Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 60

▶ zgoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodi

isgodi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je djal k' njęj: O shena, velika je tvoja vęra: Isgodi ſe tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena
is godi(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash

sgodi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil tedaj, kakor ſhe vezh drusih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh
Genovefa (1841):	ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vidimo in ne vidimo, in ki so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti

sgodj
Sacrum promptuarium (1695): mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli

sgody

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	plaiſham obdan, sa eniga noriga krala sposnan Fiat, nei ſe sgody po tvoji voli. Si vis. Aku ozheſh, debi biu jes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vola je enu sapellaine, naſha vola je en greh. Saturei sgody ſe per nas, od nas, na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per moji krivy? kai-sa ena zhaſt, inu hvala ſe tiſti sgody? de more savershena na semli leshati, inu koker ene pomyne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudiga terpimo, kar kul Boshje gnade samudimo, vſe tu ſe sgody skus pomankeine te molitve, kyr je tiſta ta nar vezhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa vólo navade? Poſtavim: kaj ſe vſe per ohzetah ne sgody? Kaj sa ena potrata na jędi inu na pyazhi? Od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is navade, ali s' ſamimi shnabli, kakor ſe vękſhi dęjl sgody, ampak is globozhine tvojga ſerzá, kakôr eden, katęri je od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	proſsiti, zhe hozhe eden eno pametno sheno dobiti. Şe to sgody? To vy nar bol vęjſte. Bog je vſelej ta sadni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' drugih rezhęh ſilnu snajdeni inu premedeni. Kaku ſe leto sgody? Ali more eden morebiti vuzhen, inu v' bukvih ſhtudiran biti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku ſlabi v'ſkuſhnjavah, taku nevólni v' teshavah? Letó ſe sgody sató, kęr my na męſti, de bi my naſhe ozhy

zgodi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu škodo naklonil in cesarsko ljubezen odvernil. Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vidijo vsako reč Božje oči, Kar se še tak' skrivaj zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na
Stelja in gnoj (1875):	jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo
Občno vzgojeslovje (1887):	se vrnejo predstave, katere smo imeli nazadnje; to pa se zgodi največkrat z zaznavanjem tega, kar je okoli nas. Med tem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa

ſgody

Ta male katechismus (1768):	napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi potèeni ſgody, ali skus tatvino, ropanje, ohernio, krivizhne dobizhek, hudobno golſio, ali
Ta male katechismus (1768):	K' poslednemu se ſraven postave: Amen, tu je: nej se ſgody, de enu upanje, inu pervoshenje skaſhemo taistu ſadohiti, kar smo
Ta male katechismus (1768):	boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti, koker se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu S. Masho shlishe; dellati
Ta male katechismus (1768):	tudi skus derſhanje teh ſapovd na eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katiro mi edn drugemu kaj oblubemo, naobſtojemo. Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel perloſhnu ſgody, kader se uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je tvoji naturi ſuper, tok rezi ſdajzi: Gospud! nej se ſgody, kar otshesh, ſakaj jeſt vęm , de ti mene lubesh, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozheſh, taku nam dei, kar mi tebe proſimo. Doſtikret ſe ſgody, de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa
Kratkozhasne uganke (1788):	koker se bo snęg tajal. Kar se ſa tolkajn popręd ſgody, ſa kolkajn bel je hisha ſapalena. XVI. She na eno

zgodila

sgodila

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami

sgodile
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak

zgodila

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz

zgodili
- zgodile
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na

zgodilo

sgodilo

Genovefa (1841):	je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med
Genovefa (1841):	ſe je ta zhaſ, ko je bil na vojſki, doma sgodilo. Pa le vſe dôbro je od Genovefe ſliſhal in od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe
Sveta grofinja Genofefa (1857):	na tanko vſe pové, kar in kako de ſe je sgodilo. Sdaj ſe svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de
Sveta grofinja Genofefa (1857):	zhe ſe je reſ vſe tako med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s

sgodilu

Sacrum promptuarium (1695):	kaj ta shraj pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj
Sacrum promptuarium (1695):	dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je vidil en kamen na katerem je
Sacrum promptuarium (1695):	shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe
Sacrum promptuarium (1695):	nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa ima pravu, on pak je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu, tu tudi nobenimu drugimu naſturi. Ta druga je: Vſe, kar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję tebi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus

zgodilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je skerb, kaj se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor v
Zlata Vas (1850):	so se, de bi se jim že kaj hujšiga ne zgodilo. Tako so celo uro molčé in trepetaje stali in si
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno sta bila že oba zlo perletna. Tisti pa, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v kterem je dosedaj živel, in vsega, kar se je zgodilo. On si je želel živeti na svetu, kjer bi Boga
Mlinar in njegova hči (1867):	rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se je zgodilo," stoče žena. "Vsaj bi jo bili sosedje tudi spoznali. — O
Tiun - Lin (1891):	torej, da bi se nam približali, kar se je tudi zgodilo. Pa nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar
Revček Andrejček (1891):	se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar pa večni Bog obvaruj, da bi moj oče pred

ſgodilu

Sacrum promptuarium (1695):	ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene
Ta male katechismus (1768):	pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj

zgoditi

sgoditi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi ſe nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od te jedi in pijazhe v ſé ſpraviti. In to sgoditi ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she
Sveta grofinja Genofefa (1857):	miſlil, de ſe je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de

zgoditi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se ne smé zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo
Robinson mlajši (1849):	znal, mu je pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	In po Davidu očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče
Valenštajn (1866):	mi, Ozbiljno, britko pokoril jo bodeš. Valenštajn. Če mora se zgoditi, zdaj se mora, Ker zdaj je v mojih rokah še
Mlinar in njegova hči (1867):	nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa ali ni strašno, voljo
Revček Andrejček (1891):	ves moj značaj. Kar si v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober tek, kdor njo
Gozdovnik (1898):	nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali
Gozdovnik (1898):	njem še brata mojega očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu
Gozdovnik (1898):	In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne

ſgoditi

Ta male katechismus (1768):	lohka uſſakdan, inu na kmeteh saj uſſako nedello, inu praſnek ſgoditi. Toku bo po ſhellah S. 0. Augushtina, neli govtanz jedy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni ſgoditi, kar vęsh, de jeſt otshem imeti temmh le samu tu

▶ zgodnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodnja

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica

zgodnje

sgodno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kertine rastréſi, in jamze potravnikih in po ſenoshétih lepó porávnaj. Sgodno vertno séliſhe s ſlamo svezher pokri, de je mras ne

zgodnje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da od leta 1794 ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega cesarstva se sliši, da okoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje
Ferdinand (1884):	dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili njegovi starši; kal zgodnje smrti je vže prinesel sè seboj na svet. Če tudi

zgodnjega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je, da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko

zgodnji

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Pippin. † 59. Kočiček. Cockle Pippin. † 60. Rudečak. Rouge superbe. † 61. Zgodnji pisanec. Echter fruher Winterstreiling. 62. Sodčik. Fasschenformiger Apfel. 63. Prepovedani
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Leadington's grauer Peping. 513. Parkavec Z. * Parkers grauer Peping. 514. Zgodnji diščcek J. Fruher, engl. Gewurzpeping. 515. Portugeški kožuh Z. Graue
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	beli. Weisser hollandischer Kasapfel. * * 201. Škerlatnik. Purpurapfel. * * 202. Špicar Kludijev zgodnji. Cludius fruher Spitzapfel. * * 203. Špincelj beli poletni (kozinos). Weisse Sommer-Schafsnase
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Rosencalvillc. 22. Beli letni kalvil L. Weisser Augustcalville. 23. Karinov zgodnji rumeni letni kalvil L. Carins, früher, gelber, Sommercalville. 24. Pisani
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zeleni jesenski. Grüne Herbst * * * 122. — zeleni sladki. Grüne süsse. * 123. — zgodnji rudeči. Rothgeieckte Markreinette. * * * 124. — zelenkasti sivi. Grüne graue. * 125. — velikomuhasti
Testament (1887):	o tem prej, nego da so Topolščaka prvič oklicali pri zgodnji maši v Št. Ožboltu. Jerice ni bilo v cerkvi, a
Pegam in Lambergar (1891):	zdaj pa zdaj se je žabliskalo in zagrmelo zategnjeno, in zgodnji mrak je legel na mokro zemljo. Prazne so bile ceste
Zunaj (1896):	ta vzorna rast, ta krasni obraz naj bi bil zapisan zgodnji smrti? Prišel je Ivanček na svet. Tukaj, v tej cerkvi
Gojko Knafeljc (1899):	Gojko je presenetil s svojim prihodom šetajoči deklici. – »O, tako zgodnji, gospodični? Kdo bi si bil mislil, da vaju najdem tukaj

zgodnjo
- zgodno
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na

▶ zgolj členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgolj

sgol
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo od nekterih bolésin uzhé , ſim vſe vkup

sgoli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ino ravno ták je bil David. Na paſhi per ovzah sgoli ſam je ſerze ino miſli povsdigoval k' Bogu; je premiſhljeval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jima je bil Bog po angelji obljubil. Obéma je déte sgoli dar boshji; veſéla ino vſa hvaleshna ſta Bogú. „To veſelje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nèe. Nov sarod je podráſtel. Sgoli mladi ljudje ſo bili sdaj, per ſhtirdeſetih létih ali ſhe

sgolj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in

zgol
Rudninoslovje (1867): dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13.

zgoli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	veseli nas viditi, drugači bi gotovo tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano

zgolj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	živalice so še večkrat ušive , in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej
Divica Orleanska (1848):	ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	živeti na svetu, kjer bi Boga ne bilo; kjer bi zgolj naključje vladalo. Sedaj je bil tù, in tù mu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sili mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara? ” „Ne popolnoma; saj vidiš, da sva se iznebila Fabija
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker vem, da mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi

ſgol

Ta male katechismus (1768):	SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus

▶ zgor prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgor
- sgor
  Pozhétki gramatike (1811): permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon

▶ zgoraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgoraj

sgoraj
Kuharske Bukve (1799): eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno

sgorej

Branja, inu evangeliumi (1777):	nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima
Kuharske Bukve (1799):	ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en
Kuharske Bukve (1799):	pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj

sgur

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bolſhi vtaleine, inu vſi pravi , inu popunima darovi ſo od sgur doli, inu pridejo od Ozheta te luzhi. Ali ni vſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ta uſſigamogozhni bo tebe shegnal s'nebeshkimi shegnami od sgur: s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh

vgore

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti skuhbano. Kaker povje an Capvzinar oni so te dnarje vgore nashli ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mojo srezho ihv svelizhanje al bom doma al vene al vgore bel napveli nazeſte al nadesheli bodi ti o Jeshvsh moja

zgoraj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večkrat merzla sapa, kadar je bil zunaj hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to dobro poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost
Rudninoslovje (1867):	ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi
Rudninoslovje (1867):	cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja
Rudninoslovje (1867):	44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska
Mineralogija in geognozija (1871):	Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj
Mineralogija in geognozija (1871):	ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da
Zoologija (1875):	gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo
Zeleni listi (1896):	Oče, oče. Zdaj vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima

zgorej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak
Oče naš (1854):	„Renata je še zgorej,“ je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se pa sami ne vejo in
Astronomija (1869):	oseka in plima ne vršite ravno tako gladko, kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč
Botanika (1875):	domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi
Botanika (1875):	žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi

ſgorej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	De be pak Bratji, inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne pomuzhe S.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	6. Na te ſgorej imenuvane dny koker na S. Joſhefa Titularfeſt: na 2. nedello
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi) ke szer kmalu, inu lohka oblubemo , de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Bratovsko Zirkuv, ali ta bratovske oltar obyshejo, inu na to ſgorej poſtavleno viſho ſa gmajn nadluge uſſega virnega Chriſtianſtva svojo andoht

▶ zgoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgorel
Tiun - Lin (1891): tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi jaz? Ali se je to zgodilo samo po nesrečnem

zgoreli

zgorele
Kmetijske in rokodelske novice (1846): živino v ognji zgubili, in enimu ste clo dvé kravi zgorele. Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo

zgoreli

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	praprot, da bi zajeli dečke, ali da bi ti živi zgoreli, so bili že kakih sto korakov nad ravnino. Kmalu so
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	brezdvomno so mrtvi“, je rekel Patricij, „v praproti so grozovito zgoreli, ali pa so v gozdih počasi lakote umirali — ljubi, mali

zgorelo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Blizo 2000 vaganov žita, veliko moke in druzega orodja je zgorelo/ Škodo cenijo na 300,000 gold. sr. Al nesreče s tem
Botanika (1875):	se zdaj zvagajo, s čem so dobi, koliko prsti je zgorélo. Čim manj je teh ostankov, tim bolja je prst.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	da z dimom še marsikaj druzega uide, kar ni popolnoma zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogorí

zgori

sgori

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	enkrat v' germu vèlik plamen. Zhudi ſe, de germ ne sgorí, ino gre blishe njega. Kar ga glaſ is plamena ogovorí
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	otéla, tode mater ogenj v hlevu prehiti, in na meſtu sgorí, ſin je pa komej ognju is hleva odſhel, ali neisrezheno

zgori

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker ga glas iz plamena ogovori
Kemija (1869):	zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega

▶ zgornjeavstrijski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

zgornjeavstrijskega
- zgorno avstrijanskiga(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele

▶ zgornji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgornja

sgorna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle

zgornja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krofe, pa ne preveč na enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim
Mineralogija in geognozija (1871):	Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v
Mineralogija in geognozija (1871):	Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters. , Halinski ali Hallstattski, 119. Hangendes, zgornja stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz

zgornje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti
Astronomija (1869):	Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi

zgornjega
- sgorniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako
- zgornjega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je
zgornjem
- sgornim
  Kuharske Bukve (1799): popręd od obęh ſtani s' nosham pódręsal, jeh odkrehni per sgornim ſklepi. 2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo nogo ravno
- zgornjem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak

zgornji

sgorni

Pozhétki gramatike (1811):	zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam

zgornji

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	jo dene čez drugo roko ter reče: ali je v zgornji ali v spodnji? Sosed odgovori: ”v spodnji”, in urno spusti
Mineralogija in geognozija (1871):	debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki). Na mnozih krajih so

zgornjih

sgornih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri

ſgorneh

Kratkozhasne uganke (1788):	I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v' ſgorneh tablezah ſtojy, tok povę tebi Anſhe, de v' ti pervi
Kratkozhasne uganke (1788):	ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s' teh 8. ſgorneh tablez A si je kedu kaj v' mIslah ſvolil; nej
Kratkozhasne uganke (1788):	( sej tri plaſ.y 13. nashtel. Natu uſaint J teh ſgorneh treh voglov eno zhe-'plo prezh ; eno odſdol- perſtavi, te uge

zgornjim
- sgornim
  Kuharske Bukve (1799): kakor bi ga v' pezhi pękel. V' taki ponvi s' sgornim pokrovam snaſh pezhi sajza, telęzhje, ſvinſko plezhe inu rębra, inu

zgornjo

sgorni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako

sgorno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s

zgornjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti
Mineralogija in geognozija (1871):	že leta 1853 ) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo* trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen
Mineralogija in geognozija (1871):	apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije
Mineralogija in geognozija (1871):	n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini.

▶ zgostiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgoste

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v siti ostanejo; kuhaj pretlačene s cukram, de se zadosti zgoste in perdeni nekoliko pred, preden jih od ognja odstaviš, nekej
Fizika (1869):	tista toplina, ki jih je napravila. Ali, če se ohladé, zgosté se koj spet v kapljino, ktera se potem spet zamore
Fizika (1869):	je razvija pri vrtanji kovin. Če se telesa prav hitro zgosté, se pri tem razvije kaj mnogo toplote. Najbolj očevidno se
Fizika (1869):	žepleno kislino ali z vinskim cvetom, ker se pri tem zgosté te tekočine, zavolj česar se razvije mnogo toplote.

zgosti

sagoſti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſta ſe saperla. Jeſt bom ludy poklizal , jim bom puſtil sagoſti, inu poſvętit. Nęshka. (mo uſta satiſne, inu posabi, govorit s'
Kuharske Bukve (1799):	vlì notri en polizh vręliga mlęka, puſti vręti, de ſe sagoſtí; potle odſtavi, vlì v' ſklędo, de ſe ohladí, inu ga
Kuharske Bukve (1799):	moke, inu rumenake od jajz tolikaj, de ſe enmalo sagoſtí, naſtergaj rumeniga lupka od lęmon na zukri, deni notri s'
Kuharske Bukve (1799):	ſhe preſjaniga zukra eno pametno ręzh, ga prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe.
Kuharske Bukve (1799):	tiga ſoka, inu eno libro zukra na sharjavzo, dokler ſe sagoſtí, na shlizi vlęzhe, inu sholzhnaſto kashe. Potlę ohladi, napolni glashe
Kuharske Bukve (1799):	Poſtavi nad sherjavzo, męſhaj tako dolgo med kuhanjam, dokler ſe sagoſti. 44. Hollendarſki soſ. Deni v' koso ſroviga maſla eno grębo
Kuharske Bukve (1799):	jajza, ſhtir rumenake; męſhaj pol ure, de ſe vſe lępo sagoſtí; ako imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu
Kuharske Bukve (1799):	rumenakmi, deni v' ſmętano kuhat, inu vedno męſhaj. Kader ſe sagoſtí, deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi
Kuharske Bukve (1799):	lemone vſe to naj ſe kuha, dokler ſe enmalo sagoſtí. 43. Polivka od kapar h' pezhenmu meſu al pezhenem ribam

sgoſti
Kuharske Bukve (1799): ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi
vgoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka

zgosti

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jesiham in vinam zali, meso perdeni, juho z žemljevimi drobtinami zgosti, in naj vsaj pol ure prav dobro vre. Telečji kos
Fizika (1869):	posodo hitro od ognja, s čimur se para na enkrat zgosti, naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega
Kemija (1869):	V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila.

zgostila
Gozdovnik (1898): obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj

▶ zgovornost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgovornost

sgovornoſt

Pozhétki gramatike (1811):	ance:) Prudence rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt, clémence, dobrotnoſt, éloquence, sgovornoſt, lepa be-
Genovefa (1841):	je obiſkála v njegovi kózhi, in njena prijasnoſt in prijetna sgovórnoſt mu je najgrenkejſhi sdravila poſlajſhala. Svezhér je med deklami predla

▶ zgrabiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgrabi

sgrabi

Sacrum promptuarium (1695):	vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ogiblje. Enkrat je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga sgrabi sa plajſh, ino ga ſpet v' oſtudni greh nagovárja; Joshef

zgrabi

Divica Orleanska (1848):	je? Vojšak. Dofên je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ljuba mati rekli: „Glej, da te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki
Viljem Tell (1862):	storím. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne obupa!
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mi nazaj moje dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti
Valenštajn (1866):	Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi. Jaz pa se bojim, da ne
Gozdovnik (1898):	pa jezero …« »Aha, balkonska soba! « tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož
Gozdovnik (1898):	oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je

zgrabijo
- sgrabio
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo
zgrabil
- sgrabil
  Sacrum promptuarium (1695): shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David
- zgrabil
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se

zgrabila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in vsako zapazovano nepostavnost ovadila dotični gosposki; ona je bila
Deborah (1883):	Iz druge so v pisarnico me drugo. Nevolja me je zgrabila, zajahal Sem urno konja, zdirjal v Beč k cesarju. Ana

zgrabili

Robinson mlajši (1849):	terdno spaše, da so ga uže za roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se
Valenštajn (1866):	Stotnik. Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do

zgrabite

Deborah (1883):	ime! in je govoril iz mene, ne vem kako. Učitelj. Zgrabite ga, primite ženo, poiščite ono! Strani ž njimi! (Nogama v
Lohengrin (1898):	je z lažjó prevaril, Zèl vas je čarodejnik osleparil! Možje. Zgrábite zleca, ki je klel Bogá! (Vsi planejo nanj, ki se

▶ zgrešiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgreši

izgreši
Občno vzgojeslovje (1887): se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti

zgreši

Viljem Tell (1862):	Zgreši na sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši pike! Haras. Bog, to ni šala — deček moj, poklekni In
Viljem Tell (1862):	korakov, Ne več, ne menj. Bahàl se je, da ne Zgreši na sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni kmetovi koči, nobenega ne zgreši, vsak dobi njen dar, bodi si pol svetá, ali pa
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Poskuša na to in ono stran, pa na zadnje popolnoma zgreši pot, da ne vé, od kod, ne kam. Solnce se

zgrešijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V

zgrešiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da

▶ zgrevan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zgrevan
- sgrevan
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti
- ſgrevan
  Ta male katechismus (1768): ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII
zgrevanih
- sgrevanih
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s'
zgrevanimi
- sgrevanimi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti

▶ zgrevati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obžalovati; [sskj]

zgrevati

ſgrevati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu ta S. General Kommunion ſa dushe v'
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj preſveti voli super delati

▶ zgristi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgrizi
- sgrisi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo
- zgrizi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa

▶ zgroziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgrozi

sgrosy

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoimu satajeinu oſtane, na premiſli, kai govory, inu ſe na sgrosy,
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kumei kdu kei zhes nas govory, ſe shi ta natura sgrosy, ſe ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas

zgrozi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to zgrozí, le pijanca ne gane. Naj se človek, od svojih strasti

zgrozil
Robinson mlajši (1849): slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak še

zgrozila

sgrosila

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtiga ſe je zela zhloveshka natura na nemu preſtraſhla, inu sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila: ta lubesen, ta zhloveshki rod od pekla odreſhit je nega

▶ zgruntati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zgrunta
- sgrunta
  Sacrum promptuarium (1695): nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter
zgruntati
- sgruntat
  Sacrum promptuarium (1695): sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi

▶ zgubiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgubijo

sgubojo
Kuharske Bukve (1799): vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V'

zgube

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje lepote ne zgubé. Razun tega je njegovo blagó tudi pràv po ceni. Mašni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal

zgubil
- sgubuv
  Branja, inu evangeliumi (1777): govoruv: De od teh , katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa

▶ zgubljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgubljen

Divica Orleanska (1848):	zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni
Divica Orleanska (1848):	nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti ga, ki

zgubljena
Divica Orleanska (1848): De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža

zgubljenega

Oče naš (1854):	Več ko dve uri je iskal Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila černa in na njegovo klicanje mu
Oče naš (1885):	Več ko dve uri je iskal Nace zgubljenega prijatla. Noč je bila črna in na njegovo klicanje mu

zgubljeni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo

zgubljenih

Stric Tomaž (1853):	enkrat oprosten. Tacih dogodkov mi je več znanih. Bolečine po zgubljenih ne terpe dolgo. Vsaj tudi sužnji nimajo tacih čutil (občutkov
Najdenček (1860):	povsod iz njega gledal. ” Tako so se še dolgo od zgubljenih dnarjev in od kupca pogovarjali. Prosil sim poln radovednosti za

zgubljenim

sgublenim

Biblia (1584):	nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite
Biblia (1584):	inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh

▶ zid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zid

sid
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa vojſka, vſe vſe je planilo v' morje

zid

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko

zidom

sidam

Pozhétki gramatike (1811):	fvojim goſpódam. Se cacher derrière un mur, ſe ſkriti sa sidam. Parmi. Cet officier fut trouvé parmi les morts, ta offizir
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hotli kaj ſadja perrediti, bi mogli ſvoje ſadíſha s viſokim sidam obsidati, tega pa mi kmetje ne móremo. Proſimo tadaj Njih

zidom
Deborah (1883): kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot navkreber vije; na levej spredaj

zidov

sidov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le to

zidov

Rudninoslovje (1867):	živim apnom, z izpranim pepelom, s sipom (Schutt) od starih zidov, pa iz te zmési naredé kupe, pokrijejo, da jih dež
Rudninoslovje (1867):	živinskih snovi i prhkih rudnin n. pr. drobirja od razsutih zidov itd. Po solitarnicah se dobiva solitar tako-le: Živinskih snovi navzeto

zidovi

sidovi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rasdelí, ino ſhli ſo ſkos-njo ſ' ſuho nogo. Jerihunſhkiga meſta sidovi ſe na glaſ trobent ſoſujejo. Prebivavze Kananſke deshele, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velik bil, pa ſe vunder vezhji neſrezhe ni primerilo, kakor sidovi nekterih hiſh ſo ſe ſim ter tje raspokali in ſe

zidovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	in Atene, omagala Tuli in Temistokel, naj jima se poderó zidovi, razdenejo dvorovi, da jim ne sledú ne ostane, kaj je
Valenštajn (1866):	to ne primerja čudu se, Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. Grofinja (promišljuje). Kaj bode to? Saj znani so i meni

zidovih

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	dišeče listje, do najlepše provansalske rože. Rastle so po grajskih zidovih, ovijale so se okoli stebrov in okoli oken, širile so
Rudninoslovje (1867):	hladečega okusa. sl. 56. Solitar se napravlja po pečinah, po zidovih i jamah (n. pr. v Burkhardovi jami blizu Würzburga), kjer
Zoologija (1875):	v roženo kožo, skoro kakor hrošči. Rodevajo žive mlade. Po zidovih in ogradah videva se pogostoma matija ali suha južina (Phalangium
Zoologija (1875):	zmerom gosto trnjevo streho. Kavka (C. monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvonikih in pod strehami. Vran ali krokar (C. corax

zidu

sidu

Pozhétki gramatike (1811):	predlógi. Sa mésto kásati. A. Attacher á ta muraille, k' sidu pervésati Vivre à Paris, v' Parisu shivéti. Aller à Rome
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pokasala, kjer je kuhenſka misiza ſtala, sravno pa klop k' sidu (miru) perbita. Perneſe mu juhe (shupe), meſa , ino selja sravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtrani od zeſarſke tako olepſhane podobe je bila na ſtranſkim sidu lepa podoba, miloſtljiviga knesa IjubIjanſkiga ſhkofa s rudezhimi in belimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkofa s rudezhimi in belimi shivimi zvetlizami ovenzhana. Po drugim sidu ſo bile viditi manji podobe preſvitle zeſarſke rodovine in zeſarſtva

zidu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in
Astronomija (1869):	enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod

▶ zidan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidan

sidan

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes Kókro sidati. ) Marſikomu naſhih bravzov je ſhe v ſpominu sidan moſt v Krajnju, kteriga ſo v létu 1827 zhes Kokro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je kmetijſka drushba na Hrovaſhkim sazhela. „ 2 „ je bil sidan moſt zhes Ljubljanzo (Franzovi moſt) dokonzhan. „ 1 „ ſo goſp. Terpinz

zidan

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vé vsak umen kmet, da po tem, kakor je hlev zidan, se ravná veči ali manji potreba stelje, — kakor se pa
Mineralogija in geognozija (1871):	pokazalo v nesrečo Kolinske škofijske cerkve, koje stareji del je zidan iz trahita Sedmogorskega. Poljedelcem pa daja rodovita, ilovata tla.

zidana

sidana

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje obljube vſelej ſpolni. 48. Tempelj ino meſto ſta vnovizh sidana. Persanſki kralj, Zir po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj bo sidana , ali leſena, ali s protja ſpletena in s ilam ometána

zidana

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večimu ometána; na drugim
Divica Orleanska (1848):	more nihče rêči. Krov jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi

zidane
- sidane
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v kratkim je bilo
- zidane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da

zidanega

zidaniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsih vernih duš dan, na vertu gospé J. Markmüllerce, poleg zidaniga mostá, dvé si i vni drevesi prav lepo cvesti vidili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	blagó tudi pràv po ceni. Mašni plajš iz na pol židaniga tomoška ali pa iz volnéniga žameta veljá 10 gold. in

zidani
- sidani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé
zidanim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem

zidano

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Štiri nadstropja ima in je posebno krasno na štiri vogle zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož

▶ zidanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidanja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	deržavskih zadevah. Poznej so stavili Rimljanje na tej planjavi mnogoverstna zidanja; sosebno cesarji so sezidali na nji krasnih tempeljnov, velikanskih gledišč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ni mogoče! ” pravi Fabij; „saj ni dolgo, kar sem mimo zidanja šel in videl, da so zadnje leto kaj malo storili
Fizika (1869):	tega so bili Egipčanje podobo piramide izbrali za svoja velikanska zidanja, ki jih tisučletja niso še porušila. Senéni voz se laže

zidanje

sidanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo

zidanje

Rudninoslovje (1867):	lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši
Rudninoslovje (1867):	jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se
Rudninoslovje (1867):	maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni

zidanjem
Oče naš (1885): Ko se je iz stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro

zidanju

zidanji

Mineralogija in geognozija (1871):	kot porfir umetno obdelovali, ni vse enako našemu porfiru. Pri zidanji in pri cestah to kamenje dobro služi. Sprhnevši zapusti rodovitno
Mineralogija in geognozija (1871):	enaka porcelanasta zemlja. V ploščah lomeči se fonolit rabijo pri zidanji, še celó strehe krijejo ž njim, na cesto pa ga

▶ zidar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidar

Čas je zlato (1864):	branil in tulil, danes pa terpi vse voljno in molčé. Zidar in žena njegova se temu čudita, kaj tacega se jima
Čas je zlato (1864):	stopi, že vidi pri čem de smo. Brez da bi Zidar le besedo zinil, vzame brezovko s police in jih našteje
Čas je zlato (1864):	potem takem je ta reč dognana, bomo le vidili,« reče Zidar. »Marjana, daj mu večerjo! Prav za prav bi mogel danes

zidarjev

sidarjov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi

zidarjev

Aritmetika za učiteljišča (1885):	da sta k x dnem in 14 dnem spadajoči števili zidarjev v obratnem, dotični števili m3 pa v istem redu v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	daleč pride poštni voz v 12 urah? 14. Izmed treh zidarjev sezida prvi v 3 urah 158 dm3, drugi v 4

zidarji

sidarji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neki to pride ? Od tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji, nar bolj pa podobarji ali pildhavarji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une ſo ſtaro-nemſhke ali gótiſhke, té pa ſtaro-gerſhke ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega vidimo, de ſo sidarji pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko

zidarji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je
Viljem Tell (1862):	švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji in tlačani. Javni klicarji. Usmiljeni bratje. Geslerjevi in Landenbergovi konjiki
Mineralogija in geognozija (1871):	mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko lepo obdelajo, toda nekteri ne trpé dolgo

▶ zidarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidanje; [sskj]

zidarija
- sidarija
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko
zidarije
- sidarije
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v
zidariji
- sidariji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi
zidarijo
- sidarijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka

▶ zidati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zida

sida

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vred. Shush. Kaj ſhe ! kdur na mojim grunti sida, meni sida. Kajsha je ſtala vshę ſto inu dvęjſset lęit; pak bi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	is hiſho vred. Shush. Kaj ſhe ! kdur na mojim grunti sida, meni sida. Kajsha je ſtala vshę ſto inu dvęjſset lęit

zida

Valenštajn (1866):	Sadí i zida, lehko vpraša zvezd — Če drzna moč ne more mirovati, Naj
Mlinar in njegova hči (1867):	nisva oba krščansko odgojêna, vedoča, da le očetov blagoslov otrokom zida hiše. Midva nikakor ne moreva doseči očetovega blagoslova. Gotovo nečeš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Ali gré dr. Zarniku kot slovenskemu govorniku zato, da si zida most v drug tabor? Al vtisk njegovega debîta v nemškem
Zoologija (1875):	v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih ob južni strani jako trdne lončke od peska

zidajo
- sidajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi prav in dobro , de bi
- zidajo
  Zlatorog (1886): so všeč mu. Takó kramljájo in želé si mnogo In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s
zidajte
Maria Stuart (1861): Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija

zidal

sidal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal tiſti véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu ga bili
Genovefa (1841):	téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje

sydal
Svetu pismu noviga testamenta (1784): de ſi ti Pętèr, inu na letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes

zidal

Napake slovenskega pisanja (1858):	kamna ulomiti, kader moj sin zraste, da jsi bo kočo zidal, ako bo hotel; lahko bi mu več pomagal, pa nočem
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	prijatlu Gimpelspatzu na Dunaj pošljem. Na tega keberčka sem si zidal zlate gradove. Ker akoravno mi ni toliko za posvetno čast
Bolna ljubezen (1874):	katera se je bila tudi mojega srca polastila. Res je, zidal sem že zračne gradove, zibal sem se vsak večer v
Holekova Nežika (1876):	Nekaj dni sem zamudil in tistemu Gašparju Krivarju, ki je zidal tako postrani, dal lep denar, da ga mi je zmetal
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	vse, kar boš sezidal, kmali spet podrlo in tako boš zidal lahko zmirom kaj novega. Bog vpraša Turka. Turek odgovori: Mene
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	svete Neže. Ko sem vprašala ljudi, kdo je ti cerkvi zidal in zakaj tako visoko, bilo je največ takih, ki niso
Milko Vogrin (1883):	bodočnost bile so uničene; zlati gradovi, ki si jih je zidal, porušeni; utrgan ter posušen — cvet njegovega življenja! ! Zmaga barona Roberta
Cyclamen (1883):	pokaže svoje umetno vrtnarstvo in novo tóplico, katero je letos zidal. Žena ni šla, a poslali smo Elzo z otroki tja
Najmlajši mojster (1896):	zglasiti pri vicedomu radi mestnega zemljišča, na katerem se je zidal novi kapucinski samostan. Kot mestni svetovalec je moral mojster Matija

zidali

sidali
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko

zidali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo ogledat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	spremenili ali še spremenjajo, kakor bi bili pri babilonskim turnu zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je poterpljenje
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kralju« — Strašno zavpitje, ki ga je Meta gori, kjer so zidali, zagnala, je oba prevzelo, da sta kviško pogledala. Komaj, da

zidati

sidati

Genovefa (1841):	Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in
Genovefa (1841):	naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam

sydati
Biblia (1584): povem: Ti ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu

zidati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	postavil cesar pervi kamen, kjer se bo velikanski kolodvor železnice zidati začel. Teržaški škof g. g. T. Legat je vpričo 4
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	De bi se po deželah ne razgubili, si smislijo turn zidati, kteriga verh bi se neba dotikal, ino bi se od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ako bode potreba. Igrališče se bo začelo še to leto zidati. * Novo delo je prišlo v Belgradu na svitlo, za serbsko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	vse je le podlaga, na ktero jim je skrbno dalje zidati, ako nečejo zaostati i izabraziti, da jih kolo časa ne

▶ zidobled pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

bled kot zid; kontekst

zidobledim
- sidobledim
  Genovefa (1841): veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla

▶ zidovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zidovja

Razne dela (1870):	sedaj, blešivni poguma i Hektor, Komaj prederli nasip in vrata zidovja bi bili, Ako ne bil bi Kronid Sarpedona, svojiga sina
Razne dela (1870):	Iliade dvanajsti spev. Obseg. Zidovja prihodno razrušenje. Ahajci se umikajo. Trojanci v zmagi. Hektora slava
Mahmud (1870):	ga krogle iz turških topov. Neverci zažgό podkope in del zidovja se zruši. Sedaj gre pa lagleje. Muzulmani so pridrli v
Razne dela (1870):	so Trojanci jih tam in tukej Ahajci dervili, Tak de zidovja okrog bobnelo je strašniga hrupa. Tode Trojanci sedaj, blešivni poguma
Razne dela (1870):	prežalostne zgodbe, Bežne Ahajce vse krog, zmagljive Trojance gonivne, Spredej zidovja posíp, razrušene brambe za zidam. Slično ko morje somrak se
Razne dela (1870):	želeče mladine. Slično se z nami godí; če vzamemo unim zidovja, Siloma ruknemo v stan, pred nami Ahajci bežíjo, V redu
Žalost in veselje (1870):	so da nizkega holmca, ob kterem se je potezalo nekaj zidovja, izza kterega so molile strehe posamnih hiš in visoka palmova
Povestnik v sili (1883):	grajščine; kar je živelo, pobegnolo je v hladne prostore grajskega zidovja. V velikej dvorani pri tleh, ki je imela umetno izdelan
Iz arhiva (1890):	da se je videla debelost temnega, semtertja z mahom obraslega zidovja. Pod teraso se je razprostiral park. Pisane gredice, z belim

zidovje

sidovje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to toliko sidovje? Gotovo, gotovo, vam povém, dnevi bodo priſhli, ino vſe to
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Uzhenik,“ mu njih eden rezhe, „poglej, poglej, kakoſhno kamnje, kakoſhno sidovje! “ Jesuſ ſe osrè, ino rezhe: „Jélite, ví vídite to toliko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ gre tudi tjekaj na velikonozhni prasnik. Tempelj je bil sidovje, de nikoli taziga. Trijé velíki dvori ſo bili va-nj.
Genovefa (1841):	je bila tako mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje. Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih preprêsheno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	up jim vſe pomózhi ptúje ; Viſoke ódre támkej ſi naprávi, Sidôvje podkopúje, vráta ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v

zidovje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim
Roza Jelodvorska (1855):	razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa
Stelja in gnoj (1875):	plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred vsem drugim pa (v naših krajih) praprot za

zidovjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine

zidovju

zidovji

Botanika (1875):	glistna podlesnica (Aspidium), ktera rabi proti glisti trakulji, zatem po zidovji in po pečinah lepi device Marije lasci (Adiantum), s tenkim
Ferdinand (1884):	gradù, bilo je Petru jako tesno pri srci v starikastem zidovji, kjer je sam ostal, da izvrši tako zloben čin. Smrtna

zidovju

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sam nisim mogel ploščo obderžati«, sé zdej oglasi gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš, brate! « — opomni Anže Bonifacia — kaj mi
Fizika (1869):	pa vender vidimo, da so v tihih samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in obrt našle pribežališče in

▶ zijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zija
- zije
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok živine Iz dertine. Dnevu svitla
zijali
Zlata Vas (1848): rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora počitek biti! “

▶ Ziljica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Ziljice

Zilice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki

Ziljici
- Zilici
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne

▶ Zilogora samostalnik, lastno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

dobrač; kontekst

Zilogoro

O
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že

Z i_logor_o(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa

▶ zima samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zim

Gozdovnik (1898):	Antilopa hoče z belimi skleniti mir na veliko poletij in zim! « Črnotič ustane. Njegova stisnjena pest in drugi oster pogled podučita
Gozdovnik (1898):	ustavši govoril. »Šestdeset poletij je oživljalo moje oko in šestdeset zim je grbančilo moje čelo, a nikdar še nisem videl, da

zima

sima

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter
Genovefa (1841):	puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi
Genovefa (1841):	vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi

zima

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej. Kej dobra piča za krave
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če bo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih krajih so imeli že 22 do 25 stopinj
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj mrzlo je bilo v mestu. Oster veter
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst

zimah

simah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino hudih simah malo ſhkode, svunaj krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S'

zime

sime

Genovefa (1841):	ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu
Genovefa (1841):	ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa
Genovefa (1841):	krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe

zime

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira

zimi

simi

Genovefa (1841):	Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima

zimi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel ne bo, če ga v mesto na
Sveti večer (1866):	to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala

zimo

simo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi
Genovefa (1841):	rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in
Genovefa (1841):	buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere

zimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z čemur so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), ) in letašno zimo*, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pri nas bi bila kmalo taka. Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali
Fizika (1869):	deževnih dni jih pride 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko

▶ zimika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zimik
- zimk
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin

▶ zimski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zimska

simska

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simska Shetov. Zhe je poprejshnu Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza

zimska

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	107. — rumena poletna. Gelbe Sommer. * * 108. — zimska. Winter. * * 109. Rubinka zimska. Winterrubine. * * 110. Rožčarca rumenkasta. Gelbgraue Rosenbirne. * * * 111. Debelka. Grosse Rietbirne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Winterdorn. * * 127. — zelena. Gruner Winterdorn. * * * 128. — zimska. Winterdorn. * * 129. Velikonočnica zimska. Winter-Osterbirne. * * 130. Virguljka. Virguleuse. * * 131. Vodenka Lange grüne Herbstb.od.Wasserb. * * * 132.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Herbst. * * 4. — poletna. Sommer. * * 5. — rajnska jesenska. Rheinische Herbst. * * 6. — zimska. Winter. * * 7. Belica debela. Grosse kreiselförmige Blankette. * * 8. Bergamota krasana
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Napoleons. * * * 105. — Normanka rudeča jesenska. Norman, rothe Herbst. * * * 106. — siva zimska. Graue Winter. * * * 107. — rumena poletna. Gelbe Sommer. * * 108. — zimska. Winter
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	grüne. * * * 85. — savtmanova. Sautmanns. * * * 86. Ovsenka. Haferbirne. * * * 87. Pastirka dolgopecljata zimska. Grüne langstielige Hirtenbirne. * * 88. Bunke. Venusbrust. * * 89. Pomarančnica okrogla. Runde
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	včasi pa že v pervi se začne živini klasti suha zimska klaja; pa ne naglo od same sirove prec preskočiti na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Spomladnica — — Fouve de printems. 23. Bezica bela. Bezy blanc. † 24. — zimska. — d' hyver. † 25. — poljanska— des champs. 27. Klinkardovka maslenka. Bergamotte
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vsaj v drugi polovici tega mesca zimski lan, in tudi zimska pira, druzega ne, razun če hočemo še kaj za sirovo
Domen (1864):	kaj. Ta novica bi bila gotovo storila pomenka za dva zimska večera dovolj, ko ne bi bila omenjena tetka na glasu

zimske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le zimce (zimske vina) zovejo. XX. Nekaj od koristnega drevja. 8. Beli glog

zimske
Kmetijske in rokodelske novice (1847): je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo
zimskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po

zimskem

simſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne snajo, ſe bodo kmalo eden od drujiga nauzhili. Ob simſkim zhaſu, ali kadar ni kaj opraviti, naj berejo v novizah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	isgleda tukaj ne perſtavil, namrezh: de, ko ſim enkrat ob simſkim zhaſu na nekim velikim shitnim tergu na Nemſhkim bil, niſim

zimskem

Sveti večer (1866):	na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem zimskem času v bližnji mlin in sta nesla vsak vrečico žita

zimskim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ima beseda vstave še le mesó postati! Opomíni zdravnika o zimskim času. Mi nismo s tistimi edinih misel, ki pravijo, de
Najdenček (1860):	ovcami in jagnjeti ležal, in da so te one v zimskim mrazu s svojimi životi gréle, s svojim mlekom ti žejo
Botanika (1875):	ta, da varujejo mladi začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen. 3.

zimski

simski

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe raiſhi puſte povlęzhi, vinske terte polagat, zheſhe niſso polóshene. Simski Petershel ſejati. Divjake sa pevzat, 2. al 3. dni pred
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski zhebul ſaditi, verte pognojiti, inu prekopati, kader Meſsez doli jemle
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti

simſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to, kar bote sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga
zimski
Kitica Andersenovih pravljic (1863): pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej

zimskih

Blagomir puščavnik (1853):	zamudila, mu duha pobožnosti globoko v serce vcepiti. V dolzih zimskih večerih ga je tudi učila strune prebirati; deček se je
Blagomir puščavnik (1853):	tako kot nekdaj. Se celo tičnica, ktero je Milko dolzih zimskih večerih narejal, stoji v kotu za mizo. Veselje in žalost
Najdenček (1860):	svojim životom sta me gréla, sicer bi bil v merzlih zimskih nočéh zmerznil. Še bolje mi je pa moj zvesti pes
Valenštajn (1866):	dela obrtnii. Iz naše vojne zgodovine bodo Potem povesti v zimskih mu večerih — Grofinja. Jaz vendar vam bi svetovala, striček: Prerano

zimsko

simsku

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kertno previdi, kir sa napraj 2. Leta bode malu sraſlu. Simsku Sejane. Ne Jeſen, ne Spomlad nimash Ovze gori paſti, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Len ne rata. Konople oſtanejo majnene. Malu Sená inu Otave. Simsku Sejane. Ersh rata popolnema, Pſheniza je ſredna. Jeſenska Shetv. S'

zimsko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po
Fizika (1869):	zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po leti po priliki dvakrat toliko vode pade na

▶ ziniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zine

Tihotapec (1855):	mahata proti omenjeni hiši. Vso pot le besedice Ivan ne zine. Le Matiče, ki je bil vedno vesel, je vedno kaj
Tihotapec (1855):	podali. Ivana ta povest tako zadene, da ne besedice ne zine. Vedil je, da mu zmeraj ni tukaj ostati, da ga
Vetrogončič (1860):	tako pozno? « vpraša malo nejevoljen. Gospod ga debelo pogleda, nazadnje zine: »Klical te ravno nisem, pa ker si prišel, je tudi
Zlato pa sir (1860):	ne poslušajo radi Čukove modrosti, marveč mu očitalo, kedar le zine, da možganov nima dovolj zbrihtanih. Čuk pa svest si svoje
Nevera (1878):	Večerjo! « in se terdo vsede. Žena mu jo prinese, ne zine besedice. »Ha, le jejmo, vidimo, kako se prileže jed zavžita
Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879):	to omenim po strani — razvidi se tudi iz tega, ker zine marsikaterikrat tudi kako čisto francosko vmes in opisuje tudi tiste
Očetov greh (1894):	in pa — tista — ona — ki jo bodeš jemal! On ne zine besede, dete v nje naročaji pa maha z rokami in
Očetov greh (1894):	se Kačon zopet odpravi v gozd. O prejšnjem dogodku ne zine nihče. — Skoro se je zmračilo. Po večerji obsedi Kačon za
Slučaji usode (1897):	rodbino, da je nesreča, ki doleti vse. A Radoslav ne zine. Tekel je bil domú, da čim preje naznani svojim skoro

zinem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev
Gozdovnik (1898):	pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar

zini
- sini
  Genovefa (1841): Pozhepnila je in nekolíko naj lépſhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokuſi êno! ” ſantizhek jih je jédel in roko

zinil

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bilo vse tiho in nihče se ganil ni, nikar kej zinil. Ni ga bilo na nobenega obrazu zasramovanja, zaničevanja, ošabnosti ali
Čas je zlato (1864):	pri čem de smo. Brez da bi Zidar le besedo zinil, vzame brezovko s police in jih našteje Lenčetu dvanajst, vseh

zinila
- sinila
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): do mene. Ino sdaj— preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila
zinili
Blagomir puščavnik (1853): to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo

ziniti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí
Zlata Vas (1850):	in trideset gospodarjev je bilo; nihče ni smel ne besede ziniti. Vsak se je hudo vstrašil, ko se je v tami
Ferdinand (1884):	jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje

▶ zirati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmotiti; nemško-slovenski slovar

zirali

sirali

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Glash. Nesamerite ozhka; meni ſe sdy, de ſmo ſe malu sirali , kar imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imę shęnenov amtizhe — Ansh. Kaj v' mojim imęni ſte ſe sirali? v' mojim imęni ? — Glash. Tok ſi ti tedej shęnen , inu

▶ Zirola samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Zirola
- Sirola
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu

▶ z jaz predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s mano

smano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv marterniz noi vsah boshiah svetnikov inv isvolanah ti bodita smano dones noi navezano ti S S. S. 3. Kralli GASHPAR
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3. parshone pelam jas prad rihtarje noi flegarje da bojo smano lepv noi fraintelh se ohodili kader jas ta pridam prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsa nebeshka dershina bodi smano podni noi ponozhi inv perusah moiah gantlah tv pomai mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	di tvdei smano ven inv moji SS. 3. Arhangeli bodita moja srezha inv

z mano
- smano
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva
- zmano
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): je bil on v moji domovini, preden ga niste vi zmano vred vjeli. Ta božji sin je hodil po svetu v

z nami

snami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oblezheni, — in ker ſo naſ kranjſko govoriti ſliſhali, ſo ſe snami v pogovore ſpuſtili, in nam povedali, de ſo Zhernogorzi (Montenegriner
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savolj drasiga oblazhila, poſebno dopadel, in ſe je prav prijasno snami menil. Popraſhevali ſmo ga od zhernogorſke kupzhije, od zhernogorſkih navad

▶ zjokati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zjoka

Blagomir puščavnik (1853):	podarila, in ki je še na mizi ležal. Zopet se zjoka. „Mertvaški venec sim mu spletla, zdihuje, o kako je vel
Blagomir puščavnik (1853):	Tako storite! dragi Martin, mu odgovori Zalika in se tudi zjoka. Pa še bolj joka Anka. Poslovi se prijazno od sivčeka
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ti veruješ! ” Žena si pokrije obraz z rokami in se zjoka. „Glej, do solz si jo ganil,” pravi njen mož, „ali

zjokati
- sjokati
  Genovefa (1841): je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè

▶ zjutraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zjutraj

s' jutraj(združena oblika)
Svetu pismu noviga testamenta (1784): pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe
sjutra
Biblia (1584): vy: Bo en lép dan, sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe
sjutraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mahlja, in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po
sjutrei
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu.

sjutrej

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg
Genovefa (1841):	dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo

sutrej

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kader jaſtrob viſoku lęta, al na poli vſęde, kader shabe sutrej, drevne pana vezher vekajo, kader glaſtovze niſku per tleh, al
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de jo zel dan ględaſh, zel dan s'njo govoriſh, sutrej jo oblazhiſh, na vęzher jo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Prov imaſh! Kader pak sutrej sgonzhek sapoje , inu Golpod tebi enu dolgu dolgu opravilu da

zautra
Robinson mlajši (1849): iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da bi o tej réči, ko je v

zjutra

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se je ob veliki povodnji pervi pondeljk po vsih Svetih zjutra zgodila: Neki mož je hotel namreč žagance v Gorico peljati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glavi obderžijo. Tukaj je jedna juterna prav kratka: Marija je zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne

zjutraj

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po
Zlata Vas (1848):	za‑se zapisati. Tako so od vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od ptujih krav pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Iz Pole v Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5
Čas je zlato (1864):	Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki so prej bili poredneži, kakor jaz. Zató sem danes zjutraj nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode
Gozdovnik (1898):	ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je Kučilo izglasil. Gambusino izgine v temnem ponoru

zjutrej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila. Mož in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano
Stric Tomaž (1853):	in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej, opoldne in na večer bolnemu živinčetu v gobec. V treh
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim

ſjutrej

Ta male katechismus (1768):	nekár, temuzh is boſhjo gnado. Kedaj se ſrajma uſſakedan moliti? ſjutrej kader se ustane: na vezher, kader se lezh gre: pred
Ta male katechismus (1768):	v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na J. M. J. klizati, ſjutrej, inu na vezher pred tem pildam svoje molituvze oppraviti, ter
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de tvoje gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe puſtil taiſto nuzh

▶ z kdo predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

s kom

skvem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rati kader bosh pergrihti kei skvem mov opraviti. SHEGEN. Jas nës grem veh sëehishe tanai nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv

▶ zlagati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlaga
Občno vzgojeslovje (1887): tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu dobro; s tem pa ravno
zlagajo
- zalagajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova
- zlagajo
  Rudninoslovje (1867): pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem

zlagal

Deborah (1883):	Al more govoriti jezik še, Ki se nesramno dvakrat je zlagal? Dih, ki me ženo je imenoval, Ki zdaj prisegel je
Revček Andrejček (1891):	ti bo zvesta in pridna žena. Jaz sem se ti zlagal! Ana (prestrašena). Za Boga svetega! Domen. Oče, kam pa mislite

zlagati

slagati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tudi mene navuzhi. Navuzhil me je zherke isrèkati, ino jih slágati. Mali abezednik, v' katerim ſe je she Mihez brati vuzhil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	glaſ prav zherſtvo bere; pa vender ſhe tu pa tam slágati mora. „No, no,” pravijo vuzhenik, „she kolj bereſh; v' kateri

zlažem
- slashem
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Is ſerza rada! — Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim

▶ zlahkoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

z lahkoto, zlahka; [sskj]

zlahkoma
- is lohkama(združena oblika)
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu

▶ zlasti členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlasti

izvlasti
Robinson mlajši (1849): je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je le gorel, izvlasti ko je o belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled
slasti
Sacrum promptuarium (1695): c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu

slaſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de dolge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na

vzlasti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): v smrtni uri. Prosite za me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji

zlasti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne
Zlata Vas (1848):	občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova
Mineralogija in geognozija (1871):	z dvema lupinama, ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je
Zoologija (1875):	obrabljene stvari, katere je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz
Zoologija (1875):	zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v §. 92 označili kakor

ſlasti
Sacrum promptuarium (1695): sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè,

▶ zlasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlasli
- slaſti
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam

▶ zlat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlat

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi

zlata

Robinson mlajši (1849):	O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako
Zlata Vas (1850):	polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša
Gozdovnik (1898):	rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se je moral, da-li je mogoče, z lasom
Gozdovnik (1898):	bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po
Gozdovnik (1898):	Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako

zlate
Robinson mlajši (1849): zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti

zlate

slate
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga

zlate

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je
Zlata Vas (1848):	sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale
Zlata Vas (1848):	kak berač kam prišel in je rekel, de je iz Zlate Vasí, se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te
Zlata Vas (1848):	ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí beračevati ne more.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro so se na pamet učili
Čas je zlato (1864):	ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Ko se Davorin prebudi in v svojem žepu zlate denarje najde, vedel je koj, kdo ga je tako bogato
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je bil učenec, a njegov

zlatega

zlatega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): rahlo. „Zadnjič sem ti dala dva sveta, kterih vsak je zlatega

zlatiga

Zlata Vas (1850):	hočejo zlatá imeti in ljudém križ in težave zato pustiti. Zlatiga angelja obesijo pred hišo; pa hud angelj je, ki novince
Zlata Vas (1850):	hotel od jeze počiti, ko je slišal, de je Ožbé zlatiga oroslana divjo zvér imenoval. In tožil bi ga bil rad

zlatem
- zlatim
  Divica Orleanska (1848): Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana

zlati

slati

Sacrum promptuarium (1695):	veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati
Sacrum promptuarium (1695):	noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam

zlati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On
Zlata Vas (1848):	V Zlati Vasi je bil tadaj sploh eden zoper druziga in vedno
Roza Jelodvorska (1855):	na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsaki dan rajali
Valenštajn (1866):	pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo
Kemija (1869):	439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva
Zlatorog (1886):	ti misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr
Zlatorog (1886):	Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče

zlatih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano biti: Janez Lepko se imenuje verli mož. Nespametno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi
Divica Orleanska (1848):	vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada
Roza Jelodvorska (1855):	tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato
Gozdovnik (1898):	Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov sveta. Ta »zlata dolina« pa je tvoja last, ki

zlatim
- slatim
  Genovefa (1841): deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti
- zlatim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi

zlatimi

slatimi

Sacrum promptuarium (1695):	bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh

zlatimi
Zlata Vas (1850): na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam

zlato

slato

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki

zlato

Zlata Vas (1848):	premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev
Zlata Vas (1848):	ko je na vojski bil, in jo je seboj v Zlato Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v
Zlata Vas (1850):	sin ga hoče obiskati. « Tako reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka
Zlata Vas (1850):	suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedílo ljudém
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski
Valenštajn (1866):	Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na
Kemija (1869):	438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388.

▶ zlat samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlatnik; [sskj]

zlat

slat

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak
Genovefa (1841):	je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je

zlat

Stric Tomaž (1853):	bo mogoče odkupiti, ter mu še da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil
Pripovedke za mladino (1887):	je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi jej pade zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna. Hči

zlata
Pripovedke za mladino (1887): mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela

zlate

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares
Čas je zlato (1864):	vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju
Pripovedke za mladino (1887):	gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši
Pripovedke za mladino (1887):	jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se malo brigajo
Pripovedke za mladino (1887):	imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite, da vas

zlati
- slati
  Sacrum promptuarium (1695): cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi ſtarim
- zlati
  Pripovedke za mladino (1887): pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije zlati so, ne pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije nad

zlatov

slatou
Sacrum promptuarium (1695): dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi

zlatov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo
Čas je zlato (1864):	velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne bote branili

▶ zlatar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlatar

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Bogá, Pomoč le on ti dá. 56. Drago kamenje. Neki zlatár je imel za bogato gospo lep kinč narediti, za katerega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dopadlo, in večkrat jih je z veseljem ogledoval. Naenkrat zapazi zlatár, da mu dva najlepša kamna manjkata. Na sumu je imel

zlatarju
- slatarju
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani

▶ zlatarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlatarska
- zlatnarska
  Zlata Vas (1850): 13. Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal
zlatarski
- zlatnarski
  Zlata Vas (1848): kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo

▶ zlatenica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlatenico
- zlatenco
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per

▶ zlatenkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlatenkasti
- slatenkaſti
  Genovefa (1841): je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor

▶ zlato samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlata

slata

Biblia (1584):	ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vezh vredne, kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza

svata
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da

zlata

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se
Divica Orleanska (1848):	nisim ti veselo darovala, Kar bolji je od biserja in zlata, In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj! Proč verziva
Zlata Vas (1848):	lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne
Divica Orleanska (1848):	Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	redko in težko doseže , ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata vreden je čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó
Zlatorog (1886):	tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo in želé
Zlatorog (1886):	lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali
Gozdovnik (1898):	njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu
Gozdovnik (1898):	po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem

zlato

slato
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako pereſze take opomnize bilo vezh vrédno, ko shlahni

slatu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu JESUS od Judesha predan, ni nezh, kar bi sa slatu, mu ſrebru na prudei poſtaulenu na bilu. Od tiſtiga dne
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu ke ſo ſvoje ſhaze odperli, ſo njemu dary vofrali: slatú, kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah

zlato

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so vsi ali čisti, kakor
Robinson mlajši (1849):	čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi
Robinson mlajši (1849):	verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne
Kemija (1869):	in isto zasebno prostornino; ravno tako tudi žveplo in selen, zlato in srebro.
Ferdinand (1884):	videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato ažije, ako dobiš
Gozdovnik (1898):	hipoma zaprlo. »Santa Madonna! Kaj sem pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda
Gozdovnik (1898):	Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje

ſlatu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vodi, ta pak gre kmalu na dnu koker tu narteſhejshe ſlatu. Nekar narezi: jeſt namorem, jeſt naſnam premishluvati, ſakaj moja pamet
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu kar ſna pridti k'pridu njegove dushe. Kaj shokoduva ſlatu, de bo v' ogn verſhenu, ke se s'tega njegova
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ha. Kaj pomaga tebi ſlatu, inu srebru, aku tebi veliku skerba naloshę, inu naposled zel

zlatom

slatam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe ni bilo na ſvétu. V'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe

zlatam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim

zlatom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z zlatom! ” „Pa kako do njega priti? to je ravno moje prizadevanje
Gozdovnik (1898):	se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in
Gozdovnik (1898):	ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu

ſlatam

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samu mirkala, de be ta moj narlepshe hment, ali is ſlatam shivanu krilu is nobenem tudi narmajnshem blekam omadeſhuvanu nabilu; inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Oppat Shimen is rajmno tega Duhovnisha je temiſtem en is ſlatam, inu srebram napolneno skrinezo pokaſal, katira so menili, de je

zlatu

slatu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): koku veliku premorejo per enimu zhloveku te shelie h' timu slatu, inu ſrebru! de je zilu en Aid od tiſtih s'

zlatu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver
Kemija (1869):	in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato 16 1/2 % ažije? 10. Koliko % ima zlato
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako dobiš za 1102 gl. v papirji 950 gl. v zlatu? 11 . * Krčmar ima pri hl vina 9 gl. ali 25

▶ zlato prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlato
- slato
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi

▶ Zlatovaščan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Zlatovaščan
- Zlatovasčan
  Zlata Vas (1848): je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí beračevati ne
Zlatovaščane
- Zlatovasčane
  Zlata Vas (1848): unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak

Zlatovaščani

Zlatovasčani

Zlata Vas (1848):	župana in od Brenceljna. „Ožbè zna vunder le coprati! “ so Zlatovasčani vselej rekli se smejajoč, kadar jim je zopet kaj koristniga
Zlata Vas (1848):	in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo.
Zlata Vas (1848):	veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje
Zlata Vas (1848):	Zdej so v mestu lahko spoznali, zakaj de imajo Zlatovasčani vsako léto lepši sadje in vsako léto več, za ktero
Zlata Vas (1850):	rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo
Zlata Vas (1850):	požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre

Zlatovaščanom
- Zlatovasčanam
  Zlata Vas (1848): mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli
Zlatovaščanov
- Zlatovasčanov
  Zlata Vas (1850): mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi jim Bog

▶ zlat rudnat pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

zlato rudnato
- zlato-rudato
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000

▶ zleg samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlo; Pleteršnik

zleg

sleg

Pozhétki gramatike (1811):	al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha

zlegi
- slegi
  Pozhétki gramatike (1811): mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le travail, delo, trud
- ſlegi
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na

▶ zlepiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlepita
- zlepite
  Fizika (1869): ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to se

zlepiti

Mineralogija in geognozija (1871):	Zvonik ali fonolit, Klingstein oder Phonolith. Zvezdavci, Strahlthiere, 88. Zusammenkitten, zlepiti. Ž. Železnat, eisenschüssig, 76. Železo, arsenovo, Arsenikeisen, 52. ,, meteorsko, Meteoreisen
Mineralogija in geognozija (1871):	Zinn, kositar, 56. Zinnkies, kositarjevi kiz, 59. Zinnstein, kositarjevec, 56. Zlepiti, zusammenkitten. Zmesi ali zmešani minerali, gemengte Mineralien, 3. Značiven, charakteristisch

▶ zlesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlesti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo

zleze

slese
Kmetijske in rokodelske novice (1843): S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih

zleze

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de

zlezejo

slesejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in na ognji ſoshgi salego , preden ſe goſenze po drevji slésejo. 7. Zhe ſo ſe pa she goſenze po drevji slésle
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kadar ſo metuljke s metulji ſparjéne bile, v verbove drevéſ slésejo in tam vſaka metuljka zhes 200 jajzhiz sleshe, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſteni na ſtebréh ali pa saporedama. Na drugo léſo pa slesejo zhervi. Kadar ſe jim paſha perneſe na novi leſi, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dvoje, de ſe lahko saporedama pozhedijo , ko zhervi na drugo slesejo. Te leſe leshé po 2 zhevlja ena nad drugo per
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prebivaljſhe, léſo ali mresho jim s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro leſo pa vseti, poſnashiti in poſuſhiti, jim ne prevelike
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leſenih palizhiz takó narejene, de zhervi lahko od ſpodej nanjo slesejo. Léſe ſe tadaj takó naredé, de ſe tèrſt ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne prav tikama poloshí. Kmalo zhervi ſkosi ſpranje na sgorno slesejo , ſpodnja ſe vsame in ozhedi. To ſe mora vezhkrat, in

zlezel

slesil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Iderſki jami in verh nar vikſhi góre, na ktero ſim slesil; na Krajnſkim je ni vaſi, de bi v nji ne

zlezel

Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	če le ni zletel v oblake ali pa v zemljo zlezel. Da iztaknem ga, zarotim se vam! « Tudi jaz ne bom
Žalost in veselje (1870):	ura in treba je bilo pospešiti se. — Po kermilu je zlezel doli, lahno, kakor veverica, potem pa švignil v morsko globočino
Marjetica (1877):	zadet. Nekaj časa molči, potem popravi klobuk, ki mu je zlezel bolj na čelo, plane kvišku, prime Marjetico za roko in
Cmokavzar in Ušperna (1883):	pesem imela poseben pomen. Ko so odvečerjali, odpeli in odmolili, zlezel je Preklezen za peč na svoj rženi otep, da tam
Grajski pisár (1889):	spominjaš več, kako je bilo pri Kovščaku na Bukovem vrhu? Zlezel si v hlev in pograbil si po pikašci, in za
Vesela vožnja (1889):	v tem odvil noge iz podnožnega odevala in muzaje se zlezel s kolêslja. Vzel mu je iz rok svetilko ter se
Pegam in Lambergar (1891):	pa cerkovnik, ki je pri farni cerkvi zvonil hudi uri, zlezel gori do najvišjih lin, morebiti bi bil videl, kako se
Kolésarjeva snubitev (1892):	zgodaj dopóldne pred Kobalovo hišo mestna kočija, iz katere je zlezel debel možiček, okroglega gladko obritega lica, in naglo prisopihal v
Okolo svetá (1892):	premahnil je in padel v vodo. Moker kakor miš je zlezel iz vode v čoln, toda hitro se je posušil, ker

zlezeva
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): berž pridejo na pomoč. Midva brez škode iz pod voza zlezeva, hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno

zlezla

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pač še na vert, ali ker se je čutila slabo, zlezla je doli k grobu svoje sestre, da bi tam molila
Gozdovnik (1898):	»Zakaj ni zlezla v srce razbojniku travane? « »El-Mestizu? « vpraša grajanec v čudu. »El-Mestizo

▶ zleteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zletel
Zoologija (1875): tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se

zletela

sletela

Sacrum promptuarium (1695):	od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek, ona she vé, kjé je doma. Kako

zleteli

sleteli
Genovefa (1841): vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno

zleteli

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v lepe divje labude. Kaj čudno so zavpili, ko so zleteli skoz grajska okna čez gaj daleč v gozd. Bilo je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	noge klopí tako, de so krajači s okna na ulice zleteli. To viditi vpije Pavliha po cesti in po tergu: „Ali

zleteti

Blagomir puščavnik (1853):	dobro jutro voši; potem pusti sokola Bricovemu konju na grive zleteti, trak pa, na kterem je privezan bil, vitezu poda rekoč
Blagomir puščavnik (1853):	po strani pogledoval kakor čuk. Za to sim nalaš sokola zleteti pustil, da sim vas od gosp spravil. ” Med tim bije

zleti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos opekla! ” Je po oddihu večkrat rekla
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica
Zeleni listi (1896):	lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom

zletimo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna — ostaneva pa vendar! « »Mi zletimo pa na deželo gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in

▶ zliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlij

sli

Kuharske Bukve (1799):	zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi
Kuharske Bukve (1799):	sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe

zli

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa en polič vina in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži

zlije

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	alj se razterga. Scavnica se iz razterganega mehurja v trebuh zlije, ga grozovitno napne, in živinče, ki je neizrečene bolečine prestalo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kmetic mleka nakupi in ga vsega vkup v eno kad zlije? Enkrat pride Pavliha v neko mesto. Na tergu vidi, de
Fizika (1869):	drži v hud plamen, ki raztopi steklo tako, da se zlije skup in cev zaprè. V njo natoči se zdaj živega

zlil
Zlata Vas (1848): prinesti. Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To

zliti

sliti

Kuharske Bukve (1799):	savręti, s' rumenakmi preshverkati, inu na oppezhen kruh v' ſklędo sliti. Sa nemeſne dnęve snaſh to na grahovi shupi ſturiti, inu
Kuharske Bukve (1799):	perſte viſok , inu na okroglo proſtóren; konzi nimajo biti vkup sliti, ampak proſti sa vezh ali majn ſtiſniti, kakor ima vęzhi

▶ zlo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zla
Valenštajn (1866): lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka
zlega
- slega
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od

zlo

slo
Pozhétki gramatike (1811): ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le

zlo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več povem. Tissot, Paulitzky sta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boljim ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Korúna se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci
Robinson mlajši (1849):	da mu podtika, ko bi Petek nezvést bil, mu za zlo
Valenštajn (1866):	Ne dobrega. Vojvodica. Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i zopet bode vse, Ko bilo
Ferdinand (1884):	zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in
Lohengrin (1898):	meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev

▶ zloben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zloben

sloben
Pozhétki gramatike (1811): prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand

zloben

Ferdinand (1884):	na to še nikdar mislila nisem! « reče blaga gospa. »Kako zloben mora pač biti oni, ki se veseli smrti kakega človeka
Ferdinand (1884):	v starikastem zidovji, kjer je sam ostal, da izvrši tako zloben čin. Smrtna tihota okoli njega je bila zanj nekaj strašnega

zlobna
- slobna
  Pozhétki gramatike (1811): prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande

zlobnega

Valenštajn (1866):	ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno
Ferdinand (1884):	Peter, ki si ga je grof izbral za izvršitelja svojega zlobnega naklepa, bil je tako izvrsten godec in pevec, da mu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil

zlobnih

Najdenček (1860):	Skorej vsi francozki konjiki so popadali pod meči zlobnih sovražnikov, ki niso nikomur prizanesli. Strašno vdarjen sim se zvalil
Lohengrin (1898):	si bil zapravil, Ozirati se ni dolžnost! Kdo z dvomom zlobnih bi se bavil, Pred njim nič ne zgubi krepost. Miroslav

zlobno
Ferdinand (1884): vendar tako hudo;« tolaži ga grof. »To vendar ni tako zlobno, kakor se ti dozdeva. Deček je bolehen, kakor so bili

▶ zlobnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlobnost

slobnuſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri
zlobnost
Občno vzgojeslovje (1887): stal na vrhunci nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega

ſlobnuſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader ena ſupernoſt zhes tebe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is

▶ zlodej samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlodej

slode
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Meni daj! (mo piſmu vsame. ) Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil

zlodej

Valenštajn (1866):	Tovarš, miruj! Kaj ti mari je deklè! Drugi lovec. Ki zlodej more vtikati se! Dragonec. Deklè je moje, poslušaj za vselej
Mlinar in njegova hči (1867):	oče! Ali nisva hotela prsti vzeti iz novega groba ? Črnot. Zlodej vas vzemi z vašo prstjo vred! Proklet bodi vaš grob

zlodi
Zlata Vas (1848): Ali so ljudjé vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin zlodi jih je obsédel. To ne more tako ostati. Pri tem
ſlode
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): da eno sa uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De te ſlode! ta je bla dobra! Nęshka. Dobra ! inu ta! (mu ſhe

zlodeja

slodja

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	al kadęr vidim — — Baron. Naj bo is lubesni, al is slodja! — odpri vrata , ſizer jih gori vèrshem. Goſpa. (mo na prut
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na ſtran! Nęshka poje. Le mahnimo ! — al sadęli , De bi slodja v' ſeb' imęli, Nizh ne bodo , de vedó! O moshję

sludia
Biblia (1584): je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je

zlodja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	drugi so pa molčali in po snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar

▶ zlodejev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlodejev

zlodjev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	mi odgovori: Da, tú je „Zlodjev mlin” i jaz sem Zlodjev mlinar, i mi pokaže vinograd, kamor sem bil namenjen i
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	mah se začne človek smejati rekoč: Tomu mlinu se pravi: Zlodjev mlin! Neimate več daleč do njega, ne morete zajiti, samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pa ves prijazen vstane i mi odgovori: Da, tú je „Zlodjev mlin” i jaz sem Zlodjev mlinar, i mi pokaže vinograd
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Meni se je činilo nespodobno prašati ga, ali je tu „Zlodjev mlin”. On pa ves prijazen vstane i mi odgovori: Da

▶ zlog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlog

slog

Pozhétki gramatike (1811):	bonnête, poſhten, procès, pravda. Opri ſe en malo na predsadni slog v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader je
Pozhétki gramatike (1811):	konzu sadaj, in ktir jih dela shenſke. To je shenſki slog je tiſt, kir ima bresglaſen e v' ſebi, naj bo
Pozhétki gramatike (1811):	poménlive v' govoru. Kolkſhinoſt slógov. Vprava. I. Dolg je vſaki slog s' klukaſtim vdarjam: bâton, paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg
Pozhétki gramatike (1811):	s' ation, ker sa tim enozherknim slogam hodi en moshki slog. Isrèzi tedaj modération, considération, po
Pozhétki gramatike (1811):	je ſhe bol dolg, zhe sa njim pride en shenſki slog. Sa to zhe je v' epaisseur, goſha, ai dolg, je
Pozhétki gramatike (1811):	bi jes lubil. Sa tri druge vprége pa perſtavlaje ſami slog se; je ſinis, ſim konzhal, je finisse, jes bi konzhoval
Pozhétki gramatike (1811):	amusant, krakozhaſen, ozhém vgóden; (:rusé, prekanjen, svit, ima dolg perci slog:) 5. Dolge ſo beſéde konzháne s' ailler, kakor: railler, podájati
Pozhétki gramatike (1811):	napak isrékajo. Marmontel, sa ſovét praſhan, je rékel, de ta slog je kratek. Isjéte iste vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer
Pozhétki gramatike (1811):	pomme, jableko, couronnement, krónanje, vénzhanje. Isjemi. 1. Dolg je predhodni slog v' flamme, plamén, enflamme, príſad, manne, mána, Jasques, Jaka Jakob

sloge

Pozhétki gramatike (1811):	náglizo, ktira bi naſ vpéhala. Opéraj ſe terdno na tiſte sloge, ktiri ſo poſébne dolgoſti, kakor rose, góshovka, bonnête, poſhten, procès
Pozhétki gramatike (1811):	vezh kratkih slogov ko dolgih vunder opéranje na nektire dolge sloge tolashi tiſto védno náglizo, ktira bi naſ vpéhala. Opéraj ſe

zlog

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod
Ferdinand (1884):	raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je

zloga

Rudninoslovje (1867):	steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega
Rudninoslovje (1867):	platičaste posnemke, ali pa je gručava časi zrnastega časi stebelčastega zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna

zlogom

slogam

Pozhétki gramatike (1811):	hohnjávi slog s' enim al s' vezh glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna, pinte, (néka mokra
Pozhétki gramatike (1811):	ino po vſsih beſedah s' ation, ker sa tim enozherknim slogam hodi en moshki slog. Isrèzi tedaj modération, considération, po

zlogom

Rudninoslovje (1867):	stebelčastega zloga, ali pa je gručav z luščinastim ali zrnastim zlogom. sl. 53 Lep težec se nahaja v češkem Pribramu, v
Rudninoslovje (1867):	kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim zlogom, ali je naposled tudi gručav i zrnast. sl.32. Lep jeklénec
Rudninoslovje (1867):	zvrsti so kroglaste ali pa gručave s stebelčástim i zrnastim zlogom. sl. 56. Nahaja se posebno v Nerčinsku v Sibiriji, v

zlogov

slogov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga

zlogu

slogu

Pozhétki gramatike (1811):	ſhe dalſhi v' epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe more tolko bol opréti na pejſhni glaſni slog.
Pozhétki gramatike (1811):	ENAJSTA STAVA. Slósha méra. Sloshna mera je snadnoſt dajati vſsakimu slógu tiiſt vdár, ktir ſe mu ſpodobi. nektiri vuzheniki perlágajo sloshni

zlogu
Gozdovnik (1898): jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij . . . , to ime bo, to

▶ zlomiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlomi
Kmetijske in rokodelske novice (1846): perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo zlomi, za kteriga ni druge pomoči, kakor de se konjedércu da

zlomil

izlomil
Gozdovnik (1898): Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema

slomil

Biblia (1584):	nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. Inu vſi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo

vlomil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa vlomil si noge; zato so ga tudi z glavo navzdol križali
zlomil
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): plezal po drevesih za senico; drugače bi si še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič ne dé,“ reče Lovre smejaje se

zlomiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se

▶ zlovesten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zlovešč; [sskj]

zlovesten
- zlopovesten
  Valenštajn (1866): Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi

▶ zložen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zložen

sloshen
Branja, inu evangeliumi (1777): koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu

zložen

Mineralogija in geognozija (1871):	kristalizuje v teseralnem sistemu, v kockah in dodekaëdrih. Hidroboracit je zložen iz magnezije in iz apna z borovo kislino in vodo
Mineralogija in geognozija (1871):	Ceritijski apnenec in kot najimenitniše kamenje Litorinelni apnenec, ki je zložen iz neštevilnih majhenih polžkov (Paludina lenta, litorinella, pod. 175, povečana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	do malega vsak poiskal si je bil bolj ali manj zložen kraj za svoj počitek. Toda poletna noč je kratka; na
Gozdovnik (1898):	Prvi izmed njiju je sedel na potnem stolcu, kteri je zložen tvoril palico za šetnjo, pred platnom po deskah razpetim, ki

zložena

sloshena

Pozhétki gramatike (1811):	un gentil homme, plemenit zhlovek; des gentils hommes. Kadar je sloshena is dveh imén sdrushenih s' enim predlogam, vsame ſamo pervo
Pozhétki gramatike (1811):	delo, des chefs-d'œuvre; un arc-en-ciel, mávriza, des arcs-en-ciel. Kadar ie sloshena is predlóga in imena, al is glagola imena, vsame ſamo

zložena

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de bi se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé
Zoologija (1875):	ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si

zložene

sloshene

Pozhétki gramatike (1811):	de ſe po tih méri ravnajo vſe beſede proſte in sloshene, prevoobrasne in odvodene, in ktire ſe na te doſdaj rezhene
Pozhétki gramatike (1811):	Tukaj mémo puſtimo glágolé is tih sloshene, sa to ker ſe ravnajo po vprégi ſvojih pervoobrásnih, kakor
Pozhétki gramatike (1811):	piſati. Sa govor ino piſanje nam ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo

zložene

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	štirih poglavnih in druzih pervín, iz kterih so mnoge rečí zložene, je pri vsaki reči nekoliko drugačna, torej so tudi rečí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Tó nanese drugačna primera teh tréh pervín, po kteri so zložene. Takó je zamogla neskončna vsigamogočnost Bôžja iz malo enacih pervín
Rudninoslovje (1867):	5•0 .... 6•0) i 3•3krat teži od vode. Zložene zvrsti so navadno gručave, i to zrnaste, luščinaste i stebelčaste
Rudninoslovje (1867):	3•5 . . . . 4•0), a 5•8krat teži od vode. Zložene zvrsti so gručave i zrnastega zloga. sl. 16. Nektere zvrstí
Rudninoslovje (1867):	ker njene zloženine ne ležé vštritno. III. Lom zloženih rudnin. Zložene rudnine se sicer ne dadé klati, toda se dadé lomiti
Rudninoslovje (1867):	lojevčevo i apnénčevo, a 1•3krat je teži od vode. Zložene zvrstí so gručave i onda časi luščínaste, časi zrnaste ali
Rudninoslovje (1867):	zvrstí razlikujemo: svetli železovec (Eisenglanz) se imenujejo kristalizovane ali zrnato zložene zvrsti kovinske sijajnosti; luskavi želézovec (Eisenglimmer) so zeló tenki ploskasti
Rudninoslovje (1867):	skoro kot jédavec, i 3•8 krat teži od vode. Zložene vrste so króglasti, kapničasti posnemki ter imajo tenko-stebelčáste, časih tenko
Botanika (1875):	v njem vidimo mnogokrat liste prav lepo zgrbančene in skup zložene.

zloženi

slosheni

Pozhétki gramatike (1811):	sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama zhaſe dveh pomoshnih glagolov avoir, être
Pozhétki gramatike (1811):	que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama zhaſe dveh pomoshnih glagolov

zložene
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo več veliko

zloženi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo
Valenštajn (1866):	bilo na misli mi to, Da v táko celôto smo zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik
Mineralogija in geognozija (1871):	skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno
Zoologija (1875):	sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih

zloženih

sloshenih

Pozhétki gramatike (1811):	sœur sont tombées, moje ſeſtre fo padle. Isjém edini. V' sloshènih zhaſih povrativnih glagolov ſe deleshje ne ſklada s' imenvavnim. Tako
Pozhétki gramatike (1811):	bi bil ſpal, itd. Nekaj ſrednih glagolov ſe vpréga v' sloshènih zhaſih s' pomoshnim glagolam être, kakor venir, prihájati, arriver, priti
Pozhétki gramatike (1811):	œil, oko, in isrékajo, kakor bi bilo piſano euil. Od sloshénih imén. Kadar je imé sloshèno is perlóga ino iména, oba
Pozhétki gramatike (1811):	imenváni glagol tomber, to je, jim perdévamo pomoshni être v' sloshenih zhaſih. Tukaj damo ſame perve liza takiga glagola sa isglèd

zloženih
Rudninoslovje (1867): 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in platičaste posnemke, ali pa

zloženo
Zoologija (1875): stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato

▶ zložiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zlože
Fizika (1869): se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen

zloži

sloshi

Kuharske Bukve (1799):	sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo

zloži
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne

zložil

sloshil

Pozhétki gramatike (1811):	PREDGOVOR. To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v' kratkimu predgòvoru te ſvoje Píſmene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshji je vſeſkósi prepéval lepe peſmi, ki jih je ſam slóshil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je snal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi kdo tudi enake lepe vishe k tem peſmam sloshil in na snanje dal. Prav ſhkoda pa bi bilo, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima dostikrat žalostne nastopke. Nove bukve. ˛Svetep eſmi. Druge bukvize; sloshil B. P otozhnik. V Ljubljani natiſnil J. Blasnik. Na prodaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. KERŞT PER ŞAVIZI. ) Sloshil* Dr. Preſhérin. Vvod. Valjhún **), ſin Kajtimára, bòj kervávi She dólgo

zložil

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je per petji na harpo brenkal. Ker je znal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po deželi” se imenuje nova slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš
Spisi Krištofa Šmida (1883):	v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem ni nič povedal

zložili
Kmetijske in rokodelske novice (1848): za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in
zložita
Robinson mlajši (1849): vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč. “

zložiti

sloshiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik govori ali

zložiti

Fizika (1869):	črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t
Zoologija (1875):	19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst

▶ zmaga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmaga

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico govoril. “
Lohengrin (1898):	mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina

zmage

smage

Genovefa (1841):	Bog to veſêlje ſam napravil — nar lepſhi prasnovanje je — prasnovanje smage zhédnoſti nad hudobíjo! ” in vſi vitesi in devize ſo mu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je vset' orôshje. In ſhèl je boj bójvat bres úpa smáge, In ſkásal ſe je korenÍne práve, Kjer ſúzhe mézh , na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vtopljéne, In de toláshbe sánje ni nobêne. Bi ſpómnil njíma smáge vézhno ſlávo , Ak bi, de jo doſézhi mózh je, ſódil

zmage
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): zapovedal, da se ima vsako leto v postu spomin te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je

zmagi

Čas je zlato (1864):	Naj bo! pet tavžent jih bote dobili koj po dobljeni zmagi. Že veljá! mož beseda. «
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	in v tej postal je hitro vodja demokratične stranke. Po zmagi Nemcev pri Sedan-u in begu cesarice Evgenije proglasil je Gambetta

zmago

Divica Orleanska (1848):	vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo?
Blagomir puščavnik (1853):	novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure
Gozdovnik (1898):	eden stoji pri kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči

▶ zmagalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zmagovalec; [sskj]

zmagalec
- zmagavec
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mesa. Angleži so mesojedci in mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo

▶ zmagan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zmagana
- zmagane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat

▶ Zmagomir samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Zmagomir

Smagomir

Sveta grofinja Genofefa (1857):	poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma oſtal in ſe ſhe

▶ zmagovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zmagovalca

premagavca

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na svoje odrešenje nič več
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so mu povedali, in

zmagovalcu
- zmagavcu
  Viljem Tell (1862): smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje

▶ zmajati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmajal

izmajal
Gozdovnik (1898): ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se

zmajal

Mahmud (1870):	bledem licu. « Paša se je zamislil, zrl v tla in zmajal z glavo rekoč: »Razumem te moj sin,« in si otare
Žalost in veselje (1870):	zbirali majčkini sivi oblački in se zopet razpodili. Včasih je zmajal z glavo in zopet zameknil so v svoje delo. "Jaka
Žalost in veselje (1870):	mika videti njihove nočne veselice. " Hoaksla je nagubančil čelo in zmajal z ramama, kot ne bi se popolnoma ujemale njegove misli
Žalost in veselje (1870):	mu je koj všeč, pri Lavrenciju pa je nekako zaničljivo zmajal z glavo. Potem stopi k roparskemu poglavarju ter mu našteje
Marjetica (1877):	Srakar je opazil pogosto, da je Marjetica zamišljena. Tedaj je zmajal z obrito glavo, puhnil gosteje dime iz ust in dejal
Dohtar Konec in njegov konj (1888):	konjar je to dobro opazil. Bomo poskusili! dejal je in zmajal z ramami. Napregli so kobilo v krčmarjev voz, katerega je
Lisjakova hči (1892):	in ono. Časih je pokimal z glavo; časih je nekoliko zmajal z rameni, kakor da še ne more reči pravega; ali
Stari dolg (1897):	božjo! « »Oh, da bi le ozdravel! « Zdravnik je preiskal rano, zmajal z glavo, da je bilo menda bolj imenitno, in govoril
Moja hoja na Triglav (1897):	in marsikdo, ki je zvedel, da grem na Triglav, je zmajal z glavo, kakor bi hotel reči: "Škornjice bi že bile

zmaje

zmaja
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa

zmaje

Najdenček (1860):	se nabera sneg, ki se, če se le kolikaj pretrese, zmaje in v doline zavali, in v plazih, ki vedno narašajo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ti sem prišlo, ti prekrasno dete? « vpraša jo kralj. Eliza zmaje z glavo, ker ni smela govoriti, ako je hotla rešiti
Gozdovnik (1898):	bom z vami drugače štel nego li z ostalimi. « Diaz zmaje z glavo. Nisem se vam pridružil zaradi bonanse, temveč, zaradi

zmajejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v hiši oglasi, zmajejo moj stari, sicer pràv častitljivi oče — kterimu Bog še dolgo

▶ zmanjkati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmanjka
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zakaj de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in

zmanjkalo

smanjkalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ne bo dolgo raſtlo ne, ſhe tó jeſén ga bo smanjkalo, in pravi : Niſte ſliſhali, vſako drevó, ktéro ne ſtorí dobriga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kar na enkrat je vélkiga oltarja v nunſki zerkvi bilo smanjkalo, in zhes nekaj meſzov ga je naſh imenovani rojak, Gaſhper
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti bo potréba, de ti klaje smanjkalo ne bo. — Ob ſonzhnih dnevih hrame in klete prevetri, ſadje

zmanjkalo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naprej nam ne bode moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari

▶ zmanjšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmanjša

smanjſha

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vjameſh in pomoriſh. 8. Nobena rezh pa goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzha, kakor nektere ptize, ktere ſo she od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sato, ker ſkuſhnje osnanujejo, de ſe mozh ſtavljenjih kos ſzhaſama smanjſha. Ravno sató je vezhkrat prav potrebno, de ſe odraſhenim vdrugizh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne puſti jih loviti, ker nobena rezh goſénz bolj ne smanjſha, kakor take ptize. — Kadar resh zveté, kurja shivai, rada piko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize, ktére ſo she od

zmanjša

Aritmetika za učiteljišča (1885):	prav toliko. Ako zmanjšamo drugi sumand za 1, 2, 3, ... , zmanjša se vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob
Aritmetika za učiteljišča (1885):	77 kilometrov na dan, tedaj 28 kilometrov več nego prvi, zmanjša se njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane

zmanjšala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prid preganjane Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so
zmanjšalo
Botanika (1875): kakih 150.000 različnih gliv. To število se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da
zmanjšamo
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2, 3, ... , poveča se tudi vsota za prav toliko. Ako zmanjšamo drugi sumand za 1, 2, 3, ... , zmanjša se vsota za
zmanjšaš
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj

zmanjšati

Astronomija (1869):	morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in tako bi bil Neptun sedaj le 596 milijonov milj
Astronomija (1869):	da si moramo daljavo solnca od zemlje za 835.535 milj zmanjšati, t. j., za toliko milj nam je solnce bliže, kakor
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število je to? 6. Katerega števila četrtino treba za 12 zmanjšati, da dobiš njega 12ino? 7.* Katerega števila 5ina, 8krat vzeta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero število treba v produktih 32.26 in 36.24 vsak faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu

▶ zmanjševati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poniževati; kontekst

zmanjšujejo
- ſmajnshujejo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi

▶ zmaukljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pomanjkljivi; kontekst

zmaukljivi
- smaukljivi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi

▶ zmečkan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmečkan

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kakor pri kravah; ako je pa kuhan, odcejen in potlej zmečkan, je močno redivna piča. V nekterih krajih dobivajo teleta poparjeno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krompir. Zavolj krompirja ali koruna moram opomniti, da sirov in zmečkan ali zrezan malo izda pri teletih kakor pri kravah; ako

zmečkano

smezhkano
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo

zmečkano

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	to je dobra voda od kvasu, jesih z vodo, zelnica, zmečkano kislo sadje, nezrelo sadje; še bolje je pa hudičovo olje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	narejena iz pocinjenega vlaka (drata); na to mrežo se dene zmečkano grozdje iz prve kadí, ter se z leseno greblico sem

▶ zmečkati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmečka

smezhka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti

zmečka

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pridela, naj vzame nekaj te ali une rastline, naj jo zmečka in piči pridene; imel bo lepo rejene vole, in dobil
Kemija (1869):	dr. Po vzhodnej in zapadnej Indiji rastoči sladorni trst se zmečka in zdrozga, potem iztiska; sladki sok, v kterem je po

zmečkaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	merzliga v steklenice nadevaj. Murbni sok. Zlo zrele černe murbe zmečkaj in potem skozi ruto pretlači. En polič tiga soka z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	postavi. Marelčna zmerzlina. Eno unčo prav lepih maselc z žlico zmečkaj, v en maselc vode deni, dve uri stati pusti in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in na taljar zverni. Malinčna zmerzlina. Malince z žlico dobro zmečkaj, sok skozi sito pretlači in s cukram osladi, potem pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	soli in cukra in daj tako na mizo. Drobnjakov hren. Zmečkaj rumenjake od štirih terdo kuhanih jajc, dobro jih zmešaj z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj in enkrat ali dvakrat skozi debelo ruto pretlači; de bo

zmečkajo
Kemija (1869): v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli skrob na
zmečkati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): 3 bokalih vode tako dolgo, da se dajo korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da

▶ zmendran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zmendrano
- zmandrano
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih viharjih močno zmandrano in ubito; kar ga je, ne more zavolj mokrote in

▶ zmeniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmeni

smeni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na tlà, ino svergla ſe je v' kazho. Pa ne sméni ſe sa to kralj; ſhe bolj je ljudi ſtiſkal ko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dokler jàs ne porezhem. “ Ahab ſe sa to nizh ne sméni, ſhe le po shivljenji ſtréshe Eliju ſkri-

zmeni

Robinson mlajši (1849):	Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu so stali
Čas je zlato (1864):	pri psih vidijo, Lenče se pa za to le malo zmeni. »Le se smejajte,« reče sam pri sebi, »kar se se

zmenil

smenil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bila she ſlushbo sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu vedili povedati, kje bi bila

zmenil

Robinson mlajši (1849):	bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel, ino ži-
Ferdinand (1884):	Ali sin se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje
Revček Andrejček (1891):	škaf z glave potegne). Grešnik (ne da bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti

zmenila
Tine in Jerica (1852): kolikor ji v oči skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, pa ji tudi on ni vedel precej svetovati.

zmenili

Tihotapec (1855):	si nabaše svojo pipo. Za Ivana se niso dosti več zmenili. Njemu pa ni bilo več treba prašat, kje de je
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	nami togotiti, pa tega smo bili že navajeni in še zmenili bi se ne bili za to. Ali v kratkem nas
Sosedov sin (1868):	bilo menda jako dolgočasno: prežvekovali so in se niso nič zmenili za vretje okrog sebe. Če je kacemu rogatemu velikanu morda
Žalost in veselje (1870):	stran ob morji gori. "Ohó," pravi Aleš, "tako se nismo zmenili, kaj namerjate z menoj? hudobneži, goljufi! " Pa nihče mu ne
Kupčija in obrtnija (1872):	na burzi na prodaj ponujal, ali na burzi se še zmenili ne bodo za njo, in tako bo ona od prvotnih
Postillion d'amour (1887):	je pa zdaj daleč daleč. Brez dvojbe bi se lehko zmenili takoj, tisti mož je najbrž prav blizu, toda Kitajec hoče
Ljudska osveta (1892):	Vid srdit. »Ali je bila tvoja nevesta? « »Predsinočnjim smo se zmenili za trdno in svatovali bi bili kmalu, a ta vražji
Vaška pravda (1892):	Pravdo hočemo začeti«, odgovore zopet vsi. Prej se niso nič zmenili, kdo bode govoril, zato so sedaj vsi odgovarjali, ker je
Dve svatbi (1895):	Jezno vstane ter gre pogledat po pohištvu. Malo so se zmenili zanj oni trije, ki so še ostali za mizo. Pridno

▶ zmeraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmeraj

smeraj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koliko ſtar ſi le? Şheſtdeſét lét ſtar zhlovek sná ſhe smeraj upati, de bo ſad vſajeniga drevja vezh ko 10 lét
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blishnimu veliko dobriga moremo ſtoriti, in de nam ni treba smeraj v nevarnoſti in ſtrahu savolj neſrezhe shiveti. Oſkerbniki, iroſi in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize“ ſhe smeraj bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize“ ſhe smeraj bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga

smerej
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je vſe popolnoma narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh

smiraj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mogel ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je pa povſod ogiblje. Enkrat
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bajte ne njíve. Kmal niſo iméli kaj jeſti. Lakota prihaja smiraj vezhi. Od kód bi ſe kruha dobilo sa toliko ſto
Genovefa (1841):	shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál
Genovefa (1841):	ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je gorkota za mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni

smirej

Abecedika ali Plateltof (1789):	Na kmętj. Otrok ſi je puſtil to dopovedati: je pak smirej dalej naprejpraſhal : inu kam pridem pak tedaj dalej, inu kam
Kuharske Bukve (1799):	pezhno ponvo natezhe. Ta polivka ſe na sherjavzi v' kosi smirej męſha, dokler vręti sazhęnja; takrat ſe dęne v' eno ſklędizo
Kuharske Bukve (1799):	vbì notri 14 rumenakov eden sa drugim med vędnim meſhanjam smirej na eno ſtran; potle vmęſi lępiga preſjaniga zukra pol libre
Pozhétki gramatike (1811):	bientôt, prezej, kmal, koj; souvent pogoſto, vezhikrat; toujours, vſekdar, vſelej, smirej; jamais, nikdar, nikol. Cet enfant joue toujour, et ne se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Marije v Loki. Nunſka zerkev v Loki je bila ſizer smirej nar ſnashniſhi vſih zerkva Loſhkiga kantóna in morebiti zele gorenjſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mora smirej ſhe sdrava ſapa in temno biti in gorkota smirej enaka. Ob 6 ali 7. sjutrej ſe isleshejo metulji, to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gorkote, od ſkerbnejſhi ali ſlabſhi paſhe in réje. Kjer je smirej potrebna gorkota in ſkerbna réja, ſe sapletó vezhidel, 30. ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obertniske razstave! (Dalje sledi. ) Şhen pri preſhizhih v Menguſhki fari. Smirej bolj ſe kashe, de tudi proſti kmetje naſlie Novize pridno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajnskih gor! Dragutin Déžman. Nekaj saſtran reje leſá in hoſt. Smirej bolj pogoſto in pazh po pravizi ſe tudi v naſhi

vmiere
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin Bveg

zmeraj

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je
Zlatorog (1886):	ki danes in pa včeraj »To le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi
Gozdovnik (1898):	še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se
Gozdovnik (1898):	blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine
Gozdovnik (1898):	časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen

zmir

Divica Orleanska (1848):	junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Bogá in verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80.
Revček Andrejček (1891):	ne misli pa na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res! — Svet je grozna

zmiraj

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ker je vidila, da nič ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se bota ta dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev , in da je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	blagoslov, o Gospod, naj pride nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Bogu služil v gorečnosti in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj pri meni, tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me

zmirej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo imenitniga storite
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je nar žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi
Divica Orleanska (1848):	seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za najti vas nam je hoditi v dobrim.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice vpeljati. Nikar me
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	po snegu naprej kobacali. — „Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo obléčete. Vam pa
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter sam sebi je očital: K nje

ſmiraj
Genovefa (1841): je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to

ſmirej

Ta male katechismus (1768):	Ostaneli ſmirej vinu, inu kruh v' temu ſakramentu? ſhe ne, ampak se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhes tebe napooblaſtę, ampak de so tvoji dushi, inu pameti ſmirej podverſheni. Nagledej na nezh, kar be ſnalu tebe v'sluſhbi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	moje dushe je blu premishluvanje sveteh rezhy, inu meni so ſmirej vezhne resnize te vire na misli ble; ſatorej karkol Sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire je mene s'to narvezhe susebnoſtjo obdaruval, ter sem ſmirej nove gnade dobivala, katire so v' meni te narimęnitnejshe, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli hudizh hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je enu ſnamene bres zvibla, de en naſtanovitne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli hudizh hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nehalla. Deslih nisem ſmirej is ſhnablami majalla, toku sem vonder ſmirej boſhje skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna
Branja, inu evangeliumi (1777):	perſhlu. Kader en mozhne oroshnik ſvoj dvor vrje, tok uſſe ſmirej oſtane , kar ima. Kader pak en mozhnejſhi zhes njega pride
Kratkozhasne uganke (1788):	En ſgvon, katir k' praſneku, inu merlizham ſgvony. Drugazhi. On ſmirej uſta odperte derſhy: v' uſtah njemu jeſik visy. Sam od

▶ zmeren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmeren

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in vendar kako prijazen mu je! Zmeren je pri jedi, zmeren tudi v govorjenji; o svoji vojaški hrabrosti in pogumnosti nikdar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in obraz, kako resnoben in vendar kako prijazen mu je! Zmeren je pri jedi, zmeren tudi v govorjenji; o svoji vojaški

zmerna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se čas berž po misli lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte
zmernem
- zmernim
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje
zmerni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih
zmernih
Zoologija (1875): živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti

▶ zmerjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmerjali
- zmerjali
  Zlata Vas (1848): še verjeti niso hotli in so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj
- zmirjali
  Zlata Vas (1848): zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim na vso moč nagajali. Županam pa se je
zmerjati
- ſmerjat
  Sacrum promptuarium (1695): ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta

▶ zmerno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmerno

smirno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in

zmasno

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	reče, „ino več ko pijancov jih je, kteri žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gospod! Znano mi je, de malo kje tako trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino vsak očitno spozna, de ste
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ko jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo

zmerno

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dva taka bila, kakor jih je še veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako živeti mora
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za nas. Zdaj se nas je nekaj zbralo, da bi zmerno, mirno, tiho pa delavno živeli, in za druge pa za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da se učimo pri izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno tako dobre volje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	rad začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več ne bo

▶ zmernost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmernost

smernoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih

zmernost

Robinson mlajši (1849):	v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi dam, da
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Smert, sodba, pekel in nebesa. — Štiri poglavitne čednosti so: Modrost, zmernost, pravičnost in serčnost. Ob petih: Pet cerkvenih zapoved imamo: 1.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	sveto izpolnuje. Ktere pa so te dolžnosti? So poglavitne tri: zmernost do sebe, pravica do svojih ljudí in pobožnost do Boga
Zoologija (1875):	ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje telesnega zdravja, še posebno
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	in konkretnih pojmov se kaj lahko preide od čednosti na zmernost, katero je vedno in vedno priporočati. Posebno je pa treba

zmernosti

Zoologija (1875):	še po navadi težko obložen, je živa podoba skromnosti in zmernosti, in da si ima poln, i-a vpijoč glas, ga vendar
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	pouku naj bi se bolj pogosto rabili berilni sestavki o zmernosti, kakor pa oni, ki hvalijo vinsko trto. Pri obravnavi abstraktnih
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	imamo priliko govoriti o razširjanju alkoholizma v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah; ko govorimo o

zmernostjo
Robinson mlajši (1849): božjih darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo

▶ zmerom prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmerom

smeram
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe

smiram

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vidi, pod rokami ſe pa tudi na vreteno ſveti. Kolovrat smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en malo namashe, sató
Sveta grofinja Genofefa (1857):	njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje je s grofinjo hodil.

zmeram

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	korún že povsod gnjije, in ko drugih žit kup še zmeram raste? Ali ne bo zadosti sromakov ondod, kjer ajde ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de z njo že svoje polje obdelajo in de še zmeram lahko kaki rep ali kako glavo prodadó. De se ne

zmerom

Valenštajn (1866):	vnuci spominjáli, Ko mine sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le
Rudninoslovje (1867):	enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr.
Zoologija (1875):	prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi
Zoologija (1875):	plat imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna
Zoologija (1875):	ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v
Deborah (1883):	je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in raji z
Lohengrin (1898):	mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot
Lohengrin (1898):	sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom več jih Miroslavu).

zmiram

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gotovi strup. Glejte! žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dan, dokler sva skupej popotvala, sva jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na ravnost
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je žganje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pri uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mislila, pa daljno sumničenje se ji je greh zdelo, in zmiram si je mislila, de je vender le mogoče, de je

zmirom

Robinson mlajši (1849):	to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če
Robinson mlajši (1849):	najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu
Robinson mlajši (1849):	Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik
Robinson mlajši (1849):	jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga imel zmirom na pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je res prav dobro godilo, ali kaj, ko ne bo zmirom tako! Njih oče je kraljeval čez celo deželo, in oženil
Astronomija (1869):	šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja rek
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	VI. Na Višegradu pa so bili še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila

▶ zmes samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmes

smeſ

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki ima ſploh sa Goriſhko vſe ſlovénſke bukve na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pijanez ſtresne ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh

zmes

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	konja za zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo se pa takóle napravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori na pol bolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je prej dodal osmi del kisa (jesiha), tako da bo zmes kot kaša gosta in ž njo se zamažejo špranje in
Kemija (1869):	plin, 392. Gasometer, plinohran, 393. Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469.
Kemija (1869):	okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno olje, a zmes ocetnokislega amilovega okisa in ocetnokislega étilovega okisa z imenom hruškovo
Kemija (1869):	delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre

zmesi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in zamore reči, da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj
Kemija (1869):	FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin
Kemija (1869):	V §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo
Mineralogija in geognozija (1871):	deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki

zmesjo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kafrovca, 1 lot terpentinove olja, ju dobro zmešaj in z zmesjo enkrat na dan pipo omivaj. Ako se po ti zmesi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lote žganja, kterem 1 lot terpentinovega olja primešaš, in z zmesjo vsaki dan enkrat nogo obvežeš. Dostikrat se primeri, da kovači

▶ zmesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmedejo
- smedejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne

▶ zmešan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmešan

smeſhan

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém

zmešan

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana

zmešana

smeſhana
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in

zmešana

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lota lopatike in pa 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vode toliko, kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima

zmešane

smeſhane
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' medam pomashi, 3. al 4.

zmešane

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pijačo pa z otrobi ali s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3

zmešanih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba, ali bi konj ne jedel pomočenih pšeničnih otrobov zmešanih z ovsom. Ako te kerme noče, se mu samega ovsa
Kemija (1869):	Posebno znamenito pri teh galunih je pa to, da iz zmešanih raztopin raznih galunov dobimo kristale, ki so zmes teh različnih

zmešano

smeſhano

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mo v' zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne. Ako je pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi

smeſhanu

Branja, inu evangeliumi (1777):	meſtu, ſo njemu dali vinu s'myrro, inu s'shovzam smeſhanu, inu kader je on bil pokuſſuv, ni othl py-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe kashe enu malu lępu, inu gorku ureme, s deshjam smeſhanu; trava, inu roshe ſe bodo posnu vidit dalle. Po Lęti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	intu potem s'drosham, al qvaſsam, inu en malu moke smeſhanu ſturjenu. 7. Po tem, kader shę kipne, inu supet padat

zmešano

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno
Rudninoslovje (1867):	njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej
Tiun - Lin (1891):	rokó in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik vleče me naglo za

▶ zmešati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmeša

izmeša
Kemija (1869): čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno
smeſha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi

zmeša

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena pretopla bila, naj se v kakšnimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in
Fizika (1869):	kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi mogoče bilo
Stelja in gnoj (1875):	kislíne. §13. Raba peska za gnoj. 1. Pesek se zmeša z drugo steljo, ter se tako nastilja z njim.

zmešaj

smeſhaj

Kuharske Bukve (1799):	eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd
Kuharske Bukve (1799):	odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh
Kuharske Bukve (1799):	lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj
Kuharske Bukve (1799):	topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati
Kuharske Bukve (1799):	deni dvę shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na njo napelji, in vſe le to s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli

zmešaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tako dolgo, da se dajo korenine popolnoma zmečkati. Vse to zmešaj potem s 3 bokali ječmenove vode, da 6 bokalov dobiš

zmešajo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline
Kemija (1869):	ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se beli skrob na dno. Z večkratnim pranjem se

zmešajte
Kmetijske in rokodelske novice (1844): njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15.

zmešal

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	na prodaj prinesle. Zdajci je mislil, kako bi babam štreno zmešal in jih prav razdražil. Najel si je tedaj veliko kad
Mineralogija in geognozija (1871):	bogatinov zavita v tako tkanino, da se njih pepel ni zmešal z druzim.

zmešalo
- zmešalo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): malo pomagalo — veliko jih je še pri tem svojo kri zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar pri svojem kronanji
- ſmeſhalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani

zmešamo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	razmerskih števil posamičnim sestavinam, ki se zmešajo, velja načelo: ako zmešamo vselej po jedno boljše in po jedno slabše blago takó
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg zmesi 40 kr.; koliko delov treba vsacega vzeti? Tu zmešamo najprej blago po 48 kr. in po 36 kr., potem

zmešati

smeſhati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in

zmešati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	naprej ne nazaj. Ena taka glava pa zamore več druzih zmešati, de se v eni ali drugi reči pregrešé zoper vstavne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dolgo kuhaj, dokler se s kuhavnico zmečkati in prav dobro zmešati ne da. Preden ga na mizo daš, ga v skledo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	korenin, 6 lotov brinjevih jagod, ktere moraš dobro zdrobiti in zmešati.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	blago po 48, 36 in 24 kr. kg treba takó zmešati, da bode veljal kg zmesi 40 kr.; koliko delov treba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je a > b. V katerem razmerji treba te dve tvarini zmešati, ako hočemo, da bode imela jednota zmesi srednjo vrednost m
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 156. Kadar treba več nego dvoje blago zmešati ter v ta namen poiskati razmerskih števil posamičnim sestavinam, ki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	10 hl slabšega, t. j. boljše in slabše vino treba zmešati v razmerji 4 : 10 ali 2 : 5. Pismeni račun stoji
Aritmetika za učiteljišča (1885):	18 gl., po 24 gl. in po 28 gl. takó zmešati, da bode dobil 38 hl po 20 gl.; koliko hl
Aritmetika za učiteljišča (1885):	srednjo vrednost m, tedaj a > m > b? Recimo, da treba zmešati x jednot tvarine A z y jednotami tvarine B. Ker

▶ zmešn. okrajšava ↘ IMP

zmešn.

smeſhn.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	od lubęsni, koker vſaki shęnen, Naj poterpę, saj do jutriga. Smeſhn. Fantalin, ti ſe s' mene norza dęlaſh. Le zhakej , jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhe ena druga klanfiza sraven, de jo nemorem vsęti. Smeſhn. Kaj sa ena klanfiza ? Ti ſi oblubil, tedej moreſh. Matizh.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Vęjm; ke bi Doktar bil , bi mi kej noterneſle. Smeſhn. Sadoſti je prasnih besedy. Al jo plazhaſh , inu jo vsameſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	s'vami vred dershal. Matizh. Dvę poroke na enkrat, juhe! Smeſhn. Koker vidim, tok moje ſlushbe ne bo vezh tręba. Pravda
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na Smeſhnávo. Matizh. Nikar naj ſe ne jesę, Goſpod shlahtni. Smeſhn. Se bova saſliſhala per goſpodſki, inu ſhe dones! inu ſhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bom mogel shvishgat. Sakaj nęmſhku nesnam prov. Slush. Tihu bodi ! Smeſhn. Kir je pak leta revers mojga supernika po krajnſku gori
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Jeſt ſe nemorem savręzhi, dokler moji ſtarſhi nepervolę. Smeſhn. Kdu ſo tvoji ſtarſhi, povej jih, imenui jih! Matizh. Naj

▶ zmešnjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmešnjava

smeſhnava

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mogozhe brati — je ena ſvinja gori. Budalo. Ena S — Svinja ! Smeſhnava. Dato non conceſſo. Naj bo tedej jih. Viſsoku vuzhéni Goſpodje
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	va Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim

smeſhnjava
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj

zmešnjava

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod
Gozdovnik (1898):	Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi

zmešnjave

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	gospôda! posebno odpadnici so, ki v tem oziru delajo velike zmešnjave; ki sodijo o tacih rečeh, za ktere ne vedo in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	komaj rešil življenje. — Čakajte psi, maščevanje vam ne odide! “ Trenutki zmešnjave so sledili temu strašnemu poročilu. V naglici so spravili nekaj

zmešnjavi
Tiun - Lin (1891): je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi jaz
zmešnjavo
- smeſhnavo
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme
- smeſhnjavo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte
- zmešnjavo
  Tiun - Lin (1891): ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah

▶ zmetan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmetana
- smetana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran pobrati, de nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite

▶ zmetati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmeče

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa gost sirup napravi in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vodo vred tako dolgo pari (dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih

zmečejo
- zamečejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor
zmečete
- zamečete
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme ne pride lepo globoko pod zemljo; veliko
- zmečete
  Mlinar in njegova hči (1867): pekli kruh za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par

▶ zmirom prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pri miru; kontekst

zmirom
- ſmerom
  Sacrum promptuarium (1695): dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe
- ſmiram
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu

▶ zmisliti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomisliti, spomniti se; [sskj]

zmisli

Roza Jelodvorska (1855):	ogljarska jéd, ječmenka in kaki gosti sok. Vender si kmalo zmisli skerbna gospodinja, da se iz moke, jajc in siroviga masla
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	tleh. ” Perva žalost se je malo polegla, in grofica se zmisli hlapce poslati v okolico, če bi morebiti kaj pozvedeli o

zmislijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni
zmislil
- ſmislel
  Ta male katechismus (1768): moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej

zmislili

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se zmislili rednice mladiga Bertranda, ki ga je še otroka iz grada
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ne pričakoval. Ni še ravno dolgo, od kar so si zmislili pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s.

zmisliti

smiſliti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze

zmisliti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na kant bil
Zlata Vas (1848):	Torej so mu vse hudo oporekovali, kar koli so si zmisliti môgli, in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in
Robinson mlajši (1849):	strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu

▶ zmlatiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmlati
- ismlati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na

▶ zmlet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmlet

Kemija (1869):	prstenih rudnin razlikuje po velikej primernej težini = 4,44. V prah zmlet težec se z imenom: blank fix upotrebljava za belo barvo
Kemija (1869):	ali tompak ima 85 delov bakra in 15 delov cinka. Zmlet se rabi za ponarejeno zlato barvo in za bronziranje. 3.

zmlete
Zoologija (1875): za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere.

zmletega

semletega
Stelja in gnoj (1875): pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato

zmletega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konj hromata, je treba oteklino takole ozdravljati: Vzemi 2 lota zmletega salmijaka, 1 libro štupe rudeče smurke, ju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vzemi drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja

zmleti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): oni debelijo človeka; pečèni zdravijo nahod in kašelj ; zdrobljeni ali zmleti z sterdjo zmešani odganjajo naduho, in to je, v čem
zmletih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se

▶ zmleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmeljejo
- zmelejo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v moji moči, v

zmelji

zmli

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod, jih v štupo zmli in dobro zmešaj.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lotov brinjevih jagod, 8 lotov trigonelnega semena, v štupo jih zmli in dobro zmešaj. Kedar pa konj noče več žreti, se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lot evforbium – gumi, 1/2 lota rudečega žvepla (auripigment), dobro jih zmli, in jim prideni 2 lota terpentinovega olja 4 lote svinjske

zmlji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču vode konju v gobec vlij. Dostavek. Novice

zmleti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne

▶ zmnožen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmnoženo
- vzmnoženo
  Aritmetika za učiteljišča (1885): nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat

▶ zmnožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmnožimo

vzmnožimo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ta izrek obrnivši, dobimo am + n = am.an, t. j.: Število vzmnožimo z vsoto, ako je vzmnožimo z vsakim sumandom ter dobljene
Aritmetika za učiteljišča (1885):	n = am.an, t. j.: Število vzmnožimo z vsoto, ako je vzmnožimo z vsakim sumandom ter dobljene potence drugo z drugo pomnožimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	o potencah. § 170. 1.) Potence istih podlog pomnožimo, ako vzmnožimo skupno podlogo z vsoto eksponentov. enačbe. Dokaz. enačbe. 2.) Ta

zmnožiš
- vzmnožiš
  Aritmetika za učiteljišča (1885): in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo
zmnožiti
- vzmnožiti
  Aritmetika za učiteljišča (1885): jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti

▶ zmnoživši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

zmnoživši
- vzmnoživši
  Aritmetika za učiteljišča (1885): n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo

▶ z moč predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ IMP

z močjo

smozhjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saniemi nazhedniemi zvetami inv menei poſtavijo naan stov, noi me smozhjo dovi potisnajo inv teſti stov je biv isshrebli nasajan noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oblizkje vse resbiva kier je resano shtapo natadrvgo padavo noi smozhjo dovta potegniano bv.

▶ zmočen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmočene

zmočeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	za 500 fr. in ga nese naravnost v skledo; pes zmočeni bankovec z močnikom vred požrè. Zaklali so ga sicer berž
Kemija (1869):	Vsi se pa strinjajo v tem, da s solno kislino zmočeni živahno razvijajo ogljenčevo kislino, in da žgani dadó jedko apno

zmočeno
- smozheno
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku

▶ zmoči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmoči
- zamoči
  Blagomir puščavnik (1853): za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti zamoči! Da bi le enega človeka imel, ki bi me s
- zmoči
  Valenštajn (1866): vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne končáš. Potem bi moral Ljudem

zmogel

samogl

Abecedika ali Plateltof (1789):	moje duſhe isvelizhanju bres vſiga greha inu tvoje samire skleniti samogl. O Mati ti miloſti Maria Diviza tebi ſe jeſt perporozhim
Abecedika ali Plateltof (1789):	moje duſhe isvelizhanju bres vſiga greha, inu tvoje samire skleniti samogl. O Mati te miloſti Maria Diviza tebi ſe jeſt perporozhim
Abecedika ali Plateltof (1789):	moje duſhe isvelizhanju bres vſiga greha, inu tvoje samire skleniti samogl. O Mati te miloſti Maria Diviza tebi ſe jeſt perporozhim

ſamogl
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri

zmogla
- samogla
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ti s pérjem ſvoje grosdike pred hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo
zmoglo
- zamoglo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od

zmore

samore

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od te jedi in pijazhe v ſé ſpraviti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize

zmore

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od
Oče naš (1854):	Bogu; samo on Vam zamore dušo oteti, samo on Vam zmore mir dati,“ mu je Menart odgovoril. „Samo po Tebi mi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kakor popravi. Natura sama zdravi rane, ako le gnoj odteči zmore, in ako se rane snažijo. Kdor nima gosje masti, naj
Valenštajn (1866):	Zbor. Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá. Drugi oklopnik. Deklé brezupno, kaj plákaš na glas
Valenštajn (1866):	prijaha. Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srca.

zmorejo

samorejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de

zmorejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor ne zmorejo. Zató se sva stareja brata dogovorila, da hočeva toliko novcev

zmorem

samorem

Abecedika ali Plateltof (1789):	Varij ſé? Ta spomin vudy na ſtrasho. Jeſt bogam, ker samorem; Ter ſim v' moj'mu duhu veſęl, Dokler ſi ſhè pomagat'
Abecedika ali Plateltof (1789):	naprejvsetje dokler bres tebe jeſt nizh nesamorem, v'tebi pak samorem jeſt vſe, o Bog: perſtopi meni na pomozh. Bodi dans

zmoremo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski fari na
zmorete
- samorete
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu
- ſa morite(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha

▶ zmoči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmore
- more
  Občno vzgojeslovje (1887): odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi
zmoremo
- moremo
  Viljem Tell (1862): sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga.

▶ zmočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmoči
- smozhi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi
zmočil
- zmakal
  Robinson mlajši (1849): Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti

▶ zmota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmot
Občno vzgojeslovje (1887): in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da

zmota

smota

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro

zmota

Deborah (1883):	(Nežniše. ) Morda je njega preslepila zmota, Katero oni so porabili, V njegovih prsih vžgali sum, predsodek
Gozdovnik (1898):	je dala mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani; na to

zmotnja
Divica Orleanska (1848): Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi

zmote

smote

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	7. Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge smote savershi No pusti yh na stran. Bogu moreſh verjeti Vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	semle pred ozhy ſhli, de bi nję podvuzhili, inn njih smote previshali, njim ta shaloſtni ſtan ràsodęli, v'katęrim ſe snajdejo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	videti mogov kaku je tota dian inu tu bras use smote inu dati oſtanash kaker je tabe Bueg stvarov inu dase
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	shiveti. Pr. Kaj sa ene ſo pa te nar huiſhi smote, jenu ſkushniave ? Od. Katire ſe vunkej svirajo is te hudobe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Shíve. Raslágajo, ko pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke, Poſtáne maſhnik, v perſih umerjejo Nekdájni úpi; med ſvoje

zmote

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega
Občno vzgojeslovje (1887):	in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa

ſmote
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha

zmoti

smoti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſpánja ſvôj'ga, Zhertomír! ſe sbúdi, Şlovó daj ſvôji ſtràſhni, dolgi smóti, Po pótah ſe nozhí temne ne trúdi, Ne ſtávi v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Savrézhi v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti sháli te, ne 's hudobije, Ne dàj v obláſt ſovráshni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kam ſe djáti ſèrze môje, Toláshbe níſim nájdla v táki smóti, Obúpala ſim ſkôrej tákrat réva; Kak ſim sheléla v nôzhi

zmoti

Maria Stuart (1861):	vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v tenki reči tej, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Vem, da je moj dragi oče v tem bil v zmoti, ali jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	resnico govori in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da je moj dragi oče v

zmoto

smoto
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo

zmoto

Divica Orleanska (1848):	Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan
Blagomir puščavnik (1853):	dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje svojo zmoto. „O da bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat

▶ zmoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmotne

smotlive

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſhezhe opravile, katiri bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na krivizhnu reslageine te reſnize, na sakrite leshje, inu druge smotlive rezhy podajo. Katiri skus ſvojo saſtopnoſt druge sanizhujejo, ſebe prausetnu

▶ zmotnjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmotnjav

ſmotnav

Ta male katechismus (1768):	ſnamenam S. Kriſha ſaſnamenva, inu se vogible uſſeh krivovir, inu ſmotnav, katire ti vikshi Poglavarji, inu Uzheniki katholshke zirque enuvolnu ſaverſhejo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	drugeh veliku novega pravejo, ſakaj ti bodo tvojemu serzu veliku ſmotnav naredili. Naprashej ſa beſſede, katire se od tebe med ludmy

▶ zmožnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmožnost

vzmožnost
Občno vzgojeslovje (1887): se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji

zmožnost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo
Fizika (1869):	bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv

zmožnosti

vzmožnosti
Občno vzgojeslovje (1887): svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem

zmožnosti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapravljivosti. Mislil sem, da ima tvoj oče, moj brat, več zmožnosti za to, in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi
Ferdinand (1884):	se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile so

▶ zmršen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmršenimi
- zmeršenimi
  Zlata Vas (1848): je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí

▶ zmrzal samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmrzal
- smersou
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene aden is eniga urouniga potoka eden

▶ zmrzlina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmrzlina

smerslina

Kuharske Bukve (1799):	nevlęse, kar bi dober duh ſkasilo. Poldrugo uro, preden ſe smerslína ludęm na miso da, ſe dęne omęſa, is katire ſe
Kuharske Bukve (1799):	smiraj premefhuj. Kader je gofto, ohladi, deni smersovàt. 209. Lemónova smerslina. Savri 4 bokale dobriga mlęka; notri deni eno libro zukra
Kuharske Bukve (1799):	vedno męſhaj. Kader ſe sagoſtí, deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi seléniga perja na bręſkvah,
Kuharske Bukve (1799):	213. Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre

zmerzlina

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav

zmrzline

smersline

Kuharske Bukve (1799):	kaple pomoranzhne vode. Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni. To ſerkanje je polęti dobro sa ohladíti ſe.
Kuharske Bukve (1799):	verhi naſtavi, inu potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio. XVIII. Smerslíne. 206. Nauk od smersnénja. Smersle mlęzhne inu od ſadja jędi

zmerzline
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Zmerzline. Cukrena zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj

zmrzlino

smerslino
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir

zmerzlino

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro premešaj in spet na led postavi. Tudi lahko to zmerzlino v modle deneš. Ko jo imaš na mizo dati, jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zdrobljivo postane), dokler ni zmerznjeno. Če to ali kako drugo zmerzlino v model dati hočeš, mora popred do dobriga zmerznjena biti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmerzlinico deni. To pa, dokler ne zmerzne, pridno verti in zmerzlino z lopatico mešaj.

▶ zmrzlinica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

posoda za pripravo zmrzline; kontekst

zmrzlinici

zmerzlinici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra, de se staja; oboje pa dobro zmešano postavi v zmerzlinici na led. Ko zmerzne, še dobro premešaj in spet na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perli, cuker, kar ga je še, očisti ter vse v zmerzlinici v led postavi.

zmrzlinico

zmerzlinico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	solijo ali salnitarjem zmešan. Vari pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina

▶ zmrzniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmrzne

smersne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir

zmerzne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	škodje tudi ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo

zmrzne

Kemija (1869):	ničlo, in voda v ozkej posodi v to zmes vtaknjena zmrzne prav hitro. Vzrok tej prikazni je, da mora kristalna voda
Kemija (1869):	že v fiziki večkrat v misli jemali. Pri — 40° C zmrzne. Živo srebro ima pa še druge posebne lastnosti, zarad kterih

zmrznejo

smersnejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti v leſnih krajih ſturijo velko , v mokrih letah ino

zmerznejo

Stric Tomaž (1853):	Rad bi ji bil koj povedal, ali besede v ustih zmerznejo. Spet ji začne tožiti čez dolgove, kaj bo v prihodnosti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krav veliko in dobrega mleka. Da takošne rastline pozimi ne zmerznejo, se precej globoko v zemljo zakoplejo. Tudi merkva da dobro

zmrznejo
Fizika (1869): kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene

zmrznil

zmerznel
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel ne bo, če ga v mesto na prodaj peljemo, ali

zmerznil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je unidan blizo Ljubljane primerilo, de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil ni, akoravno so ga večkrat v daljne kraje peljati dali

zmrznila

smersnila

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je sa enu vréme, de bi ravèn beſseda v' uſtih smersnila. Zhe je mraſs od sunej, je pak od snotręj gorkęjſhi
Kuharske Bukve (1799):	ſhtirkrat, dokler vìdiſh, de je na vſe kra, je glih smersnila. De nizh ledu notri napade, kader prekopat gręſh, obdaj
Kuharske Bukve (1799):	jo od dna persdigneſh; ſizer bo sdolaj na dnu prevezh smersnila, sgoraj pa mehka oſtala; tako prekopuj ſlędno uro ſhtirkrat, dokler

zmerznila
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko smerti otéli, ko bi bili ti

zmrznili

smersnili

Genovefa (1841):	je rékel fantek. „Ali pa ne bodo lakote poginili in smersnili? ” „Nak', ljubo déte” rêzhe Genovefa. „Sej je Bóg shé pred
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſneg je sazhel meſti. Pomagati ſi niſo mogli in smersnili ſo. — To ſe je 3 dni pred ſvetim Mihelam sgodilo

zmrzniti
- smersniti
  Genovefa (1841): bi mi bila! Tako mi bo pa v ſrédi derv smersniti. Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo
- zmrzniti
  Pripovedke za mladino (1887): nikar, ljuba hčerka, preveč je mraz in utegnila bi mi zmrzniti. ” Ker pa le ne miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi

▶ zmrznjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmrznjen

smersli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako bi ſe dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga

smersnen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od

zmrznjene
- zmerznjene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bilo, ostanejo čez noč v vodi; drugo jutro jih najdejo zmerznjene v vodi. — Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim
zmrznjenega
- zmerznenjiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza, zmerznenjiga. Sledilo se je po poti v snegu, de se je
zmrznjenim
- smersnenim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki s smersnenim krompirjem ſtorijo, ino II. kako tam koshuhovno po leti pred
zmrznjeno
- zmerznjeno
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): dna in s strani, de se ne prime. Ko je zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene

▶ zmrzovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmrzovanja
- zmrzevanja
  Fizika (1869): v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke.

▶ zmrzovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmrzovale
- smersovale
  Genovefa (1841): jokala in ko ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi

zmrzovat

smersovat

Kuharske Bukve (1799):	od lemón, ſhe enzhaſ kuhaj; ohladi v' porzellanaſti poſódi. Deni smersovat. — Ako ſo zhęſple ſlajſhi, majn zukra je potręba; pokuſ naj
Kuharske Bukve (1799):	kuhat, inu vedno męſhaj. Kader ſe sagoſtí, deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi seléniga perja na bręſkvah
Kuharske Bukve (1799):	sholznata pokashe, kader jo gori kaneſh inu ohladíſh. Ohladi, deni smersovat.
Kuharske Bukve (1799):	sa ſkuſhno na zinaſti okroshnik kaneſh , poſtane sholznata; ohladi, deni smersovat. — Ako ſo maręlze grenke, ſe vsame vezh zukra. 214. Jabelzhna
Kuharske Bukve (1799):	kuhajo, inu smiraj premefhuj. Kader je gofto, ohladi, deni smersovàt. 209. Lemónova smerslina. Savri 4 bokale dobriga mlęka; notri deni

zmrzovati

zmerzovati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 tedne zaporedoma do

zmrzuje

smersuje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je v' Jeſsen s'kurjekami pognojena, inu reskopena bla, aku smersuje, toku s'ſuhimi kurjekami poſtupej. Kader Meſez doli jemle, al
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſaditi, toku bode ob S. Jakobu glavatu, kir pa ſhe smersúje, s'hojovemi vejami pokri. Zhe Dręvje popreishnu Lętu bol polnu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Je prov mokra, inu sraven gorka, v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na kateriga velki
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Pred Adventam malukedej ſneg sapade, inu akulih poprej v' Kimovzi smersuje, je vender Liſtovgnoj vezhi tal gorák. Sima. Je vezhi tal
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Jeſęn. Je tudi mersla, inu prov mozhirna, smersuje sa zaita, mu supet pridejo hude vremena; kader poloviza Kimovza
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perzajtu v' Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje do srede Grudna. Satore zhe hitru poloshíſh, bodo gnillu, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Shetv. S'to nitręba ſe ſillit perzaitu ſejati, kir ne smersuje hitru. Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſame doli na semlo padejo) aku lih perzajtu v' Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje do srede Grudna

zmerzuje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor

▶ znabiti členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znabiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	naj samo zavest človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko je pozneje prišel po naročeno in
Ferdinand (1884):	kar pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno
Ferdinand (1884):	gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand

zna biti(združena oblika)
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): hudi ljudje, bila si neumna, da si se možila. « Ona: »Zna biti! Pa Štefan je bil čverst korenjak, ki je imel

▶ značilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

značilna

značivna

Mineralogija in geognozija (1871):	še druge prstene reči kakor augit, roženec, olivin i. d. Značivna je za njih črna skorjica po vrhu, ki je brž
Mineralogija in geognozija (1871):	dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo stori purpurasto, apno rdečo kakor zarja, kalij vijolasto

▶ značilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

značilno
- značivno
  Mineralogija in geognozija (1871): okoli njega na dokaz, da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči

▶ značiti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

značiti

znači

Mineralogija in geognozija (1871):	rodivši se, dovršil je naše osolnje, kojega jedro solnce, se znači kot stanovitno središče, ki druge planete vleče na-se. Ta Laplaceova
Zoologija (1875):	Aves. Ptiči so pokriti s perjem, in to perje najbolje znači ptiča. Razen tega opažamo na ptiči štiri ude, prednja dva

▶ znajden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iznajdljiv; [sskj]

znajdenega
- znajdeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej

▶ znajden pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vešč; kontekst

znajden

snajden

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſliſhal od te ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih

znajdena
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev

znajdeni

snajdeni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi

▶ znajdenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iznajdba; kontekst

znajdenja

snajdenja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne

▶ znajti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znajde

snaide

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſto shaluje, vſse je v'nemu ſmeiſhanu, on ſe na snaide, negovu od tiga snotreiſhniga napokoja, inu spekline obdiujanu ſerze nega
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sh'nimi tudi vſi svetniki, Kar v'te sveti Zirkvi se Snaide , Boga zhasty vſe. 5. Ozheta , kadirga zhast Je bres vſe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Prejeu bo velik Ion. K'dir pa se v'grehu snaide, Inu se na spovei, Kir zhaſs te gnade preide Bo

snajde

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	isdelati, de tiſti, ki ſe v tej rézhi nar bolj, snajde, nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko

znajde

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se znajde vipavski vinorejec. Druga nadloga pa je vroči kraj, in vsakdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo
Astronomija (1869):	more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo njega, — in to

ſnajde
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode

znajdejo
- snajdejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem
- snajdeo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl
- ſnajdejo
  Ta male katechismus (1768): v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS.
znajdemo
- snajdemo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave
znajdeš
- najdesh
  Sacrum promptuarium (1695): puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho

znajdete

snajdete

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je, pred takimi porloshnoſtjami, kęr ſe vy nikoli, ali malukàdaj snajdete, de bi Bogá ne rèshalili. Pogled ali pogovor letę ali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obèrnete, inu ſpomnite, kaku ſe vy povſod v' prizho njega snajdete. Leto vy Chriſtjani moji vſi lohka ſturite, tudi per vaſhim

znajti

snajti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Al te ni dones Baron proſsil, de ſe imaſh tukej snajti ? — ſim vshę ſliſhal , kader ſim sa ſtolam zhepęl. Baron. (jęsen
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	deklętam govoril; v'eni uri ſe imava tam na pręlasi snajti —

ſnajdti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z zelu lejtu per bratovski
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ushezhega podviſarja v'andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika S. Joſhefa ſa

znašel

snajdel
Genovefa (1841): grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O, ti

znajdel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor

znašla
- snaſhla
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima
- sneshla
  Branja, inu evangeliumi (1777): sarozhena, predn ſta skupperſhla, ſe je od ſvetiga Duha noshezha sneshla. Joshef nje mosh pak , satu ke je pravizhen bil, inu
- sneſhla
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog

znašli

nashli
Sacrum promptuarium (1695): ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug
snajdeli
Kuharske Bukve (1799): shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj

snaſhli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo

znašlo
- sneſhlu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj

▶ znamenit pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najznamenitejšepridevnik, splošni, presežnik
- najznamenitiše
  Zoologija (1875): Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj
najznamenitejšipridevnik, splošni, presežnik
- najznamenitiši
  Zoologija (1875): kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst
znamenitpridevnik, splošni, nedoločeno
- znamenit
  Mineralogija in geognozija (1871): Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so
znamenitapridevnik, splošni, nedoločeno
- znamenita
  Kemija (1869): mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku

znamenitepridevnik, splošni, nedoločeno

znamenite

Rudninoslovje (1867):	Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča
Zoologija (1875):	živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta
Zoologija (1875):	Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da

znamenitegapridevnik, splošni, nedoločeno
- znamenitega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in druge, vendar niso unima enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj
znamenitipridevnik, splošni, nedoločeno
- znameniti
  Zoologija (1875): Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne

znamenitihpridevnik, splošni, nedoločeno

znamenitih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo
Fizika (1869):	ga po navadno drži v skrivnostjej neopaznosti. 108 Izmed mnogo znamenitih poskusov, ki se dado napraviti s pomočjo zračne sesaljke, naj
Kemija (1869):	se morejo le tam, kjer se delajo. Duščeve spojine. Gledé znamenitih lastnosti, kakor smo jih opazili pri kislecu in vodencu, se
Mineralogija in geognozija (1871):	težko — se ne stopi. Topeči se minerali kažejo še mnogo znamenitih lastnosti, kajti nekteri se topé mirno, drugi vró, se napihujejo
Mineralogija in geognozija (1871):	v obče tudi vidimo v zgodovini človeškega rodú zraven nastopa znamenitih oséb in dogodeb. Kajti še dandanes, ko smo že daleč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	po „Učit. Tovarišu” priobčene razprave iz slovstvene zgodovine dveh jako znamenitih stoletij, znamenitih posebno zato, ker se je tudi pri nas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Tovarišu” priobčene razprave iz slovstvene zgodovine dveh jako znamenitih stoletij, znamenitih posebno zato, ker se je tudi pri nas bíl boj

znamenitopridevnik, splošni, nedoločeno

znamenito

Astronomija (1869):	najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja
Mineralogija in geognozija (1871):	oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito je to, da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na

▶ znamenito prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znamenito
- znamenitno
  Botanika (1875): slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere

▶ znamenjce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znamenjce
- snaminzhe
  Pozhétki gramatike (1811): temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti
- znamenjce
  Robinson mlajši (1849): jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S

▶ znamenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znamenj
- snamenj
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino perſta v' luknjo
- snanim
  Pozhétki gramatike (1811): ſtavke, in ſtroke v' piſmu Iózhit in prepénjati imamo ſheſt snanim, ktire kashejo ſtopnje govorjenja, kjé in kdaj imamo vezh al
- znamenj
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake imenovanih znamenj pri njem zapazijo, ga je treba prikleniti ali v kak

znamenja

snamina

Pozhétki gramatike (1811):	góvoram, ter jih s' medmeſtnim snaminam ( ) oklénemo in lozhimo. Tiga snamina pervi kriviz imenujemo predklep, drugiga saklep. Medméſtene beſede snajo vzhali
Pozhétki gramatike (1811):	mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e

snaminja
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni
snamne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): pogledou. Katiru nam na sname da, de malu pomagajo te snamne, malu

snamnja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebu ſe bodo ſtraſhne snamnja perkasovale. Pa le sazhétek nadlog je to. “ „Preden ſe vſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lepſhe pokasali. ˛Shtefan, poln ſvetiga Duha, je velike zhudeshe ino snamnja delal. Mozhno je prizhal od Jesuſa in od njegoviga kraljeſtva
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prebivavzi, poſluſhajte me! Jesuſa Nazarezhana, kteriga ſte vidili zhuda ino snamnja delati, Jesuſa, kteriga ſte ví krishali, je Bog is groba
Genovefa (1841):	ſolnze, ptize, zvétlize, vir, ſkale, tem je in oſat zhiſte snamnja, ki ſo jo Jesuſovih beſéd opominjale in ji dovolj miſliti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo iſhe vezhidel v lotrii in drusih prasnih marnjah. Te snamnja ozhitno kashejo, de taki kmetovavzi nimajo daljezh do beraſhke palize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gobzu in na parklih obnaſhati, de bo prav. (Konez ſledi. ) Snamnja, is kterih ſe ſposna, de gré kmetijſtvo rakovo pot. Povſod

znamenja

Robinson mlajši (1849):	je pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to spominale — upametovale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico
Fizika (1869):	s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega
Astronomija (1869):	stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena
Astronomija (1869):	razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči
Fizika (1869):	se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj pa
Botanika (1875):	Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem se
Ferdinand (1884):	Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če
Izidor, pobožni kmet (1887):	in nas včasih tudi pokori; vprašam vas, ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom

znaminja

Divica Orleanska (1848):	pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od
Oče naš (1854):	drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti

znamja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	križem obče znana slova: в то знамjа побъдишь (V to znamja pobědiš). Opominjajmo naše gospode župane i ostale gospode, ktere to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	zadel. Atentati na vladarja so zdaj na dnevnem redu, — žalostna znamja časa.

znamnja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi. Poke, ki jim
Divica Orleanska (1848):	protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso gotove in se tudi pri drugih boleznih najdejo. Kedar

znamnje
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor

ſnamena

Ta male katechismus (1768):	ampak se spreberne v' Kristusova Telú, inu kry, le same ſnamena ostanejo zhes. Kaj so tu ſene ſnamena? Te perpadnoste, katire
Ta male katechismus (1768):	kry, le same ſnamena ostanejo zhes. Kaj so tu ſene ſnamena? Te perpadnoste, katire se od ſvunej videjo, koker na kruhu
Ta male katechismus (1768):	ſapoudah stojy zela postava, inu Preroki. Matth. 22. S' kajſenega ſnamena se lubeſn pruti G. Bogu spoſna? Kader boſhje ſapovde derſhish
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so jejnali nje suſhni biti, so jęli ſdajzi prov svitle ſnamena te svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar navirjemi moj Syn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre, al ene nausmilene, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prizhe, inu lubeſni pruti S.Joſhefu nositi, ter skus take ozhitne ſnamena ſa enega naurednega brata, inu seſtro S. Joſhefa se spoſnati

znamenje

snamine

Sacrum promptuarium (1695):	v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu
Branja, inu evangeliumi (1777):	s' oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje

snaminje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu pręſhuſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr tó snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal k' njim: En hudi inu pręſhuſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr tó snaminje Jónasa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje danu, kakòr tó saminje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr tó snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje danu, kakòr tó saminje Jónasa Preróka. Inu on jih je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kor je enu dolgu globoku ſpanje enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte
Genovefa (1841):	sdaj glaſno djala, ſi shé od njih! Tukaj imâſh naſhe snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla
Genovefa (1841):	milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi

snamne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): mozh, inu ſylo naſhih revusdanih pozhutku. Zhes enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina

snamnje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim ſe bodo prizhali. Ino tvoje ſerze
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	De ga boſte pa ſposnali, vam bodi to le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo
Genovefa (1841):	ſi is ljubésni do mene na krishu umerl, to Tvoje snamnje mi ima védno pred ozhmí ſtáti. Védno me imá tvôjiga

znamenje

Divica Orleanska (1848):	vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od njih
Robinson mlajši (1849):	poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tolažila in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost
Rudninoslovje (1867):	Würfel) i vsi njej sorodni kockini liki imajo to splošno znamenje, da so v treh meréh, od kterih druga
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega izvoljenja k izveličanju. Bog očisti svoje ljubljence že v
Gozdovnik (1898):	vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje
Lohengrin (1898):	svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in

znaminje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu. Velika
Divica Orleanska (1848):	se čudiva. Od kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in

znamnje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti
Zlata Vas (1848):	v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in de je nesreče
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še nekoliko shajati pusti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem
Blagomir puščavnik (1853):	na berhkega viteza Milkota, s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se najdejo stekli psi, ki ne divjajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	veliki ko proso, včasi veliki ko grah. Nar bolj gotovo znamnje, da ima prasič ikre je to, da se mu pod
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani

ſnamene
Ta male katechismus (1768): kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri
ſnamine
Sacrum promptuarium (1695): en dan je vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de

znamenjem

snamnjem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtal, ſtopijo duhovni k' njemu, ino ga vpraſhajo: „˛S' kakim snamnjem nam boſh ſkasal, de imaſh to delati oblaſt? “ Odgovorí jim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sgovarjaj kakor naſh ſh. ž sgovarjaj kakor naſh sh. S snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar je po vſaki zeni predſtvo

znamenjem

Fizika (1869):	lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih, da je na
Fizika (1869):	nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo

znamnjem
Tine in Jerica (1852): lepo. Če niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro je vedla, de se mora človek
ſnamenam
Ta male katechismus (1768): kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire

znamenji
- znamenji
  Astronomija (1869): Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej
- znamnji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): veruje v Boga in se ne peča s planetami in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj

znamenjih

snaminjih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh

znamenjih

Astronomija (1869):	Čudno se nam mora dalje zdeti to, da pri teh znamenjih ne najdemo primernih sozvezdij, ampak vsakrat poprejšnje, tako n. pr.
Mineralogija in geognozija (1871):	tacima prerivoma, koji se tedaj morajo slagati v nekterih bistvenih znamenjih, imenujemo geologično tvorbo ali formacijo ali sistem kake tvorbe ter
Botanika (1875):	korist, da se rastline lahko dajo določiti po svojih posamnih znamenjih, ki navadno niso težko najti. Ona rabi zatorej početniku. da
Trtna uš (1881):	merčes našemu vinogradarstvu. Zatoraj bo sedaj glavno vprašanje, po katerih znamenjih in prikaznih moremo spoznati, da imamo v svojem vinogradu trtno

znamnjeh
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer
znamnjih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje

znamenju

snaminju

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhlovek bres pameti saſhpotuván, inu s' enim bęlim oblazhiIam k'snaminju ſvoje neſpameti oblęjzhen. To ny bilú obenu zhudu, de je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	truplu pak je na galgah tiga krisha viſsęlu k' enimu snaminju ne ſamu njegove neſkonzhne lubęsni, ampak tudi naſhe oſtudne nehvalęshnoſti

znamenji

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v
Astronomija (1869):	v mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen
Astronomija (1869):	enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi
Astronomija (1869):	enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok
Astronomija (1869):	enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra

znamnji

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da

znamnju

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jezus od smerti vstavši s. Magdaleni prikazal bil, k sodnim znamnju, potem k znamnju kjer je bil Jezus šiban (gajžlan), kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vstavši s. Magdaleni prikazal bil, k sodnim znamnju, potem k znamnju kjer je bil Jezus šiban (gajžlan), kjer je bil zasramván
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dalje na Golgati, kjer je bil križan postavljen: dalje k znamnju, kjer je bil s. križ iznajden, k mizi, kjer je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	storjeno, je Bogu in ljudem dopadljivo. — Primeril te bom kraljevimu znamnju, ktero vsako reč, ki je z njim previdena, h kraljevi

▶ znan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znan

snan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sdaj, de vſa hinávſhina nizh ne pomaga, de je veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja ) ˛Soſedje! vam je snan* Visharjov dom sa hribam, kaj ne? tudi veſte, de je

znan

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nekoliko leti je bil med nami še po imeni komej znan, in glej! zdaj je že blizo vsakimu, kteremu je le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid kmetovanja to veliko
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel.
Roza Jelodvorska (1855):	pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ž njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v Istri 20. junija. K. *). Letina kaže, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od koristnega drevja. 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro znan biti,
Kemija (1869):	je krom ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro vse

znana

snana
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi

znana

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	njem bil, ti bo tudi pót do njega še kaj znana. « Petru je bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati
Blagomir puščavnik (1853):	z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim
Stric Tomaž (1853):	drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana, ker sim med njimi rastla, da so ravno tako rahločutni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jo „Novíce” v 91. listu priobčile, je tudi med Slovenci znana, toda v nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil
Botanika (1875):	severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake
Zoologija (1875):	Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo
Zoologija (1875):	bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane
Spisi Krištofa Šmida (1883):	se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota znana. Šli so čez visoke goré in globoke doline. Slednič vendar

znane

snane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim sa vaſ ſpiſal, ker ſo mi bile vaſhe potrébe snane , in ker me je z. k. kmetijſka drushba , ki vam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le sdaj smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de

znane

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	té ? — Zdrav. Pri grajšinah in velikih kmetijah so že davnaj znane, in ako so ravno dražji od druzih, so vunder zavoljo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga bravci lahko razumijo. Takih beséd, ki še niso povsod znane, se sliši semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vidil; nasproti pa mu bodo na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó po primeri kakor bi bolj za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira
Botanika (1875):	nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme
Zoologija (1875):	školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake
Zoologija (1875):	njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C.

znanega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): pošteno besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel

znanem

snanim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kam ſi ga poloshil. ” Jesuſ ji po ſvojim ljubesnjivim njej snanim glaſu rezhe: „Marija! ” Ino

znanem

Fizika (1869):	zdaj bil opazovan le na severnem, nam bližem in bolj znanem polu.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	pri zahvalnici v Veliki cerkvi — po 31 letih spet v znanem mu oratarji. — Pretekle božične praznike so tukajšnji vojaki Weberjevega polka

znani

snani

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo

znanej
Kemija (1869): no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca

znani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil na Laškem in se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj
Mineralogija in geognozija (1871):	oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo
Zlatorog (1886):	staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz

znanih

snanih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezheh sa dobro in koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	réde, shlahte in rodovine ſpravili ali sverſtili, in ſhtevilo sdaj snanih raſtijivnih plemenov ſéshe bliso do 100,000! v kterim ſhtevilu

znanih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil človek,
Zoologija (1875):	dušna stran našega bitja nema nobenega zmisla, nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih

znanim

Fizika (1869):	dobi, nov čut. In z besedami Goethe-jevimi: „Tako govori priroda znanim, neznanim, „necenjenim čutom, tako govori sama seboj „in nam s
Ferdinand (1884):	je, »znam, kaj hočejo. « Ko pa zagleda list z velikim, znanim mu pečatom, reče grofinji: »Ta list je zame velike važnosti

znanimi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le

znano

snano

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt, koſtanj, oreh ino druge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako piſano viditi sheli in ſam tako piſhe, ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. ) Snano* je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto, snano
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v

znano

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tje zaplodile. Pa kdo jim bo to zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili, tudi škoda se jim
Sveti večer (1866):	tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah
Kemija (1869):	vodi se namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob
Fizika (1869):	sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj
Botanika (1875):	Plodovi listi ali pestiči stojé, kakor je znano, najbolj na koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi
Botanika (1875):	kakor pri banáni in pri kloščevini (ricinus). 4. Bil (culmus), znano, večidel votlo steblo kakoršno imajo naše trave in žita; ona

▶ znanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znanca

Domen (1864):	kakor že pred nekdaj, najdemo tudi nocoj dva naša stara znanca Sovo in Jurca. Že dolgo ni stari gospodar vasoval v
Kranjska nevesta (1864):	glava, najvažniše novice bi bila kmalo pozabila. Kaj pravite, kterega znanca sem še vidna? " „Kaj vem, ker praviš, da si pol
Slovenske večernice (1865):	cerkvi novega sv. Antona, kjer sem upal najti svojega preserčnega znanca T. T., s kterim sva še od presrečnih časov mladostnih
Gospod Janez (1884):	nikakor ni začudeno pogledala, nego kakor bi bila že stara znanca. Najprej pa ji je povedal nocoj, kdo je in od
Iz arhiva (1890):	zdaj ni nič za óno bitje. Jedva sta stopila naša znanca v drevorèd, kàr zapazita, da jima prihajata po stranski stezi
Očetov greh (1894):	koncertu. Pozdrav, predstavljanje in povabilo gospoda Majerja, da prisedeta naša znanca k njegovi mizi — vse je prišlo, kakor je bil to
Hudi časi (1894):	se ozrli možje in prenehali igro, ko sta vstopila naša znanca, in marsikak sumljiv pogled se je uprl v Birka. »To
Moja hoja na Triglav (1897):	ker sem mislil na dom in na slovo od poslednjega znanca in od zadnje hiše v Bohinju. Težavno sem stopal po
Kotanjska elita (1898):	izvrstno! Kdo bi si bil mislil, da najdem tukaj starega znanca! Hvala za vabilo — bržčas je izkoristim že nocoj! « In razšla

znance

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in
Blagomir puščavnik (1853):	iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so

znancev

snanzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne

znancev

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	obračajo. Pristopi k eni gruči, kjer je stalo več njegovih znancev: grof Brajner, grof Stubenberg, baron Jehlingen in drugi. Vpraša kaj
Cyclamen (1883):	deklico za roko. Hrast je hotel študirati obraze svojih dveh znancev, a videl je le, da je Meden jako dobre volje
Luteranci (1883):	vračaš se prej, dokler ti ne pošljemo še nekaj tukajšnjih znancev, kteri ti naznanijo daljno naše povelje. " Pri teh besedah Bobkovih
Cyclamen (1883):	poleg koče. Prizor, ki se je pokazal očem naših dveh znancev, bil je pa v istini za ta kraj nenavaden. V
Prvi sneg (1886):	sam v velikem tem društvu, in vsa ljubeznivost dobrih njegovih znancev se mu je zdela v tem hipu prisiljena; zdelo se
Vanda (1888):	soparice razšli po kmetih in toplicah, in od vseh Glovackovih znancev je samo Dobravčeva gospa ostala v Ljubljani. Ona je pač
Dva adjunkta (1888):	izkušenosti. V Svetji pri Klinarji sta našla večjo družbo, večinoma znancev, ki se je gostila z izvrstnim krčmarjevim vinom in ukusno
Lisjakova hči (1892):	strelišče, kjer je bila tombola s plesom, res ni imela znancev; ali tuja le ni bila. Vsi tisti gospodje, ki so
Gospa s pristave (1894):	zlasti pa še to, da je našel pri poslanstvu mnogo znancev iz nekdanjih milanskih časov; tudi vitez Ambrosio Sforza je bil

znanci

snanzi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti boſh teshku gori priſhal. Inu sdaj pridejo ſhe drugi snanzi, priateli, ſhlahta, ali vli mu s' objokanimi ozhmy, aku lih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa vratam ſedy. Kaj dęlate vy okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj ne greſte po Spovednika? Bolnik bo sdaj sdaj

znanci

Vetrogončič (1860):	kaka slovenska beseda, in kamor je tudi Medja s svoji znanci zahajal. Kot nekdanji součenec se mu približa gospod Vetrogončič. Medja
Na Žerinjah (1876):	je malo pozabil in pečal se v mislih bolj z znanci, na katere je bil tako nepričakovano zadel; in kaj bi
Cyclamen (1883):	tuj obraz v ozidji borjanskega trga, vselej so imeli naši znanci zvečer pri pivu veliko posvetovanje, kdo je pač ta tujec
Milko Vogrin (1883):	Kaj bi rekli oče, kaj Robert, kaj bi rekli naši znanci in prijatelji na Dunaji, kaj plemenite rodbine, baroni in grofi
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	do glavne Lerchenfeldske ceste in so naju pozdravili, kakor stari znanci iz mladih let, napisi: „Zur blauen Flasche″, „zu den drei
Prvi sneg (1886):	Na dolnjem konci dvorane so sedeli za jedno mizo naši znanci: gospa Kolarjeva s hčerjo in sestrično, Mirko, Čermak in Ilovski
Vesela vožnja (1889):	iz mesta v bližnjo, jako oživljeno vas Komárjevo. Srečujoči ga znanci postajali so in zrli začujeno za njim. »Kakó se je
Vaška pravda (1892):	ste? « vpraša sodnik. »Iz Bruhanje Vasi. Iz Vidma«, odgovore naši znanci. »Kaj bi pa radi? Se-li tožite, ali kaj? « »Pravdat smo
Slučaji usode (1897):	je bilo v dvorani že takó živahno, kakor v čebelnjaku. Znanci, ki se niso videli več mesec, so se pozdravljali, pripovedovaje

znanec
Ljubite svoje sovražnike! (1899): onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi, kako obsojam prelomitev dane besede

▶ znanilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveden; kontekst

znanilen

snaniven

Pozhétki gramatike (1811):	zhaſih. Tukaj damo ſame perve liza takiga glagola sa isglèd. Snaniven. Sdajni. Je me repens, kaſám ſe
Pozhétki gramatike (1811):	Vpréga nelizhnih glagolov. Snaniven, Sdajni Il faut, tréba je, trebujo Nedoverſhen. il falloit, treba
Pozhétki gramatike (1811):	je bès, tu bés, il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il
Pozhétki gramatike (1811):	concevoir, ſpozhénjam, ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il
Pozhétki gramatike (1811):	venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh, padeſh. Il
Pozhétki gramatike (1811):	terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée ſim lublen (lúblena) al

znanilnega

snanivniga

Pozhétki gramatike (1811):	ravno tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant v' ons: aimant, nous aimons: finissaru, nous finissons
Pozhétki gramatike (1811):	bi vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois
Pozhétki gramatike (1811):	branje jih bodo vezh vuzhile. Pravpiſmoſt per glagolih. Sdajni zhaſ snanivniga naklóna. V' edinjimu. 1. Kader ſe konzha pervo lize s'
Pozhétki gramatike (1811):	pojdi: je sais, vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi
Pozhétki gramatike (1811):	Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim; veliven
Pozhétki gramatike (1811):	ons, ez, ent; nous aimons, vous aimez, ils aiment. Nedoverſhen snanivniga. Konzhuje vſelej s' ois, ois, oit, ions, iez, oient. J'
Pozhétki gramatike (1811):	ſturil, bom; être, biti, je serai, bom. 2. Od prihodniga snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja
Pozhétki gramatike (1811):	ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu bais, ſoovrashiſh, il

znanilnem

snanivnimu

Pozhétki gramatike (1811):	III. Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi: 1. Prihodni v' snanivnimu smenjaje r ali re v' rai, aimer, lubiti, j'aimerai, bom
Pozhétki gramatike (1811):	sa ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa vſe v' snanivnimu. Perloshivniga hozhejo té! soit que, bodi ſi de, naj shé

znanilni

snanivni

Pozhétki gramatike (1811):	bral, bom shé prebral. Franzoski glágol ima pet naklonov: 1. Snanivni naklòn je, kader snanimo, to je na snanje dajémo, de
Pozhétki gramatike (1811):	konzhio s' er, inu drugi taki. DRUGA VPREGA. s' ir Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je finis, konzhújem, konzhám. Tu finis, konzhujeſh
Pozhétki gramatike (1811):	devins, il devint; nous devinmes, vous devintes, ils devinrent. Prihodni snanivni. Konzhuje vſelej tako: rai, ras, ra, rons, rez, ront. J'
Pozhétki gramatike (1811):	aimois, il aimoit, nous aimions, vous aimiez, ils aimoient. Pretekli snanivni. Ima ſhtir konze ai, is, us, ins, tako. J' aimai
Pozhétki gramatike (1811):	Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es, Il est, Nous
Pozhétki gramatike (1811):	Devant être imajozh biti, ali bodózh. PERVA VPREGA. s' er snanivni naklón. Sdajni zhaſ. J'aime, lúbim tu aimes, lubiſh Il aime

▶ znanost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znanost

snadnoſt

Pozhétki gramatike (1811):	Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena snadnoſt, ali Piſmenoſt. Gramatika je snadnoſt prav govoriti ino piſati. Sa
Pozhétki gramatike (1811):	ENAJSTA STAVA. Slósha méra. Sloshna mera je snadnoſt dajati vſsakimu slógu tiiſt vdár, ktir ſe mu ſpodobi. nektiri
Pozhétki gramatike (1811):	naſhimu ſe sna rezhi: Piſmena snadnoſt, ali Piſmenoſt. Gramatika je snadnoſt prav govoriti ino piſati. Sa govor ino piſanje nam ſlushio

znanost

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	storiti prosim. J. Podrebernicki. Skušnja učí. Kako potrebna je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob
Fizika (1869):	cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se
Fizika (1869):	se zamorejo po svojej volji gibati, imenujejo se živali, njih znanost pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in
Fizika (1869):	na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se na tri oddelke, in
Fizika (1869):	in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo
Fizika (1869):	ki se pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih znanost pa: rastlinoslovje (botaniko). Pa mnogo stvari je še, ktere niso
Mineralogija in geognozija (1871):	pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo
Zoologija (1875):	se je tako. « Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine

znanosti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se
Robinson mlajši (1849):	tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da se bo dalo nemarno živeti; še bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli
Fizika (1869):	stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in

▶ znanstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znanost; [sskj]

znanstva

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	milo — Luč nebeško njemu omračí. Ak očesam tudi svet pogine, Znanstva luč debelo tmo odrine. V misli rož kardelo zóri noč
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pisanja sodi, kaj de je umetnost. Mi hočemo razpravljanje tega znanstva krasoslovje ali lepoznanstvo imenovati, kér ono govorí od krasote ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de

znanstvo

znanstev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno

znanstvo

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	res, da je v učilnici prva in najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi ne da podučevati niti krščanski nauk
Fizika (1869):	so privršale kakor pogubna reka. Tù niso cvetele umetnosti, in znanstvo se je izselilo in poiskalo si v mirnejih deželah Azijatskih
Fizika (1869):	in ki se pokažejo mnogo poprej in popolnije razvite, kakor znanstvo prirode. Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo poslednje. Najstariji
Fizika (1869):	kulturnega življenja narodov, kterim se zatem pridružijo umetnost vojskovanja in znanstvo o državi in o pravici, in ki se pokažejo mnogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	lahko umevno svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela od vseh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zgovorno in lahko umevno svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela
Botanika (1875):	daje v tako obilnej meri. Zavoljo lažega pregleda razdelimo naše znanstvo na dva dela, namreč: A. na občno botaniko, ktera obsega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	imenujemo količino (Grösse). Vsako količino je môči povečati in zmanjšati. Znanstvo o količinah imenujemo matematiko. Ako si mislimo količino kot celoto

▶ znanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znanja

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	potem lehko sam napreduje, ne zaostaja za iznajdbami umetnosti in znanja; pri tacem narodu se razcvitajo blagost in bogastvo, duševne in
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ne mečili od vseh platí; ko bi mu ne zapirali znanja samega sebe: potem bi tudi ne oznanjalo tacih žélj. Sicer
Botanika (1875):	še ne zadostuje. K preiskovanji rastlinskega drobja je razun popolnega znanja v ravnanji z mikroskopom potrebna tudi spretnost v narejanji pripravkov
Občno vzgojeslovje (1887):	se pospešuje telesni razvitek gojenčev. Zato je prvi predmet pedagogičnega znanja, da se temeljito seznanimo s človeškim telesnim ustrojem. „Zdravje telesa
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	da so hodili v slabe druščine? Ali si trpel slaba znanja? Si jim dajal slab vzgled? Gospodar (gospodinja) Skrb za posle

znanje

snanje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k'
Pozhétki gramatike (1811):	ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to

znanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so gosp. kaplan, de bi se Jim po Novicah na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji od sedaj gosp. Peter Leskovic v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v izverstni latinski besedi očitno v cerkvi pred kardinalam na znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi se konjsko meso po ukazi gosposke tako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se
Robinson mlajši (1849):	Dosti težavno je bilo, Petku vse le s kazanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar Robinsonu udalo, ino Petek
Čas je zlato (1864):	lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni biti.

ſnanje
Branja, inu evangeliumi (1777): Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi

▶ znašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znaša

iznaša

Aritmetika za učiteljišča (1885):	na dan. V koliko dneh bode drugi prvega dohitel, ako iznaša razdalja med A in B 100 km? 53. Od B
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4 % pri a) 2577 gl., b) 3538
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4 % pri a

znaša

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18 milijonov vagánov žita ali 72
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern
Astronomija (1869):	predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec le za
Astronomija (1869):	zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor

znašajo

iznašajo
Aritmetika za učiteljišča (1885): 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 %, c) po 6

znašajo

Zoologija (1875):	opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice
Gozdovnik (1898):	izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov

znašati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti

▶ znati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zna

sna

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader
Kuharske Bukve (1799):	al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne
Kuharske Bukve (1799):	Zhe je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je reſ vſe tako med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s hivavſko ponishnoſtijo

zna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ti reči pa ni samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nas ima domá žlahto bližnjo ali daljno, v kteri jih zna gotovo eden ali več brati. Naj vsak za tekoče léto
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vi otroci! bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet
Oče naš (1854):	smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nami otroci za vidovino, to je, za človeka, kteri vse zna, celó leseno laž napraviti,-prav modro na to reče: „Kralj
Čas je zlato (1864):	je Lenček vesel, kakor de bi Bog vé kdo bil – zna brati, pisati, rajtati – in naj kraljevič pride, Lenček si je
Valenštajn (1866):	bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim

znade

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga lehko zastopi vsaki Slovenec per nas, samo ako brati znade, ako pa ne znade, pa niso tega novice krive, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Slovenec per nas, samo ako brati znade, ako pa ne znade, pa niso tega novice krive, ampak on sam, da se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	De svetu tak očitno znamnje dade , Kam „Viribus unitis” priti znade. Po klicu tim se verlo breg obnaša, Mogočni Terst namembe
Maria Stuart (1861):	večna milost zmago dade, Za druge grehe moja vest ne znade. Melvil. Bogu zakrivaš svoje hudodelstvo, Ki smert na glavo ti
Viljem Tell (1862):	Zavezniki! Al ste že z lepo vse Poskusili? Morda ne znade kralj, In ni njegova volja, da trpimo. Imeli bi poskusiti

ſna

Sacrum promptuarium (1695):	padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe je pobila? aku ſna plavat? aku uoda je merſla. &c. Ali liſiza je dialla
Ta male katechismus (1768):	ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en
Ta male katechismus (1768):	Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um

znajo

snajo

Branja, inu evangeliumi (1777):	je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po
Kuharske Bukve (1799):	ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati snajo — pa nikar jim ne verjemite. Pomiſlite , de je shivinſko teló
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je

znajo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami kaj zučili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali kaj druziga po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tudi to povedal, de naši lakirniki in lesofarbarji se ne znajo z lakiranjem in farbanjem pràv obnašati. Vprašanje kmetovavcam. Ali ste
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vse tiste, ki so se kaj naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da
Valenštajn (1866):	mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo

ſnajo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega dne, inu urozhino kedaj ſhe pred njimi nosili. Taiſti ſnajo po pravizi zhast pojirvati, katiri so starshi, dobrutneki, perjatli, inu
Kratkozhasne uganke (1788):	naruzhenejshi Svetniki? Katiri buqve ſaperte derſhe, inu ſhe use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu se narmejn obrajta? Shent Markov
Kratkozhasne uganke (1788):	vodo pak v' eni plitvi shiroki posodi, v' katiri se ſnajo kopati. Kader se odkoplejo, uſami ti vodo, ter si meſhęje

znajte
Gozdovnik (1898): odprta vsaki čas in za vsako pomoč. To le dobro znajte, Tiburcio Areljanos! »Storil sem le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega

znal

snal

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat okoli mene , take lępe rezhy mi je pravil — Jak.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dal smersli krompir ſkoriſtiti, pa kar ſe ſpomnim, nihzhe ni snal boljſhiga ſvetvati, kakor ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek

snov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi

znal

Robinson mlajši (1849):	kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do Gerarda
Blagomir puščavnik (1853):	vendar miloserčno, dobro gospo. Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Da bi le še razun svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že
Ferdinand (1884):	še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči mirú. Govoril
Ferdinand (1884):	še le pripraviti; jutri mi ga prinese sam. « Peter ni znal, bi se li jezil ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič
Ferdinand (1884):	ponudil, na dolgo in široko, kar je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške
Zeleni listi (1896):	da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa

ſnal
Sacrum promptuarium (1695): gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni

znala

snala

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile
Genovefa (1841):	zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder

znala
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): nas proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki njo je bila obletela. Čez nekaj časa še
ſnala
Sacrum promptuarium (1695): nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je s' roko

znali

snali

Branja, inu evangeliumi (1777):	liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosijo. De je shelesna zeſta s shelesnimi platami polaſhtana, bi snali ſhe nekteri miſliti. Ni takó, shelesna zeſta ni nizh drusiga

znali
Sveti večer (1866): verniti v Kladsko do svojega součenca, pa kmetje mi niso znali povedati, ktera cesta v Šlezijo pelje. Torej se klatim sem

znalo

snalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krompirja , na kateriga ſo slaſti gladovi. S' kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki

znalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi jo sméli letas drugač. Če bo zima mehka, bi znalo pràv biti; če bo pa
Blagomir puščavnik (1853):	da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se ozre
Čas je zlato (1864):	požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem
Ferdinand (1884):	je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo
Ferdinand (1884):	vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se me pa ni

ſnallu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	roke nastegni. Nezh nauſemi k'sebi ſa poduhati, kar be ſnallu k'sladnoſti sluſhiti, temuzh le tugente imajo tvoje kadilu biti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoje dushe. Kmalu od konza moresh ti ſadushiti, kar be ſnallu tebe k'pregrehi ſauIezhi, ſakaj aku se ti v'temu

znam

snam

Abecedika ali Plateltof (1789):	v'naſheh molitovzah. Na tedej, je ta otrok naprejgovoril: tok snam ja tudi jeſt prositi. O sa kolkajn rezhy ozhem jeſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ter ſim v' moj'mu duhu veſęl, Dokler ſi ſhè pomagat' snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	v' lubesni pre vezh ſhe sadoſti ni. Nęshka. Jeſt ne snam toku lepu govorit, koker ti. Al to ti povęjm , de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Jeſt ſam, ja. Jeſt snam jesik bruſsit, koker en Doktar. Jeſt bom moje dnarze toku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	raslęgal ? Baron. Prov imaſh ; ſej mi ní obeniga tręba; jeſt snam ſam po kladuvo inu po klęſhe ſtopit. (ſtury, raven koker
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sanętovka ſe bota nar pervizh tukej podpiſsala. Glash. Jeſt ne snam piſsat — Mizka, ti tudi né — Glash. Tok bom jeſt obęh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim saſtonj na ſveti. ” „Zhe tud' zvertje imet' sheliſh Goſpod, snam pomagati, Sdaj puta pred njim klokota In snêſe jajze mu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mlakah, grem volan v ſholo, ker ſo mi oblubili, de snam néhati, kader ozhem, ako mi uk ne pojde od rok

znam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne znam. On pač pri vsaki priložnosti skaže, da mu je vse
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali gošace, i. t. d. — Molek (paternošter), postavim na molek znam moliti, na bukvice ne. — Lébati; če človek kolne in véka
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vikši glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne znam razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	dobro delati, učil te bom, tudi polniti jih, kajti jaz znam delati denar. Ker te dve reči druga drugi pomagate, bilo
Deborah (1883):	znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam! O, oče, Ana, sem na moje srce! Da ne očara
Deborah (1883):	ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam! O, oče, Ana, sem na moje srce! Da
Ferdinand (1884):	mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala
Zlatorog (1886):	té še dvakrat bolj čislám »In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj
Revček Andrejček (1891):	že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor

ſnam

Kratkozhasne uganke (1788):	inu zhes tebe sodbo sklepa? Tvoja veſt. Shkoda! de kaj ſnâm. Vam sluſnem jeſt dobru; al mene moja kunsht umory.
Kratkozhasne uganke (1788):	v' vashi vasi; al vonder usem naſaj je. Al jeſt ſnam she vezh, ked krush-
Kratkozhasne uganke (1788):	terpeti. Mrak mene ſdajzi ovvesely. Pirja szer jeſt nimam, vonder ſnam od ene ſtęne, da druge lejtati. Podnęvi rnene nse ked
Kratkozhasne uganke (1788):	Al ſnash is węlo krędo zbernu pisati? ſnam. Uſami krędo, ter ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej

znamo

snamo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe bomo tukaj pogóvorili, kako saſtopili ſe, ker krajnſhine ne snamo? kaj je nam ſpózhniti per tej takó vbogi, tako smaukljivi

znamo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti
Deborah (1883):	in njeno dete. Krojač. Za nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar

znaš

snash
Kuharske Bukve (1799): inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi

snaſh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek
Kuharske Bukve (1799):	ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al
Kuharske Bukve (1799):	na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo
Kuharske Bukve (1799):	perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti
Pozhétki gramatike (1811):	nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza

znadeš
Valenštajn (1866): Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam Ti nekaj razodeti. (Po

znaš

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	terti opravi. Zamaži rano dobro, in če je treba, jo znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane lisec
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči je na
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	se pri meni. Dobrega mojstra te bom izuril, in ker znaš mošnje tako dobro delati, učil te bom, tudi polniti jih
Deborah (1883):	Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam
Ferdinand (1884):	na skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš in znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš

ſnash

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoje pogublenje strashnu nabode. Is enem samem stanam te gnade ſnash ti zelu krayleſtu peklenskega Sathana premagati. Dokler ti navesh, od
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zel Evangelium da tebi obilnu ſadoſti rezhy na roke, katire ſnash ogleduvati, zhe se le ot-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hudu dellu skus dobro manengo popravel, temuzh skus hudo manengo ſnash ti tu dobru uſſe pokaſiti. Bodi uſſellej k' Bogu namęnen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubeſne pruti Bogu bel ozhitnu na dan dati, koker kader ſnash, inu vęsh ta S. Sakrament is andohtjo moliti. Sedej ſhe
Kratkozhasne uganke (1788):	nozh v' merſli vodi v' eni kupezi namaka. Zhe otshesh, ſnash tudi zhebul reſręſati. To vodo daj otroku v' jutru spyti
Kratkozhasne uganke (1788):	en dan; ke she niso usi skupej prishli bli, tok ſnash vezhkrat ſturiti, doklej njeh use gladku pomerish. Na Duneju Per
Kratkozhasne uganke (1788):	Al ſnash is węlo krędo zbernu pisati? ſnam. Uſami krędo, ter ſapishi

znate

snate

Biblia (1584):	Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de

znate

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajcerjem pomagamo, ki ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se posebno s kmetovanjem pečali; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. — Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se z veliko domačijo hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki
Blagomir puščavnik (1853):	požiga žari. Kako mi je bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	enkrat mi jih je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo
Pripovedke za mladino (1887):	tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam

znati

snati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo

znati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi še kake druge slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi, kakor prost kmet, kteri samó
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po-
Divica Orleanska (1848):	delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati, Kaj mi storiti duh bo zapovedal; Ko pride čas, oglasil
Divica Orleanska (1848):	častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne

▶ znati li glagol, glavni, nedovršni + členek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

znaš li
- znaš-li
  Zeleni listi (1896): in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž njimi plesti, kot moja sestra? — Ne! «

▶ znebiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znebi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	odtergaj za malo časa od zemlje, na kteri le popotvaš; ~ znebi se še clo za neke hipe svojiga telesa, in zamakni
Viljem Tell (1862):	tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet! To je moja hiša

znebil
Zlata Vas (1848): te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in
znebila
- iznebila
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): mar zgolj prevara? ” „Ne popolnoma; saj vidiš, da sva se iznebila Fabija in da ima sedaj hči vse premoženje v roki
znebili
- snebili
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri
- znebili
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je mnogim služnost tako draga, da bi se je ne znebili radi. Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave
znebiti
- snebiti
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni
- znebiti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo

▶ znemar prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znemar
- is nemar(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne

▶ znesek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znesek

iznesek

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1
Aritmetika za učiteljišča (1885):	plačati vsega, kar je dolžan, nego plačal bode le oni iznesek, kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka
Aritmetika za učiteljišča (1885):	18. Stroškov je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan

sneſek
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 krishovza sa

znesek

Zlata Vas (1850):	mu jih dajali vsak teden, de bi mu sčasama posojeni znesek (šumo) vernili. Ko je Ožbé sčasama sto in še več
Astronomija (1869):	številu n. pr. 1870, se prišteje število 9, in celi znesek (1879) se deli potem s številom 28, kar ostane, to

zneskom
- izneskom
  Aritmetika za učiteljišča (1885): blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran

▶ znesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znese

sneſe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Per ſhazilu ſe ne imenuje ſhtevilo, koliko de vſa ſhkoda sneſe, ampak ſe le rezhe: ſhkoda je zela, ali ſhkode je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sheliſh Goſpod, snam pomagati, Sdaj puta pred njim klokota In snêſe jajze mu na tla, In v kashe ga pobrati. ” Peſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zena 26, 5o, 75, 100 goldinarjev in tako dal je sneſe. 28. Vſako pohiſhtvo, zhe je tudi pod eno ſamo numero
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktéri je tadaj per ti bratovſhnji savarvan, je velik in sneſe 43 milijonov in 803700 goldinarjev — kar bo vſak pravi domorodez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zena savarovanih pohiſhtev, ktére ſo pretezheno léto na novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in po majhnim vezh, takó de 5. dan 5 funtov sneſe; v 2. ſtaroſti 15 funtov ravno kakor v pervi, vſakdan

znese

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev. Na to odgovorimo: Večidel po vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét košev sadja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	preskerbljene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka
Zoologija (1875):	tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta
Zoologija (1875):	pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli

znesejo
- sneſejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi

znesla

sneſla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	da le dva boshjáka vanjo, ktera ſta vkup eno néshizo sneſla. Jesuſ poklizhe ſvoje uzhenze, ino jim rezhe: „Gotovo vam povém
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zela ſhkoda — kakor pravijo — okoli 80 tavshent goldinarjev v ſrebru sneſla!

znesla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): denarje. Tudi pravi, če mu bo létas ta kupčíja dobro znêsla , bo gotovo čez 2 letí spet v Evropo prišel. Takrat

znesli
Kmetijske in rokodelske novice (1845): 10 goldinarjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi

zneslo

sneſlo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga v drushbo plazhate. Pogorelſkim berazhem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej pomiſlil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe shupan sa uſheſmi; ko je ſlednje korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli

sneſlu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s'

▶ znižati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zniža

Fizika (1869):	zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m, visečo na niti
Fizika (1869):	pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se

zniža'
Stelja in gnoj (1875): leto in dan tako goditi. Kup se s tim sicer zniža', gnojilne moči njegove pa zato ne bo manj, temuč bo

znižati
Astronomija (1869): nakopiči, zato se mora, se vé da, tedaj voda vselej znižati na tistih mestih, ki ležé med tema krajema, t. j.

▶ znoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znorel

snorel
Genovefa (1841): bolezhina ga je vzhaſih tako pêkla, de bi bil kmalo snôrel. Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga

znorel

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	letele. Mojster zavpije nad njim: „Kaj pa počneš, ali si znorel? Čemu imaš posteljo na herbtu? zakaj je nisi na njenem
Revček Andrejček (1891):	po noči toliko šundra. (Posluša. ) In kako razbija! Ali je znorel?

▶ znositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znosijo

snoſijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj oſtane, jo po simi podrushniki (oferji) v ſvoje bajte snoſijo: vbogi goſpodar pa pojdi, kakor ſe sima odpravlja, nove ploté
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe

znosil

Roza Jelodvorska (1855):	Mnogo sim jih že v zlatih časih v vaš grad znosil, sosebno mlečnic, ktere so naj bolji in naj bolje pri
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ta je tačas popolnama vse skuhal, jed napravil, na mizo znosil in se dobro mastil. Potem ko se je nasitil, postavi

znosili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): velikim trudom in terpljenjem tje stovorili, ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa bi bila dovožnja, odvožnja in prevožnja po

▶ znotraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znotraj

snotraj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo bolj niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga

snotrei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na golufijo obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Farju shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu sanizhujejo. Takſhni ſo, koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune ſmerdlivih koſty. Takſhno sakrito hudobo, inu tenki ſtrup
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Cor. 7, Foris pugn, intus timores. Svunei je tu shoudvaine, snotrei ta ſtrah. Ta ſramota sa volo tiga ſturjeniga greha, ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu sdrauju tiga trupla nezh na perloshi, aku ta arznia snotrei na pomaga. Per osdrauleinu te duſhe pa ta arznija h'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s'savitjam, inu na vſo verſto, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Bog, ti pobeleni sid, katiri ſi svunei s'perjasnoſtjo pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva, navoshlivoſti, inu golufije. Satorei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s'savitjam, inu

snotrej
Kmetijske in rokodelske novice (1844): De bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi

znotraj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista
Roza Jelodvorska (1855):	nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so široki, da bi se zamogli
Mineralogija in geognozija (1871):	v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja
Mineralogija in geognozija (1871):	trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi
Mineralogija in geognozija (1871):	bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem
Mineralogija in geognozija (1871):	so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo na vse strani
Zoologija (1875):	obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci
Revček Andrejček (1891):	varuha, tepci pa po dva. Pa še prav zares! Jerica (znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom

znotrej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razpahnjene, terdé, s kervjo nalite. Sapnik, golt in nosnice so znotrej večidel rudečolisaste in nadunjene z žlezastimi penami. (Dalje sledí. ) Nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki ga po njegovi dolgosti tudi dvanajstoperstnik imenujemo; obVredništvo, sta znotrej vselej prisadna, silno rudeča, dimasta ali pa zelenkasto višnjeva, žolčna
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev visoka,

ſnotrej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	taiſti se more ena rezh sturiti; ſakaj pamet ukaſuje od ſnotrej; kar je od ſvunej je ſhe enu ukaſanu dijanje. Koku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enega hinavza, katire je uſſe drugazhi od ſvunej, koker od ſnotrej, toku ſaverſhe on od sebe enega potuhnenega perliſuvavza, katire dergazhi

▶ znotranji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znotranjih
- znotrajnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih
znotranjo
- znotrajno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne

▶ znova prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znova

iznova

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	niso dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15

iznoviga
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po-

znova

Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	obrnil leta 1745. do cesárske vlade, ki mu je potrdila znova, da nima nihče drug pravice imeti stolonoš, kakor le on
Prvi sneg (1886):	dvorani. Oba sta oživela, in zopet in zopet sta se znova zavrtila. Tanka plesalka je bila že vsa spehana in jela
Beatin dnevnik (1887):	po všeči? « »Jako. Kakor pesmi se čitajo njegove povesti. Vedno znova in vedno z večjem zanimanjem se dadé brati. « »Katera kaliforniških
Vanda (1888):	nič hudega Vam nečem. « »Stráni odtod! Tu nimaš ničesar iskati! « znova veleva Vanda nekoliko ohrabrena in stopi za korak iz tesnega
Brata (1888):	vsakem blisku in se križa v modrikasti svetlobi, potem pa znova podpre šiljasto brado in gleda brez mislij in brez so
Vanda (1888):	je na Kranjskem dôkaj prelepih krajev, v katerih mora človek znova oživeti na duhu in na telesi. « »Hvala Vam, gospod Sieminski
Rošlin in Vrjanko (1889):	bil s tremi silnimi sunki na mestu, kjer je ravno znova izginil Pavel. A Vid ga je še ujel pravočasno in
Naši vaščanje (1891):	postaviti pred vrata, pozabili so skoro takšno dejanje in prišli znóva pit, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Naši pivci
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	se mi zdi, kakor sem rekla," odgovori Jerica in zarudi znova; „vendar za gotovo ne bi mogla reči, da je tisti

z nova(združena oblika)
Astronomija (1869): navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega

▶ znožje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znožju
- znožji
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in

▶ zob samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zob

sob

Biblia (1584):	inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje sob . Inu Iesus je djal k'nym: Ieli ſte letu vſe
Biblia (1584):	bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty Pravizhni ſvejtili kakòr Sonce, v'ſvojga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' pęzh tiga ognja. Tam bó jokanje inu ſhkripanje tih sób.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo

zob

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika
Zoologija (1875):	so usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na
Zoologija (1875):	vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce
Zoologija (1875):	školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18
Zoologija (1875):	brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio
Zoologija (1875):	čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je

zobi

Robinson mlajši (1849):	se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak
Robinson mlajši (1849):	Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo zabil, ino brana je

ſob
Svetu pismu noviga testamenta (1784): v' pęzh tiga ognja: tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja.

zoba
Zoologija (1875): se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b

zobe

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo
Zlata Vas (1848):	je. Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate
Revček Andrejček (1891):	vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se

zobje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki
Zoologija (1875):	celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to je tvarina trša od druzih kosti
Zoologija (1875):	iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med
Zoologija (1875):	kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj

zobovi
Fizika (1869): Pod. 83.), med tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os

zobmi

sobmi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi

zobmi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen in s ktero se da veliko
Robinson mlajši (1849):	tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za
Tiun - Lin (1891):	Ko se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto

ſobmy

Sacrum promptuarium (1695):	ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial
Sacrum promptuarium (1695):	lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne

▶ zobati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zobal

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	durice odperla, je golobčik sletel, in ji z rok zernica zobal, ki mu jih je ponujala. Še zapreti ni bilo hišice
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	odperla, priletel je na njeno roko in ji z roke zobal zernje. Vrat kletke že več ni bilo treba zapirati, kajti

zobala
- sobala
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali poſodvizi
zobat
- sobat
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor

zobati

sobati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra

zobati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	oddam. Kar sem ga vzel; Živino izprežem zdaj, Dam ji zobati kaj. Kmal naložim, Pokam nazaj. Kar jez vem, da živim
Najdenček (1860):	vstavil v svojim čudenju. Zdaj pride kočijaž in da konjem zobati. Brez da bi mi bil rekel, mu pomagam. To mu

zoblje

ſoble

Kratkozhasne uganke (1788):	póje, de kry pluje: ta 7, try lejta ſtare jagode ſôble Uganesh tu use, tok se meni en modrijan, inu vedèsh
Kratkozhasne uganke (1788):	da kryvy, inu brinovka try lejta ſtaru ohmetje na hraſtu ſoble. Ushęzh je moja shpendija: sladkè je sad mojega dela, al

zobljejo

soblejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki

zobljejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je treba
Zoologija (1875):	Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te

▶ z oči predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

z očmi

isozhmi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi trenov: tebi sheni sheni sheni noi permoreite Bueg ozha † Bueg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu smerti! perkashise na tam kraji taku shitro kaker bi isozhmi ukupà trenou.

▶ zogleniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

zoglenimo

zogljenimo

Kemija (1869):	je bilo v prejšnjem §. opisano. Ako pa kosti naravnost zogljenimo, se ogljenčevi delki zarad apnenih med hrustančevo pletenino ležečih delkov
Kemija (1869):	Koščeni ogelj (Knchenkohle) ali koščeno črnilo (Beinschwarz) dobimo, ako kosti zogljenimo, to je: je sežgemo nepopolnoma. Vsaka kost je namreč sostavljena

▶ Zois samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Zois
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko

Zoisa

Zojsa

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta

▶ zoisov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zoisove
- cojzove
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v
- zoisove
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so dobili: 1) c. k. vodstvo idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste

▶ z on predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s njo

shnio

Sacrum promptuarium (1695):	drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga
Sacrum promptuarium (1695):	ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe
Sacrum promptuarium (1695):	nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes

z njih

shnieh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveti Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh

z njim

sh'nym

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu terpleine, inu ſmert naſhiga Isvelizharja obshalujemo, Judesh na gratamo, sh'nym greha na ſturimo, na s'zagamo, inu ſe na obeſſimo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Boga vezhne svetusti, K'dir je, inu je vezhnu biu Sh'nym glihne viſokusti. s'Nebeſs se je on h'nam podau

shniem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti ta usmilana Jesusa na tvojah ramah nesov: noi shniem zhries te potak jordan shov: k' si k' jesusu diau

shnim

Sacrum promptuarium (1695):	jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza
Sacrum promptuarium (1695):	sakaj nemore sgruntat, kaj miſli karsnar shnim ſturiti: Liſiza pravi jeſt bom tebi povedala: On miſli tebe
Sacrum promptuarium (1695):	Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc
Branja, inu evangeliumi (1777):	Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali

shnym

Biblia (1584):	ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on porozhil njej jo dati. Inu
Biblia (1584):	Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli shnym govoriti. Inu eden je djal k'njemu: Pole, tvoja Mati
Biblia (1584):	ſe vſaj néſo ſpodobili njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'
Biblia (1584):	David ſturil, kadar je lazhen bil, inu ty, kir ſo shnym bily? Koku je on notàr ſhàl v'boshjo hiſho, inu

shnjim

Sveta grofinja Genofefa (1857):	de je on romar, in ſe je per vezherji marſkaj shnjim pogovarjal. Med tem tudi od ſvoje preljube shene in tù
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Na to je grof Smagomir ſvojo sheno proſil, de naj shnjim v grad nasaj gre. Genofefa pa, préden ſe lozhi od
Sveta grofinja Genofefa (1857):	grof tudi ſtoril. Drugo jutro je hotel grof ſhe dalje shnjim govoriti, pa ni bilo ne ſluha ne duha po njem

sh-njim

Genovefa (1841):	vojvodnja mu je bila v shlâhtnoſti po vſe enaka in sh-njim le êna duſha, lé êno ſerzé. Edino hzhér ſta imela
Genovefa (1841):	glaſ ſliſhi in mi odpre, zhem k njemu iti in sh-njim vezhérjati, in on bo s menoj. ” To rêzhi je dolgo
Genovefa (1841):	je mogla s njim gledati in ſe zhuditi, in Boga sh-njim sahváliti, ki je toliko lépih rezhí vſtvaril. Tako je ſvôjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vprezhi ne moreſh. Mojſter ti klobuk naredi; le enkrat greſh sh-njim na dèsh , in ti poſtane kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege

žnjim
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se

z njimi

shniemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude

shnimi

Sacrum promptuarium (1695):	k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda dalezh
Sacrum promptuarium (1695):	ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil
Sacrum promptuarium (1695):	perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega

shnymi
Biblia (1584): Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe

sh-njimi

Genovefa (1841):	boſh tudi govoril” „Ali vidil jih bom in govoril bom sh-njimi ?” je rekel ſantek in prijasnoſt mu je is ozhí ſijala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v bratovſhnjo plazhamo, tudi niſmo prèzh vergli! Svojim bratam ſmo sh-njimi pomagali, ki ſo v ognju ſvoje premoshenje sgubili. To plazhilo

z njo
- shnjo
  Biblia (1584): isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob

▶ zoološki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zoološki
- zoologični
  Zoologija (1875): katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768

▶ zoper prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zoper

supar
Biblia (1584): v'nuji bil od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl
super
Branja, inu evangeliumi (1777): perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory Zeſſarju. Kader je Pilatush lete beſſede ſhliſhal, je on

ſuper

Sacrum promptuarium (1695):	muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt
Sacrum promptuarium (1695):	vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite
Sacrum promptuarium (1695):	inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k'

▶ zoper predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zoper

saper
Biblia (1584): bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga

soper

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino dobizhka, ino gré raji v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ,
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino rezhe: „Kako bi mogel ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza

supar
Biblia (1584): ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete

super

Biblia (1584):	Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu
Biblia (1584):	ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory
Biblia (1584):	supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina
Biblia (1584):	Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku
Biblia (1584):	jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka
Branja, inu evangeliumi (1777):	mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe saleſe tega hudizha. Sakaj nam ſe je vojskuvati nikar
Branja, inu evangeliumi (1777):	nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	30. Katęri ny s' mano, tá je supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu

zoper

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo, drugot zoper zlatenco
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki pozimi človeka nar bolj greje: to naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup! Dr. B.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je že 160 popadenih ljudí
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk

ſuper

Sacrum promptuarium (1695):	nihdar Ceſsariu Auguſtu ſvojmu Moshu ſe nej samirila, ali eno ſuper beſsedo rekla, de ſi lih je vejdla, de k' drugem
Ta male katechismus (1768):	Katiri se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo

▶ zoper govoriti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k

zoper govore
- ſupergovore
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę

▶ zoper stati predlog + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

zoper stati
- superſtati
  Branja, inu evangeliumi (1777): Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani
- ſuperstati
  Ta male katechismus (1768): milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti

▶ zoperstaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zoperstavi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo

zoperstavijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi se pač vsi tisti, ki se novim znajd- bam zoperstavijo, večkrat osode krompirja spomnili! Kakó so ga ljudje pri začetku
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno to napraviti dalo. *) Nekterih zaprek, ki se takim početju zoperstavijo*, se ne smemo vstrašiti. Delanje v enim duhu je h

zoperstavila
- zoprstavila
  Oče naš (1885): jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka se je temu zoprstavila in je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala

▶ zoperstavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zoperstavljal

ſuperpoſtavlal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):

serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash

▶ zopet prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zopet

opet

Robinson mlajši (1849):	skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi
Robinson mlajši (1849):	da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je

sopet

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan
Genovefa (1841):	ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal, jo
Genovefa (1841):	priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in na pol vola. Za neko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	deržal roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar
Sveta grofinja Genofefa (1857):	shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo

supet

Biblia (1584):	pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet vèrniti v'mojo Hiſho, is katere ſim vun ſhàl. Inu
Biblia (1584):	Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn
Biblia (1584):	odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio
Branja, inu evangeliumi (1777):	nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat
Branja, inu evangeliumi (1777):	otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio, krulovi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro

zopet

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali
Divica Orleanska (1848):	ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	solze so se mu čez lica vderle. Težko si je zopet serce storil in je storil, kar so mu mati ukazali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno mer teka
Oče naš (1885):	v svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati
Izidor, pobožni kmet (1887):	jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri

zupet
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): alj kelnarco v službo stopim; čez pol leta pa jo zupet zapustiti moram, ker so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica

ſupet

Sacrum promptuarium (1695):	ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle
Sacrum promptuarium (1695):	lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku
Sacrum promptuarium (1695):	eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de
Ta male katechismus (1768):	katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz
Ta male katechismus (1768):	pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh
Kuharske Bukve (1799):	sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti

▶ zoprn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zoprn

sopern

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njega poginejo; dim ali kaka diſhava ali ſmrad jim je sopern. Majhne zhervizhke paſi s voljnim mladim perjizhem is méj, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prav rada répa raſte, in oljnatiga gnoja duh je goſenzam sopern in jih odganja od ondot, kjer repa raſte, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	léſkovim, pa ſuhim, kir vſak dim in ſmrad je zhervizham sopern in ſhkodljiv. Zhe je vezh dni deshevnih in gerdih, jim

zoprna
- soperna
  Sveta grofinja Genofefa (1857): bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je
- zoperna
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): mi je obilno po tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo
zoprne
- soperne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro

zoprnega

superniga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhlovek ni, zhes katiriga bi ſe per negovimu pohishtvu kei superniga, inu hudiga na vsdignilu. Sdei pride jesa, katira ſturi kletvizo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſilnu mehky sa obzhutit, kar ſe nam supèrniga pèrmęri, inu ne posnamo tę ſręzhe, katęra sna is tęga

zopernega

Rudninoslovje (1867):	soli, ter 2•2krat teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra
Kemija (1869):	amilov alkohol imenuje se patoka (Fuselöl). Očiščen je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je

zoperniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le

zoprno
Botanika (1875): srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin (Artemisia absynthum) je izvrsten zavolj svoje

▶ zoprnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zoprniki

zoperniki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savžili. Komej, ko je Metod oči zatisnil, so že njegovi zoperniki, némški in talianski duhovniki in misionarji na noge vstali, preganjali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od laneniga semena i. t. d. pomagajo in slamo zboljšajo. Zoperniki ajde pravijo, de naj kmetovavec med rèž in med ječmen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sim takó imenitno stopnjo dosegel , de se ne morejo moji zoperniki mene naglodati. Zdaj pa, kér so me Novíce že v

▶ zoprnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zoprnost
- ſupernoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil

zoprnosti

supernoſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga

ſupernoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Krish, nadluga, ſupernoſte, ferſhmajhte, boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Sama ta tugent se ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla pred drugeme ta obras enega Chriſtiana

▶ zor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zor

sor

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mávriza na blédo Bogomílo Lepôte ſvôje zhíſti ſvít islíje, Nebéſhki sór obdá oblízhje mílo ; Jok, ki v ozhí mu ſíli, kómej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſôpe , Ki jim je ſtárſhov véra bla tak drága. Ko sór saſíje na merlízhov trope, Leshé, k ob ájde shétvi, al

zor

Maria Stuart (1861):	reši me njegovih rok! Na vek mi vgasnil je rešitve zor. Ozri se milo na-me, večni Bog! Na desni sila je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	se noč in dan vid'. ” Kmalu napočil je bil juterni zór, in daljne besede Valjavceve mornarjeve pesmi: „Ko zvezde se začno

▶ zora samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zora

sora
Genovefa (1841): poglavje. Genovefa Vojnomirova nevéſta. P Pred vezh ſtolétji, ko je sôra ſv. Evangélja tamôte nejevérſtva na Némſhkim rasſvitlila in ſirove ſhêge

zora

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj
Zlatorog (1886):	njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se

zore
- sore
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſe podáti, mu ne bránim; Kdor hózhe vaſ dozhákat' tèmne sóre, Nepróſte dni shivét' nozhém enáke, Ne branim mu, al jútra
- zore
  Pripovedke za mladino (1887): najdeta je. Celo noč hodita, in drugi dan tudi od zore do mraka, toda iz gojzda ne prideta in grozno sta

▶ Zora samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Zora

Sora

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rokodélſke novize: tako bodo tudi Dalmatinzi ob novim létu zhaſopiſ „Sora Dalmatinſka'' imenovan, v ſvojim jesiku dobili. Natiſkoval in na ſvitlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naróda in domovine posdravil s ſerzhnimi beſédami : Bog te ſprimi Sora Dalmatlnſka! Osnanilo. Ker shelesne repetnize sa zheſke kolovrate pri naſhih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goldinar, po poſhti pa 1 goldinar 15 krajzarjev. Dobi ſe „Sora” po vſaki poſhti v zélim zeſarſtvu Mi pa priporozhimo „Soroda

Zore

Sore

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sa poduzhenje, slaſti pa kar dalmatinſki narod utizhe. Zéna Sore dalmatinſke je v Sadru 4 goldinarje, po poſhti pa 5
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dali, ker is pregleda, ki ſmo ga od goſpodov isdajatelov Sore prejéli, previdimo, de jo bode vſak prijatel naróda in domovine

Zore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je koncem lanskega

▶ Zorc samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Zorc
- Sorz
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi

▶ zoreti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zorela
- zorila
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da od leta 1794 ne
zoreti
- soreti
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na
- zoriti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na

zori

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se kaže

zorijo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dovelj češinj, in pozneje še druzega sadja nasušila. — Ta mesec zorijo semena vertnih zelenjad, se torej požanjejo, posušé in spravijo. Čebula
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zatorej so sirove izkožene jederca za jed boljši memo suhih. Zorijo ob ajdovi žetvi. Orehom podobni so lešnjiki, ki imajo z
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	podolgovate, druzih okrogle; nekterih terši mesa, nekterih mečjiga; nektere prej zorijo, druge pozneji; nektere so dišeče, druge posebno sladke; še druge
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kakor po navadi v vinogradih. Ker mnoge plemena grojzdja ne zorijo vse kmalo , bi bilo prav terte mnozih plemen posebej vkup
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in drugi okrogli, debeli so prijetna jéd ravno kakor orehi. Zorijo konca Augusta. Orehi ljubijo vsako zemljo, vendar v škalovji, da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in kmalo spet shladi in v taki zemlji rastline pozneje zorijo, kakor v enakem času in v enacih okolišnah v drugih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobro zemljo, ampak tudi za pravo in dobro seme skerbeti. Zorijo semena: repno, gorčično do srede malega serpana; (gorčično kakor plevél
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v rastline pelja, da si jih rastline vdeljujejo, rastejo in zorijo. Če bi želodic ne imel živeža, bi ga ne mogel
Razne dela (1870):	Ne tam kjer Cerera zlata veljá, Ne kjer terte veselo zorijo, Kjer je železo oserčje gorá, Tam se vladarji te zemlje

▶ zos samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zos
- soſ
  Kuharske Bukve (1799): inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram
- zos
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): cvetam pol ure kuhaj. Ako se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri
zosom
- zosam
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš

▶ zračen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zračen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nimaš hladniga hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in zračen, sicer ne boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe

zračna
Fizika (1869): Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig

zračne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le
Fizika (1869):	posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej
Fizika (1869):	šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne
Fizika (1869):	suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap
Zoologija (1875):	množina tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše
Zoologija (1875):	dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo

zračnem
Fizika (1869): plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet
zračni
Fizika (1869): da je temu vzrok, dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta

zračnih

srazhnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. Voli sa

zračnih

Fizika (1869):	ker se drug od h izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu
Fizika (1869):	visoko goro, opazujemo, da se toplina neprestano manjša v viših zračnih plastéh. Od solnca se zrak zavolj svoje majhne gostote le
Fizika (1869):	silno moč, kakor vidimo to na puški vetrovki. Zavolj prizadevanja zračnih delov, vedno bolj daleč udaliti se drug od drugega, raztrosil

zračno

Fizika (1869):	Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh, prepih. Luknjica, Pore, 22. Luknjičav, porös, 22.
Fizika (1869):	sam zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih so v prirodi izpolnjeni
Fizika (1869):	napolnjena, prav natanko. Pod. 100. Potem se izsesa zrak z zračno sesaljko iz krogle in ta poslednja se spet zvaga. To

▶ zrahljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

zrahljano

vzrahljano

Trtna uš (1881):	prav opazno in hitro sežgati. Jako koristi, če vsled rigolanja vzrahljano zemljo med prekapanjem dobro polivamo z gnojnico, petrolejem, močno soljeno
Trtna uš (1881):	in dolga moča ali suša, pregloboki ali preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu

▶ zrajtati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrajtala
- vrajtala
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi

zrajtali

srajtali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi naſ nadlegovalo? in ko bi vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	slo daljezh od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem ſto tri in dvajſet

zrajtam
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — —

▶ zrak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrak

srak
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Tudi vrata in eno okno ima ſtaniza, ſkosi ktere dobiva srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo

zrak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje
Roza Jelodvorska (1855):	nevedna se je mogla poprijemati, de je zopet na čisti zrak prišla.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo
Ferdinand (1884):	mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se

zraka

sraka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto

zraka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de
Rudninoslovje (1867):	plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vzdignila, je treba najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n. pr. v grahu in leči, kakor
Rudninoslovje (1867):	oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu
Kemija (1869):	okis, ki se pa tudi hipoma, privzemši si kisleca iz zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik
Kemija (1869):	solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki
Kemija (1869):	le more, si prilasti še več vode. Celó iz vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	guma ali kavčuk pod uplivom solnčne svitlobe, mraza in presuhega zraka svojo prožnost in se sploh naj bolje ohrani v porabnem

zraku

Fizika (1869):	celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni
Fizika (1869):	se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo
Fizika (1869):	naredi se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem
Kemija (1869):	veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise

zrakom

Rudninoslovje (1867):	5 črevljev visokim i 3 čevlje širokim. Če se z zrakom meša, napravi se po rúdnikih zmes, ki se na rudarskih
Kemija (1869):	je 0,559, toraj mu tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno silo, ravno tako kakor
Fizika (1869):	jako, da je zrak manj gost. Ako se nese z zrakom napolnjena in dobro začepljena steklenica na prav visoko goro, izžene
Fizika (1869):	in 4 nazaj potegne. Mislimo si ktero posodo, napolnjeno z zrakom, tako, da jo cev veže s prostorom A. Če páh
Fizika (1869):	in v sebi ne obdrže. Tako je n. pr. sè zrakom. Pa tudi nektera trdna telesa, kakor n. pr. kamenéna sol
Kemija (1869):	je baker ali kaka bakrovnata kovinska zmes v dotiki z zrakom in vodo.
Kemija (1869):	plina se razvijajo po nekterih premogovih rudnikih, kjer se z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo
Zoologija (1875):	rudečo kri goni v pluča, kjer pride v dotiko z zrakom ter se zopet ujasní. Prvo opravilo imenuje se veliki, drugo
Botanika (1875):	morjih blizo bregov in ki ima velike mehurje, napoljnene se zrakom, v svojej steljki, navadno po dva pod rogovilami; jagodata haluga

zraku

sraku
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje

zraku

Divica Orleanska (1848):	stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak
Fizika (1869):	nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi, potem je jasno, da toplina nekakega kraja
Kemija (1869):	znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva
Fizika (1869):	če tudi se ne ogreje, samo ako stojí prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje
Botanika (1875):	dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in
Botanika (1875):	ali zveze naj bolj ugodna žitu, kakor n. pr. na zraku razpadla lava, se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez
Zoologija (1875):	letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom
Botanika (1875):	skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je s časom znatno manj biti v njem

▶ zrasel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrasli

sorasli

Botanika (1875):	ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122.
Botanika (1875):	to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer
Botanika (1875):	bil naredil s tem, da so se bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato

zraslih
- soraslih
  Botanika (1875): Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže povezek soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj

▶ zrasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrase

sraſse

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi. V tem Meſzi ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita

zrase

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je

zrasejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rožnika drevó otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro

zrasla

sraſtla

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	goſénz vezh viditi, ſmo jo ſpet ob kratkim odgernili, in sraſtla je, de jo je bilo veſelje viditi. Matevsh Sorz, m.

zrasle
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo

zrasli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	so ga špogali, — in jezika, ki so ga govorili, so zrasli sčasama iz pervorazkropljenih ljudi mnogoverstni in med sabo zlo razločeni
Rudninoslovje (1867):	8krat teži od vode. V zloženih zvrstéh so kristali navadno zrasli, kot stopnice, ali so pa ledvičasti, kroglasti posnemki s stebelčástim
Zoologija (1875):	so se goli in mastni repi cele družine spleli in zrasli. To čudno in znamenito prikazen, ki je bila dosti sumničena

zrastli
Tine in Jerica (1852): želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj

zraslo

sraſlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 5,000 do 20,000 , in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa

sraſlu

Biblia (1584):	vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú

zrastlo
Ferdinand (1884): vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko dočaka ubogo dete jutrajšnjega dné. «

zraste
- israſle
  Branja, inu evangeliumi (1777): katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu
- sraſte
  Biblia (1584): kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu
- zraste
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja

zrastejo

sraſtejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta

zrastejo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	gnati morejo, se nar bolj obnašajo in velike, rodovitne drevesa zrastejo. Sadé se z lupino še sirovi ne zlo globoko, in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mnogo ceno. Bolj rejene in od mladega vedno dobro oskerbljevane zrastejo veči in teži. Mesó se šteje med žlahniši, posebno jagnjet
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ravnati ravno takó kakor z druzimi sadnjimi drevesci. Pervo leto zrastejo komaj malo ped; drugo leto dvakrat toliko, pa so še
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	setev Bogu in se počimo, dokler vsejane rečí nekoliko ne zrastejo. Pa sejanja ali rastline, s tolikšnim trudom opravljene; imajo do
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tako vé. Iz glav še tisto leto stebla pavec debele zrastejo in na verhu v več vejicah cvetje in potlej seme
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dozorí, zrak in solnce dati ali pustiti. V dobri zemlji zrastejo zelne glave lepe in terde, ki lep pridelk dajo in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	leta pri okopovanji skerbno varjejo; potlej pa, ko že močne zrastejo, naj se kar je moči, globoko zagrubajo. Terta naredi v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pripravljajo. Zelju in repi se gnojí. Kadar okopovavne rastline nekoliko zrastejo, se začnó okopovati in pleti, kar se tolikokrat stori, kolikorkrat
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sejejo med bob, korúzo, koren, peso i. t. d. in zrastejo pavec debele z veliko verhí kakor majhno drevó. Konoplje so

zrastel

israſtil

Hrana evangeljskih naukov (1835):	priſhel nasaj v' ſvoje poprejſhno meſto Nazaret. Tukaj je Jesuſ israſtil, tukaj je shivel s' ſvojimi ljubimi ſtariſhi do ſvojiga tridesetiga
Življenja srečen pot (1837):	velizhaſtvo boshje ſposnuje. Ko je Felikſ sa teshke dela terden israſtil, k' nekimu premoshnimu goſpodarju ſlushit gre, ino njega polje obdeluje
Življenja srečen pot (1837):	ſe sazhudi, ino ſklene jih na tenko poſnemati. Tako je israſtil toljko imeniten ino ſvet mosh, de ſo ga maſhnika poſvetili

zrastel

Blagomir puščavnik (1853):	rečeh podučevala. Bila ji je čez vse skerb , da bi zrastel pobožen, moder in pošten mladeneč. Vsredi svojega dela ni nobene
Oče naš (1885):	njih telesna, je bila dušna revščina vjetnikov. Večjidel njih je zrastel v pobuni, v mlačnosti za vero in v zaničevanji duhovnov

zrasti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	rasti kakor na zemlji. Zamore tedaj le tisučeri del tega zrasti, kakor na zemlji v enakem času. Ker je pa rastlinstvo
Botanika (1875):	pokažejo sem ter tje po deblu prav po naklučji; dà zrasti zamorejo skoraj na vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji

zrastla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla, ter veliko srove klaje dala. — Ozmina je bila vsa v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod

zrastle

vzrastle

Rudninoslovje (1867):	4krat teži od vode. — V zloženih zverstéh dela vrastle i vzrastle krogle, ledvičaste, grozdaste, grmičaste posnemke luščinastega ali stebelčastega zloga, ali
Zlatorog (1886):	vzgojil v svoji sobi »In vrt čarôbni, kjer bajè so vzrastle, »Ni druzega, kot nekaj cvétnikov. « A Jérica nató s kipečim

zrastli
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mojim otrokom? Vse bodo poravnali in nama pomagali, kadar bodo zrastli. «

zrastlo

sraſtlo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeli; bres ſolnzhne ſvitlobe in bres toplote bi nizh ne sraſtlo; bres ſolnza bi kmalo vſi ljudje lakote in sime umerli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko je mogozhe, dobro ſeme, ki je na plitvi semlji sraſtlo , na debelji semljo ſejal. Kupi tedaj dobro ſeme s puſtejſhiga

▶ zraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zraščena
Zoologija (1875): je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri
zraščenega
- soraščenega
  Botanika (1875): so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že v

zraščeni

soraščeni
Botanika (1875): na koncu večplodnih listov, je pa od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči

zraščeni

Mineralogija in geognozija (1871):	naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat v križ zraščeni, pod. 60.
Zoologija (1875):	ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi

zrašene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na

zrašeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni, krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je

zraščenih
- soraščenih
  Botanika (1875): 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z
zraščenimi
- soraščenimi
  Botanika (1875): podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina).
zraščeno
- zraščeno
  Stric Tomaž (1853): ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da
- zrašeno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno se je pri sredi vidilo; štiri roke so bile po

▶ zraven prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zraven

sraun

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kipne, inu je shę sa ſhgati, deni en malu Janesha sraun v'kotou, bodesh prov. dober shgaine, inu obilnu dobil. To
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jih ſtolzi. naredi toku, koker Brinovez sgeſh, dęni voloveh drosh sraun, kader shę kipne, inu je shę sa ſhgati, deni en

sraunu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Tudi ti tatje, inu resboiniki ſvojo tatvino, inu rup, inu sraunu ſhe shiuleine sgubijo, sakai v tiſtimu, v'katirimu kdu greh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe biu zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi tiſti

sraven

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu
Kuharske Bukve (1799):	zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de
Kuharske Bukve (1799):	sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke
Kuharske Bukve (1799):	libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi
Kuharske Bukve (1799):	permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno

sravn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti: J. M. J. ſlojite meni na ſtrani ſdej, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	1. Jeſt ſim Goſpud tvoj Bog: ti nimaſh drugih Bogov sravn mene imeti. 2. Ti nimaſh imęna Goſpuda tvojga Boga napridnu
Abecedika ali Plateltof (1789):	kraju to pravile, inu aku bi ti ludje, kateri ſo sravn bli, svędili, tok bi mena nekôl vezh v'ſvojo tovarſhyo

zraven

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v njim v veliki popolnamasti zučèn. Levi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da bi se v
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni teh dveh cvetic, ki si ju
Kemija (1869):	vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori
Fizika (1869):	ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem
Mineralogija in geognozija (1871):	moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije
Zoologija (1875):	stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba
Občno vzgojeslovje (1887):	da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda
Gozdovnik (1898):	tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi

zravno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene

ſraven

Ta male katechismus (1768):	pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh
Ta male katechismus (1768):	kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na svejtu ogledujesh povęj meni, kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa

ſravn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh andohtah se flisnu ſravn ſnajdti : koker tudi uſſako nedello skus z zelu lejtu per
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	per vezhirenzah, pridegah, ali litaniah, inu take sorte andohtah se ſravn ſneshli bodo. 2. Kolkerkrati enega uwogega, inu potrebnega v' imęnu
Kratkozhasne uganke (1788):	Golobiza. Druſhiza je Shtorkla: ta mlade hudiſh be ſhe tudi ſravn bil, aku be bla njega nevęſta ſa druga uſęla. Tega

▶ zraven predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zraven

sraun
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor

sraunu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole vmreti ſi isvolíu. Obſtupeſcite cœli ſuper
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	miſsli na vſe ſorte prasne, inu napotrebne rezhy, poberejo. Ali sraunu pota pade, katiru bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu ſebe poje. Kar ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu sapraulenu, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti na deshele vun poſlan Sraunu eniga Perdauka teh Peiſem Per Sveti Maſhi, inu Shegnu. Od

sraven

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl, je priſhàl sravèn Galilæjſkiga morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe, inu je ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal! “ Plajſh je sraven ſebe hranila, dokler ni bilo moshá domu. Ko mosh domu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla

sravno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje

zraven

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po 10 krajcarjev. To pa je pičli živež šomaštru, akoravno zraven tega še vedno kake dariče dobiva. K veči pomoči naše
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še 12 krajc., za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj
Zlata Vas (1850):	ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim je od strahú pot od čéla
Blagomir puščavnik (1853):	Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal glas
Kemija (1869):	alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer se
Kemija (1869):	Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo

zravn

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan

ſraven
Ta male katechismus (1768): teh ſhellá. Koku be on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes

ſravn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhiſtoſli te dushe, inu tega telesa. Tu ſadobiti imajo ony ſravn tega te poſtave , kar bo narbel mogozhe darſhati, namrezh: 1.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pajdashanje s'temi porednemi. Kaj ne, de se ena ſveſda ſravn ſveſd svejte, inu en pirel poleg pirelna se she bel

▶ zravenbojevalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sobojevnik; kontekst

zravenbojevalcu
- zravnobojevavcu
  Robinson mlajši (1849): dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden

▶ zrcaljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrcaljenje

zrcalovanje

Fizika (1869):	so v prirodi izpolnjeni pogoji, ki imajo za nasledek imenitno zrcalovanje predmetov, od popotnikov fata morgana (mirage) imenovano, in mnogokrat popisano
Fizika (1869):	zá-se videti, zato se imenujejo subjektivne svetlobne prikazni. 180 Zračno zrcalovanje; fata morgana. V posebnih okolnostih so v prirodi izpolnjeni pogoji
Fizika (1869):	Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh, prepih. Luknjica, Pore, 22. Luknjičav, porös, 22. Luknjičavost

▶ zrcalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrcala
Fizika (1869): očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé

zrcalo

zerkalo
Blagomir puščavnik (1853): in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega

zrcalo

Kemija (1869):	cina obklada se steklo, ki se s tem spromeni v zrcalo. Amalgam iz 2 delov živega srebra, l dela cina in
Fizika (1869):	lomni kot. Brennglas, zažigalno steklo. Brennpunkt, gorišče, žarišče. Brennspiegel, zažigalno zrcalo. Brennstoff, gorivo. Brezvoljnost, Trägheit. Brezzračen, luftleer. Briefbeschwerer, têr, m. Brillen
Fizika (1869):	74. Hof der Sonne, kolobar. Hohllinse, vbokla leča. Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal, razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo z ročico. Hornhaut, rožnica
Fizika (1869):	se mora daleč po morji videti. 167 Napeto ali zboklo zrcalo je manj zanimivo. Imenuje se tudi to zrcalo razmetnik, ker
Fizika (1869):	okrog vidi; tudi se to zrcalo rabi mnogokrat kot žepno zrcalo.
Fizika (1869):	sitno postavljati in ker so za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo zamore služiti ko zažigalno zrcalo, to je bilo že povedano
Fizika (1869):	za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo zamore služiti ko zažigalno zrcalo, to je bilo že povedano pri toploti. Je pa tudi
Fizika (1869):	mestih, na kterih se lepo okrog vidi; tudi se to zrcalo rabi mnogokrat kot žepno zrcalo.
Gozdovnik (1898):	kraj, kjer je stal še sinoči, je bil gladek kakor zrcalo. Niti en trst, ki je prej obdajal ta plavni otok

zrcalom

Fizika (1869):	predmeta, in tako dobimo povečano, ali narobe obrnjeno podobo pred zrcalom v zraku. Lahko se dá pokazati, da je podoba res
Fizika (1869):	rabijo pri daljnogledih, ki se zavolj tega imenujejo daljnogledi sè zrcalom ali teleskopi in ki nenavadno povečajo, kakor po imenu Herschelov

zrcalu
- zerkalu
  Blagomir puščavnik (1853): zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in

▶ zredčiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zredčili
- srezhli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in

▶ zrediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zredil

sredil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tega méſza je dobro letaſhne teleta ſkopiti, boſh prave junze sredil. Kdor ima shita kaj v shitnizi, ga mora pogoſtama s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam sredil, ali ne, ſe ne bo veliko gledalo. Darilo ſe namrezh

zredili
- sredili
  Genovefa (1841): in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni sredili, in ga kakor drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati
zredilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado; -- luna mora te dni

zrediti

srediti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa konja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od murv, ter 1. od murv ſploh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa

zrediti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le

▶ zrejen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrejena
- srejena
  Genovefa (1841): mi pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je

▶ zrel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrel

Divica Orleanska (1848):	Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in res zrel), in zdaj jokajo in tarnajo, kaj bo? da se Bogu

zrela

srela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	8. 9. ali 10. dan, sazhnó ſkorej zhiſti biti, kakor srela vinſka jagoda, de ſe ſkorej ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zelimu ſtvarjenju nobéna rezh sa pleme ne velja, dokler ni srela, ravno tako tudi nesrelo serno ne. Potem poshánji odbrani koſ

zrele

srele

Kuharske Bukve (1799):	ſhe popręd, pręden kutne s' tim obloshíſh. 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje
Kuharske Bukve (1799):	inu s' jajzhnim rumenakam rashverkati. 224. Vino od ternúl. Vsami sręle ternúle od zherniga terna, jeh poſuſhi, ali pa v' pęzh
Kuharske Bukve (1799):	samaſhi, inu hrani sa potrębvanje. 230. Rosolia od kútin. Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet
Kuharske Bukve (1799):	inu kader vrè, na artizhoke polì. 238. Spargelne hraniti. Naręshi sręle ſhpargelne, ga kuhat deni, kulikor ga je takiga, de ſe
Kuharske Bukve (1799):	213. Smerslína od mareliz. Sręle marelze olupi, vsami jedre is koſtí, jedre oluſhi, enmalo
Kuharske Bukve (1799):	225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt bokalov molinoviga
Genovefa (1841):	od jagod vídila. Pa réſ ſo bile nektére jagode shé sréle in bolj rudézhe, kakor ſhkerlât. „Ali ſo to tudi zvetlíze
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni potrebujejo , de ſe takó dogotové, in ſo potem popolnoma srele. Nekaj dní potlej, ko ſo tako dosorile, ſe vsame popir

zrele

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5
Pripovedke za mladino (1887):	izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga

zrelega

zreliga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa dokler je še zrak gorák zunaj hramov in

zrelih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo

zrelo

srelo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in terſtje je dobra ſtelja, tode ſe mora seleno poresati. Srelo bi bilo pre terdo, in bi ſe v gnoju nerado
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v drugo praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bo bilka mozhna, klaſje lepó in polno, in popolnoma srélo. — Poglej vſak dan h répi in h kapuſu, ako ſe

zrelo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne
Botanika (1875):	posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §. 141. omenjeni betelovi listi pridejo od

▶ zreti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zre

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se
Zlatorog (1886):	ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku
Zlatorog (1886):	veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje

zrejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj
zrem
Lohengrin (1898): Li čar vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši
zreš
Zlatorog (1886): in lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se

zrl

zerl

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da je ptujec ko merlič obledel, omahoval in na duri zerl, v kterih se je ravno Pankracij prikazal. Zadnje upanje je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	človek se je tako plašno odmikal in z odpertimi ustmi zerl v kristijana, kakor bi bil stal pred živo pošastjo, Korvin
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zerl prizor, Peharček pa je z odločnostjo in satanskim pogledom zerl neslutnega logarja in muho konci cevi. Še dva koraka, še
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Tonetu zastane sapa, Lužar je molče zerl prizor, Peharček pa je z odločnostjo in satanskim pogledom zerl
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Peharček, ki je z Lužanom vred obledel, a vender odločno zerl v grmovje. "Da je moral h…. semkaj slediti! Hitro skrijmo

zrl

Bolna ljubezen (1874):	legalo k miru, k počitku. Ali si stal kdaj in zrl tako iz višine v planjavo? Bilo je tiho in tebi
Ivan Slavelj (1876):	edino upanje siromaškega življenja. In tako je stal tu in zrl na domače strehe. Potem pa je krenil med travnike po
Marjetica (1877):	iz svoje pipice gosti dim ter kakor vodja iz višine zrl na svoja podložna: Marjetico in Štefana. V zadnjem času si
Zvezdana (1883):	v pol umevnej srbščini, potegnol fes globje na oči in zrl molčé v plameneči ogenj na ognjišči. »Hudiča, to mi je
Iz življenja mlade umetnice (1890):	jokom. On jo je umel, nasmehnil se ji tožno in zrl nánjo takó milo ... Tretji dan potem sem jokala z materjo
Vaški pohajač (1893):	Jedini sin Jerom ni potočil solze, ni molil, brezčutno je zrl tugujočo mater, brata in sestro in je odšel prvi s
Kotanjska elita (1898):	rokopis. Vse police so se polagoma napolnile, in Traven je zrl zadovoljno in ves srečen na bogato zbirko, svojo ljubljenko; potem
Gojko Knafeljc (1899):	si je mel roke. Naslonil se je na okno ter zrl doli na vrt, kjer so metala drevesa dolge, temne sence
Gojko Knafeljc (1899):	vse v kupček črnega, zoprno dišečega pepela. In Gojko je zrl hladnokrvno na ta prizor in niti mislil ni, koliko vzdihov

zrla

zerla

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	licu. Zdaj pa zdaj je povzdignila svoje oči in dolgo zerla v nebo — in nebeško veselje se jej je razlilo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je sedela bleda mlada žena sè spijočim detetom v naročji. Zerla je neprestano v bledo luč in debele solze so se

zrla
Zlatorog (1886): je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v

zrle
Zlatorog (1886): Tega pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe

zrli

Luteranci (1883):	pa, ki niso imeli časa in priložnosti priti na Križ, zrli so z visokih krajev in gorá. Na Šmarnej gori bilo
Grajski pisár (1889):	travo, jezdeci pa so ležali tik pota na hrbtu ter zrli v jasno nebo. Načelnik njih je tičal še v sedlu
Rošlin in Vrjanko (1889):	iztegnen dir in gledalci zgoraj na róbu dvo rišča so zrli z veselím občudovanjem za njim. A kaj se je zgodilo
Svatba na Selih (1894):	so bile stezé. Stiskali so se ob pečí, molili in zrli skozi na pol zamrzla okna, dedje in babice pa so
Strte peruti (1894):	je, da se vrne šele pozno v noč. Zamišljeni sva zrli z Vido za Daničinim vozom, dokler me ni Vida lahko
Usoda ka-li (1895):	stavo ter sledili kretanju gibkih mladeničev. Ana in Marija sta zrli tudi nepremično tja gori, in če se jima je kdo
V krvi (1896):	so kramljali z damami, drugi so sloneli pri oknih ter zrli na ulico, nekateri pa so promenirali počasi po salonu, vsaki
Kotanjska elita (1898):	da ju je hišna komaj dohajala. Oni v čitalnici so zrli za njima, dokler jima nista izginila izpred oči. »Izvrsten gospod
Gojko Knafeljc (1899):	in mogočno cesarsko himno; nekaj nas je privzdignilo, da smo zrli ponosno predse, okoli srca pa nas je pogrelo tako nekam

zro
Zlatorog (1886): je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá

▶ zrezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zrezan

sresan

Kuharske Bukve (1799):	ojſt bęle moke, eno shlizo roshne vode, zhe jo imaſh; sręsan lemonov lup, zukra, ſladke ſkorie; vſe poſtavi v' kosi na
Kuharske Bukve (1799):	je rasbęlen, sarumeni v' njemu ſhtir kuhalnize moke, inu drobno sręsan zhebul; s' tim saroſhtaj shupo, jo s' jęſiham okiſaj, oſoli

zrezan

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi in navleci s špeham, kteri je kot mezinc debelo zrezan. Potem ga perstavi v ne prevelikim loncu z vodo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem skozi ruto v kozo pretlači, cukra in na koščike zrezan konček vanilije perdeni ter pol ure na slabi žerjavci kuhaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krompirja ali koruna moram opomniti, da sirov in zmečkan ali zrezan malo izda pri teletih kakor pri kravah; ako je pa

zrezani
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj

zrezana

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali ga v malo rujave prežganke, v kteri se je zrezana čebula napela, deni, de z njo dobro zavre. Nekteri to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razbeljenim srovim maslam poli, v kterim se tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	okús (žmah) sená in solí na-se, in s senam vkup zrezana, je prav dobra klaja za živino. Národske staríce. Dvanajsti list

zrezane

sresane
Kuharske Bukve (1799): dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor

zrezane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno

zrezanega

sresanga

Kuharske Bukve (1799):	tudi tri rastepene jajza, ene ſtroke zheſna, sribaniga kruha, muſkatzvęta, sręsanga peterſhíla, inu ſolí. To smęſhanje nadęvaj v' eno veliko oſhoh
Kuharske Bukve (1799):	med goshovje, katiro imaſh pretlazheno v' eni ſklędi, tudi permęſhaj sręsanga lemon Iupka, inu deni hraniti, kakor druge vkuhanja. 189. Sok
Kuharske Bukve (1799):	ſe dęne v' koso maſlo topít, enmalo moke, doſti sręsanga peterſhila, ne prevezh shalbla, kęr je grének, enmalo ingverja

sresaniga

Kuharske Bukve (1799):	veje maſtí, al pa ſhpeha; tudi sręsaniga meſa telęzhjiga per vratíni, pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od
Kuharske Bukve (1799):	korenja, peterſhila, na koſze sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi
Kuharske Bukve (1799):	na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka

zrezaniga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z

zrezanem
- sresanim
  Kuharske Bukve (1799): s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu povalal v' drobno sręsanim peterſhili zheſni, ſhtupi inu v' ſoli. To navlęzheno meſo deni
zrezani
- sresani
  Kuharske Bukve (1799): potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt

zrezanih

sresaneh

Kuharske Bukve (1799):	vſe lępo sagoſtí; ako imaſh, deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha
Kuharske Bukve (1799):	kuhaj pol ure, potle deni v' glashe, sraven enmalo sręsaneh nagelshbiz, inu zuker zheſ vlì. Zhes 14 dni poſtane zuker

sresanih

Kuharske Bukve (1799):	vbì notri 16 jajz, sraven tiga 12 lotov zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi
Kuharske Bukve (1799):	deni potle notri dva lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj
Kuharske Bukve (1799):	v' ſklędi rahlo; permęſhaj eno unzho oluplenih drobno ſtolzhenih mandelnov, sręsanih lemonovih lupkov, deſęt rumenakov dobro rastepenih. Od pęt vsami bęlak

zrezanih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži

zrezanim

sresanim

Kuharske Bukve (1799):	zherni senof savri s' ſladkim moſhtam, inu s' lemonovim drobno sręsanim lupkam; tega kuhaj, de ſe goſt ſturì, kar je prav
Kuharske Bukve (1799):	vìſhne vlì, vſe poſtavi na hlad. Snaſh s' enmalo sręsanim lupkam od lemon potręſti. 121. Lashka ſalata. Vsami marinirane ribe
Kuharske Bukve (1799):	lupkam sręsanim. Odvagaj na eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker

zrezanim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ostergaj, kakor rezance (nudelne) zreži, v srovim maslu z drobno zrezanim zelenim peteršiljem duši (dinstaj), z moko potresi, z mastno mesno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ni treba, če se na dva ali štiri dele zrežejo. Zrezanim peške poberi, potem jih dobro nasoli in dva ali tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim maslam in drobno zrezanim zelenim peteršiljem v kozo deni, de se do mehkiga duši
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perpravi kakor pišeta; navleči jih čedno z na rezance (nudelne) zrezanim špeham, natakni jih na raženj, z nitmi jih poveži, polivaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	slani vodi do mehkiga kuhaj, odcedi s srovim maslam, drobno zrezanim zelenim peteršiljem in čebulo nad ognjem malo duši (dinstaj) in

zrezanimi

sresanmi
Kuharske Bukve (1799): męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da

zrezanimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se

zrezano

sresano

Kuharske Bukve (1799):	al druge diſháve, inu jajzhne rumenake notri rasshvérkati. Tudi snaſh sręsano inu ſękano krebulzo v' kosi na maſli ſputíti, v' shupo
Kuharske Bukve (1799):	na kropi ſkuhaj, ozędi, ohladi; smęſhaj kuhane nudelne s' drobno sręsano preſhuto; deni v' ſlęherni bandelz nekaj od tiga męſhanja. Po
Kuharske Bukve (1799):	v' koso, sraven en koſ ſroviga maſla, inu na koſze sręsano ribo; to poſtavi na sherjavzo, pokrì, puſti de ſe duſhí
Kuharske Bukve (1799):	vlì ta frikaſè, potręſi s' lemon lupkam, inu piſtazami obóje sręsano. 162. Turſhke shabe v' ſvojeh zhapínah. Shabe ſkuhaj v' mehko

zrezano

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pol funta lepe moke z valjarjem dobro zmešaj, potem drobno zrezano lupino ene limone, eno unčo cukra in eno žlico janeža
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 60 →

← ↑ →

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhenzov, jim pravimo sgodbe ſvetiga piſma noviga sakona. Pa vſih sgódeb, kar jih je v' ſvetim piſmu, ne najdete v' teh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ena sa drugo. Sgodbe toraj jim ſploh právimo. Od teh sgódeb ſe pazh ſmé rèzhi, de ſo vſiga ſvetá naj lepſhi

Pozhétki gramatike (1811):	ſe ne zhuti v' beſedah homme, zhlovek, bonneur, zhaſt, histoire, sgódba, ino tako dalje. Ta ſe imenuje h bresglaſen ali tenek
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi ino prijetniſhi nam bo ſvéta sgodba od Odreſhenika ſvetá. 2. Marija. V' Nazaretu, majhnim méſtizu na
Genovefa (1841):	je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé imenovalo. Genovefina sgódba je bila lepó na ſtenah isobrashena in mali leſéni krish
Genovefa (1841):	mu je ozhitno is plaſhnih ozhí glédala in vſa neſrézhna sgodba mu je ſtala s velikimi zherkami na obrasu sapiſana. S

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih
Genovefa (1841):	od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila
Genovefa (1841):	ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih
Divica Orleanska (1848):	starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz
Divica Orleanska (1848):	zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine
Stric Tomaž (1853):	zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba

Genovefa (1841):	lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel.
Genovefa (1841):	ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino klicati reče pred njim: „Deželni oče je tale! “ Otroci! zgodbo od Ježefa še enkrat premislite, ino učite se verovati vse
Gozdovnik (1898):	kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo zgodbo,« dé don Avguštin, »Smem vam jo povedati, ker jo imam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koriſtniſhi, kakor detela. Prednoſti téh dveh trav ſo : de jim sgodna ſlana ne ſhkodje, de vezh lét v semlji obſtojijo in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni pred ſ. Mihélam in 14 dni po ſ. Mihéli. Sgodna jeſénſka ſétev je bolji, kakor posna. Sgodna ſétev ima doſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po ſ. Mihéli. Sgodna jeſénſka ſétev je bolji, kakor posna. Sgodna ſétev ima doſti zhaſa ſe pred simo dôbro vkoreniniti; po

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	led reſtopy, ſe je v ſouse reſtopiu Peter. Koker obena sgudna saria bres ſonza ni, taku tudi obeniga sazhetka tiga isvelizheina
Branja, inu evangeliumi (1777):	Turn Slonokoſteni. Hiſha slata, Skrina myru, inu ſprave , Urata nebeſhke, Sgudna daniza, Sdravje tih bolnikov, Perwejſhalſhe vſih greſhnikov, Troſhtarza vſih revnih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obirati, ſizer tí v jeſeni ne boſh imel kaj ſpravljati. — Sgodni lan, kader po verhu rumenkaſt perhaja, puſti isruvati in ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ersh; sa temi: bób, grah, lezha, jezhmen s detelo , in sgodni lan. O ſ. Jurji ali o Trojazih ſádi krompir; potém
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga bilo treba na enakim proſtóru lahke semlje. 8. Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato

Kuharske Bukve (1799):	dim obęſi, de poſtane rumenkaſto. Potle ſe ſkuha, na koſze sręshe, inu v' kuhano rępo dęne.
Kuharske Bukve (1799):	Karp v' ſardelnim ſoki. Oſhohtani karp ſe otrębi, na koſze sręshe, enmalo v' ſoli puſtí; koso s' maſlam pomashi, deni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	niso jajca terde; potem se varno iz piskra z žlico zreže, de podobo od nje dobi, na to vli rumene ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kermi je svetovati, da se slama s senom zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. Zakaj goved rezanco rajše je

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa
Fizika (1869):	ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo

Kuharske Bukve (1799):	dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo
Kuharske Bukve (1799):	njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga
Kuharske Bukve (1799):	lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in z malo vinam. Zdaj pa okisane kumarice na perjiče zreži, ter jih v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al droshje ſe poſsebej poſtavijo, koker sa drugi kruh. Vſse sribane Jabuke bodo v' morterge s'kropam poparjene, intu potem s'
Kuharske Bukve (1799):	shupa. Perſtavi tri polizhe vode k' ognju, kadar vrè, perſuj sribane shęmle notri; puſti kuhati tako dolgo, de poſtane kakor en

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limone, dva lota ravno taciga cukreniga limonoviga lupka, eno tablico zribane čokolade, malo stolčenih dišečih zbit in sladke skorje ter vse
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezanih, neolušenih mandelnov, eno periše zribaniga kruha, eno tablico zribane čokolade, štiri lote drobno zrezaniga cukreniga limonoviga in pomarančniga lupka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem permešaj pol funta drobno stolčenih mandelnov in eno unčo zribane čokolade, namaži kakor prepečenke (biškote) na oblate in počasi speci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nasterganiga cukra, dve žlici razpušeniga sroviga masla in pet lotov zribane žemlje in vse dobro premešaj; iz tega naredi potlej cmočke

Kuharske Bukve (1799):	nagelshebíz, ſladke ſkorie, muſkatzveta; vſe to męſhaj; sadnizh ſhtir lote sribaniga ajdovnika, ali ajdoviga kruha notri permęſhaj; inu ſpezi v' obodi
Kuharske Bukve (1799):	eno unzho maſla, tudi tri rastepene jajza, ene ſtroke zheſna, sribaniga kruha, muſkatzvęta, sręsanga peterſhíla, inu ſolí. To smęſhanje nadęvaj v'
Kuharske Bukve (1799):	inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu prezej pęzh

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem perdeni pol unče drobno zrezanih, neolušenih mandelnov, eno periše zribaniga kruha, eno tablico zribane čokolade, štiri lote drobno zrezaniga cukreniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno uro do rahliga mešaj. Zdej perdeni dvanajst lotov drobno zribaniga, in z dobrim, močnim vinam pomočeniga kruha, drobno zrezaniga lupka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	en maselc smetene, soli in nekoliko mehko kuhaniga, olupljeniga in zribaniga krompirja in prav dobro zmešaj. Potem dobro zležano testo za

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 60 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —