- zgodb
- sgodeb
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): uzhenzov, jim pravimo sgodbe ſvetiga piſma noviga sakona. Pa vſih sgódeb, kar jih je v' ſvetim piſmu, ne najdete v' teh Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ena sa drugo. Sgodbe toraj jim ſploh právimo. Od teh sgódeb ſe pazh ſmé rèzhi, de ſo vſiga ſvetá naj lepſhi
- sgodeb
- zgodba
- sgodba
Pozhétki gramatike (1811): ſe ne zhuti v' beſedah homme, zhlovek, bonneur, zhaſt, histoire, sgódba, ino tako dalje. Ta ſe imenuje h bresglaſen ali tenek Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi ino prijetniſhi nam bo ſvéta sgodba od Odreſhenika ſvetá. 2. Marija. V' Nazaretu, majhnim méſtizu na Genovefa (1841): je poſvétil, in ljudſtvo jo je zérkêv goſpé imenovalo. Genovefina sgódba je bila lepó na ſtenah isobrashena in mali leſéni krish Genovefa (1841): mu je ozhitno is plaſhnih ozhí glédala in vſa neſrézhna sgodba mu je ſtala s velikimi zherkami na obrasu sapiſana. S - zgodba
Kmetijske in rokodelske novice (1845): še dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila
- sgodba
- zgodbe
- sgodbe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih Genovefa (1841): od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila Genovefa (1841): ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta - zgodbe
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih Divica Orleanska (1848): starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz Divica Orleanska (1848): zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine Stric Tomaž (1853): zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba
- sgodbe
- zgodbo
- sgodbo
Genovefa (1841): lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel. Genovefa (1841): ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat - zgodbo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino klicati reče pred njim: „Deželni oče je tale! “ Otroci! zgodbo od Ježefa še enkrat premislite, ino učite se verovati vse Gozdovnik (1898): kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo zgodbo,« dé don Avguštin, »Smem vam jo povedati, ker jo imam
- sgodbo