naznaniti podpisanemu odboru, če mu je kupljena živina kakor koli poginila, da družba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega Svojega poslanca |
| Revček Andrejček (1891): | in se torej ne spodobi. Toda, ker Jeklen v občinskem odboru vedno goni, da naj vender vse ukrenemo, da se hlapci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe, in gosp. Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bojo izvedenja dajali od rojenih in mertvih po poslednjim popisovanju. Odbornik Štrombel na to opomni, da bo treba županstvu pri prihodnjim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kako bo poprave potreba. Ta predlog je bil enoglasno poterjen. Odbornik Rode povzame potem besedo, rekoč: Kako bo pa zavolj gnojnis |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Eder iz Melka, opát Beer iz Praga, M. vitez Krajnski, odbornik deželnih stanov (kje? ne vemo), dr. Seiler, mestni župan dunajski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek štajarsk odbornik prvi že pred nekimi leti priporočal Matici. Vse, kar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Deželni glavar dr. pl. Kaltenegger, mestni župan Dežman in mestni odbornik dr. Zupan so se v petek podali na Dunaj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Gosp. Dr. Orel so bili zopet z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gosp. udje kmetijske družbe za poddružnico Planinsko predsednika in 4 odbornike, in so izvolili: gospoda Matija Koréna za predsednika, „ Matevža Dolscheina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Stari Vasi, „ Lor. Seljaka, posestnika in župana v Sori za odbornike te poddružnice. Če bo vstanovljenje poddružnic takó poredama napredovalo, bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gospodje udje kmet. družbe za poddružnico Idrijsko predsednika in 4 odbornike izvolili, namreč: Gospoda fajmoštra v Žiréh Janeza Majnika za predsednika |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Logatcu, „ Jožefa Obreza iz Cerknice, „ Matija Millauza v Studenim za odbornike te poddružnice. Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | gosp. dr. Jan. Bleiweis, za blagajnika gosp. And. Kremžar, za odbornike pa gospodje: dr. Costa, dr. K. Bleiweis, Fr. Drenik, Ant |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | t. d. Župan na to nasvetje, da naj bi se odborniki o nedeljo popoldne po keršanskim nauku pri njem zbrali, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tukaj vse zapiše, kar to gospodarstvo zadéva. Skupšine župana z odborniki so zlasti zavolj tega imenitne, ker se tukaj županijske rečí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Županija je veliko gospodarstvo, za ktero je župan z izvoljenimi odborniki odgovoren. Tolikanj bolj je tedaj potreba, da se tukaj vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Zadregar, župan; Urban Rode, Jožef Štrombel, Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar. Župan bere naukaz c. k. kantonskiga poglavarstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 1871. l.) sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predložé v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v odbor, ne pa taki, ki so le „po imenu” odborniki. — Čitalnica je v preteklem letu storila svojo dolžnost in skušala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imela nedavno občni zbor, pri katerem so se volili novi odborniki, sami poštenjaki, od katerih najboljšega vspeha pričakujemo. Sklepalo se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ravnalo. Dotična poročila se glasé tako-le: Bilo je pri XX. odborovi skupščini, da je predsednik dr. E. H. Costa nasvetoval to-le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | opravičiti to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi skupščini („Novice” str. 306). „Nam se dozdeva — pravi dopisnik „od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini. (Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet ter v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | o tiskarnici, bilo je očitno in oznanjeno v poročilih o odborovih skupščinah. Skrivaj se nič ni ravnalo. Dotična poročila se glasé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | še od Blaznika, kakor se pravi (berite vendar poročila o odborovih skupščinah), kupi vse že zglodane in po stari sistemi napravljene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen |
| Kuharske Bukve (1799): | kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga mora |
| Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih je smed uzhenzov, ki jih je velilio imel, dvanajſt odbral, kteri ſo mu bili naj bolj vſhezh, ino jih po |
| Genovefa (1841): | pôſel (pot) ktériga ſi bil je Golo sa ſvôje narozhilo odbrál, je bil tako premêden goluſ in snal je vſe s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boſh is med nar lepſhih in ravnih véj, le take odbral, ktere niſo na ſtran, ampak na ravnoſt saplótovo verſtjo sagnale |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga bili pa veseli g. župnik in so si ga odbrali za angeljsko službo. Ivan jim je stregel pri sv. maši |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kneshje kerví. Naj umétniſhi, lépſhi ino perljudniſhi je rekel kralj odbrati v' njegovo poſtreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hozheſh táko imeti, je tréba: 1. ſlabe kokóne od dobrih odbrati in ſlabe poſebej, dobre pa ſpet poſebej motati ali ſnovati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en dan na pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | cvetlic, jih polij s polmaselcom kropa, čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta postane, potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. |
| Zoologija (1875): | se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 |
| Kuharske Bukve (1799): | zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh |
| Kuharske Bukve (1799): | vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' kotlizhi vręti, dokler ſe vkuha, de ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu mora iz vratne žile pušati, in dober maselc kervi odcediti. Potem se 2 pesti gamilc v poliču vode prekuhate, kuhovina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je narprej treba vratno žilo narezati in pol libre kervi odcediti; potem se bolni kozi vsake dve uri enkrat en lot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora konju na vratu pušati in mu 2 libri kervi odcediti. Potlej je treba oteklino naglo ognojiti in predreti. Ognoji se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu korejnovu ſęme v'gnojenzo namozhiti, inu kader kav poshene, odzediti, v'luſtni ſenzi |
| Kuharske Bukve (1799): | napne inu bęle pęne ſturí, ſe na ſito dęne sa odzędíti. Sa polivanje ſe dęne v' kosi na sherjavzo kiſla ſmętana |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol funtam moke štiri cele jajca in skoz sitice čisto odcejeni sok, testo prav tanko na majhne bleke zvaljaj, nadrobne rezance |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mehki slani vodi. Potem razbeli srovo maslo ali mast, perdeni odcejeni ohrovt, de se duši (dinsta). Potem ga ali precej na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' |
| Stric Tomaž (1853): | tudi naglo eno za drugo zverne in si potem nekoliko oddahne, se zahvali in reče: „Bog ti poplati, draga gospodična! “ „Ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | in jutri bo prišlo mnogo gostov«. Zdaj se Roza zopet oddahne. Strašimir jo je vidil vso prestrašeno, pa mislil si je |
| Valenštajn (1866): | stope v polkrog. ) Tovarši, vrzimo na konja brzdó, Naj srce oddáhne se v bôji! Šumí živénije, vre še gorkó, Na noge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kaj pa Sira? Vsa spehana priteče v sobo, se malo oddahne in seree si okrepča s kratko molitvijo ter zopet k |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo oddáhnejo. Ko se spočíjejo, jo Rikard, ki svojiga gospoda tudi v |
| Jerica (1859): | rečí le po verhu opomnili. Učitelj si je pa veselo oddahnil, ko je zopet farno poslopje za petami imel. Tega in |
| Vetrogončič (1860): | ker konec je dolgih popisov. Preden si je pa Janez oddahnil, in komaj je konjem ovsa podsul in jim podkve pogledal |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | še bolj, tako drago prodal. Pavliha si je pa sedaj oddahnil; več se mu ni bilo kukca bati. Samega veselja ni |
| Gostačeva hči (1891): | misli so se mu podile po glavi. Globoko se je oddahnil, ko je stopila v sobo žena, vrnivša se od pogreba |
| Gospa s pristave (1894): | da bi smel priti Ambrosio domov. Barnaba se je vidno oddahnil, ko je videl, da je vitez Bernardo pisal jako previdno |
| Dve svatbi (1895): | in se mu je najstarejši sin vrnil domov od vojakov, oddahnil se je Možina, rekoč: »No, hvala Bogu, sedaj me bo |
| Kotanjska elita (1898): | solnčni žarek v sobo skoz droben presledek temnega zastora. In oddahnil se je. Odprl je vrata v Pavlovičevo sobo; tedaj pa |
| Kotanjska elita (1898): | poštenih in nepopačenost Slovencev varujočih listov! « Gospod Juri se je oddahnil in pogledal po strani brhko natakarico, ki je bila ravno |
| Gojko Knafeljc (1899): | pepel! .. Potem se je bil vrnil v prvo sobo, se oddahnil, slekel ter legel na divan, ugasivši luč. Dolgo ni mogel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Komaj sta se, v Ljubljano pridši, nekoliko od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem |
| Tiun - Lin (1891): | odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le: |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni |
| Kemija (1869): | ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po |
| Botanika (1875): | tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe oddaja. Pa naj bo temu tako ali tako, vsakako je vkupno |
| Zoologija (1875): | v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka |
| Botanika (1875): | rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane vode |
| Zoologija (1875): | Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh |
| Zoologija (1875): | cveta do cveta na svojem dlakovem telesu prah prenašajo in oddajajo. |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | v Mühlavski strojarni postavljene tokobudne ali tokorodne stroje. Ti stroji oddajajo tok jako velike napetosti tokovodu, narejenemu iz golih bakrenih žic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gor čez 20 milj, in na morji čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila |
| Blagomir puščavnik (1853): | zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih, se vendar ne smé za |
| Astronomija (1869): | premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pride. Logar je bil še kakih 50 korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja |
| Astronomija (1869): | enem koncu osi, kjer je 21,030.055 geografijskih milj od solnca oddaljena, to se zgodi dne 2. julija. To mesto imenujemo toraj |
| Astronomija (1869): | proti večeru, se zove na levo od večera za 90° oddaljena obzorova točka H poldan ali jug, točka H' tej nasprotna |
| Astronomija (1869): | ker je ta dan le za 20,334.825 milj od solnca oddaljena. Iz obeh teh daljav najdena srednja solnčna daljava je toraj |
| Astronomija (1869): | Visokost stolpa je premajhena in je brez upliva na zeló oddaljene reči — ona nam ne širi našega obzora. Da je pa |
| Astronomija (1869): | To isto velja o zemlji gledé na neizmerno od nje oddaljene zvezde. Polomér zemeljski oc v pod. 26. je v priméru |
| Fizika (1869): | elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno |
| Fizika (1869): | so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob |
| Fizika (1869): | ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti |
| Gozdovnik (1898): | je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič razznati. Vse drugače pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil |
| Astronomija (1869): | ravno nasprotnej strani obzora, t. j. za 180" od vzhodišča oddaljeno, pa, večer ali zahodišče. Če obrnemo oko od jutra proti |
| Astronomija (1869): | To mesto je od severnega tečaja skoro za 40 stopinj oddaljeno, t.j. skoro v tistej legi, kakor kraj okrog Franko-Broda in |
| Fizika (1869): | na njenem površju je tedaj od središča privlačnosti toliko oddaljeno, kolik je polomér zemlje r in se tam privlači z |
| Gozdovnik (1898): | na desni od njega in jaz na levi, dva čevlja oddaljeno, prav pri tleh in jaz stavim kaj, da poležuha zadenemo |
| Lohengrin (1898): | desni stolp na pomolih z odprtim oknom. Petje, s prva oddaljeno, se bliža. Sredi pesni se vrata odpro, na desni vnidejo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mu je odvalila raz dušo in serce, ko se logar oddalji iz usodepolnega mesta, in urnih korakov zgine v grmovji, iz |
| Gozdovnik (1898): | na Bivoljezeru, da z njim skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne more jahati. Peljal pa |
| Lohengrin (1898): | uprši na Ortrudo, ki pred njim ostrmi). Strahotna žena ti, oddalji se! Ne zmagaš tu nikdár! — (prijazno Elzi) Jaz prašam te |
| Gozdovnik (1898): | korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa |
| Fizika (1869): | tedaj taka telesa, kterih delki si prizadevajo vedno bolj dalječ udaliti se eden od drugega. Ta njihova lastnost pripisuje se posebnej |
| Fizika (1869): | na puški vetrovki. Zavolj prizadevanja zračnih delov, vedno bolj daleč udaliti se drug od drugega, raztrosil bi se zrak v brezkončni |
| Fizika (1869): | bi se dotikali. Tem več pokazujejo prizadevanje, se vedno dalje udaliti eden od drugega, kakor to zaznamujejo strele v Pod. 98. |
| Zoologija (1875): | skozi kožo. More se vzeti, da od vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa |
| Kemija (1869): | tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | do 13. junija; še le tisti dan jo je naprej oddal. Na vprašanje, zakaj jo je tako dolgo pridržal, je odgovoril |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 15 gl. Dne 17. avgusta. Krčmarju Josipu Streharju tukaj oddal sem dne 3. t. m. naročenih 8 miz in 40 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | sto tavžent murbinih drevesic po deželi (in tudi na Štajersko) oddala in si tako na vso moč prizadeva podlago postaviti bogati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bili prav dobro narejeni; pisma bi se bila toraj lahko oddala, a vendar se niso. Zakaj to? Ako je zanikernost poštne |
| Gozdovnik (1898): | je zlatoželjnost dajala pogum na očitno žuganje. Le nerada sta oddala kosove zlata, preden sta smuknila skozi zelen zastor. Ko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to, kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred veliko leti osnovali |
| Fizika (1869): | kakemu telesu podeliti popolnoma enakošno gibanje, tako da v enakih oddelkih časa prehodi enake prostore, zamore nam to gibanje opravljati imenitno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razmeri z druzimi. Minerali se nam tedaj kažejo v dveh oddelkih ali skupkih, ki se med seboj dobro ločita. Nekoliko jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih politične uprave in o dotičnih razmerah govoriti. Te pravice po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | je čestito vredništvo „Slov. učitelja” v svojem listu v posamesnih oddelkih priobčevano „občno zgodovino” v posebni knjižici, 6 pol obsegajoči, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | leta tudi knjižico: „Wanderungen durch Montenegro”, v kateri v 6 oddelkih na 97 stranéh prav mično opisuje deželo in narod v |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe, kakor pri pod. 84, kjer je del A |
| Botanika (1875): | c) Kolobarnice (Radiatae). Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove |
| Botanika (1875): | pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je |
| Fizika (1869): | po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal |
| Botanika (1875): | solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri |
| Fizika (1869): | na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne so stvari, s kterimi se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in |
| Fizika (1869): | tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá |
| Fizika (1869): | trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani |
| Fizika (1869): | neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine |
| Botanika (1875): | da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne |
| Fizika (1869): | tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi |
| Fizika (1869): | so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla. „Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo kjé kaj dobriga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so she zhalesne zhele okveli mene nabili dasemse jes kvma odihvov. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv mene sveshajo takv terdv da sem se jas kvmei odihvov noi mene takv svesana |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel ſe varvati, kir Sonze v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorku dershati, inu od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolje, ker se živina po njih ne le dobro spita (odebelí), temuč tudi dobro molze. Vendar ni vse eno: koliko naj |
| Botanika (1875): | podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno živino zaklali, in tako |
| Robinson mlajši (1849): | ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozarc |
| Najdenček (1860): | ležal pri svojih ovčicah na otepu slame, lahka, pol raztergana odeja me je imela greti in zima je bila! Nihče me |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja grabi jeseni pred novim obletovanjem, da se za zimo odeja nadomesti. Kdor hoče v resnici log varovati, bode kmali vedil |
| Stelja in gnoj (1875): | ne smé vse do golega (do tal) pograbiti, saj majhna odeja mora ostati. Po jelovjih lesovih naj se stelja grabi jeseni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó omagala, de že ni |
| Gozdovnik (1898): | Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | olja 1 funt v gobec vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje. Zatorej mora tudi konj ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob |
| Botanika (1875): | silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vse enake; graniti v Alpah delajo roglje in rti, v Odenwaldu so pa podobni blazinam, kakor da bi bile tú v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v zgornji Šleziji, na Českem, Saksonskem, Turingijskem lesu, v Harzu, Odenwaldu, Hunsrücku in v dolini Nahe. 5. Skupina basaltova. V basaltu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | baritovih je najti sem ter tje, postavim na Badenskem, v Odenwaldu, kjer ga zdrobé v belo barvo (kemije §. 90). Dobi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo |
| Maria Stuart (1861): | in Druri, vsa zmešana planeta na oder. Lovci letajo čez oder. Paulet. Zaprite vrata. Potegnite brane! Mortimer. Kaj se zgodilo je |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Na kervavi oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija |
| Maria Stuart (1861): | Sedmi nastop. Mortimer. Paulet in Druri, vsa zmešana planeta na oder. Lovci letajo čez oder. Paulet. Zaprite vrata. Potegnite brane! Mortimer |
| Mlinar in njegova hči (1867): | stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
| Revček Andrejček (1891): | zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in króg poſtavi, Odvsáme up jim vſe pomózhi ptúje ; Viſoke ódre támkej ſi naprávi, Sidôvje podkopúje, vráta ſéka ; Ne polaltí ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo polne kozolce naložene bogate ajde in pa še dolge odre poleg. Ajda v cvetji tudi vsakimu kraju veliko lepoto podelí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | misel prišlo, da nama mislijo „eno” zagosti. Ko pevci na odru se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da to, kar pojó ponočnjaki, se ne spodobi na očitnemu odru društva. Prav žal mi je, da našega Sokola tako slabo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Gassenhauerji”, ki se čujejo v knajpah, se spodobijo na javnem odru, naj se ne grozí, ako omikani ljudjé njega dejanje sodijo |
| Ferdinand (1884): | videla na obrazih; kajti njegova nevesta je ležala na mrtvaškem odru. Huda mrzlica jej je nenadoma pretrgala nit upapolnega življenja. Še |
| Tiun - Lin (1891): | sinov nebeskega carstva, z dolgimi kitami. Tu so na nekakšnem odru kazale plesalke svoje več ali menj nečedno skakanje, ondu so |
| Revček Andrejček (1891): | v prvem dejanju počivala. Ko se zastor dvigne, je na odru polumrak, kateri se pa vedno večji temi umika, tako da |
| Rudninoslovje (1867): | Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se školjkasto, po vrhu |
| Rudninoslovje (1867): | srebrna ruda. 2. Cinober 2) ali živo srebrnata svetlíca (Merkur oder Quecksilberblende), malokedaj razločno kristalizuje i to romboederski, romboedrove ploskve so |
| Kemija (1869): | tem spojinam nadelo ime organske osnove ali palužnine (organische Basen oder Alkaloide.) |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 69. Izgozdovati se, sich auskeilen, 81. Izhod ali konec, Ausgehendes oder Anstehendes. Izpeljan, abgeleitet. Izpuh, Auftreibung, Ausbruch. Jamski medved, Höhlenbär. Jantar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Perlstein, 45. Perlstein, perlovec, 45. Permska tvorba ali Dias, Zechstein oder Dias, 114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. Greben, Felskamm. Grebenatka, Kammmuschel. Grebenovec, Markasit oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog |
| Mineralogija in geognozija (1871): | siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova glina ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gladilni škriljnik, 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala |
| Odesa (1854): | in piše o Odesi takole: Kar zvunajno kupčijo zadene, je Odesa po redu tretje mesto med rusovskimi primorskimi mesti in je |
| Odesa (1854): | za deželo in koristijo na mnoge viže. Samo voznikom plača Odesa na leto 2–4 mil. rubelnov. Tudi posojujejo bogati tergovci |
| Odesa (1854): | si pa skoraj enake vaznosti. Z nobenim narodom ne terguje Odesa bolj pogostoma kot z laškim. Veči del laških bark jadra |
| Odesa (1854): | Dvine /Arhangel/, Neve /Petrograd/, Dine /Riga/, Dona /Taganrog/ in Dnjepera /Odesa/. Petrograd je med njimi pervo, Riga drugo, Odesa tretje, Arhangel |
| Odesa (1854): | začetek tega tako krasnega mesta. Šest let pozneje je imela Odesa že 4200 prebivavcov. v 500 zidanih hišah 27 cerkvami za |
| Odesa (1854): | zidanih hišah 27 cerkvami za razne bogočastja. Že je bila Odesa teržišče vsih južnorusovskih pridelkov in 200 ladij je izvazvalo od |
| Odesa (1854): | se kaspiško morje s černem baltiškem in atlanskem morjem sklene. Odesa novo in krasno glavno mesto tega, kar si je Rusia |
| Odesa (1854): | Odesi za svoj blagor hvala vedo! V te meri, ki Odesa bogati se tudi dežela oživlja in odslava. Odesni kapitali, njene |
| Odesa (1854): | tretje, Arhangel četerte in Taganrog zadnje po redu. Riga in Odesa, ravno tako tudi Arhangel in Taganrog so si pa skoraj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka iz njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več |
| Odesa (1854): | nič ne zmenilo za to, kar se spodaj godi. Pri Odesi so zidali dva podaljšeka (Molls) v morje, in tako so |
| Odesa (1854): | na cestah s tlakom prahu ne morejo ukrotiti. Tlak v Odesi je pač eden nar dražjih, kolikor jih je na svetu |
| Odesa (1854): | nehalo biti središče polskih plemenitnikov in celo kupčija je v Odesi po končani vojski nekoliko terpela. Odesa ima posebno to lastnost |
| Odesa (1854): | okna poljski pridelki nasuti vidijo. Te žitnice, kterih je v Odesi veliko z enako lepotijo zidanih kot stanovališča in to iz |
| Odesa (1854): | mesto je prah, katerega vetrovi iz štepe prineso. Prah v Odesi je poleteu tak, kot ga še nikjer vidil nisim in |
| Odesa (1854): | za njeno okolico in Besarabija, Podolia, Kiev in Ukrajina le Odesi za svoj blagor hvala vedo! V te meri, ki Odesa |
| Odesa (1854): | velikokrat 20000. Kohl je Krimes 1838 obiskal in piše o Odesi takole: Kar zvunajno kupčijo zadene, je Odesa po redu tretje |
| Odesa (1854): | in višjih stanov, se že tako razume. Tudi izhaja v Odesi francoski list z naslovom "Journal D´Odessa". — Judje govorijo med |
| Kupčija in obrtnija (1872): | po drugih velikih kupčijskih mestih n. pr. v Aleksandriji, v Odesi, v Marsiliji, na Dunaji in drugod. V vseh teh mestih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer |
| Robinson mlajši (1849): | volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude |
| Robinson mlajši (1849): | so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero |