Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 59

▶ zato prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zato

sato

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato, ker ſo vſe te tudi nove rezhi, ki jih do
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od doma

sa to(združena oblika)

Pozhétki gramatike (1811):	Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi niſo rekli jeſti dati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa velik vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli

satu

Biblia (1584):	ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi
Biblia (1584):	Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni
Biblia (1584):	saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu
Biblia (1584):	Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe
Biblia (1584):	Beelzebuba imenovali, kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe
Biblia (1584):	kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori
Biblia (1584):	ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt
Biblia (1584):	pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi

zato

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano
Robinson mlajši (1849):	pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude
Robinson mlajši (1849):	Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	velicih vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta, enaka vertnemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen
Fizika (1869):	vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v

za to(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa kraljev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bil med 23 z 18 glasovi sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v
Roza Jelodvorska (1855):	sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici
Oče naš (1885):	da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu

za-to

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	Isus trpel muku, Da nedelaš v pakli buku; A ti za-to niš nehaješ , Nego vragu dušu daješ! Nebeški ti sudoc priti
Trtna uš (1881):	vsakega koristoljubja prevzel nalogo ter spisal zaželeno knjižico. Bodi mu za-to javno izrečena najboljša zahvala. Knjižica pa bodi v nemškem izvirniku

ſatu

Ta male katechismus (1768):	is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja
Ta male katechismus (1768):	ſatu, de be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha
Ta male katechismus (1768):	ſakaj je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje
Ta male katechismus (1768):	Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu
Ta male katechismus (1768):	isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu boſhje zhaſty, inu moje dushe ſvelizhanja nezh ſhellella, inu ſatu kaj svejt od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She

▶ zatorej veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatorej

satorai
Sacrum promptuarium (1695): oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio

satoraj

Sacrum promptuarium (1695):	sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh dobizhik
Sacrum promptuarium (1695):	hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte
Sacrum promptuarium (1695):	ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij
Sacrum promptuarium (1695):	ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat
Sacrum promptuarium (1695):	ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu
Sacrum promptuarium (1695):	bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor
Sacrum promptuarium (1695):	premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa
Sacrum promptuarium (1695):	bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil. Satoraj je Bog, ki v' ſerze vidi, na Abel-

satorei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en timu drugimu kei vezh teshkiga, inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de je od reſsnize
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi Chriſtiani! Tiga perviga greha ſe varimo, kyr sa enim
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	povedali? ali lilu s' tepeinam, inu ubiieinam tiſtu na maſhili? satorei o koku delezh ſmo mi odlozheni od te krotkuſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudu gody, tiſti je ſam ſebi enu terpleine, inu britkuſt. Satorei lubesnivi Chriſtiani! kader nas ta peklenski ſourashnik skuſha, kader nas
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je vſe lete beſſede v'ſvoimu ſerzu ohranila, inu premiſhluvala. Satorei: Beati, qui audiunt verbum Dei, & cuſtodiunt illud. Isvelizhani ſo ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu samiro per Bogu sprauli, inu timu pogubleinu podloshne ſturili. Satorei tudi je ta Syn Boshji, debi on ta ſerd Boshji
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je biu obdoushen, de on ſebi to kralevo zhaſt perdeva; satorei tudi ni tajiu, de bi na biu en Kral, ali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar je S. Paul v' timu pervimu piſmu

satorej

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pomashi. V tem Meſzi ſe Polęti ta 21. dan sazhne. Satorej, katęri more, ima lohke ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo ſhtéta. Semlja s debélim péſkam mokrote
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe ſad na nji ſúſhi bolj brani; ne tako na

sa torej(združena oblika)
Genovefa (1841): branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga

saturei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dati, inu je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſha vola je enu sapellaine, naſha vola je en greh. Saturei sgody ſe per nas, od nas, na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſam Bog vei, kai je nam dobru, inu nikar mi. Saturei mormo mi vſelei s' Chriſtuſam rezh: Non ſicut ego volo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſizer ſrezhni bly, ko bi to molitu na pomuzh vseli. Saturei le-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoji voli nasavupou, inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvojo volo ſturiu: moj Bog tiſto ſim tudi oteu ſturiti, saturei ſim ſe zeliga v' tvojo volo zhes dau. Pole mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na ſebe saneſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo ſe od tiga Boshjiga Moiſtra, inu vuzhenika te molitve

zatoraj

Mineralogija in geognozija (1871):	petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil

zatorej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljubi, ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej hočem raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z
Fizika (1869):	Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva
Fizika (1869):	predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej se nam zdi, kakor da bi ravno tisti predmet imel
Gozdovnik (1898):	se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad ne stoji: zatorej dolu s konjev, dolu s zlatom! « Nobeden mož ni izgledal

ſatorej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh

▶ zatorej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatorej

satoraj

Sacrum promptuarium (1695):	imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj
Sacrum promptuarium (1695):	in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu
Sacrum promptuarium (1695):	moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli

satorej

Branja, inu evangeliumi (1777):	tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim

zatoraj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se tudi vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo
Mineralogija in geognozija (1871):	ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno
Mineralogija in geognozija (1871):	da bi se bil iz njih napravil premog. Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe

zatorej

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar
Sveti večer (1866):	očeta in mater izgubite, in kaj vam je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar
Mlinar in njegova hči (1867):	mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne bom mirú imel na zemlji; klatil se bom
Fizika (1869):	na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako
Botanika (1875):	še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s

▶ zatožen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatožena
- satoshena
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v' ravno to jezho pahníti. Dolgo zhaſa ſta she v'
zatožnega
- zatožniga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s
zatožnem
- zatožnim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati

▶ zatožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatoži

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da seje dal podkupiti, prejme 50 tolarjev plačila, ktere
Sveti večer (1866):	mesto ter najde mladega Zelenkota pri ubitem jelenu. Logar ga zatoži. Stari gospod Zelenko je sam do kneza potoval ter prosil

zatožil

satoshil
Genovefa (1841): umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo

zatožil

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ubogo dete? ” „Nek mož, ki ga imenujejo Fulvija, jo je zatožil, da je kristijana. ” „Zavoljo nič druzega? ” „Kolikor jaz vem, ne
Oče naš (1885):	lahek kakor gotov pomoček v roko, spraviti ga od sebe. Zatožil sem Naceta kot gojzdnega in lovskega tatú gosposki. Kar to

zatožili

satoshili
Svetu pismu noviga testamenta (1784): rekózh: Ali ſe ſmę ob ſabbótih osdravlati? de bi njega satoshili. 11. On pak je djal k' njim: Kdó bò is

zatožili

Sveti večer (1866):	ste mi vničili edino veselje moje mladosti, ter me knezu zatožili. Vi ste neotesan ošabnež. Nikdar niste vikših stanov spoštovali in
Botanika (1875):	najblažji grški modrijan, kterega so pa njegovi sovražniki po krivem zatožili, da širi pogubne nauke, je bil obsojen k takej smrti

zatožiti

satoshiti
Biblia (1584): ſe ſpodobi tudi ob Sobboti osdraulati? De bi ga mogli satoshiti. On pak je djal k'nym: Kateri je mej vami

zatožiti

Zlata Vas (1850):	nikomur ni nič povédal, de misli Ožbeta pri visoki gosposki zatožiti. Zakaj bal se je, de bi mu copernik, ako bi
Sveti večer (1866):	morem drugače. Če vas še enkrat vjamem, moral vas bom zatožiti — in dobro se vam ne bo godilo. ” Verli logar gre

▶ zatrditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatrdim
- zaterdim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste v 18. listu

▶ zatrdno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zatrdno

saterdnu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti

zatrdno

Gozdovnik (1898):	ali se je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa
Gozdovnik (1898):	je kam izgubil. « »Mrtev je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl

▶ zatreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatare

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ob vso ceno pridejo, če se drevje po njih preveč zatare, da sončni žarki njih mastno perst škodljivo prekuhujejo in žlahtne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ako nečejo zaostati i izabraziti, da jih kolo časa ne zatare, ktero se neprenehoma dalje vrti. Pripomočki pa k vedno višjem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	akoravno oteklina raste. Leta bolezin, ako se od začetka ne zatare, se pozneje ne da ozdraviti. Kakor hitro se oteklina zapazi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	se zanašam, da jo pové, ali pa vso reč taktno zatare, naj molčim tudi jez. — Od ital. strani sem slišal, da

zatre

satare

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pregoſto shito je eden drugimu na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do dobriga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne úmi, kaj je s tem slodjem opraviti, preden ſe satare. ” Tega ſliſhati ſe nevoljen zhes mejo ſtegnem in vidim preſherniga

zatrem
- zatarem
  Maria Stuart (1861): divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave
zatreti
- satreti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim
- zatreti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le od zavisnih stavkov). In zlasti gledé na

zatrl

saterl

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pomladi drevje vſelej dobro preglej, de boſh goſenzhno salégo saterl, kterokoli po savitim ſuhim perji, po mladikah ali po deblu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti

zatrla
- zaterla
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne

zatrle

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	rastlinami, kajti one zboljšajo le neprijetni duh, brez da bi zatrle škodljive gaze. O krmenju gosenc, ali o polaganju pirja. Razun
Občno vzgojeslovje (1887):	razvile v strasti, katere bi gospodovale nad vso zavestjo in zatrle vsako boljšo nagnenje; s tem bi vpliv pametne uvidnosti popolnem

zatrli

zaterli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če pa srovo maslo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava

zatrlo
- zaterlo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo

▶ zatrjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatrjevala
- zaterjevala
  Spisi Krištofa Šmida (1883): je straža odšla, hitela je v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo

zatrjuje

zaterjuje

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pa našli nijso ničesar. " "In vender mora tukaj biti skrit," zaterjuje logar termoglavo. "Kje je neki zamogel od tukaj proč, ker
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vpraša tiho in resno. "Tako gotovo, kakor upam zveličan biti," zaterjuje Tone slovesno. "Pa zakaj — povej mi odkritoserčno — si zvabil logarja

▶ zatrkljati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkotaliti; [kontekst]

zatrkljal
- zaterkljal
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ga je tako bacnil z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo

▶ zatrobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatrobi

satrobi
Genovefa (1841): Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe

zatrobi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz hostej Na čelu nosi roge goste. In hujši grof zatrobi v rog, Derhala speh se hujši vžge; In čuj, od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Divji lovec ) Narenski grof zatrobi* v rog: »Haló, na gonjo! in peš! « On spred na
Blagomir puščavnik (1853):	dneva, ko sva se pred cesarjem borila. ” Po tih besedah zatrobi v rog in konja spodbode. Zdaj se vlečejo z ropanim
Blagomir puščavnik (1853):	ga tako dolgo ni bilo. Enkrat že pozno, okoli polnoči, zatrobi čuvaj, in kmalo potem se po dvorišči čuje ropot in

zatrobili
Ljubite svoje sovražnike! (1899): kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se

▶ zatrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zatrta
- zaterta
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog

zatrte

saterte

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve
Sveta grofinja Genofefa (1857):	govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko vezhi bile, kolikor dalje

▶ za tvoj predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

za tvojo

satvojo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi taku tudi ti sanje is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti

▶ zaujeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vzeti; Pleteršnik

zaujela
- zavjela
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno

▶ zaumek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pojem; Pleteršnik

zaumki
- zaumeni
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni

▶ zaupan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupana
Deborah (1883): Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo
zaupane
- saupane
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov da
zaupanih
- savupanih
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler
zaupano
Divica Orleanska (1848): Kje je? Brez tega jez ne smem, ne morem iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram

▶ zaupanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupanja

saupanja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je sbolel. ˛Seſtré poſhljete poſla do Jesuſa, ino mu polne saupanja porozhite: „Goſpod! glej, ki ga ljubiſh, on je bolán. “ Ko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nekaj bogabojezih mater, ktere ſo polne saupanja ino Ijubesni do Jesuſa ſvoje otroke perpeljale, de bi jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki

zaupanja

Viljem Tell (1862):	v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z
Deborah (1883):	Ana. Ker si mi sicer vse povedal. Jožef nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal? Ali ne
Ferdinand (1884):	je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter

zaupanje

saupanje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod
savupanje
Branja, inu evangeliumi (1777): pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen.

savupeine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je pa Bog naſh Ozhe, kie je pruti nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na savupamo, koker negovi otrozi? sakai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	resveſely. On je nas Ozhe, na nega vſelei enu terdnu savupeine poſtavimo. Aku tudi terpimo supernoſti, inu teshave na naſhimu shivotu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader je on poprei ſvojo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de ſe je med te hudobne shoudnirje sdrushiu. Enu preveliku savupeine je bilu, deſeje pervezh s'vratarizo, drugizh s eno drugo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker v'enu prebivalſhe te pregrehe noter ſhou. Enu preveliku savupeine je bilu, de ſe je med te hudobne shoudnirje sdrushiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nega sa gnado te mozhy, inu ſtanovitnoſti proſiu. Enu preveliku savupeine je bilu, de je on v'to Kaiſeshovo hyſho, koker
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Reve , Reiſhi naſs s'naſhih nadlog, Naſs boge otroke Eve , Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta

zaupanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno
Zlata Vas (1848):	biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost
Maria Stuart (1861):	soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k
Zoologija (1875):	in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po
Ferdinand (1884):	je sicer dopadalo. Tudi grof in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa
Občno vzgojeslovje (1887):	da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno

ſaupanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be imelle tebe v' pouſdiguvanju tvojega serza motiti. Poniſhnoſt, inu ſaupanje , inu enu brumnu ſhivlenje so te narbulshe lujtre te molitve
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa

zaupanjem

saupanjem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili

savupanjam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú

savupeinam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi ſe tiſtimu kei hudiga pergodilu, katiri ſe s'otrozhym savupeinam v'negovo volo popounima zhes da. Non quod ego voh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	perloshnu. S'tim savupeinam je on reku Non quod ego volo. Nikar koker bi

zaupanjem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za
Maria Stuart (1861):	vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li tedaj začne s zaupanjem? Mortimer. Kdor manj se ima bati. Leicester. To ste vi

ſaupanjam
Ta male katechismus (1768): noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se

zaupanju

zaupanji
Spisi Krištofa Šmida (1883): besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti in o zaupanji v Boga, kar je bilo prav primerno za otroke, posebno

zaupanju

Tine in Jerica (1852):	misel in skerbi. Ravno z molitvijo se imamo v otroškim zaupanju do Boga vterjevati. Jerica. Jez nobene prave molitve ne vem
Oče naš (1885):	k pokori, k vdanosti v božjo voljo, k upanju in zaupanju opominjal, le malo src ogrele

ſaupanju
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej

▶ zaupati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaupa

savupa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá

zaupa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki
Divica Orleanska (1848):	podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne

zaupaj

saupaj
Genovefa (1841): lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje. Genovefini prihod na

zaupaj

Blagomir puščavnik (1853):	volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar koli hoče, vse boš lahko
Roza Jelodvorska (1855):	ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu očetu pomagano, in on bo
Viljem Tell (1862):	ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred

zaupajmo

Oče naš (1854):	Najhujega se je bilo bati in žalostno so se pogledovali. „Zaupajmo v božje usmiljenje,“ je rekel pater Arkimbold po dolgim molčanju
Oče naš (1885):	Najhujega se je bilo bati in žalostno so se pogledovali. „Zaupajmo v božje usmiljenje“, je rekel gospod Arkimbold po dolgem molčanju
Oče naš (1885):	očitna previdnost božja rešila in ozdravila? Da, Barba, upajmo in zaupajmo, molimo in delajmo! čas bode zopet prišel, ko bodo v
Oče naš (1885):	tiste obilno plača, kteri zvesti ostanejo. “ „Da, Ménart, upajmo in zaupajmo v Boga. On kteri ptice v zraku preživi in cvetlice

zaupajo

saupajo

Genovefa (1841):	ſi Ti. Ti jih nikóli ne sapuſtiſh, ki v Té saupajo. Tí ſi mene in moje déte — neſkonzhno bódi sa tó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poblodbe ozhiſtiti: in sadnizh, ko le ti drushbi vikſhi goſpoſke saupajo, njo ſpraſhujejo : bo ona na to vſelej s veſeljam, na

zaupajo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): storiti, če so blaziga sercá, in če le v Bogá zaupajo, kakor Rozalinda in Hema. In ker bo gospodična Hema to

zaupajte

saupajte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je

zaupajte

Oče naš (1854):	z nami, svojimi zvestimi brati. Ne bojite se. Le terdno zaupajte v Boga, Gospoda armad, kakor so naši očetje zaupali, in
Maria Stuart (1861):	„Zaupajte sir Mortimerju, ki „Vam izroči to, ker zvestejega „Prijatla na
Oče naš (1885):	„Le zaupajte in ne obupajte! “ ga je opominjal starček. „Iščite moči pri
Oče naš (1885):	vedeti, gospod Marton; odpustil sem vam; Bog je moja priča! Zaupajte se duhovnu in iščite pri njem pomoči, tolažbe in odpuščenje

zaupal

saupal
Sacrum promptuarium (1695): G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu

savupal

Branja, inu evangeliumi (1777):	tok bo njemu uſſe njegovu oroshje prezhusev, na katiru je savupal, ter bo rop vondejliv. Katiri ni s'mano, ta je
Branja, inu evangeliumi (1777):	krisha, de videmo, inu njemu verjamemo. On je v'Boga savupal: nej ta njega sdej odreſhi, aku ozhe. Sakaj on je
Branja, inu evangeliumi (1777):	satu kir je on veliku od njega ſhliſhal: inu je savupal, de bi od njega en zhudesh viduv ſturiti. Inu on

savupou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni sa slatarm podau, inu ni na dinarje, inu shaze savupou. Srezhen je tiſti, katiri tu bogaſtvu taku poſſede, de ne

zaupal

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vunder ni zgubil svojiga serca; zakaj vselej je v Bogá zaupal in vedno je bil, kadar se mu je dobro godilo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin

zaupala

Maria Stuart (1861):	je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem Vam to ob kratkem. V
Spisi Krištofa Šmida (1883):	smilila, češ Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema

zaupali

savupali

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	snali prau moliti, bomo tudi snali prau shiveti, bomo tudi savupali ſrezhnu vmreti, inu v' Nebeſſe priti. Amen. De oratione Chriſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	savupat? na ſturimo tiga, de bi mi na naſho mozh savupali, kyr bres gnade, inu pomozhi Boshje te nar mainſhi rezhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſſu: je JEsus h' nekatirim, katiri ſo ſami v'ſebi savupali, koker ti pravizhni, inu ſo druge sanizhuvalli, leto pergliho govoruv

zaupali

Oče naš (1854):	terdno zaupajte v Boga, Gospoda armad, kakor so naši očetje zaupali, in stojite terdno za Njegovo sveto vero in za domačijo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vedili, kaj bo lepega naredil; pa nekteri mu niso prav zaupali in so si mislili, če bi le svoje čevlje nazaj

zaupam

savupam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh

zaupam

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bogu, ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten
Valenštajn (1866):	knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je

zaupamo

savupamo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je pruti nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na savupamo, koker negovi otrozi? sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mogozhnoſt od Boga? inu sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo, de tulkain rezhy sazhnemo, inu vunder Boga na pomuzh na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na nega savupamo? sakai ſe toshimo, de nas je Bog sapuſtiu? de nozhe
Branja, inu evangeliumi (1777):	beſednize Marie Divize , inu vſih lubih Svetnikov inu tudi daſezhi savupamo, Amen.

zaupamo
Divica Orleanska (1848): otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo

zaupati

savupat
Sacrum promptuarium (1695): roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej

zaupati

Maria Stuart (1861):	mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba
Ferdinand (1884):	si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim

zaupava
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): resnično je, kar sim popred rekla. Če le v Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci

▶ zausesti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zajahati; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

zausede
- sausede
  Sacrum promptuarium (1695): kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla

▶ zaužit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaužite
- zavžite
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj

▶ zaužiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaužije

savshije

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino

zavžije
Kmetijske in rokodelske novice (1846): serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža

zaužil

zavžil

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	dobé. (dvakrat. ) Obhajilo. Gospod! jest nisim vredin. Deb' Tebe dans zavžil. (dvakrat. ) Al' reci, de bom vredin Ter bodem zopet živ
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sem nakapljal nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva se, in ni se mi mogel dovolj

zaužila

zavžila

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zmočil z vodo in jej položil na jezik. ) Ona je zavžila* in nekaj trenutkov v premišljevanji vtopljena ostala. Tako je bil
Spisi Krištofa Šmida (1883):	donesla gorke juhe, kruha in vina. Begunca sta le malo zavžila; ni se jima ljubilo, ampak od mraza in strahú sta

zaužiti
- savshiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ga v gnoj vrezhi, kir ljudem in shivali ſhkodliv, sa savshiti ni. (Stara Indianka, od mene kerſhena, mi je na to
- zavžiti
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim

▶ zavaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	v tolažbo povodnjencam, mostovi se popravljajo, poderte pohištva se zidajo, zavali se razmetujejo — ali z vsim tem se ne bojo prihodnje
Blagomir puščavnik (1853):	svojega nar večega sovražnika! ” Zpije še tretjo bučo, potem se zavali pijan iz stola, in obleži do druzega jutra. — Jovana in
Najdenček (1860):	se, če se le kolikaj pretrese, zmaje in v doline zavali, in v plazih, ki vedno narašajo, drevje lomi, mostove podera
Gozdovnik (1898):	Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih obsežnih, silnih prsi, se zavali kakor grom tja doli. V svoji priprosti opravi, z visoko

zavalil

savalil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Gnada, ſej vidijo , de jé pijen. On ſe je gori savalil; ſej ne vęj, kaj dęla. Pojdi, pojdi, lubi moj Gaſhper
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lubi moj Gaſhper, pojdi ſpat. Gaſhper. Jeſt ſe niſim gori savalil — jeſt vęjm, kaj dęlam. Per moji duſhi, jeſt — jeſt — Baron

zavalil
Blagomir puščavnik (1853): tem trenutku, ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen

▶ zavarovalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovalna
- zavarovavne
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): se ne morem hvaliti, da bi bil kterega ozdravil. Le zavarovavne zdravila so mi po volji izdale, s ktermi sim veliko
zavarovalne
Šola v boju proti pijančevanju (1898): blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se

▶ zavarovalstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

zavarovalstvo

savarſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je mogozhe, priprizhali, kako koriſtno bi jim bilo tudi to savarſtvo. In s tém ſe je obzhinſki sbor konzhal, v ktérmu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim tovarſham sopet priporozhil in jih proſil

▶ zavarovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovan

savarvan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goldinarjev. Zeli ſoſhtevk (ſhuma), ktéri je tadaj per ti bratovſhnji savarvan, je velik in sneſe 43 milijonov in 803700 goldinarjev — kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhudiH ſliſhati, de ni bil nobeden od vſih devét pogorélzov savarvan (aſekuriran) ! Ta neſrezha bi ſe pazh lahko boshja kasen ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemore. Do pet — ſheſt lét mora shiv plot tako savarvan biti. Kadar naſajen plot 5 zhevljev viſok sraſte, ſe mora

zavarvan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas
Stric Tomaž (1853):	bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro sim z vsem preskerbljen in zavarvan, da mi ni treba nič bati. V sužnje kraje pa

zavarovana

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je zavarovana? ” „Kolikor jo zidovje in železje zavarovati more, je zavarovana; pa njen duh je nepremakljiv in prost, kakor zmeraj. ” „Molči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	temi sedeti, ga je tako-le nagovoril: „No, Fulvij, ali je zavarovana? ” „Kolikor jo zidovje in železje zavarovati more, je zavarovana; pa

zavarovane
- zavarovane
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en
- zavarvane
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi

zavarovani

savarvani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni po shetvi dôbra ſtoji, tóde le takrat, kader ſo savarvani pridélki ſhe na tiſtim meſtu, kjer ſo priraſtli. Rasun létniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do perviga opravnika doíde ; konzha ſe pa takrat, kader ſo savarvani pridélki posheti ali pokoſeni in obrani, nar posneje vſako léto

zavarovani
Zlata Vas (1848): cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden

zavarovanih
- zavarovanih
  Aritmetika za učiteljišča (1885): Kolika je zavarovalnina od zavarovanih 15280 gl. po 1 5/8 %? O dobičku in izgubi. §
- zavarvanih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj
zavarovanim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček zavarovanim pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije

▶ zavarovanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovancem
Šola v boju proti pijančevanju (1898): države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere

zavarovanci

zavarvanci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plačila pobirat in druge asekurancijske opravila opravljat ; takrat naj vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do konca mesca Sušca

▶ zavarovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavarovanje

savarvanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mènj, kakor sa 25 goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj ſe bo ſzhaſama od 100 gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi

zavarvanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je nova družba začela, pri kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani

▶ zavarovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavaroval

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ki jih je z gradovi in terdnimi mesti obdal in zavaroval proti Sorbom, ki so večkrat njegove dežele napadali.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razvé ta čudna dogodba; Nikostrat je bil odgovoren za priperta — zavaroval ju je torej, kjer in kakor je hotel. Vzel ju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	zadnje trenutke v to, da bi v okrajnih šolskih svetih zavaroval še za eno dobo svoja ponemčevalno-liberalna načela.

zavarovale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno

zavarovali

savarvali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Krajnſkiga 8444. V tém létu ſo na novo 4825 pohiſhtev savarvali ali aſekurirali: na Şhtajerſkim 2239, na Koróſhkim 1392, na Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi ſvóje polje, verte in vinograde pred ſhkódo tózhe savarvali. Kdor je she vidil ſtraſhne rasgraje, ki jih je tózha

zavarovati

savarvati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dragim kmetam povédal, kaj in kako jim gré pred tózho savarvati ſe. H ti drushbi sna vſaktéri priſtopiti, ravno takó tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe is njega perdelati da in sa koliko ga rajta savarvati? — Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povſod ima ſvoje opravnike, per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deshélah rasnih drushb, kjer ſe poljſki pridelki, ſadje in vinogradi savarvati dajo. Drushba, od ktére je tukaj govorjenje, ſe je v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od kód je domá, naj mu imenuje ſvét, ki ga savarvati miſli, kakó je velik , koliko ſe va-nj poſéje, in koliko

zavarovati
Robinson mlajši (1849): da bi iz korablja toliko reči, kolikor le koli morema, zavarovati — otêti gledala. Pak kakó? ker ladjice več ne imama? “ Tu

zavarvati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se je nova družba začela, pri kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak

zavarujejo

savarvajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga rajta savarvati? — Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bratovſhnjo ſ, Florijana, po ktéri ſe pohiſhtva pred ognjeno ſhkodo savarvajo, jih je tudi she vezh zhaſa v vezh deshélah rasnih

▶ Zavašnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Zavašnika
- Zavašnik-a
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J.

▶ zavdati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavdal

saudal
Sacrum promptuarium (1695): vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz

savdal

Sveta grofinja Genofefa (1857):	poklizati, ga ojſtro nagovori in mu ozhita, de je grofinji savdal, de bi jo k ljubesni primoral; sato saſlushi v ſpone
Sveta grofinja Genofefa (1857):	neſrezhni kuhar naſhi grofinji sazharal (sazopral) in ji v jedilih savdal, tako de ga ne more popuſtiti, ko bi ravno zhaſt

zavdala

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kod imaš vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega

▶ zavedati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavedamo

Občno vzgojeslovje (1887):	kako se povečava ali umanjšava delovanje predstav. Dokler se tega zavedamo, govorimo o čustvu. Navadno pa pazimo najbolj na ono predstavo
Občno vzgojeslovje (1887):	dalje, — „učenec prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše se nam vriva vprašanje, more
Občno vzgojeslovje (1887):	se ne sme zamenjati spominjanje sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto predstavo, katero imamo sedaj, imeli že

zavedati

svedovati
Genovefa (1841): pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki

zavedati

Ferdinand (1884):	mu je ž njim početi. Dolgo se ni mogel prav zavedati; ni si znal niti svetovati niti pomagati. Ali glej! — najedenkrat
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pahnil v propad, pa logarjev pomočnik, ki se je ravno zavedati jel, pride na pomoč in te odpodi in streli za

▶ zavedeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zave

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	se že jutri sodnimu dnevu trobilo. Mlado dervo se ne zavé potreb človekovih, ko eno lego za drugo okoli svojiga debla
Stric Tomaž (1853):	Njegovo življenje je bilo pri koncu. Kmalo se nič ne zavé, zubeljc njegovega življenja je vgasnil. Njegova duša počiva pri Bogu
Pripovedke za mladino (1887):	tri kaplje krvi, potem pa jih izpljune. Brž se kraljica zave in odpočije, mladi kralj pa, ki je vse to gledal
Občno vzgojeslovje (1887):	razjasni občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina otroške duše.
Gozdovnik (1898):	ga mora na travo posaditi, kjer omedli. Ko se glavar zave, je bila oveza že obnovljena in polovica vojakov njegovih se

zavedela

zavedila

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de ni vedila, kje je. Ko je pa
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	se ne bo nič več oboljšalo, ne bo se več zavèdila; le mertvo si jo že mislite. Vaša vpričnost, milostiva gospá
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi

zavedli
- zavedili
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v krogu okoli in okoli, brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo
zavedo
- savedo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe
zavejo
- savejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali

▶ za veren predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

za verne

savierne

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarje pa vi restaleita mad te boje noi zerkvam noi savierne Dushe naita meshe brati obieuno panase knamata posobiti taku bota
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gratavo? kader an Kriſtian tu terplenje spraviem usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	h' zheſti tega britkega terplenja inu smerti Jesusa Kriſtusa noi savierne Dushe ugizah inu tudi kaker je prei shribanu h' zheſti

▶ za ves predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

za vse

sause
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit

savse

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri ta bodi savse moje sovrashenzhe vidiozhe noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svperniem: jas N: shegnamsi vso branvo isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli kvati al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je S. Pavli diav. Naiprei an vësok noi svet Shegen savse sovrashenzhe dushne noi talesne. TA 1. KAPITL. O gospred moi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vidov bo spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svetiga dvba Amen. TA 25. KAPITL. Ena prov kraftna molitov savse sovrashnzhe ven stah 7. besedi boshjah vseta? Ta molitov se
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vnia zavo grenko martro katero je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei

za vso

savso

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Anjovzi inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH † Jesvs odnazarerha an Kral

▶ zaveten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaveten
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se

zavetni

ſavetni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi namènem nekol ſa nje prositi, katiri
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pokuro delalati. Tu prosem jeſt susebnu, de be se moji ſavètni otrozi greha balli, ſakaj skus tu se bo pergodilu, de

▶ zavetje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavetja

Divica Orleanska (1848):	vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj? Verhepiškop. Nesrečnica! Remon. V Ardenih, kjer zavetja Iskala sva, jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite
Viljem Tell (1862):	Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara
Tiun - Lin (1891):	preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! «
Gozdovnik (1898):	ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo

zavetje

Divica Orleanska (1848):	se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Una dva sta sicer res v tisto (Havre de Graško), zavetje prišla, kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske
Viljem Tell (1862):	premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter

zavetju

savetji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhuje, ino jo váruje. Dete Jesuſ je otéto ino v' savétji, kar morivzi, ki jim je Herod rékel, ropijo v' Betlehem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zenejſhi prodal, kakor ſo mu doma sa-nje ponujali, v polnim savetji ſvoje dobre glave odgovori: „dva dni morebit”. Kako ſe ſo

zavetji
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si
zavetju
Gozdovnik (1898): nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg.

▶ zaveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaveza

savesa

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęro meni volio, ny po tvoji boshji voli, zhe leta savęsa tebi ny dopadajozha, ràsderi naſho glihengo, inu daj nam vſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	urshahov; de ſe v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa zhiſta, inu poſhtena v'vſęh rezhęh. Prebivaj ti ſam o

saveſa

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega bliſhnega uſſe dobru misliti, inu derſhati
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu ſdajzi ſo ſe njegove uſheſſa odperle, inu njegoviga jesika saveſa ſe je resvesalla, inu on je prov govoril. On pak

zaveza

Divica Orleanska (1848):	če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških
Zlata Vas (1850):	13. Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej

zaveze

savese
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje

zaveze

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode Ni zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in

zavezi

Zlata Vas (1848):	Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti
Zlata Vas (1848):	svojim prijatlam je šel, ki so bili z njim v zavezi, in ki so krave imeli, in jim je rekel: Od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima

zavezo
- saveso
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih
- zavezo
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni

▶ zaveza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezništvo, strankarstvo, sektašenje; kontekst, Biblija

zaveze

ſaveſe

Ta male katechismus (1768):

malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega

▶ zavezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezana

savesana

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	hm! Baron. Al letá shęnſka ni vshę s' kom drugim savęsana ? — Matizh. En velik Goſpod je imęl en zhaſs s' njo
Kuharske Bukve (1799):	nudelni. 90. Droshni krofi. 91. Sirni ſuhô pezheni nudelni. 92. Savęsana potiza s' vinſkim ſhadó, ali pudding. X. Kuhanje ali kôh

zavezana

Divica Orleanska (1848):	zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je
Blagomir puščavnik (1853):	sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo. Kratko

zavezane
- savesane
  Kuharske Bukve (1799): vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni v' glaſh, inu hrani savęsane s' prebodenim papirjam.
- zavezane
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna
zavezanimi
Oče naš (1854): Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so bile pač
zavezano
- savesanu
  Biblia (1584): kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'

▶ zavezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezal

savesal
Biblia (1584): Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh

zavezal

Valenštajn (1866):	zdaj te cesar je Po mojej roci plačeval, al denes Zavezal si očeta srečnega, Ta dolg ti Fridolanec sam poplati. Maks
Valenštajn (1866):	máli bil je plemenitáš; Pa ker je vojaškej se boginji zavézal, Zató do višáve je tolike vzplézal. Cesarjev doglavnik je imenován
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sta vsaj dve osebi potrebni: 1.) izdatelj, kateri se je zavezal, da bode na menici zaznamenovano vsoto plačal (tu Kos); 2.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mora izdatelj plačati (tu Pavlič). b) Menice, katere se je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali

zavezala
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): bila kaj dote k hiši prinesla, bi mu uže jezik zavezala. « Duh: »S čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom

zavezali

savesali

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Oni so mene kronali sano shalesno Krono noi so menei savesali oblizhje saniemi nazhedniemi zvetami inv menei poſtavijo naan stov, noi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſhe nar glaſneji dopadajenje ſkasali. S tém pa ſe niſmo savesali, de bi v „Novize” nizh ne vseli, kar drugo miſel

zavezali

Blagomir puščavnik (1853):	dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pri kopulaciji, le na to zarezo v strani in ga zavezali z gumijevim trakom.

zavezati

savesat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat, inu taku moliti, je taku retku, inu teshku, de s'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tebi priti smemo Sako uro, saki zhaſs. S'tabo se savesat ozhmo O Gospod ! v'lubesni sdei , Od tebe lozhit' se

zaveže

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet z merzlo vodo in
Čas je zlato (1864):	glavo majaje vzame kraljevič svojo ruto iz žepa ter mu zaveže kervavo roko. Lenček ga stermo gleda, in svitla solza se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	da jo 1) koj plača in 2) se po pismu zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme v deželi obdrží
Aritmetika za učiteljišča (1885):	meničnem računu. § 163. Pismo, s katerim se izdatelj meničnopravno zaveže, da hoče določeno vsoto denarja o določenem času določeni osebi

zavežeš
- saveshash
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës

zaveži

saveshi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dęni' vſaki dan jim ſrishino vodo dej, s' eno ruto savęshi, ſo nar bolſhi Mercurius, inu bodo vodo skalile, inu dvakrat
Kuharske Bukve (1799):	pobrane v' glashe, vlì zuker nad nje, kader ſe ohladí, savęshi. Ako s' zhaſam poſtane zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat
Kuharske Bukve (1799):	ga prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe.
Kuharske Bukve (1799):	lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi ſtati; potle
Kuharske Bukve (1799):	inu presheni; potle vsemi otręblene inu podſęshene piſheta, jih ſilaj, savęshi, na rashin natakni, inu pezi, kakor ſe ſilane piſheta ſizer
Genovefa (1841):	daj ſvoje déte in ti, Hajnez, ji med tém ozhi savéshi,” je djal dalje, in déte sa rozhize primſhi, je vzdignil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ter na hladen kraj dêni; rano pak s ſuho zunjo savéshi; tako ſe tebi ſama od ſebe sazéli — zhe jo zhedno

zaveži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v steklenice deni, vli nanj eno žlico mandelnoviga olja in zaveži steklenice nad zamaškam še z mehurjem. Kutnjini sok. Deset ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nadevaj pa pohlajeno vkuhanje v steklenice, ktere s prebodenim popirjem zaveži in na hladnim spravi.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v steklenice nadevaj, te pa še le čez nekoliko dni zaveži. Grozdičev sok. Grozdiču reclje poberi, potem jih skozi ruto pretlači
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene kutnarce na kerhlje zreži, drobno zmečkaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	število sliv vzemi dva poliča žganja, steklenice s prebodenim popirjem zaveži in na hladnim spravi. Marelce v žganji. Še nekoliko terde
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa z mehurji zaveži ali pa čiste masti po verhu deni in na hladnim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni potem v vsako posodo eno žličko žganja, zamaši jih, zaveži jih s prebodenim popirjem in spravi jih na hladnim. Jabelčni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj, v s putram pomazano in z moko potreseno ruto zaveži in v vodi dve ali tri ure kuhaj. Potem ruto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pohladi, nadevaj ga v maselčne steklenice, ktere z mehurjem dobro zaveži. Ta sok je zdrava pijača per prehlajenji.

▶ zavezati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čez zavezati = dokončati; splet

zavežeš
- saveshash
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa

▶ zavezniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezne
- savesne
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v'

▶ zavezovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavezuje
- ſaveſuje
  Ta male katechismus (1768): Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha
zavezujete
Valenštajn (1866): sam svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej Ferdinand, Ne zavezujete skopuhu se.

▶ zavihan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavihan
Kemija (1869): se od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov
zavihane
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ne, po tem pové, postavim: v tem in tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več
zavihanem
- zavihanim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po

▶ zavihati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaviha
- zaviše
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera
zavihaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši nad
zavihajte
Divica Orleanska (1848): nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je

▶ zavihteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavihtel
- zavihtil
  Ferdinand (1884): da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh besedah je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú

zavihti

Pripovedke za mladino (1887):	vzame svoj meč ter ga na pragu trikrat nad mano zavihti. ” Deček hitro teče h kralju in mu vse to pove
Pripovedke za mladino (1887):	kralj vzame svoj meč ter ga trikrat nad zakletim duhom zavihti. V tem trenutku stoji pred njim prava kraljica, čila, živa

▶ zavijati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavija
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Goričanje, Krajnci govorijo, in kteriga vsaka dežela nekoliko po svojim zavija. Naj bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v
zavijala
- savijala
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah

▶ zavirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavira
- zavera
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena
zavirajo
- opovirajo
  Občno vzgojeslovje (1887): predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti ali osvestiti.
zavirala
- savirala
  Genovefa (1841): bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo

▶ zavisten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavistnega
- zavistniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča

▶ zavit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavit

savit

Genovefa (1841):	Bôshji” je rékel in s ſernjino, v ktéro je bil savit, ſi je ſolsé briſal. „Ali je pa sdaj tudi v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tem vender prevezh nagel nimaſh biti, sakaj Şuſhez ima rép savit. Tega méſza je dobro letaſhne teleta ſkopiti, boſh prave junze

zavit

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev
Tiun - Lin (1891):	tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč

zavita

savita
Genovefa (1841): pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta, plézha ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa

zavita

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod
Zoologija (1875):	Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek želodove velikosti, iz kojega za nekaj časa
Botanika (1875):	podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi

zavite

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	blizo velikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo
Viljem Tell (1862):	in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne

zavitega

Botanika (1875):	stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom še bolj udebeli in mnogo
Botanika (1875):	začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor drat, ki je bil

zaviti

Mineralogija in geognozija (1871):	žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano
Mineralogija in geognozija (1871):	Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so
Zlatorog (1886):	nosi krono od snegá. Molčé orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v

zavitimi
- savitemi
  Kuharske Bukve (1799): oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno

zavito

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v
Botanika (1875):	2b. d, d’, d” nekoliko jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi, ker se na

▶ zavitek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavitek

savitek

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi bodemo takrat sagláven ali predimkov liſt (Titelblatt) in lep savitek (Umschlag) pridjali, de bode vſak ſvoje novize lahko kakor bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v

zavitek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	te prešane zelenjadi in sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več te prešane

zavitkih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem v zavitkih za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko

▶ zaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavije

Zeleni listi (1896):	Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom
Gozdovnik (1898):	pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido

zavijeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride

zavil

savil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhel veſ ſkeſán is dvoriſha, ino ſe je v' plajſh savil, ter milo jokal. — Zhujmo ino molímo, de v' ſkuſhnjavi ne
Genovefa (1841):	ognjiſha plahte rasgrinjal. Svôjo shêno je v ſhkarlataſt posimſk plajſh savíl in veliko tanko pézho ji je dal, de bi jo

zavil

Oče naš (1854):	Ménart, svojo kosmato kapo na glavo djal, se v kožuh zavil, kterega je skerbno čez jerbasček z otrokom potegnil in je
Najdenček (1860):	čutil v svojim životu, po lahkim sim se začél potiti. Zavil sim se dobro v svojo odejo in stisnil k gorkim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in večkrat se je dež vlil; korenjaški vojak se je zavil v svoj plašč, zdaj pa zdaj segel v svoj žep
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	nekoliko v stran je, pa nič ne dé! Potem je zavil s svojo ženo in z otroci v gozd skozi zaraščeno

zavila

savila
Genovefa (1841): zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve-

zavila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko
Spisi Krištofa Šmida (1883):	nevarnosti. Vendar tukaj ji ni ostati. Kam naj se oberne? Zavila je poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago

zavili

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vé, mimo koliko mostovžev smo že šli, preden smo se zavili,” praša. „Mimo veliko” prav na kratko odgovori Sever. „Kaj praviš
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	času preganjanja sv. obhajilo s seboj domu jemati; in sicer zavili so sv. hostije v pertiček, kterega so imenovali „orarium” in
Gozdovnik (1898):	don Avguštin. Ko so se bili ulegli in v odeje zavili, stopa Tiburcio po okolici, da-Ii je vse varno. Na to

▶ zavleči glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavleče

savlezhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo potrebno orodje. Brana semljo drobi, rahljá in poravnava ; ſeme savlezhe in plevel podrije. Sa debelo in teſhko semljo mora brana
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koj po shetvi plevélnato njivo preorje, in naj jo lepo savlézhe; kmalo bo sáſejáno plevélno ſeme seleno pognálo, ktero s brano

zavleče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	naj se 3. ali 4. dan konju na persih trak zavleče (Eiterband) ali usnje postavi (Lederstecken). Pri taki hudi pljučnici je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dolgo dobro, temoč deležnike prej ali poznej u hude prepire zavleče. Pa naj bo, da so tovarši tvoji pošteni in zaupni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali v ledicah šanta. Zoper revmatizm se trak na ledicah zavleče; zoper kerč se ledice trikrat na dan dergnejo s cunjo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	6 ur enkrat brizgljati, tudi se mu na persih trak zavleče ali usnje pod kožo vtakne. Glava bolnega živinčeta se v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razširjene, in kost močno otekla: se konju na ledici trak zavleče ali usnje pod koto vtakne in sledeče čistilo se mu

zavleči

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lete zdravila nič ne pomagajo, je treba nad členom trak zavleči, ki bo pomagal. 3. Po hudi sili se kita, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dajo pregnati, je treba na persih in na lednicah trak zavleči ali usnje pod kožo vtakniti, in ga 12 do 14
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2 libri kervi iz vratne žile izpustiti, na persih trak zavleči, in garjeve mesta je treba z imenovanim mazilom mazati, in

▶ zavolj predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavolj

savolj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe
Genovefa (1841):	na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta
Genovefa (1841):	Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo
Genovefa (1841):	veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj
Genovefa (1841):	ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga, in kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati
Genovefa (1841):	je po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo, ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi

zavolj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla, de ji je všeč. Izsluženimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še zavolj šole v Terst pišejo, in naj me opomnijo: bom pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten

ſavol

Ta male katechismus (1768):	szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru

▶ zavoljo predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavoljo

savle

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſellej sem toku sturila, koker je mene boſhja gnada uſhgalla. Savle tega ſveſtega rajmnodijanja sem jeſt uſſellej she vezhe gnado ſadobila
Abecedika ali Plateltof (1789):	use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh !
Abecedika ali Plateltof (1789):	use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj Buh!

savol

Branja, inu evangeliumi (1777):	duſho, ta bo njo sgubuv: inu katiri bo ſvojo duſho savol mene sgubuv, ta bo njo neſhuv. Katiri vaſs goriusame, ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	ta bo njo sgubuv. Katiri bo pak ſvojo duſho sgubuv savol mene, taiſti bo njo neſhuv. Sakaj , kaj pomaga zhloveku, aku
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu dure ſo ble saperte, kir ſo bli Jogri skupsbrani savol ſtrahu teh Judov: je JEsus perſhov, ter je ſtav v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	muzh bo v'ſlabuſti dapolnena. Torej ſe ozhem jeſt rad savol ſvoje ſlabuſti pohvalit:, de bi Chriſtuſova muzh v' meni prebivala
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 4. KAPITL. Spet an vësok noi gvavtno kraften Shegen savol shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo
Pozhétki gramatike (1811):	mensonge, dolshiti koga ſashí; avertir quelqu'un d'une faute, opomniti nékoga savol pomóte, délivrer quelqu'un du danger, réfhiti koga is nevárnoſti; lash
Pozhétki gramatike (1811):	ker, puisque, ker, po tim ker; vû que, ker, savol tiga ker. 8. Sa snaniti ſvojo miſel: afin que, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta ob ſ. Petru in „Pavlu osnaneni ſemejn v Lublani savol veliki„ga polſkiga dela takrat nemore lahko ſkus 14

savole
Branja, inu evangeliumi (1777): veliko muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti

savoljo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s' sheno ſvojiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja

sa voljo(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa

savolo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tá ga bó sgubil: Katęri bó pak ſvoje shivlenje sgubil savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu v' jęzho vèrgèl savólo Herodiade njegóviga brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ali ſvojo mater: inu ſte sapóvèd boshjo k' nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k

sa volo(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila
Sacrum promptuarium (1695):	Spumnish kaj si bil meni lani na danashni dan ſturil sa volo vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet
Sacrum promptuarium (1695):	vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	shivlenje najde: tá ga bó sgubil, inu katęri ſvoje shivlenje sa vólo mene sguby, tá ga bó neſhàl. 40. Katęri vaſs
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je

zavolj

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	imenujte, kér nisim svetoval, nikdar ne ga vpeljati, ampak le zavolj opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu
Zlata Vas (1848):	imajo starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega
Stric Tomaž (1853):	kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju v skerbeh, kako govo-
Stric Tomaž (1853):	čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo
Fizika (1869):	navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa, da je potrebno
Fizika (1869):	Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke.

zavoljo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo
Zlata Vas (1848):	s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za
Zlata Vas (1848):	se niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je sicer zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi je še veliko revšine
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po vsih svojih življejih v slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mjav, mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je bila še
Oče naš (1885):	zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka

za voljo(združena oblika)

Robinson mlajši (1849):	svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko se je nad tem
Blagomir puščavnik (1853):	Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že za časti voljo je mogel dovoliti in reče, de le. Pavliha

ſavle

Ta male katechismus (1768):	Katiri se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na
Ta male katechismus (1768):	podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti

▶ zavpiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavpije

saupije
Sacrum promptuarium (1695): Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres

savpije

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe

savupie
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je

zaupije

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in divjiga gerdúna svarijo; pa vse je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na
Stric Tomaž (1853):	da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor

zavpije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	On pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te
Tine in Jerica (1852):	Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim
Blagomir puščavnik (1853):	ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se zopet ravno tako zasliši: „He, héj! kdo si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno
Ferdinand (1884):	njega. »O nikdar več, nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo

zavpijejo

savpijejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh

zavpijejo

Zlata Vas (1848):	Ko Ožbeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri izmed županov: „Molči, ti pritepénec, molči! če ne, te
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička

zavpijem

savpijem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Lèſ v' hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil, ino je béshal

zavpijem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jez v jispi Slovenec , to vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je
Tiun - Lin (1891):	so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki

zavpil

saupil
Branja, inu evangeliumi (1777): ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene

savpil

Genovefa (1841):	pred njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo
Genovefa (1841):	na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je to? Ali je ta morde tudi
Genovefa (1841):	temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu

zaupil
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi se tu kaj

zavpil

Robinson mlajši (1849):	si je, da ga uže za gertanec popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pritisnila na svoje bolno serce. »Hiti, žena, hiti« — je spet zavpil uni na zidu. Kar pride materi ena na misel hitro
Najdenček (1860):	palica je tako silno mojo nogo zadela, da sim glasno zavpil in na tla padel in nisim mogel več vstati. Mene
Oče naš (1885):	brdu, ki je med njima in Bezinom ležal. Veselja je zavpil, ko je Nace hišo svojih starišev spoznal. V vas sta

zavpila

savpila

Genovefa (1841):	déte terdo s rokama oklenila, v nebó poglédala ter glaſno savpila: „O Bóg! jes naj umerjem, lé môje déte mi réſhi
Genovefa (1841):	ſta miliga ſantka sagledala in obá ob ênim ſta veſélo savpila: „Ti ſi tedaj naji vnuk — o pridi, pridi v naji

zavpila

Najdenček (1860):	sim tako silno k sebi pritisnil, da je vboga žival zavpila. Plačal in brez odloga sim naprej potoval. — Kako sim iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	meni ukradli, meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka; „ali v moji lastni hiši si upate

zavpili

savpili
Genovefa (1841): Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in vpraſheva

zavpili

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kaj bi bilo? Brez dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko hurrá na zdravje kralju. Te kratke
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so se spremenili v lepe divje labude. Kaj čudno so zavpili, ko so zleteli skoz grajska okna čez gaj daleč v

▶ zavreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavreči

savrezhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſama s' ſeboj; sdaj ſe je pa she sgodilo, ino savrezhi jih tudi ne morem. ” Dene sdaj rake v' ponvo, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tód klezhála ſim v ſamôti, Kolk'kràt ſim klízala pomózh Marije : „,Savrézhi v jési ga, moj Bóg! ne hôti, Ker v smóti

zavreči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če

zavrgel

savergel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtorila. Ker ni maral sa boshje sapovedi, ga je Bog savergel, ino je nekoga isvolil, kteri je bil bolji od ˛Savla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mero ſemena ſi sa ſétev odlozhiti, de ga ne bo savergel, in ne preredko ſejal; ampak ravno, kolikor ga jo po

zavergel
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla

zavrgla
- savergla
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): bi ſe ti toku savèrgla; ' pak vunder jeſt bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam

zavrgli

savergli

Genovefa (1841):	ſi ſhe majhen otrok bil; ko ſo te tvoj ôzhe savérgli; ko ti tudi mati niſo vezh pomagati môgli, in ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeló nepodoraniga na njivi puſtite. Nikarite! vaſ proſimo , veliko bote savergli, ako tako ſtorite ; perhranite gnoj v jami doma, in vosite

zavergli

Divica Orleanska (1848):	svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon. Družba bil sim ji
Divica Orleanska (1848):	ki me očistil bo. Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim
Sveti večer (1866):	v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti
Sveti večer (1866):	slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej

zavrzi

savershi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker: Vince te ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh ti poun nadlog. 3. Sabath moresh prasnuvati, Meni
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge smote savershi No pusti yh na stran. Bogu moreſh verjeti Vſe, kar

saversi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktera zelo leto sa naſ tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet

zavrzite
- saversite
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju
- zaverzite
  Roza Jelodvorska (1855): gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se tedaj tudi

zavrže

zaverže

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko
Divica Orleanska (1848):	nar svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene
Divica Orleanska (1848):	dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je

ſaverſhe

Ta male katechismus (1768):	nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe, inu ſaverſhe uſſe malikuvanje, vejshzhuvanje, Bogovanje, pobaranje skrivneh rezhy, bajanje, ali loſſanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire je uſſe drugazhi od ſvunej, koker od ſnotrej, toku ſaverſhe on od sebe enega potuhnenega perliſuvavza, katire dergazhi v'serzu

zavržem

savershem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav

zaveržem
Divica Orleanska (1848): Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém

▶ zavreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavre

savre

Kuharske Bukve (1799):	eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to vkup ſhe enkrat savrè. — V' enimu lonzu poſębej ras-tepi dva rumenaks, perdeni ſok od
Kuharske Bukve (1799):	polivavke, smęſhaj inu v' polivko permęſhej de enmalo vkup savrè, ter to vſo polivko zhes kapuna v' ſklędo vlì. 38.
Kuharske Bukve (1799):	vlì eno sajarmizo grahove shupe, ali druge na njo, naj savrè. Po tim vsami liſko ven v' drugo koso, prezędi na
Kuharske Bukve (1799):	krat savrè, daj na ſklędo. Ako Zheſh, snaſh perdjati auſtrig, al miſhelnov
Kuharske Bukve (1799):	shupa. Operi krebulzo, drobno rasſękaj, v' govedjo shupo ſtręſi; kader savrè, snaſh notri djati muſkat zvęta, ingverja, al druge diſháve, inu
Kuharske Bukve (1799):	kader to vkup vrè, deni notri pezheniga kapuna, de enkrat savrè; vsemi ga ven na eno ſklę-
Kuharske Bukve (1799):	v' meſingaſto ſklędo, inu eno shlizo vode na sherjavzo, de savrè; potle déni notri tri uhzhe víſhin, puſti pozhaſi vręti, de
Kuharske Bukve (1799):	Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed, katira savrè, je al prezej mehka, to je, kuhana, al pa napol
Kuharske Bukve (1799):	tudi enmalo alkermes ſoka sraveu; to ſe dobro ſkup savrè, prezedí, inu naliejo pomoranzhni votli lupki do ſręde; vender more

zavre
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): nekoliko stolčeniga muskatoviga cveta, zali s peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi per pečenji

zavrejo

savrejejo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih
savrejo
Kuharske Bukve (1799): ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito

savro

Kuharske Bukve (1799):	dokler ſe vlęzhe, takrat deni kutine notri, de ſkup enkrat savró. Hrani kutine ven pobrane v' glashe, vlì zuker nad nje
Kuharske Bukve (1799):	mlęka, inu ribje shupe, v' tim ſe obarjene ribe popolnim savrò.
Kuharske Bukve (1799):	vró. She poſębej obari ſhpargelne na kropi, de enmalo savró, jih odzędi na ſiti, s' merslo vodo polì, potle k'

zavrejo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): v polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono

zavrela
- savrela
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn
zavremo
Fizika (1869): Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne
zavreti
- savreti
  Kuharske Bukve (1799): enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader
- zavreti
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in

zavri

savri

Kuharske Bukve (1799):	v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota
Kuharske Bukve (1799):	sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni
Kuharske Bukve (1799):	s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha

zavri

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in štirideset ur merzla stoji, potlej pa še enkrat vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskevno vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev

zavrl
- zaveril
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): dan najela, konje na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne
zavro
Fizika (1869): te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in

▶ Zavrh samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Zavrh
- Zaverh
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni

▶ Zavrhi samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k

Zavrhe
- Saverhe
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jo je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko

▶ zavrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavrne

zaverne

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe
Stric Tomaž (1853):	Halaj moško. „Tako pa že ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor
Stric Tomaž (1853):	že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ob svoje oči prišel. „Jez še nikdar vidil nisem” — zaverne človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da
Sveti večer (1866):	„K čemu ?” zaverne ga logar. „Glejte, gospodič, tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni

zavrne
Ferdinand (1884): ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja.

zavrnejo
- zavernejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj pa se nek

zavrneta

zaverneta

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):

je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva ravno deset goldinarjev vsaki, kajti drugače

zavrnil

zavernil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	jez silno zaspan in moram počiti”. Mojster pa ga je zavernil: ”Ne, ne tako! jez ne bom zaspanca
Sveti večer (1866):	berž brez molitve za mizo. Pa logar, ki je vsacega zavernil, tudi takrat ni molčal; resnobno spregovori: „Ti, gospodič! tako delajo

zavrnil

Oče naš (1885):	spovedati in potem še le duhovnu. K tebi bi me zavrnil in mogel bi me tudi k tebi zavrniti! Oh, moja
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Ni manjkalo veliko, da niso sledila besedam dejanja. Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato je rekel: Zahvaljujem te, Te-Vaturu

zavrnila

savernila
Genovefa (1841): S vſo gnjuſôbo in nevôljo, ktéro je saſlushil, ga je savernila — in ſerdito jo je sazhél sdaj zhertiti in ſklênil je

zavrnila

Cvet in sad (1877):	je bila denes Matilda, ko je svojega ženina, barona, tako zavrnila.
Prvi sneg (1886):	so se bleda lica zopet nekoliko zarudela in, odkašljavši se, zavrnila je razžaljena: »Záme tudi ni. Nocoj sem prišla z materjo
Rošlin in Vrjanko (1889):	odkrit — dá, gospá milostivá! « rekel je on. »Jaz Vas občudujem! « zavrnila je glasno; in potem je jela pri povedovati o Podgorski
Rošlin in Vrjanko (1889):	guvernanto za roko. »Oh, doktor zná takó veselo pripovedovati, zabavati,« zavrnila je guvernanta odločno. »Sevéda! O vremeni sta govorila, o lepem
Strte peruti (1894):	sobici. Svetovala sem ji, naj bi šla k nadučitelju, toda zavrnila me je: ,K nadučitelju? Poslušat prepir med večjimi otroki, pobirati
Svatba na Selih (1894):	Janez se je iz prva hudoval, ker je takó odločno zavrnila njegovo snubitev, bil je pa tudi takó svojeglav, da je
Prve hiše (1896):	godrnjalo sitno«, mrmrala je mlada Grebenka po tihem, potem pa zavrnila staro: »Veste, mati, moje otroke le pustite! Ako bo treba
Mara Rendića (1897):	katera je namenjena Mari, in katero je ona tako brezpametno zavrnila. Njegova prošnja pa ni imela takoj zaželjenega uspeha. Nadejal se
Trojka (1897):	tam pilo, in kake burke da so se uganjale. »Bratec,« zavrnila ga je Irma, »saj to ni tolikanj zanimivo, da bi

▶ zavrniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrniti; Biblija.net

zavrni
- saverni
  Branja, inu evangeliumi (1777): uha, inu ga je osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo
zavrnila
- savernila
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Puft' naj ſe bo kri ohladila, Şe bo she pamet savernila ; Mofht bo vino! Tak' je s mladino. Şmefhen prepir. Sa

▶ završki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

završkega

saverſhkiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kterim je bila jelenova podoba, ki vam je poſebno dopadla. Saverſhkiga goſpoda ſte nevoljno toshili, rekòzh, de ſo savért goſpod; jes
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dar dobil. ” Ozhe mu ſhe pot od domazhiga mejnika do Saverſhkiga grada na tenko povéjo, Ivanek pa ſvojo lovſko torbizo na

završki

saverſhki

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo

završko
- saverſhko
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu

▶ zavrteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavrtel
- zavertil
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa sem sam vidil na jezeru, ko je vodo zavertil, pa jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi
zavrti
Fizika (1869): se tedaj kazalec D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se

▶ zavržen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavržen
- svershen
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako

zavržena

savershena

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kai-sa ena zhaſt, inu hvala ſe tiſti sgody? de more savershena na semli leshati, inu koker ene pomyne reslite biti, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na spravi, inu na hrani, temuzh de more na semli savershena leshati! Kai delate Nebeſhki Angelzi, de vi to nar zhaſtiteiſhi

zaveržena
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno zaveržena biti, in to toliko bolj, ker se lahko zapopade, da

zavrženo
- zaverženo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni

▶ zavrženec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izobčenec; [sskj]

zavrženci
- zaverženci
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pa mi tudi ne gré v glavo, zakaj bi ti zaverženci več vedeli ko drugi ljudje, ki so boljši od njih
zavrženec
- zaverženec
  Maria Stuart (1861): njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah

▶ za vsak predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

za vsako

sasako

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pravi tegniel te angel boshji je ta vezh Kinſtlar † te sasako boliesen pravo garznijo pokasha noi tapratazh ani rezhi opuevna inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa ozhash she guene 2 rezhi imeti pa stori spet sasako posieba kaker si satapruo stuerov kar ambart sadnapolei kader mou

ſavſaku
Sacrum promptuarium (1695): ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe

▶ zavzeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zavzame

savsame

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njeniga ſerza. Kakor bi jo ſtrela sadela, ji je bilo. Savsame ſe , de ta nesnani uzhenik njeno pregreho vé. Prav kakor
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de nikoli boljſhiga. Ni vedil, kaj ſe je sgodilo; ſe savsame, poklizhe shenina, ino rezhe: „Vſak daje ſ' perviga dóbro vino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet na ſtudenez, ino natózhi vodé velbljudam vſim. Hlapez ſe savsame, ino jo molzhé premiſhljuje. Ta poſtreshnoſt mu je bila slo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki méro ljubijo. ” „Kako, meroljubize ſe jim pravi? ſe Mariza savsame; to je pa zhudno ime. Povejte mi ljuba mamiza, sakaj

savseme
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni

zavzame

Viljem Tell (1862):	da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja
Fizika (1869):	vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega ne vidi, nego le dež. Ves moker

zavzamejo
- savsamejo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji
- zavzamejo
  Fizika (1869): kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero, in z njo

zavzel

savsel

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali popraſhajo in poproſijo kaj. ) Kako ſe je pa Trenka savsel*, ki je ſliſhal, de je goſpod, ki je nameſti njega
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bliso podobe ſim bil, in ſim ſe nad nje lepoto savsél. — Marija ſtoji na oblizi semlje, ktere ſe ſtara kazha ovita

zavzel
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle

zavzele
- savsele
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 23. Inu vſe mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji

zavzeli

savseli

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jih je vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy
Genovefa (1841):	viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne

zavzeli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajcerjev. Naš presvitli Cesar so se Sami čez majhno ceno zavzeli, ko so v razstavi imenovane čevlje ogledovali. — Možki kožuh iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druge gospôde in velika sila ljudí. Solnogradčani so se močno zavzeli, ko je k ti svečanosti prišlo tudi dvanajst duhovnikov iz

zavzeti

savseti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de
Genovefa (1841):	isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo je vidil, savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati

zavzeti

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	enakih stvari ali v tujem jezici, ki ga ne umeje; zavzeti se je, kako se more slovenskemu otroku pripisovati tolik nadnaráven
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	biti podloga, na kterej se je lehko učiti druzih jezikov: zavzeti se je, da je tako na robe osnovan zadnji učilni

▶ zazabiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozabiti; [sskj]

zazabi
- sasabi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po

▶ zazidati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zazidati
- sasidati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge

▶ zaznamovan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zaznamovane
- znamnjane
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In

▶ zaznamovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zaznamovan

zaznamenovan

Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenovan, pri upnikih pa v onega, ki je s »credit« zaznamenovan. Najprej se zapišejo v dnevnik terjatve in dolgovi, navedeni v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izvesek; le-tá, se zapiše pri dolžnikih v razpredelek, z »debet« zaznamenovan, pri upnikih pa v onega, ki je s »credit« zaznamenovan

zaznamovan

Astronomija (1869):	so se izračunile tako imenovane trigonometrijske tabéle, v kterih je zaznamovan za vsakteri kot omér med tangento ali med sinusom in
Botanika (1875):	54. red. Križnice (Cruciferae). Tukaj imamo spet velik in dobro zaznamovan red rastlinstva pred sabo. Vsa zelišča tega reda spadajo v

zaznamovana
Botanika (1875): drugi pa iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to

zaznamovane

zaznamenovane
Aritmetika za učiteljišča (1885): x) = 77x, tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila

zaznamovane

Astronomija (1869):	in obkoré smemo pričakovati mesečevega sijanja, zato nahajamo v koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in
Astronomija (1869):	ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in zvezde. Ker se pa to ne da

zaznamvane
Stric Tomaž (1853): očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane.

zaznamovanega

Astronomija (1869):	imenovali, je ekliptika edini, ki ga res vidimo na nebu zaznamovanega z vrsto dvanajsterih sozvezdij. Važnost, ki jo imajo ta sozvezdja
Fizika (1869):	se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo

zaznamovani

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih tudi
Astronomija (1869):	na naši podobi le nekteri po 30 stopinj vsaksebi stoječi zaznamovani. Te navpično prek polutnika in obeh tečajev zemeljskih potegnjene kroge
Fizika (1869):	tamno. Pa tudi glede svoje zmožnosti, toploto izžarivati, so si zaznamovani dve skupini teles medsebojno nasprotni. Gosta telesa imajo le prav
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	hojevino. Nobenemu se pa še sanjalo nij, da so vsi zaznamovani od pretekle noči in da sem vse spoznal na ta

zaznamovanih

zaznamenovanih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Dvoje jednako zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak

zaznamovano

zaznamenovano

Aritmetika za učiteljišča (1885):	trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba

zaznamovano
Fizika (1869): in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem
zaznamvano
Astronomija (1869): še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred kratkim še vodja pariške zvezdarnice

▶ zaznamovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zaznamoval
Divica Orleanska (1848): kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti

zaznamovala

sasnaminjala
Genovefa (1841): ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh

zaznamovala

Oče naš (1854):	je nagnila čez otroka in ga je s svetim križem zaznamovala; potem pa je rekla: „Pojdita tadaj v imenu presvete Trojice
Deborah (1883):	sem gledala v obličje? – Ne, ne! njegovo to obličje ni; Zaznamovala ga je božja roka, Milobo promenila mu v ostudnost, Raztrgan

zaznamovati
Fizika (1869): srebro bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo

zaznamuje

zaznamenuje

Občno vzgojeslovje (1887):	dečka postane mladenič, iz deklice devica, navadno s štirinajstim letom, zaznamenuje početek tretje in zadnje vzgojne dobe, mladeniških ali deviških let
Občno vzgojeslovje (1887):	ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje se z imenom čustvo.

zaznamnja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tega pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo! Jez sim popolnama Radislavove misli. *) Tudi se to

zaznamova

Fizika (1869):	se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne
Fizika (1869):	Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje
Fizika (1869):	steber živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za
Fizika (1869):	živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega

zaznamuje
Astronomija (1869): voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti

ſaſnamenva

Ta male katechismus (1768):	Katolshke Kristian? Per temu: ke se is ſnamenam S. Kriſha ſaſnamenva, inu se vogible uſſeh krivovir, inu ſmotnav, katire ti vikshi
Ta male katechismus (1768):	Koku se en Katholshke Kristian ſaſnamenva, ali prekriſha? On se ſaſnamenva is S. Kriſham, ter prave s' andohtjo: v' temu imenu
Ta male katechismus (1768):	ſaverſhejo, inu preklinajo. Matth. 18. Koku se en Katholshke Kristian ſaſnamenva, ali prekriſha? On se ſaſnamenva is S. Kriſham, ter prave

zaznamujejo

zaznamenujejo

Aritmetika za učiteljišča (1885):

svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše

zaznamovajo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ime: pasja divjost, s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je divjost le eno znamnje lete bolezni
Fizika (1869):	pod ledišče. Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje
Fizika (1869):	znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih

zaznamujejo

Kemija (1869):	toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam zaznamujejo njihove ekvivalente. Nekteri primeri bodo to razjasnili: Po tem zakonu
Fizika (1869):	prizadevanje, se vedno dalje udaliti eden od drugega, kakor to zaznamujejo strele v Pod. 98. Plini so tedaj taka telesa, kterih

zaznamujemo

zaznamenujemo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	petina 13, tedaj število samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina x/5.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 2 razdelna, imenujemo soda (par) števila (Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 m

zaznamujemo

Kemija (1869):	ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno predstavljajo. Spojine prve vrste zaznamujemo s tem, da postavimo znak za znakom. Tako je na
Astronomija (1869):	1870. je 3. Nedeljska črka je ona črka, s ktero zaznamujemo prvo nedeljo v letu. To se pa tako-le zgodi: prvi
Mineralogija in geognozija (1871):	Od najmečega minerala, lojevca, do najtrjega, demanta, dobimo 10 stopinj ; zaznamujemo jih z dotičnimi številkami. Te so: Ako se reče, postavimo

▶ zazoriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

začeti se, nastopiti; [sskj]

zazori

sasori

Genovefa (1841):	milimi ſolsami v nebó pogleda in zhaka, de ſe dan sasóri. Pa novo terpljênje ji prinêſe. Gerdo, megléno jutro je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	De ſklenete ſe enkrat nájni póti, Ljubésen bres lozhitve de sasóri Po ſmerti náma tàm v nebéſhkim dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od

zazoril

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	žena in hči so se že, prédin se je dan zazôril, na pot napravili, de bi jima samí veselo novico svojiga
Najdenček (1860):	svojim strahu sim celo noč tékel. Ko se je dan zazoril, sim bil v tujem, čisto neznanim kraju. Zdalječ sim zagledal

zazorilo

sasorilo

Genovefa (1841):	bil odlózhen. Dan je priſhel in kôj, ko ſe je sasorilo, je ſhel grôf od vſih shlahtnih vitesov is okóliſhine in
Genovefa (1841):	ni zélo nozh mirú imel. Prédin ſe je prihódnji dan sasorilo, je bil shé veſ napravljen, sbudí vojáke, pomaga ſam konje

▶ zazreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zazrejo
- vzrejo
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista

▶ zažgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zažgan

Kemija (1869):	mu tudi lahki ogljenčev vodenec pravimo. Z zrakom pomešan in zažgan razpokne s strašno silo, ravno tako kakor pokalni plin (§
Kemija (1869):	krajih se iz zemlje razvija v tolikej meri, da enkrat zažgan gori neprestano. Tako zvarni »sveti ogenj« v mestu Baku na
Kemija (1869):	podobi plina brez barve. Plin ima hud bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je

zažgana
- ſoshgane
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): unajne dele istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo

▶ zažgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažgal
- sashgal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat
- zažgal
  Tiun - Lin (1891): Je bilo to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo

zažgali

Fizika (1869):	s toploto solnčnih trakov, nabranih v njihovem žarišču, stopili in zažgali take stvari, kterih sicer niso nikakor mogli stopiti in zažgati
Gozdovnik (1898):	kterih sta iskala, kakor sta sodila po številu utisnjenih kopit. »Zažgali bodo taborišni ogenj in potem jih lahko najdeva,« govori starejši
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Pred očmi so mi ubili ženo; nad glavo so mi zažgali stanovanje. Poglejte svitli žar tam nad gozdom! Branil sem se
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	se jim je posrečila v varstvu svetih angelov. Ko so zažgali Maori praprot, da bi zajeli dečke, ali da bi ti
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal

zažgati

Fizika (1869):	zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari
Gozdovnik (1898):	je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z

zažge

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	hvaležnosti Gospodu altar postavi, ino mu žgaven dar na njem zažge. Takrat se je lepa mavrica na nebu perkazala. „Glejte! ” reče
Rudninoslovje (1867):	olje čisto, dá se popolnoma vsparíti (destilovati) , jako se lehko zažge i gori z belim plamenom, nareja veliko dima, i smrdí
Rudninoslovje (1867):	luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a naposled časi prsténe. Zažge se več ali menj lehko, gori s plamenom i diši
Fizika (1869):	tam čuti veča toplota, ki je lahko dovoljna, da stvari zažgè. Zato se leča zbiralka imenuje tudi zažigalno steklo. Poglejmo zdaj
Kemija (1869):	dno plaveža z drvi in z ogljem, ki se potem zažgé; da se pa vse to bolj razvname in razbeli, pihajo
Fizika (1869):	Potere vsak zadržek, ki jej je na poti, stopi kovine, zažge gorljive reči in ubije ljudi in živali. Navadno se na

ſoshge
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In vunder je

zažgejo
- zažgo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč

zažgi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lepo ob kraji sklede napravi, jamo z jamajskim rumam napolni, zažgi in urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lepo ob kraji sklede napravi, v jamo dobriga ruma daj, zažgi in tako plamečiga na mizo daj. Tudi lahko nevestno župo

ſaſhgi

Kratkozhasne uganke (1788):	pyvne glash, ter obernenega v' desni roki derſhi: v' lęvi ſaſhgi en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory
Kratkozhasne uganke (1788):	perishe namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu verſhi, inu ſaſhgi inu dim njeh bo ſa dushil; zhe ne use na

▶ zažigati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažigati
- sashigati
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah

▶ zažihran pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gotov; nemško-slovenski slovar

zažihrana
- ſeſhihrana
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder

zažihrani

sashihrani

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Boshio popounima zhes dali, kyr negove ozhetne lubesni pruti nam sashihrani dergazhi miſlit na ſmemo, koker de Bog, katiri je ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr je naſh Ozhe v' Nebeſſih, ali niſmo mi vezh sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo

▶ zažvižgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zažvižga
Gozdovnik (1898): ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku ter se vrže Apaču okolu vratu. Sokoljeoko oprime

zažvižgal

sashvishgal

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tedej miſliſh? Zhakej , mi boſh pokoro dęlal. Matizh. Sdej bom sashvishgal. (perſté v' uſta vtakne, koker de bi otel sashvigat. ) Nęshka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lohka opravim. Se imam ſkriti, je rękel, inu kader bo sashvishgal , naglu s' luzhjo vùn ſtopit. Potler, je rękel, mi bo

▶ zbati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbal
- sbal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 30. Kęr je pak vidil ta mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód
zboji
- sboji
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj

▶ zbegniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbežati, uiti; [sskj]

zbegnila
- izbegla
  Robinson mlajši (1849): to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja

▶ zbežati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbežal
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je

zbežala

Na stricovem domu (1860):	gozdu sem našel namreč gnjezdo, iz kterega je ravno veverica zbežala; koj sem mislil, da mora imeti mlade; splezam na drevo
Dragojila (1864):	se, kako bi Dragojilo iz Rasitstana rešila in na Slovensko zbežala. Milijevičeva prijaznost s tujcem se zdi njegovima tovaršema sumljiva, zato
Mahmud (1870):	VIII. Noč je zbežala in napočil je 22. rožnik, praznik sv. Ahacija 1593.l. Solnce
Marjetica (1877):	za njeno prijaznost, ko bi ne bila pobrala pete in zbežala, kar ste jo mogli nesti dve koščeni živi in tretja
Pomladanski vetrovi (1881):	odhajal, ne vedoč, kam je utekla, kam je pred njim zbežala ona, h kterej ga je srce z vso silo vleklo
Roka in srce (1883):	Meliti pa je samó nemo stisnola roko. Na to je zbežala v svojo sobo, da ne vidi objemov in solz pri
Veliki grof (1885):	gospe Kornelije že ni bilo več v hiši. Sluteča nevarnost zbežala je bila s svojimi služabniki. „Prokleta baba! " mrmral je grof
Slučaji usode (1897):	ne našla doma, in najraje bi se bila obrnila ter zbežala, takó velika je bila njena vznemirjenost ... A že so se
Kotanjska elita (1898):	dobro! « Rdečica ji je zalila lice, naglo je vstala in zbežala v svojo sobo, kjer se je zaklenila. Ni je bilo

zbežali

sbeshali
Sveta grofinja Genofefa (1857): Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem v meſto Avinjon sbeshali, kjer ſo ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to

zbežali

Zlata Vas (1850):	nekterih je bilo celo tako strah, de bi bili radi zbežali. Pa bali so se, de bi se jim že kaj
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se

zbežati

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem zgubljen! Druzega pota ni, da bi si opomogel; kar zbežati bi moral od tod. ” „To bi že bilo; koliko si
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	gerla zavpije, verže kačo zopet srečno v vodo in hoče zbežati. Al ko se oberne, zopet nov strah. Stari ribič Jaka

zbeži

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko položila, zbeží naglo ko bi pihnil, ker, ako jo zasačijo, mora sama

zbežita
- zbežite
  Stric Tomaž (1853): ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho, kjer ste

▶ zbira samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nabor; kontekst

zbiri
- zberi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj

▶ zbirališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbirališču

sbiralſhu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	concilio vanitatis? Kai ſe ti gor dershiſh per timu vkup sbiralſhu te sanizhemernoſti? In cathedra deriſorum cum his, qui adverſus Deum
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozhy, de bi mi nikdar na ſedeli per timu vkup sbiralſhu tih hudobnih, inu ſe nihdar na podali v' eno greſhno

▶ zbiranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbiranje

zberanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu

zbiranje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če jih imajo na zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	beséde rabijo, ki so bolj navadne, če jih imajo na zbiranje. Če jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli

▶ zbirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbira

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in
Valenštajn (1866):	ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se
Kemija (1869):	potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira na dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora
Zoologija (1875):	in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi
Zlatorog (1886):	V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro

zbirajo

sberajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni

zbirajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to
Botanika (1875):	prav rade, nekterih pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina

zbirali

sbirali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de

zbirali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	donašale včasih odlome „občne zgodovine” iz rokopisa rajniga Matija Vertovca. Zbirali pa bomo iz imenovaniga zgodopisa take sostavke, kteri, čeravno le
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	morajo Slovani vse še le sami iznajti; kakor bučelice bodo zbirali slovstvene zaklade, ki se nahajajo pri druzih narodih, svojili, v

zbirate
Kmetijske in rokodelske novice (1848): kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za

zbirati

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	tako, kakor človek, ki obupuje. Po teh besedah se začnó zbirati in pripravljati se za silo. Rajši hočejo žene in otroke
Napake slovenskega pisanja (1858):	jo hoče peti. Tudi ni utegnil Vuk pravlic tako skerbno zbirati in tenkovestno primerjati, kakor je pesmi, za kar naj bi
Bore mladost (1862):	migljajočih zvezd, ampak zavoljo hudournih oblakov, ki so se jeli zbirati nad pokojnim jezerom. Pa trudnemu ni bilo dano dosti počitka
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	odséhmal jamejo se vstaši umikati na ónem kraji ter se zbirati sredi bôjnih vrst. To se vé, da je naš vojvoda
Rošlin in Vrjanko (1889):	imela zadnjič nánj zarad guvernante. Kakor navadno, jeli so se zbirati v vé liki dvorani okrog dolge mize. Kmalu je Klára
Od pluga do krone (1891):	v hiči pa preoblečejo bolnika. Zunaj se jamejo konec vasi zbirati vaščanje s svetilkami in pletenicami, prinesenimi iz sv. Višarij, ali
Pegam in Lambergar (1891):	zasvetile luči, in iz grada, kjer so se baš začele zbirati ponočne straže, donel je glasen hrup veselih ljudi. Ulice in
Hudi časi (1894):	rokovnjače. « Temna noč je še bila, ko so se jeli zbirati kmetje nad Mirno pečjo. Tiho so se pozdravljali in stiskali
Gojko Knafeljc (1899):	je bila donesla Neža … *** Okoli desete ure so se začeli zbirati svatje v »hotelu«. Grahorjevi so bili povabili dve znani jim

▶ zbodrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

terjati, zahtevati; Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten

zbodram

sbodram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi Bogu sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa Kriſta inu skues nia
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	menei ti ofenporei al resodei te skriti shaz: jas tabei sbodram: noi sarothim: inu tabei klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrov inu sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi vino, poklizha? 2. Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ze: inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje

▶ zbog predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbog

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so
Viljem Tell (1862):	vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti, kaj se

zbok
Tiun - Lin (1891): Hinko gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi

▶ zbogom medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zbogom

s bogam(združena oblika)
Genovefa (1841): gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe
z bogam(združena oblika)
Divica Orleanska (1848): Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam

z bogom(združena oblika)

Blagomir puščavnik (1853):	Vas več draga gospa! nikdar več na tem svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju
Blagomir puščavnik (1853):	eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena
Čas je zlato (1864):	zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu
Čas je zlato (1864):	že vidili! Pred vsem si zapomni: de je čas zlató! – Z Bogom! Kader iz Pariza pridem, kamor jutri pojdem, bom po
Valenštajn (1866):	Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne
Mlinar in njegova hči (1867):	čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja
Ferdinand (1884):	po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel
Zlatorog (1886):	svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj, – ne

▶ zboleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbole

sbole

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne sbolé,” „Kdor vé, od kodi bolesni pridejo; kdor té odvrazha in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de

zbolel

sbolel

Genovefa (1841):	bi mêni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino
Genovefa (1841):	rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi

zbolel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale. Kér so vidili, de ne kaže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi še zbolel. Mi pravimo, da „se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa novejše novíce pravijo, da to ni res. — Važniše rečí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in se je
Ferdinand (1884):	žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki
Ferdinand (1884):	pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico

zbolil

Najdenček (1860):	sim čutil, da ni Kristine pri meni. Zbolil, hudo sim zbolil. Vročina in mraz sta me terla. Koze sim dobil in
Najdenček (1860):	svoj spominj. Kmalo sim čutil, da ni Kristine pri meni. Zbolil, hudo sim zbolil. Vročina in mraz sta me terla. Koze

zbolela

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	dan, ko je mati v mesto šla, strahú in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično

zboleli
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti

zboli

sboli

Sacrum promptuarium (1695):	vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo

zboli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sploh škodljiva, je vunder res, de dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla
Ferdinand (1884):	pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi li ne smela z otroci pri njem

zbolijo

zbolejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so vedno na čistem zraku in se veliko trudijo, malokrat zbolejo za nahodom: Podpazdnički in tisti, ki vedno pri gorki peči
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Steklina. Pasja steklina, na kteri psi, značke, volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro še ne poznamo

zbolijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vtepel? Neki divji narodi v južni Ameriki ilovco jedó, kadar zbolijo; ravno tako tudi bolni ptiči večkrat ilovco in pesek zoblejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dež k potrebi. Lahko, de še svinje včasi od tega zbolijo, ko okoli voglov takih nesnažnih hiš letajo; sosébno, ako je

▶ zbor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbor

sbor

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena, „29„ ſo Dunejſki sbor dokonzhali. „29„ boj per Vaterlovi v Niderlandu. Urno, kaj je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim

zbor

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe. (Konec. ) Sedaj je prišlo več
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil, da naj vlada vzame 500
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	brez pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je začel 27. dan p. m.; več
Lohengrin (1898):	kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav!

zbora

sbora

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	saſlushi she ſmert. ) Kdor pa brata kolne, je obſoje véliziga sbora kriv, (saſlushi ſhe hujſhi ſmert kamnjanja. ) Kdor pa brata zelò
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemar ne pusti. (Dalje sledi. ) Kaj nam bodo od velikiga sbora z. k. kmetijſke druishbe, ki je bil 2 dan Velikitravna

zbora

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. *) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora* c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 7. dan Velkitravna. Vodja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prav dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 konj na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na obé strani prava, dosedaj ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna

zbore
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in

zborih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré tedaj tudi, de postave natanjko spoštuje, tedaj tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bilo že v 1. listu razloženo, da naj se o zborih vse redovno govorí in pomenkuje, tako redovno naj se pišejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa tega tudi treba ni, ker se mende v vsih zborih tudi dosti prazne slame mlati, — ali važniši mnenja naj se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	žal, da več škofij nima škofa, ktere poterjujejo v takih zborih, — al važne druge okoljšine (punt v nekterih rimskih deželah) so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	na Moravskem in v gornji Avstriji večino federalistično v deželnih zborih, in še tam, kjer je ta stranka v večini ostala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov prejema. V nekaterih deželnih zborih se je obravnavala potreba deželnih posojilnic; al od besedí do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bil celó za to, da se enako voli še pri zborih pomočnikov, in to bo tem potrebneje in koristneje, ker je

zborom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	brez obzira na razmere posamesnih dežel je predložila vsem deželnim zborom dotično postavo zeló po enem kopitu; vladni zastopnik je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Obseg: Novo leto. — Nova postava o hišnem davku pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva

zboru

sboru

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti

zboru

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	če jih več podpiše, boljši je. Te prošnje bojo pri zboru očitno na glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne govorim, kér mi očita de še do zdaj v zboru nisim govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v Škocii. Mnogo se je govorilo in pomenkovalo v tem zboru, kar stopi nekdo izmed te bratovšine na oder in začne

▶ zboren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbornem
- zbornim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): govoril. S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu

zbornih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se nam to še enkrat naznanilo. Navod za spisovanje županijskih zbornih zapisnikov. Že v 1. listu Novíc obljubljeni izgled: kako naj
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih vseh stopinj, po pisalnicah vseh pravdnikov (advokatov) in biležnikov

▶ zborovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zborovalci
- zborniki
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo nasproti, ki so se

▶ zbosti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbodel
- sbodil
  Sacrum promptuarium (1695): kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau

▶ z božji predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

s božjo
- sboshjo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram storiti je S. Pavli diav. Naiprei

▶ zbran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbrana
Kmetijske in rokodelske novice (1845): srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana

zbrane

sbrane
Blagomir puščavnik (1853): kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi

zbrane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe, visokorodni grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je bilo zastonj. Lejte! — zaupije na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od
Zlata Vas (1848):	so imeli zbor pod lipo. Župani so bili v sredi zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale žene, hčere
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en

zbrani

sbrani
Genovefa (1841): in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne

zbrani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske
Zlata Vas (1848):	rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki so na to reč gledali. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lepo, pravo tako! ” so vpili brez konca in kraja vsi zbrani). „Štirnajst dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil
Sveti večer (1866):	upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca

zbranih

sbranih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	beſede tako prijetno in gladko ſtavil, de je vezhji dél sbranih terdno verjel, de je tako in ne drugazh. Koj drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bilo je vezh ko oſemdeſet oſéb — malih in velikih — vkupej sbranih. Pinja je vſakterimu dopadla, in zhudilo ſe je vſe, ki

zbranih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prav dobre masti, pol funta moke, pol funta od pešk zbranih debelih vinskih jagod (cibeb), drobno zrezano lupino ene limone s
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je 18. dan t. m. slovesno streljanje iz cele dežele zbranih strelcov začelo, za ktere je nadvojvoda visoke darila postavil. — Ker
Valenštajn (1866):	Globokem že Dva dni. Junakov vrlih že imáta Šestnajst praporov zbranih ino vam Poročata, da čakata ukaza. Oktavij. Zgodi se lehko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pogovor, ker se je med tem z gosti pogovarjala. Eden zbranih gostov bil je neki Kalpurnij, okroten in štorklast; bil je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lotil sedaj, bila je jako težavna. Pri mladenčih je bilo zbranih tudi šestnajst nevernikov: starši, jetničar Klavdij, uradnik Nikostrat s svojo
Rudninoslovje (1867):	nahaja navadno samo v iglastih i lásastih, največ v šopke zbranih kristalih, sveti se kot demant, pa tudi kot steklo, zelen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ter kmalu dospeli do bazilike sv. Klemena. Ondi našli smo zbranih uže zeló veliko romarjev duhovnih in svetovnih, od severa in

zbranim

sbranim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Svezher ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili

zbranim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp. Dr. Orel so bili zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni veliki maši pa višji škof Godeasi z

zbrano
Ferdinand (1884): ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini pri grofu, moral ga je sè svojim petjem

▶ zbrati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbere

sbere

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ali obok nad nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe sbere v' oblake nakviſhko. Po tem Bog rezhe: „Voda na semlji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doſti shivesha sa simo ali ne; ampak te nar teshji sbere, ter jih urno s shvepljem poſmodí, de le ene krajzerje

zbere

Zlata Vas (1850):	je vganili. Svečnica pride in srejna se zavoljo mnozih reči zbere, in ko je bilo vse opravljeno, stopi Ožbé med može
Čas je zlato (1864):	je bilo lahko v takem mestu. Pod streho si sobico zbere ter se s prav potrebnim previdi. Njegova hrana je bila
Ferdinand (1884):	najde dušni mir v šumečem veselji. V krasnej dvorani se zbere plemstvo, da častita novemu »grandu. « Po stenah so visele krasne

zberejo
Blagomir puščavnik (1853): dan odhoda pride, se spet vsi sosedje pri Blagomirovem domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel

zberi

sberi

Kuharske Bukve (1799):	Sa taiſte namaſhiti sręshi pol libère telęzhjiga meſa na ręsine, sberi ven koshe inu kite; namozhi v' mleki bęliga kruha; ga
Kuharske Bukve (1799):	kakor je ſizer navada de ſe rumena shupa naredî. — ˛Sagô sberi, operi, inu poſębej perſtavi kuhat na en malo zhiſte goveje
Kuharske Bukve (1799):	ſtokfiſha ſkuhaj, oſoli; poſębej kuhaj ſhuko v' oſoleni vodi, kuhano sberi inu vſe koſtí odtrębi, sraven deni peterſhíla, moke, zheſna al

zberi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa še dalje kuhati, pohlajeno nadevaj v steklenice. Češnjevo vkuhanje. Zberi v to lepe, zrele češnje, poberi jim reclje in peške
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki so sicer zrele, pa še precej terde, dobro jih zberi; vkuhaj na en funt jagod en funt cukra do letenja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi sito pretlači, z eno unčo cukra dobro zmešaj in
Blagomir puščavnik (1853):	mu reče: „Ker se Boga bojiš in cesarsko povelje spoštuješ: zberi si, kako te imam plačati? Pri svojej cesarskej zvestobi ti
Lohengrin (1898):	Ortruda. Čuj! Pred vsem ne sme bežati se Odtod: zdaj zberi misli vse! Da sumnjo jej vzbudiš, ti stopi Pred njo

zbral

zbral
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko

ſbral

Kratkozhasne uganke (1788):	21. Qvart eno uganiti, katiro si je kedu v' mislah ſbral. Reſloſhi teh 21. qvart ſapored v' 3. kupzheke toku, de
Kratkozhasne uganke (1788):	bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si je ſbral I. Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v'
Kratkozhasne uganke (1788):	na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s' teh 8. ſgorneh
Kratkozhasne uganke (1788):	qvarta padla, katiro si je on bil v' mis lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe

zbrala

sbrala
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba od vêzhih mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda
sobrala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje

zbrala

Zlata Vas (1848):	opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi se ne; tisto noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj
Tiun - Lin (1891):	mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila

zbrali

sbiral
Biblia (1584): tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo

sbrali

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhloveka bo isdan, de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent

zbrali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar
Zlata Vas (1848):	druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi

zbralo

sbralo
Blagomir puščavnik (1853): zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi

sbralu

Biblia (1584):	Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu

zbralo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo na celovškem polji, in v starem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nihče ni menil za nas. Zdaj se nas je nekaj zbralo, da bi zmerno, mirno, tiho pa delavno živeli, in za
Oče naš (1885):	stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali

zbrati

Viljem Tell (1862):	Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega
Fizika (1869):	tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej

▶ zbrihtati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbrihtal

Oče naš (1854):	spomniti, kako je tu sim prišel. Ko je zopet bolj zbrihtal in ozerl se, je vidil pri svojih nogah Rozalio in
Najdenček (1860):	rešenjem obupal. Sedel sim dve uri, preden sim se zopet zbrihtal iz svoje žalosti. Z nožem sim jamo skopal in zvestega

zbrihtala
- sbrihtala
  Genovefa (1841): dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó

▶ zbuditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbudi

sbudi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
Genovefa (1841):	môlil: „O Bog, ne daj ji umreti. O Jesuſ Kriſtuſ! sbudi mi sopètmôjo ljubo mater. ”

uzbudi
Revček Andrejček (1891): ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine ga gorjé. (Uzbudi se hipoma in hiti viti; na to se ozre okolu
zbudi
Viljem Tell (1862): strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček

zbudijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso

zbudil

sbudiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſliſhou petelina peiti, inu ſe vunder ni poprei h' pokuri sbudiu, koker de je Chriſtus na nega pogledou. Katiru nam na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie ta, ali vuna ſtanuje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu sbudiu, vmreti, aku bi na biu h' vſim tiſtimu, kar je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je Chriſtus per timu meſtu Naim od ſmerti h'shiuleinu sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou

zbudil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ti kraljuj pravica! In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata

zbudila

sbudila

Genovefa (1841):	je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta: „Dovolj
Genovefa (1841):	bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati
Genovefa (1841):	mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji
Genovefa (1841):	rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne bo vezh ſolnza gledalo, in môje uhó

vzbudila

Iz življenja mlade umetnice (1890):	še dolgo bedéla. Lêgla sem srečna, a ko sem se vzbudila, že ni bilo več očeta domá in mati je bila
Iz življenja mlade umetnice (1890):	Prespala sem takó nemirno to noč in zjutraj sem se vzbudila prav nejevoljna. Vihar, nevihta, burja, sneg, ko je vsa priroda
Od pluga do krone (1891):	toliko še potrpi, da pride Jurče domóv. ' Nató sem se vzbudila. » «Mati, nič se ne bojte. Če je božja volja, imel
Ljudska osveta (1892):	mati! « šepetne glasneje Bojan. Ona globoko vzdahne, kakor bi se vzbudila iz čudnih sanj in upre trudne oči v Bojana. Spoznavši
Lisjakova hči (1892):	sanjah razne nejasne podobe, in vsak čas se je zopet vzbudila in ni imela pravega počitka. Ko je drugo jutro premišljala
Na krivih potih (1893):	dveh nočeh. Šla sta tedaj spat, in oba sta se vzbudila jako pozno. Použivši zajuterk, vsedli so se vsi trije na
Spletke (1894):	je tudi pošteno zadremal. Nekako četrt na štiri sta se vzbudila oba nakrat in se čudila, kako da sta zaležala. Vendar
Hudi časi (1894):	Urno je vstal mož in jel se tiho napravljati; a vzbudila se je žena in prestrašena jela popraševati, kaj počne. On

zbudila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako se je zbudila v njem zdaj vroča afrikanska kri in ljubosumnost. V togoti

zbudile
- izbudile
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov

zbudilo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov
Ferdinand (1884):	se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav

zbudim

sbudim

Abecedika ali Plateltof (1789):	druge take otrizhie. Eniga otroka jutranju voſhenje. Veſęlo ſe jeſt sbudim sópet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim jeſ bres gręha: O
Abecedika ali Plateltof (1789):	druge take otrozhije. Eniga otroka jutrenu voſhenje. veſęlu ſe jeſt sbudim supet ſdej, Hvala Bogu! ſhe ſim jeſt bres gręha: O

zbudimo

sbudimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vreidni, debi ti na nas, inu naſhe duſhe smiſliu. Saturei sbudimo naſhe duſhe k'eni pravi hvaleshnoſti, inu naſhe ſerze h'
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bratje! vi vęſte, ura je tukej, de ſe is ſpanja sbudimo. Sakaj sdej je naſhe isvelizhanje blishejſhe, koker tedej, kader ſmo

zbudimo
Občno vzgojeslovje (1887): svoj „jaz“ vedno le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar

zbudite

sbudite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	letino! Lejte, to je ſhkoda, de ſe s rokami prime. Sbudite ſe ſaj vi tershani in meſtniki! sazhnite vi, ki ſte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gorne hiſhe v ſpilnizo, in rezhe kerzhmarju: „Ljubi moj ozha ! sbudite me, sbudite jutro prav sgodaj ; po poti gredé ſim jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ſpilnizo, in rezhe kerzhmarju: „Ljubi moj ozha ! sbudite me, sbudite jutro prav sgodaj ; po poti gredé ſim jih sgubil 200

zbuditi

sbuditi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	reſshaliti, tebe h' jesi, inu nar pravizhniſhi shtraifengi zhes nas sbuditi. Ti pa, o vſmileni Odreſhe-
Abecedika ali Plateltof (1789):	to veliko dobruto, de ſi ti mene ſpet sdaviga (ſdravo) sbuditi, inu gorvſtati puſtil; ti vuzhiſh mene ſkus tó. de sa

zbuditi

Tine in Jerica (1852):	zeljiša izgnal, in gre Petra budit. Pa ga ni mogel zbuditi, Peter je bil — mertev.
Stric Tomaž (1853):	po dete ter ga kupcu zroči, rekoč: „Varite se ga zbuditi, sicer bi začelo vekati in bi ne bilo utolažiti. “ Vse
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Menda še drugi vzroki, kterih pa doslej ne vemo, steklino zbuditi zamorejo. Znamnja stekline so: Pes je manj prijazen, kakor navadno
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	saj je še noč, kralj spi in ne smejo ga zbuditi. Bratje prosijo, žugajo, straža pride in celo kralj stopi ven
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sklenil mojster že o polnoči vstati in delavce k delu zbuditi. Ko tedaj rés ta čas pride in jim v kovačnico

▶ zbujati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zbuja
- zbujuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali
zbujal
Kitica Andersenovih pravljic (1863): obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli

▶ zdaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdaj

sda
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali

sdaj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili, ino hvalijo Boga sa vſe, kar ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti
Genovefa (1841):	mi ſmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka
Genovefa (1841):	bila. Jelita,” je djala moshama ſe s ſolsnimi ozhmi ſmehljaje „sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla
Genovefa (1841):	podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to pomózhjo , sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód

sdei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	goluſy, h'krivizhnimu dobizhku, inu h' vezh drugim greſhnim rezhera. Sdei ena
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	krivizhniſhi, nar shpotliviſhi, nar vezhi, inu ſmertno martro terpy? praſheimo sdei ſami ſebe: quis? kdu je ta, katiri terpy? ta je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti pride, poteptanu. Ali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh-_ roſt h'tatvini, h' kupleinu vkradenih rezhy
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveta glava v' tvoimo shpotlivimu, ali ſiunu bolezhimu kroneinu prebodena. Sdei pa poberemo tvojo rodovitno ſveto kry, inu tiſto v' naſhe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhaſs. S'tabo se savesat ozhmo O Gospod ! v'lubesni sdei , Od tebe lozhit' se nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem. Od tega dobriga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bol pa nagvenam? te molitve kathere se bojo sdei brale se morjo is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE

sdej

Branja, inu evangeliumi (1777):	ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus
Branja, inu evangeliumi (1777):	de jeſt namorem mojiga Ozheta proſſiti? inu on bi meni sdej poſlal vezh , koker dvanajſt milljar-
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem Baronu beſsędo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt ozhem ſhe dones vedit, per zhim ſmo. Matizh. Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k'
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili K' toj Zhaſti sdej, jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh

zdaj

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ste povedali”! In Moric, ki mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil po ptujim
Zlata Vas (1848):	Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje
Tine in Jerica (1852):	svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma
Roza Jelodvorska (1855):	odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v
Roza Jelodvorska (1855):	debelo in košato smreko na lepim kraju. Celo noč misli zdaj na spijočo Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita od poprejšnih časov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	letu dvakrat teletila in po trikrat več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi
Gozdovnik (1898):	turbanom, skozi kteri se vila svetličasta koža velikanske kače ropotače. Zdaj pa zdaj se je ustavil ter včasih tudi zjahal, kadar

zdej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo ta družba vredna hči svoje matere na Monakovim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo
Zlata Vas (1848):	Zdej so v mestu lahko spoznali, zakaj de imajo Zlatovasčani vsako
Zlata Vas (1848):	In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj
Zlata Vas (1850):	zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in
Zlata Vas (1850):	uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama
Zlata Vas (1850):	imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se
Zlata Vas (1850):	Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest dali

ſdaj

Pozhétki gramatike (1811):	zhe je to edinje, itd. kakor v' tim isgledu, ktirga ſdaj raslágamo. P. Kaj je aime? O. Je glagol. P. Sa
Pozhétki gramatike (1811):	nuës, do oblakov, jusqu' ici, do tód, do tukaj, do ſdaj. Per beſedi si pogoltnejo i pred il in ils, s'
Pozhétki gramatike (1811):	DEVETA STAVA, Deveto pleme beſedi. Vés. Do ſdaj ſmo vidili, kako ſe beſede vkup drushio, de ſture en
Pozhétki gramatike (1811):	poméni, de rézh je, al ſe ſdaj godi, kakor lis, berem: pretekli zhaſ, poméni, de je rezh

ſdei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bode nemu na pruti perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal. 54.
Kratkozhasne uganke (1788):	vesèlu perpraveti. Med drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder

ſdej

Ta male katechismus (1768):	se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel
Ta male katechismus (1768):	ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje

zdej
Zlata Vas (1848): kot punčico v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami

▶ zdajci prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdajci

sdaizi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat a me calix iſte. Debi leta kelih od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni tega terpleina odpovedou, inu nas sapuſtiti oteu, kir je sdaizi sa tim reku: Verumtamen non ſicut ego volo, ſed ſicut

sdajci

Biblia (1584):	bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn
Biblia (1584):	ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte
Biblia (1584):	nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri
Biblia (1584):	na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja
Biblia (1584):	je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu je djal

sdajzi

Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bilú pęt tavshent mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil, ſe sdaj ſpolni: tvoj gręh bo sdajzi pred durmi. Kumaj ſe snaminje tę ſmerti saſliſhi, ſe pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred

zdajci

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Zdajci se s koprivo dotekne njene roke, peklo jo je kot
Zlatorog (1886):	prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce
Gozdovnik (1898):	Rdoles. Indijani so bili belca dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo
Gozdovnik (1898):	ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in
Gozdovnik (1898):	dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in
Gozdovnik (1898):	njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so

ſdajzi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se naſasmody, napreſhge. Kedur is boſhjem straham te hude misle ſdajzi napreſhene, se is eno giſterko, inu strupjanam v' svojeh nederjah
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire ſna serze, inu doſdevke od teh stvary odtergati, bo ſdajzi lubeſn tega stvarneka v'sebi obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na dnu padlu. Tudi greshnekov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh ta nardobrutlivshe Goſpud bode ushlishal toshtimo tvojega ſavupanja, inu ſdajzi bode tebi perſtopil v'mozhi svoje gnade, de tebe valovi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu potem ke so jejnali nje suſhni biti, so jęli ſdajzi prov svitle ſnamena te svetuſté od sebe dajati. 3. Nekar
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Ta ni nobene gnade vezh ureden, katire na nje pomiganje ſdajzi nawuga. Na ſadno uro bodo tebe te ſamujene gnade ſlo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh, inu ſdajzi pravejo ony drugem, de ti is njimi v' tesnobo pridesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hitru se na temu gvantu en madesh ſamirkal, ter njega ſdajzi ſgrevan operi, de nabosh boſhje pogled reſhallil. Nej tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	je k'njemu djal: Effeta! tu je: odpri ſe. Inu ſdajzi ſo ſe njegove uſheſſa odperle, inu njegoviga jesika saveſa ſe

▶ zdajle prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zdajle
- zdaj-le
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ravno tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh tisti, ki jej zdaj-le zagotavlja

▶ zdajšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdajšnji
- zdajni
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so

▶ zdaleč prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdaleč

zdalječ

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Katrico pred vežjo, de bi svojimu možu, ko ga je zdalječ priti vidila, nekoliko naproti šla. Ne dalječ od Antonovcove hiše
Najdenček (1860):	je dan zazoril, sim bil v tujem, čisto neznanim kraju. Zdalječ sim zagledal kmetiško hišo, proti nji sim šel. Lačen in

▶ zdano prislov, splošni, nedoločeno

zdano
- ſdanu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu Seſtre te ſhe imęnuvane, inu ſgorej poſtavlene gnade bel ſdanu ſadobili, inu te susebne pomuzhe S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona

▶ zdati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdali
- sdali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov niſo kaj sdali per Israelzih. Israelzi ſo bili smiraj rasusdanſhi, Bogu smiram nepokorniſhi

▶ zdati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veljati; kontekst

zda

sda
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh

zda

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še
Mlinar in njegova hči (1867):	Ne pojdeš v mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti

▶ zdavnaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdavnaj

sdavnaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl

sdavnej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je tiſti she blis, od kteriga ſo preroki she sdavnej prerokovali. Naj zhiſtejſhi, naj nedolshniſhi, naj ponishniſhi deviza v' Israelu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terte obrésovati je nar boljſhi o polni luni; to ſo sdavnej she ſkuſili uzbeni vertnarji in gorniki. Le ſkuſhnja mora naſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tem pride krajnſka „Pratika” na verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Némſhko-ſlovenſko-latinſki ſlovár, kakorſhniga ſo s nami vred domazhi Şlavijani she sdavnej pogreſhovali. Pridno in s velikim trudam je ſlovenſke beſéde sbiral
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v 37. liſtu naſhih noviz perpoveduje, je per preſhizhih she sdavnej navadna, ktero v nekterih krajih ſhen, vnekterih perezh ogenj, in

zdavnaj

Revček Andrejček (1891):	se kaj na zanjke zaslužiti dalo, bil bi Grešnik že zdavnaj imovit mož. — Tako! — Že se drži. (Stopi nekaj naprej. ) Kar
Gozdovnik (1898):	slemenih so bile deljene. Solnce se je bilo vzdignolo že zdavnaj ter je s svojo jasno in leskečo lučjo razsvetljevalo krajino

zdavnej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim jo po 1 gold. 10 kr.
Roza Jelodvorska (1855):	milo jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so mi že zdavnej umerli, oče še živé; ali godi se jim prav slabo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se ne bo udala, in tudi zavezniki ne
Gozdovnik (1898):	za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika

zdavno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki

▶ zdelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdelan

izdelan

Najdenček (1860):	dobrotljivi Anglež v Moki dal. Beračevaje, od revšine in stradanja izdelan sim prišel blizo Kastelo Monte. Nadjal sim se, ondi Bernarda
Gozdovnik (1898):	je naznanjalo, da so vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka. Črnotič, izdelan po prestalih naporih, srditosti in besnote ni mogel odgovoriti Antilopi

zdelan
Gozdovnik (1898): požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal in Komanč je bil vedno bliže. »Pes

zdelana
- sdelana
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri
- zdelana
  Blagomir puščavnik (1853): bi zdaj vaša Bogomila na skalo sem prišla, bleda in zdelana, v revni obleki trudna in brez moči. Čeravno je komej

▶ z delo predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

z delom
- zdelam
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 kr. dajal, kakor je

▶ zdeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal
Ferdinand (1884):	Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel

zdela

sdela

Pozhétki gramatike (1811):	ene miſli m eniga obrasa: sa to bi ſe lahko sdela pomóta per enih to, kar je per drugih lépa novína
Genovefa (1841):	ſlusbabnikov bres ispraſhevanja obſoditi bi ſe vam naj vézhi pregréha sdéla — sdaj ſte pa ſhe ſvôjo poboshno goſpó bres vſiga îspraſhevanja
Genovefa (1841):	ſe mi ſhe v vſim môjim shivljênju ni nobêna jéd sdéla. O Bóg! kakó malo ſim pri obilni mísi ſvôjih ſtarſhev
Genovefa (1841):	ljudém jaſno in zhiſto ſijala, ſe bo vunder vama kervavo-rudézha sdéla! O poſluſhajta ſaj, poſhluſhajta — véter vije! Ali ne ſliſhita, kako
Genovefa (1841):	in jo je boshala. Svér ſe té prijasnoſti ni obzhutljiva sdéla. Sdaj ſe je Genovefa smiſlila, ſêbe in ſvôje déte s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji umetalnoſti sdela. Po tem povelji ſe je tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mi je te dni pot sa neko vaſjo prav kratkozhaſna sdela, in s veſéljem ſim ſadno drévje ogledoval, in sraven tega

zdela

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku
Valenštajn (1866):	I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v
Sveti večer (1866):	mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel torej precej podpisati, čeravno so se terdno nadjali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil

zdele

sdele

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prineſlo. Popiſovanja in osnanila, ki ſo ſe mi nar boljſhi sdele , ſim vedno sbiral, in ſvojim prijatlam in snanzam perpovedoval. Rékel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko, ktére bi ſe— ſame na ſebi — marſikterimu majhine rezhi sdéle, vſe ſkupaj pa tó ſtoré, kar umetnoſt vinoréje imenujemo. Vſe

zdele

Potovanje po Béli reki (1850):	so gledale cele verste štatev z visociga obstrešja na nas. Zdele so se množica občudevavcov, ki so iz daljnih vekov — od
Na stricovem domu (1860):	se je mračiti in drevesa ob potu so se mi zdele veče; goli verhi so šterleli v zimski mrak; včasih je
Žalost in veselje (1870):	djal je prestrašen Tomaž kteremu so se te besede sumljive zdele, "vendar si nisi prisvojil op strašnem djanji denarja? " "Hm." — Jaz
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	na solnci, a največ na dimu, in meni so se zdele bolj ukusne nego óne iz uže sparjene vode. Na pol
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	kačji pik, če kača ni strupena. Starejšim ljudem so se zdele take besede samopašne in nesramne. Tem rajši jih je poslušala
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	Namažite ga dobro z brezovim oljem! Te besede so se zdele vsakemu tem bolj grozne in razžaljive, ker jih je izustil
Domačija nad vse! (1889):	domá ostajala, pogrešala ga je zeló. Ure so se ji zdele kot dnevi dolge, dnevi kot meseci; noči pa se je
Od pluga do krone (1891):	prvotni temelj človeške učenosti. Dà, solznim Franckovim očem so se zdele tiste čačke debele kakor fižol, katerega sta Luka in Nande
Pod streho (1897):	belo kožuhovino. Voz je bil poln šopkov, da so se zdele dame kar zakopane v cvetje. Za njimi zopet mnogo navadnih

zdeli
Kmetijske in rokodelske novice (1844): več pesim sim slišal ali bral, ljubeznivši so se mi zdeli naši Slovenci. Ne verjel bi mi ti, ljubi prijatel! koliko

zdelo

sdelo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo, de ſtoji brat veſ kervav pred njim. Veſt ga je
Genovefa (1841):	ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de bi rad perſt
Genovefa (1841):	Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe
Genovefa (1841):	ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez lepſhi podobo

sdelu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je poprei nemu terpeti pre ſiunu, inu pre britku sdelu, tiſtu preſtati ſo potler negove nar vezhi shelie bile. Inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	beſsędzo povędala — Matizh. (na ſtran. ) — Meni ſe je k'malu sdęlu — Baron. — Tok je pravda njegova sgublena. Matizh. (na ſtran. ) Lępa

zdelo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prašati, ako je že dorastla. — Ko se je pšenici zadosti zdelo, ji reče eniga dne: „Kar tebe čez mene „povzdiguje, je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bila še otela. Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala
Robinson mlajši (1849):	k pečenju kruha do volje imel. Ino ni se mu zdelo, da bi to za njega ino za Petka preveliko delo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa v poroti rekla, da se ji je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in
Botanika (1875):	pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov funtov ogljenčeve kisline v sebi, zaklad
Gozdovnik (1898):	Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril

ſdellu
Ta male katechismus (1768): ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival

zdi

sdi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Shofka s ſvojimi opomnizami povédati hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej
Genovefa (1841):	ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v

sdy

Sacrum promptuarium (1695):	tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh

zdi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez mislim, de se ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v
Divica Orleanska (1848):	razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše je, kar ima
Robinson mlajši (1849):	jega tude berž ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kralja. Kaj bo, bosta že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z
Astronomija (1869):	naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je
Občno vzgojeslovje (1887):	zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi tega se nam zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva

ſdy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tem dusham, katire per njemu svoje perwejſhalshe ishejo. Meni se ſdy, de je ſhe prov veliku lejt preteklu, kar sem jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi ozhitnu ſapovę, temuzh tudi unu, kar se le tebi ſdy , de be Bogu dapadlu. O kajſen gerd greh je napokorshena
Kratkozhasne uganke (1788):	v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho, koker se meni ſdy, be bil jeſt ſhe kmalu s' pervega konza to pervo
Kratkozhasne uganke (1788):	is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi ſdy, polno vode: v' toiſto węke, ali verbove vęje notri pometshi
Kratkozhasne uganke (1788):	Sem ſdej tu, ſdej tam; al tebi se le toku ſdy; kjer jeſt vonder nisem. Jeſt videm, kar nisem svoje dny

zdijo

sdijo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta
Genovefa (1841):	rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je

zde

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoje misli, če in za ktere bolezni se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo
Stric Tomaž (1853):	s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri mizi. — „Mislim kupiti 3 nar mlajših

zdijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad
Roza Jelodvorska (1855):	kaj dobre«, reče sužni vitez, »ravno tega plemena se mi zdijo, kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi vedno

zdiš
Najdenček (1860): gel svojiga gospoda živega narediti! Kakor kokljica se mi zdiš, ki hoče jajce izvaliti! pa tvoj gospod je mertev in

zdite

Fizika (1869):	pusti vrteti. 79 Izmed brezštevilnih mašin, namenjenih v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj vredni bolj natankega popisa, ker je
Ferdinand (1884):	ga začudeno brivec. »Saj ga pač za-se ne bodete potrebovali? Zdite se mi danes res tako čudni, da bi človek korali

▶ zdihljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdihljajem
- zdihljejem
  Oče naš (1885): ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je čutil

▶ zdihovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdihoval
Ferdinand (1884): meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval.
zdihovala
Spisi Krištofa Šmida (1883): pustili niso v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala po otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da

zdihovati

sdihvati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena

zdihovati

Ferdinand (1884):	je še bolj v srce segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne
Oče naš (1885):	mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji ženi, katera je tudi

zdihuje

sdihuje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga

zdihuje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	življenje v nevarnosti! ! — Mislimo si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko
Blagomir puščavnik (1853):	proti gostemu gojzdu, da bi se bolj razgledati mogel, ter zdihuje po imenovanem ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi
Blagomir puščavnik (1853):	in brezštevilno vrabcov gnjezdi v njih okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče

▶ zdirjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdirja

sdirja
Genovefa (1841): ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt pod gradam

zdirja

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	le tvojo srečo, enkrat mi boš za to hvaležna. « Potem zdirja po gorah, posadi jo pred se na konja in lovci
Revček Andrejček (1891):	i-a! i-a! (Oponaša oslovo riganje in z Grešnikom na kimpežu zdirja proti ozadju na levo. ) Andrejček (sprejme od Jerice citre, katere

▶ zdivjan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdivjan
- sdivjan
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja

▶ zdivjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdivjal
- sdivjal
  Genovefa (1841): ki jo je hôtla sapeljati. Kér me ni vſliſhala, ſim sdivjàl, in ſim ſe hôtel maſhevati pa tudi ſvôje shivljênje obvarovati

▶ zdolaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spodaj; [sskj]

zdolaj

sdol

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	drugu pak od nedra al konza tiga herbtá, glih na sdol; kjer tedej te dva leſsa, en glih ogèl ſturę, inu
Kuharske Bukve (1799):	ſroviga maſla rasbęli, inu jih polì; potle pokrì, daj sherjavze sdol inu sgor, naj ſe dinſtajo. 88. Sirni pezheni nudelni. Pęt
Kuharske Bukve (1799):	s' maſlam, deni notri rajſh; pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, ſpezi, vender ne prevezh; potle ga raskopaj v' ſklędo, inu
Kuharske Bukve (1799):	putram namashi, kuhanje notri deni, pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, sapezi rumeno, potręſi s' zukram. 103. Jabuzhno kuhanje. Oluplene jabuka

sdolej

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva

zdolaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v moji, in kadar že v pečí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka
Rudninoslovje (1867):	štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali
Mineralogija in geognozija (1871):	pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske
Mineralogija in geognozija (1871):	tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med
Mineralogija in geognozija (1871):	tisku ) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj* pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se
Zoologija (1875):	torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so
Gozdovnik (1898):	skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba še omehčati z

zdolej

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Povabilo. Vstreči mnogim željam Celjanov in daljne okolice položili so zdolej podpisani prošnjo pri c. kr. namestništvu v Gradcu, ter ji
Mineralogija in geognozija (1871):	pod. 21. Ker se ploskve ne snidejo ne zgorej ne zdolej, storijo tako imenovani odprti lik, ki se zapre še le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	pa po tem, da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih politične uprave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	vliti. Opomniti je še, da mora tu popisana kad imeti zdolej vratica, kakor sod. Gospod vodja nas je še podučil, kako
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mu ukazal, zakuriti pod zemljo, da bi vsejano seme od zdolej gorkoto dobivalo in hitro rastlo.

▶ zdrav pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravpridevnik, splošni, nedoločeno

sdrav

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tempeljnu s' njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je she toliko zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril: „Goſpod! nimam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na nizh drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v

zdrav

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bog pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet zdrav in pri ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z božjo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Glej! sim sam per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi
Robinson mlajši (1849):	zavaral. A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere
Blagomir puščavnik (1853):	jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest imam in to je čez vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal
Deborah (1883):	njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga pokličem! (Gre k
Deborah (1883):	ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana
Lohengrin (1898):	doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav!

zdravapridevnik, splošni, nedoločeno

sdrava

Biblia (1584):	velika, tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle
Biblia (1584):	Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno shaloſten

srava

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	prezej pod jesikam pushati, inu te mitelne nuzat. 1. Ta srava more od te bolne prezej odlozhena biti, kolker je mogozhe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	shivini noter, koker en trankelz, toku bode is Boshjo pomozhjo srava poſtala.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	enkrat! — Matizh. Kaj je vshę? ſej ſva vunder shiva inu srava. Gręſte, al ne, deklizhi ? Baron. De te vſi ſhentej! al

zdrava

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape
Zlata Vas (1848):	štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo
Oče naš (1854):	zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera Vas ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s žalostnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki pel jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana zdrava. Gnoj, ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da
Oče naš (1885):	zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z žalostnim
Oče naš (1885):	odgovorila Renata z žalostnim smehljanjem. „Že davno nisem bila tako zdrava, kakor sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala
Revček Andrejček (1891):	nad njim. Ali si že zopet pozabila — sedaj, ko si zdrava — kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere

zdravepridevnik, splošni, nedoločeno

sdrave
Kmetijske in rokodelske novice (1843): popréd bolne bile ; popade jih, kadar bi kdo miſlil, de sdrave vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi

srave

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu

zdrave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí

zdravegapridevnik, splošni, nedoločeno

sdraviga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen

zdravega

Oče naš (1854):	vernila. Povsod je zadel Nace na sledí revšine, ktere pomanjkanje zdravega in dostojnega živeža sabo prinese. „Prijatel,“ je začel Avguštin, „pred
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobro nanj paziti, alj gre scavnica od njega kakor od zdravega alj ne? Kedar scavnica od njega le kaplja, je gotovo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da kopito svojo postavo zopet zadobi. Kar je terdnega in zdravega, mora pa ostati. Od strele se le tisto odreže, kar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	špehu podoben izrastek napravi. Leta izrastek se mora noter do zdravega mesa izrezati, in rana se mora neke dni zaporedoma s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	položi dlan in boš žilobitje natanko občutil. Vendar se mora zdravega živinčeta dobro poznati, da se od žilobitja bolnega lahko razloči
Sveti večer (1866):	spremlja po vseh tvojih potih, varuje naj te greha in zdravega naj te zopet pripelje domu. ” — Mati in otroci so stali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	človekovi celó zdravega oslepil. Mi moramo tedaj biti kakor prah pod njegovimi nogami
Zeleni listi (1896):	Vendar se je nadejal, da ga zdravnik spozna za popolnem zdravega. Ali kako se ustraši, ko mu ta reče: »Lipe, ti

zdraviga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več

zdravejšepridevnik, splošni, primernik
- sdraviſhi
  Kuharske Bukve (1799): bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo
- zdravši
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): iskali. In res je, de ima živina veliko lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo

zdravempridevnik, splošni, nedoločeno

zdravem

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čuti, je pri bolnemu močno in se razločno zapazi. Pri zdravem konju vdarja serce v eni minuti po razločnem temperamentu 48-
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Takšno opazovanje te uči, da sercovo bitje, ki se pri zdravem živinčetu komaj čuti, je pri bolnemu močno in se razločno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tudi je njegova žila močnejše in hitrejše bila, kakor pri zdravem volu. Torej se je mehurjovo vnetje že pričelo, in bati

zdravemupridevnik, splošni, nedoločeno
- sdravimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi
- zdravemu
  Stric Tomaž (1853): veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas, če vas

zdravipridevnik, splošni, nedoločeno

sdravi

Biblia (1584):	folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga
Biblia (1584):	doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu
Sacrum promptuarium (1695):	deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti v' gnadi Boshy dokonzhali: Inu de

zdravej
Ferdinand (1884): služi dokaj let. Bal se je, da gospod ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem

zdravi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	položiš, zapaziš, da serce hitrejše in močnejše bije, kakor pri zdravi živini; živinče se opoteka in posebno zadnji del života omahuje
Mlinar in njegova hči (1867):	Brez zamere, mati županja, in ti, Micka. Da ste mi zdravi! Županja. Dober dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so
Revček Andrejček (1891):	srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih

zdravihpridevnik, splošni, nedoločeno

zdravih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj ne? Koliko živeža bi več bilo, ko ga je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	žena in šestero otrok. Imel je sicer še par krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima preživiti sebe

zdravimpridevnik, splošni, nedoločeno

zdravim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Mé vošmo pisoljubam sploh, De vsak takó pisári. De z zdravim sercam smejo brat' Tud mladi — ne le stari. Mé vošmo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	k večimu v eni minuti 10krat hitrejši vdarja kakor v zdravim stanu (tedaj namest 40krat vdari 50krat v eni minuti). — Bolezin
Tine in Jerica (1852):	v kako hišo grem, kjer nobeniga bolnika ni. Jerica. Pa zdravim so fajmošter ravno toliko potrebni, kolikor bolnim. Fajm. Pri vas

zdravimapridevnik, splošni, nedoločeno
- zdravima
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa

zdravopridevnik, splošni, nedoločeno

sravu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat

zdravo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét lét stojí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de veliko konj v nič pride, ki imajo dobro in zdravo meso, ki bi se lahko v prid in korist oberniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil ga jesti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite
Divica Orleanska (1848):	Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na

▶ zdravejši pridevnik(zastarela beseda) ↘ IMP

zdravejšegapridevnik, splošni, nedoločeno
- zdravejega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo
zdravejšipridevnik, splošni, primernik
- zdraviši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista, ki si je perva

▶ zdravica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravice

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	1), poputnice 2) slovenske; prigostii pogovor budi slovenski, isto tako zdravice i pesmi, ktere se zapoju. Brez petja ni slovenske svečanosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	i pesmi, ktere se zapoju. Brez petja ni slovenske svečanosti. Zdravice znaju najlepše Horvati i Serblji. Najlepše poklikovanje za Slavene, kterogakoli

zdravljice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se reče, da je les bogastvo

zdravico

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg

▶ zdravilnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

zdravilnika
- sdravilnika
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1.

▶ zdravilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli zato
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zdravnik, kteri je Petra zavoljo njegovega ravnanja lepo pohvalil, potem zdravil zapisal, ob enim pa vse ude života pregledal, ali morde
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se ne ravna po dragoti, ampak po moči in primeri zdravil. Moj dober namen, v kterem sim leto knjigo spisal, zagovarja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vendar razumno povedati. Kjerkoli jo bilo mogoče sim nasvetoval domačih zdravil; kjer pa domačih nisim za dostojne spoznal, sim takšne izvolil
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ozdravi, in se brez velikih stroškov lahko napravi. Torej drugosortnih zdravil ne bom imenoval. Prav hasnjivo je pa zunajnemu mazilu kako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oteklini v okom pride, in da ne bo še drugih zdravil potreba. Kedar je rana zaceljena, se motozi iz kože izpulijo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	praskali. 11. Povést. Kako Pavliha bolnike v néki bolnišnici brez zdravil za en dan ozdravi? Enkrat pride Pavliha tudi v némško
Botanika (1875):	rastlin rodu rabarbare (Rheum), ki so eno izmed največ vrednih zdravil. Te lepe in razmérno velike rastline se nahajajo tudi pri

zdravila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi bil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno doli visé. §. 3. Zdravila zoper to bolezin. 1) Tak konj ni za nobeno rabo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič
Kemija (1869):	kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so
Botanika (1875):	po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod.

zdravili
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom

zdravilo

sdravilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhe le od njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji

zdravilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali 12 krajcarjev. Kadar pa začnè
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih
Oče naš (1854):	za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V ozdravljanje grizenja služi sledeče zdravilo: Vzemi eno periše gamilčnih cvetlic, jih polij s polmaselcom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tudi tisto zdravilo, ktero sim v I. poglavju šestega razdelka zoper drisko govedja
Zeleni listi (1896):	otroci, pa vidim šibo za ogledalom. Šiba je staro dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je ljubi Bog sam priporočal, ko

zdravilom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh

zdravilu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	si bolnika, ki v britkih bolečinah zdihuje: on hlepí po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	let je že 160 popadenih ljudí obvaroval stekline po tem zdravilu. Bog daj, da bi res bilo! — pa mi imamo malo

▶ zdravilski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravilska
- sdravilſka
  Kuharske Bukve (1799): sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke
zdravilski
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali

▶ zdravilstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

medicina; [sskj]

zdravilstva
- sdravilſtva
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani

zdravilstvu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati
Botanika (1875):	les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane
Botanika (1875):	tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A.
Botanika (1875):	škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo

▶ zdravitelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zdravnik; Pleteršnik

zdravitelj

sdravitelj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in mu

zdravitelj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kaj mi je storiti, če se smetena ne da vmesti. Zdravitelj: Ne bom je govoril kar besedice več od copernije, ako

zdravitelja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zoblejo in se ozdravijo! Glejte! ti so bili učtelji francoskiga zdravitelja. Prav zlo se je bati, de bi ilovnat zdravitelj kmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dvóri. ” (Dalje ſledí. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Če je živina na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	móre. (Dalje sledi. ) Od navadnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja z hišno gospodinjo. ) (Na dalje. ) Zdravitelj. Danes bova nájin pogovor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če je pa krava bolna, ne obotavljajte se, ampak umniga zdravitelja poišite, ki bolezen pozná in jo pametno ozdraviti zna. — Če
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja (lékarja) z hišno gospodinjo. Zdravitelj. Nar pervo vam hočem od

zdravitelji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kam spraviti. „Kadar je dovelj repe, je malo bolnikov” pravijo zdravitelji; po tem takim bomo Boga hvalili, zdraviteljem pa slovo dali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolezni med ljudí, kterih so bile nektere take, de se zdravitelji v njih niso zavedli in jih tudi niso poznali, kakor

▶ zdraviti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravil

sdravil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	konzhàl. Ne utrudi ſe, veſ dan je uzhil, ino bolnike sdravil. Proti vezheru ſe ljudje she sgubljajo, ino tudi Jesuſ je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sadnji teden pred ſvojo ſmertjo prav mozhno uzhil, ino bolnike sdravil. Vſak vezher je ſhel ſ' ſvojimi uzhenzi is meſta v'

zdravim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): sprejeli. Vganjka. v glavi pečem, Močne mečem, Slabe stavim Ino zdravim. Snajdba vganjke v poprejſhnimu liſtu je: Ajdovo zerno na mlinskim
zdravimo
- sdravimo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu

zdraviti

sdraviti

Pozhétki gramatike (1811):	sa glagole konzhane s' ir, kakor avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti, osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah dvanajſtero

▶ zdravje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravja

sdravja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd

zdravja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tudi mene dostikrat vžalilo. Že takrat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de
Divica Orleanska (1848):	Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana. Je živel, ko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živino iz nizko ložečih pašnikov ne višeje žene. V ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi

zdravje

sdrauje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	to gnado tiga pobulſhaina? ali ta ſakdaini kruh? ali tu sdrauje? ali ſrezho, inu shegen Boshji? kyr nimamo obene skerby na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en ſveti Papesh Leo. Leta glaſs te glave je enu sdrauje tega trupla, namrezh, katiri taku moli, kokerje od Chriſtuſa ſliſhou

sdravje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu
Kuharske Bukve (1799):	tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na

sravle

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash s' jęso kjè poſtavi ) Monk. (na ſtran
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Bi blo ſhkoda, kè bi ſe prevezh sgręlo — Tedej na sravle Anshęta! ( pije. ) Jak. Goſpod Shribar, naj ony sdej shenitno piſmo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Anshe, Mizka , pjite vi tudi. Anshe, Mizka , inu Glashek. Na sravle njih, Goſpa. shlahtna ! Shternf. Lępu sahvalim — Lubi moji ludje, Bog
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tulp. Oh ! Shternf. Sdej ſe tudi ſhe ſpodobi , de na sravle shęnena , inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte

zdravje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje
Zlata Vas (1848):	pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si
Tine in Jerica (1852):	si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa vino popili, reče Pavliha: ”Ljubi sosed, ker
Ferdinand (1884):	notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico

ſdravje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti

zdravjem
Oče naš (1885): nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo

zdravju

sdrauju

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na pomaga. Per osdrauleinu te duſhe pa ta arznija h'sdrauju nezh na perloshi, aku Bog, katiri te rane tih duſh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhi ſrezhi, inu naſrezhi naſha vola, leta bodi per naſhimu sdrauju, inu bolesni naſha proſhna, inu molitu, de bomo s' Chriſtuſam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te duſhe. Ta dobravolnoſt, inu saſtopnoſt tiga arzata h' timu sdrauju tiga trupla nezh na perloshi, aku ta arznia snotrei na

sdravju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ravno tako potrebno, shivino bolésin varovati, kakor bolnim k sdravju pomagati. De bote pa ſvojo shivino bolésin varovati mogli, morate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti

sravji
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati
zdravji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko lét pri zdravji in dobri moči, de bi še veliko za nebéško kraljéstvo

zdravju

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej je

ſdravju

Ta male katechismus (1768):	tega svejta se lozhejo, ali tudi, zhe je njim k' ſdravju, poprej svoje telesnu ſdravje ſadobée. Jak. 5. Kaj je S.
Kratkozhasne uganke (1788):	gobe vonpolovi, ter puſti ſhivino pyti, ter njo bosh per ſdravju ohhranil; je pak bolehna, tok gobe posushi, ter njeh v'

▶ zdravljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravljenje

sdravljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili, in perpeljejo fanta, takrat 19 lét ſtariga, v méſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	K naſhimu nar vezhimu zhudu je povédal, de ſe to sdravljenje nad njim nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tem takim ne-, móre ne on, ne njegovi ſtariſhi v sdravljenje pervoljiti. Vender ſmo ga pregovorili, de ſi je dal mreno

zdravljanje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša.

zdravljenju
- zdravljenji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od

▶ zdravnija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zdravilo; kontekst

zdravnije
- ſdravnie
  Ta male katechismus (1768): greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se

▶ zdravnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravnik

sdravnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſke drushbe, ſpiſal in na ſvitlo dal Dr. Janes Bleiweiſ, sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik

zdravnik

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Ne samo to”, mi popravi zdravnik; „v močnih pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on pravi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino vonder
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	naj bi bila jez storila, kakor mi je neki mlad zdravnik svetoval, morde bi jih bila še otela. Pa meni se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek... pa je rekel, da to ni res. 5) Alojzia
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vém, kako bi temu plačal, kar mi je storil. « Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f.

zdravnika

sdravnika

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga

zdravnika

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dohtarja hoditi ; per hudih in naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de si
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se v lekarnici
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	šanta, mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok
Ferdinand (1884):	za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske, v katerih

zdravniki

sdravniki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po ſhtalah médel in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v

zdravniki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico

zdravnikom

zdravnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti poti hude
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se

zdravnikom

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba čutila, se z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	6 zjutrej mora vsak v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih

zdravnikov

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna
Kemija (1869):	delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo

zdravniku

sdravniku
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati daſte, na roko

zdravniku

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Pa meni se njih bolehanje ni nevarno zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala, ker je še
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sreči; verh tega je pa ozdravljanje močno nevarno in lahko zdravniku strašno smert nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se

▶ zdravniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravniške
Ferdinand (1884): znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je
zdravniški
- zdravniškej
  Ferdinand (1884): za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem
zdravniško
Ferdinand (1884): nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško oskrbovanje; da je milostiva gospóda brzo zapustila grad ter šla

▶ zdravo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdravo
- sdravo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti

▶ zdrav zračen pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

zdravo zračnimi
- zdravo-zračnimi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno

▶ zdražiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdražiti
- sdrashiti
  Genovefa (1841): Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj

▶ zdrčati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrči

zderči

Stric Tomaž (1853):	v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in vpije: „Mati, mati. Voz

zdrči

Tiun - Lin (1891):	je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne

▶ zdreveti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zdrevi
- drevi
  Zlatorog (1886): pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví se v hišo gospodínje naše. »Bogata pač je mati Katra

▶ zdrkniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrkne

drkne

Gozdovnik (1898):	je don Fabij, deček s kterim ste mi ušli? « Grof drkne par korakov bliže, krči pesti, vzdiga je, pa zopet pobesi
Gozdovnik (1898):	mnogo ljubezen, ki sem jo nahajal pri vas. « Srečni smehljaj drkne čez njeni ustni. »Obilo si jo nama platil. Bog daj

zdrkne
Gozdovnik (1898): zdaj pa vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode

▶ zdrobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrobi

sdrobi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana

zdrobi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe
Maria Stuart (1861):	ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila več za rabo.

zdrobila
Gozdovnik (1898): slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô

zdrobiti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lotov encianovih korenin, 6 lotov brinjevih jagod, ktere moraš dobro zdrobiti in zmešati.
Gozdovnik (1898):	on! « Sledovnika objemši, pritisne ga nase, kakor bi ga hotel zdrobiti, nadaljuje Rdoles: »Ta mož, ta velikan sem jaz. Ti si

▶ zdrsniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdrsniti
- sderſniti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in

▶ z drug predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

z drugim
- sdrvjem
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash

▶ združba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združba
- ſdruſhba
  Ta male katechismus (1768): Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem

▶ združek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združke
- združike
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge

▶ združen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združena
- sdrushena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari
- združena
  Blagomir puščavnik (1853): ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka pri teh

združene

sdrushene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi bravze téh noviz veſelilo svéditi, kaj ſo v edinoſti sdrushene mozhi ſkerbnih , pridnih in poboshnih prebivavzov male Poſtojnſke fare v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	laſtnoſti dobre karte, reſnizhnoſt, raslozhnoſt, pravo piſánje imén krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	miſel priſtraſtno terdi in tedaj edinoſti ni, ktera bi naſ sdrushene naprej pelala. Sadnji zhaſ je pazh in nudna potréba, de

združene

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz
Botanika (1875):	Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele
Občno vzgojeslovje (1887):	Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se

združenem
Astronomija (1869): našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S., Elléry in Airy se je

združeni

sdrusheni

Pozhétki gramatike (1811):	Ie roi, la reine, les hommes; kakor nameſtiména ſo vſelej sdrusheni s' glagolam: je le connois ga posnám; je la respecte
Pozhétki gramatike (1811):	x. Se klizhejo ſogláſniki, ker ne ſturé glaſu, ako niſo sdrusheni s' glaſnimi, poſtavim; ba. be, bi, bo, bu, da, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj ljudí bilo, kakor sdaj. Od perviga ſo ſi sdrusheni rodovi silo ſhirjavni proſtor semlje med ſeboj rasdelili. Deliſhe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sapovedi ponovila, in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v

združeni
Viljem Tell (1862): pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako

združenih

sdrushenih

Pozhétki gramatike (1811):	zhlovek; des gentils hommes. Kadar je sloshena is dveh imén sdrushenih s' enim predlogam, vsame ſamo pervo imé mnosh-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajih ſhe révno, tako ſe je she v tiſtih „krajih sdrushenih dershav v ſéverni Ameriki *) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj

združeno

sdrusheno

Pozhétki gramatike (1811):	raslozhik med naſhim ino Franzoskim. ) Kader je pa preteklo deléshje sdrusheno s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim
Pozhétki gramatike (1811):	Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in poméni: nim ali

združeno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	več veljá. Vse to je v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu

▶ združiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združe

Valenštajn (1866):	poti v Heb so Švedi; ako naglo Pogumno ne ubranimo, združé Se ž njim. To se ne sme zgoditi! Knez Ne
Zoologija (1875):	dela veliko škodo. Ličinke tako zvane Tomaževe mušice (Sciara Thomae) združe se časih na tisoče v dolgi kači podoben izprevod. Ta

združi

sdrushi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal

združi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kri, žolč ino jetra verže. Clo z maternim mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De
Občno vzgojeslovje (1887):	more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo
Občno vzgojeslovje (1887):	vidijo okoli sebe, vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav apercipujejo pozneje vse

združijo
- sdrushijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker one po
- združijo
  Stric Tomaž (1853): da se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776
združil
Maria Stuart (1861): ob kratkem. V Rimu svoji veri Sem dal slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi
združila
- ſdrushila
  Ta male katechismus (1768): smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte
združili
Aritmetika za učiteljišča (1885): môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo 2300 gl. dobička

združimo

sdrushimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she

združimo

Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	se to opazuje pri vsakem levenji, dosežemo s tem, da združimo gosence popolnoma enakega razvijanja vedno odločeno od drugih, kar je
Občno vzgojeslovje (1887):	mučno in nezanesljivo mehanično delovanje spomina s tem, da umetno združimo dele učne tvarine. Ta način spominskega delovanja se imenuje umetni
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zeleno cepljenje pa je najboljša snov. c) S kavčukno vezjo združimo najhitreje in najbolj zanesljivo cepič s podlago. d) Če rabimo

združiš

sdrushiſh

Pozhétki gramatike (1811):	preteklo deleshje tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	funtov ſterdí, zhes simo od lakote poginejo; zhe jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo

združiti

sdrushiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno

združiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi dva ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	more soseska imenovati, se mora najmanj saj 50 samosvojnih družin združiti in 1000 oralov zemlje posesti; naselniki ene soseske morajo biti
Fizika (1869):	osem uteži daljega dela v njih pri p ležečem središču združiti brez premembe učinka. Zdaj vidimo na drogu dve neenaki sili
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številka danega števila v kvadratu, je môči v jedno samo združiti. V ta namen treba le k dvojnemu pred to številko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	polinoma v kvadratu, môči je tudi v jeden sam člen združiti. V ta namen treba le ta člen k dvojni vsoti
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	kako se pri cepljenji dotična dva dela rastlin, ktera mislimo združiti, prirežeta in obvežeta. Da je delo ob enem ceno in
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	le z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da

▶ združno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

združno
- zadružno
  Zoologija (1875): mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na

▶ zdržati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdržal
- sdershov
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti
- zderžal
  Robinson mlajši (1849): jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno

zdržati

sdershati

Branja, inu evangeliumi (1777):	derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati
Sveta grofinja Genofefa (1857):	miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa

zderžati

Blagomir puščavnik (1853):	na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakošno borno mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo
Roza Jelodvorska (1855):	ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Ker je bila tudi hči Evinega rodu, se ni mogla zderžati, vse ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale

zdržati

Fizika (1869):	mora zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more zdržati, izžene ga tlak iz luknje. Ako bi bila stranska luknja
Fizika (1869):	x 100 = 6000 funtov. V stransko luknjo zataknjen zamašek mora zdržati tlak od 100 funtov. Ako ga ne more zdržati, izžene
Fizika (1869):	te posode, ki je en kvadratni palec velik, mora zdaj zdržati tlak od 100 funtov, delajoče od znotraj proti zunaj. Ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ni prava parlamentarična vlada, ki bi se mogla delj časa zdržati. Čudno je pa vsakojako to, da skor vsi poslanci in

ſdershati

Abecedika ali Plateltof (1789):	dny dershati; tudi ob Petki inu Sabbotah od meſsne jedy ſdershati 4. Vſaku lejtu nar mejn enkrat temu naprej poſtavlenimu Spovdniku
Abecedika ali Plateltof (1789):	sapovedane poſte, tudi ob Petkih, inu Sabbótah meſsne jedy ſe ſdershati. 4) Ti imaſh vſaku lejtu nar manje enkrat timu naprej
Abecedika ali Plateltof (1789):	dershati: tudi ob Pętkeh inu Sabbotah od meſne jedy ſe ſdershati. 4. Uſsaku lejtu narmejn enrat enemu naprej poſtavlenemu Maſhneku ſe

ſderſhati

Ta male katechismus (1768):	lih tudi oh petkeh, inu sebbotah od meſſene jedy se ſderſhati. IV. Ti imash uſſaku lejtu narmejn enkrat enemu naprejpostavlenemu mashneku
Ta male katechismus (1768):	po navadi, inu ſapovdi te Zirkve od meſſeneh jedy se ſderſhati, masnu ſhiveti, inu le is enem samem nasitenjam v' enemu

▶ zebedejev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zebedejev
- zebedeou
  Biblia (1584): ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu
- zebedeov
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh

▶ zebsti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zebe

sebe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in

zebe

Najdenček (1860):	in dobro rediti. „Pa jeli, kužek,” je dalje govoril; „tebe zebe; čakaj, te bom ogrel! ” Prinesel je terská, ki so pri
Sveti večer (1866):	so mu mraza šklefetali. „Ukogi Tonček”, pregovoré mati; „tako te zebe, da komaj govoriš, in lačen in truden si gotovo. Odloži

zeblo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! «

▶ zediniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zedini

Blagomir puščavnik (1853):	prosijo. Razkropljene, da jih skuša kakor zlato v ognji, spet zedini, da se skupno vesele. Menim da je tudi z vami
Stric Tomaž (1853):	z otrokom v Kanado hiti in se tam z mano zedini. “ „S serca rad vam vse storim, kar le hočete“, reče
Zoologija (1875):	kakor lopate pri zagrebanji majhnih živalce, a za tak posel zedini se zmerom več grobarjev. Samice potem v zakopano žival polože

zedinijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime
zedinila
- zedinila
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so
- zedinva
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat tudi
zedinili
Kmetijske in rokodelske novice (1847): k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi
zedinilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh
zedinimo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako

zedinita

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni
Blagomir puščavnik (1853):	unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki

zedinite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod

zediniti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če
Blagomir puščavnik (1853):	s kterim se ima v vedno znamnje miru in sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir

zjediniti
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž njim se zjediniti, ž njim, kteriga celo življenje je bila le ljubézin in

zediniva
Blagomir puščavnik (1853): reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene

▶ zedinjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zedinjenje

Ultra! (1867):	najlepših letih, in gotovo je ni ovire, ki bi vajino zedinjenje zadrževala. Zalka. O pač. Oče je samo tako privolil
Mineralogija in geognozija (1871):	začne. Pri naših kemiških skušnjah vidimo, kako vsako urno kemiško zedinjenje dela vročino. Tako je morala tleča zemljina krogla vsa skozi

zedinjenju
- zedinjenji
  Roza Jelodvorska (1855): nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim, dva tako krepka in

▶ zedinjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zedinjevati
- zjedinjevati
  Občno vzgojeslovje (1887): stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan

▶ zel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zle
Valenštajn (1866): Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka

zlega

zlega
Oče naš (1854): kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa Kristusa najhujšega zlega, greha, očistiti, se z Bogom spraviti in zgubljeni mir, zgubljeno

ſlega

Ta male katechismus (1768):	enu pouſdiguvanje te dushe k' Bogu, skus katiru mi al ſlega odurazhamo, al dobrute ſa se , ali ſa druge proſſemo, ali
Ta male katechismus (1768):	Inu nas naupelli v' skushnavo. 7. Temuzh nas reshi od ſlega. Amen. Kaj pomenejo te perve beſſede: Ozhe nash! kir se
Ta male katechismus (1768):	greh nadavollili. Kaj v ti ſadni: Temuzh nas reshi od ſlega? Mi be radi imelli, de be nas G. Buh skus
Ta male katechismus (1768):	pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be imelli ſhelleti odresheni biti, kakershni so grehi
Abecedika ali Plateltof (1789):	v' sku ſhna vo. te muzh. naſs re ſhi. od. ſlega. A men. Zhe ſhe na. ſi. Ma ria. gua de

zlih

Razne dela (1870):	išemo gostiven tlak, Usmiljen bodi bog popótnih. Ki tujca brani zlih napak. " In pridno se naprej pomika, Že srede gojzda se
Razne dela (1870):	nje žalni zdih Mu kalita ponočno spanje, Ji odvalí overkov zlih, Kar le dospè, njegovo znanje. Ji zlajša vse za noč
Razne dela (1870):	stisk in hrup ne zmane. Ne gleda nič na srečo zlih, Ne zmeni se za tuje djanje, Svetiše nje je voglič
Razne dela (1870):	So zgrabili biriči me, peljali Veliko dni do totih krajev zlih. Ti jokaš? — da! odvet so gledi dali, Ja rose te
Razne dela (1870):	da. Do mahú od cedre veličanske, Do šeptanj od treska zlih vremen, Spriča vse močí nam tvoje djanske, Sjajni ert, veršine
Razne dela (1870):	Čudo nar bolj čudno vsih To je v šumu slapov zlih. Je otok na morju krasen, Grad na temu ljudstva glasen
Razne dela (1870):	prileze tih, Posluša, gleda, pazi, zgine, Dozdevka poln in misli zlih, Ter serda ki ga kar ne mine. Clo sanje straži
Razne dela (1870):	zdih na zdih, Živejši temno ostro čelo Kipenje serca, sumov zlih, Očitati je bistro jelo. Viharja černosiv oblak, Ko burnih ur
Slovenski svetec in učitelj (1886):	dolgo tu sámo čakajočo! Ona si nabere v glavi raznih zlih in ostrih besedij, s katerimi ga hoče čestiti, kadar ji

zlim
Divica Orleanska (1848): skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno

zlo

Zlata Vas (1848):	dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní vunder lahko
Valenštajn (1866):	se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi.

ſlo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu

▶ zel samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeli
- seli
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): potoki ino réke. Sdaj Bog sapové: „Semlja naj rodí travo, seli ino rodne dreveſa! “ Tudi to ſe sgodilo. Semlja je bila

▶ zelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelen

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino
Tine in Jerica (1852):	venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji
Zoologija (1875):	pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in
Botanika (1875):	večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če
Spisi Krištofa Šmida (1883):	kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá

zelena

selena

Kuharske Bukve (1799):	drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka selena polivka. Stolzi peterſhila inu krebulze v' ſtopu ali moshnarju, de
Kuharske Bukve (1799):	vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno
Sveta grofinja Genofefa (1857):	to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh

zelena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko deni kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal
Viljem Tell (1862):	blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi
Rudninoslovje (1867):	čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih
Kemija (1869):	je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom. Znak: Cr = 26; gostota
Kemija (1869):	z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla
Mineralogija in geognozija (1871):	77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps
Ferdinand (1884):	je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati

zelene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se

zelene

Roza Jelodvorska (1855):	V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani
Mineralogija in geognozija (1871):	najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi
Mineralogija in geognozija (1871):	4. Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor
Zoologija (1875):	tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v

zelenega

seleniga

Kuharske Bukve (1799):	ſhtirvoglate koſzhike sręsane shęmle, eno ręs ali unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga peterſhila, na vſe to eno sajęmnizo vręle goveje shupe
Kuharske Bukve (1799):	deni hladít, potle smersovat. 211. Smerslina od breſkuviga perja. Naberi seléniga perja na bręſkvah,
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	juhi ſim vam prineſla meſa ino selja, po tem pa seleniga graha, in povojeniga meſa na verh. ˛Svetel verzhek, v' katerim
Genovefa (1841):	ſkalnati ſténi lasijo, in jim daſh tudi po simi mervizo seleniga mahú najti. Ti snaſh tudi mène in môje déte v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	11. Krompirjevez, ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo travo; zhe seleniga podorjeſh, ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo travo; zhe seleniga podorjeſh, ſi njivo pognojiſh. 12. Plevel in rasna selenjáv, ki

zelenega
Sveti večer (1866): našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po

zeleniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in vinam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko

zelenem
- selenim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in
- zelenem
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane

zeleni

seleni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje
zelenej
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je slišal iz

zeleni

Kemija (1869):	Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica, 434, 463. Guma, Gummi, 482. Guma skrobova, Starkegummi
Mineralogija in geognozija (1871):	skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade
Mineralogija in geognozija (1871):	114. Pesek, Sand, 77. Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit
Mineralogija in geognozija (1871):	grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76.
Mineralogija in geognozija (1871):	Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec, 77. Grušec, Grus, 77. Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53.
Botanika (1875):	kisleca se posebno takrat hitro in močno godi, kedar se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline
Botanika (1875):	spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih
Zlatorog (1886):	njim ne more. O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	za eno cepljenje na razklad, bomo kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in

zelenih

selenih

Genovefa (1841):	biſerov okrog vratú ſtala in je Genovefi vénez s védno selénih mirt, s lépim, ſnéshnobélim zvétjem, lépo snaminje nedolshnoſti in sveſtóſti
Genovefa (1841):	ſtojí zherno bodézhe ternjízhe. To ſo ternjule. Gléj, mnógo majhnih, selênih in bélih kugljiz na ternju viſi. Té ſe imenujejo popki

zelenih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih
Revček Andrejček (1891):	pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti

zelenim

selenim

Genovefa (1841):	olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi
Genovefa (1841):	ſtja, je vunder le Bóg smíraj selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe

zelenim

Roza Jelodvorska (1855):	domu. Vitezi in vojaki so svoje šišake in sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne
Botanika (1875):	ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar

zelenimi

selenimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri
zelenim
Divica Orleanska (1848): oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí

zelenimi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo
Sveti večer (1866):	spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji

zeleno

seleno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez

zeleno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli po
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim gerbi (ali grajšinskim znamnji) imeti“.
Valenštajn (1866):	Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog
Kemija (1869):	manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v
Spisi Krištofa Šmida (1883):	z belim snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja

▶ zelena samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelene
- selene
  Kuharske Bukve (1799): jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader
- zelene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo
zeleno
- seleno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in
- zeleno
  Mineralogija in geognozija (1871): včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi

▶ Zelenice samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Zelenice

Selenize

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino dva dervarja najde, ki ſta debelo hojko poſekovala. V' Selenize mu pot pokasheta, ino tako ſpet ſrezhno domu pride — ter
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ja dershal, v' katerim je miſlil, de morjo Selenize biti. Zhres eno uro hoda saſliſhi od dalezh ſékati. Sa

▶ zelenina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenjava; [sskj]

zelenine
- selenine
  Kuharske Bukve (1799): pezhęnke, ali kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta

▶ zelenkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenkast

Mineralogija in geognozija (1871):	augitom v rodu; t. = 5.5; g. = 3; brezličen, loma trskastega, zelenkast, najde se v Kini, Perziji, v Egiptu, Neuseelandu. Iz njega
Mineralogija in geognozija (1871):	titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit, roženčev škrilnik
Mineralogija in geognozija (1871):	iz živca navadnega in, natronovega, kvarca in železnega lojevca, zatoraj zelenkast in, ako se potiplje, lojnat; tinjca je malo ali nič

zelenkasta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2. V hujši bolezni neka žlezoba, ki je belkasta ali zelenkasta, in se iz gobca in nosnic cedi in grozno smerdi
Mineralogija in geognozija (1871):	porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta. Trahit večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno je dobro
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi zarad posamnih augitovih in labradorovih kristalov porfirasta, temna, rujavkasta, zelenkasta ali črna. Ker je težko natanko določiti temeljno maso melafirovo
Mineralogija in geognozija (1871):	njegovo barvo, ki je bela, svitlo-siva, tudi rdečkasta, rumenkasta ali zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj kot kristal. Tinjca
Zoologija (1875):	po močvirnih travnikih, ondi tudi znese v plitko jamico rumeno zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje

zelenkaste

selenkaſte

Genovefa (1841):	leshé? ” — „To ſo jajzhika” rêzhe Genovefa, „gléj, kako ſo lepo selénkaſte in lépo rudézhe progaſte! ” — „Kaj potém ptizheks jajzhki naredi? vpraſha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima ſivkaſt, perote pa ſive, kakor ſhkerjanez. Noge ſo vmasano — selenkaſte, plavute selenkaſto — rjave. Ta barva ſizer ni navadna per pelikanih

zelenkaste

Astronomija (1869):	oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so te, ali kaj so, tega še
Astronomija (1869):	živo-rdečkasta zvezda. Skozi daljnogled so zvezdoznanci zapazili na njem rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev belkaste
Mineralogija in geognozija (1871):	lav. Kokolit je augitu podoben, zrnast mineral, obstoječ iz kristalinske, zelenkaste gmote. Nefrit je augitom v rodu; t. = 5.5; g. = 3

zelenkasti

selenkaſti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	konzih lepo roshnate! Tudi lizhni popki ſo lepo beli ino selenkaſti, ino pa okrogli ko biſarji. Kako ſe le pravi tem
Genovefa (1841):	de bi ptize vabila. Mnogo ptíz je priſhlo — prijâsni ſhinkovez, selénkaſti zisek, ptizhki s lepo rudézho glavo in perſmi, piſani ſhtigljiz

zelenkasto

Rudninoslovje (1867):	od vode, bel je i vleče na rdéčkasto, rumenkasto, sivkasto, zelénkasto ; ne sveti se, neprozôren je ; suh kaolin je pust, a
Mineralogija in geognozija (1871):	tinjčeve luske, Živčeva, roženčeva ali zelenjakova zrna. Po zadnjem dobi zelenkasto barvo, zato mu pravijo zeleni peščenec. Tudi druge vmesnine se
Zoologija (1875):	pluvialis), 10 do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na severji, pri nas ga videvamo samo
Zoologija (1875):	je, zraven se pa sveti kakor zlato in spreminja na zelenkasto. V našem podnebji se prav dobro počuti, torej se tu

▶ Zelenko samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Zelenko

Sveti večer (1866):	Logar odide. „Hm”, mislil si je po poti, „naj pravi Zelenko, kar hoče. Moji gozdi so v najlepšem redu. On mi
Sveti večer (1866):	mladega Zelenkota pri ubitem jelenu. Logar ga zatoži. Stari gospod Zelenko je sam do kneza potoval ter prosil odpuščanja. Knez odgovori
Sveti večer (1866):	spodič Zelenko, ki je bil takrat z logarjem na lov šel, bil
Sveti večer (1866):	morate še bolj varovati, meni krivico delati. ” — „Kaj”, zavpije gospod Zelenko in oči so se mu blisketale jeze; „vi sami me
Sveti večer (1866):	za svetovavca ali služabnika. ” Stvar je bila tako dognana. Gospodič Zelenko je pa strašno sovražil poštenega logarja, ter je vedno

Zelenkota

Sveti večer (1866):	ne bo godilo. ” Verli logar gre tudi do starega gospoda Zelenkota in ga prosi, naj gospodiču loviti prepove. Stari gospod je
Sveti večer (1866):	to zasliši logar strel, hiti na mesto ter najde mladega Zelenkota pri ubitem jelenu. Logar ga zatoži. Stari gospod Zelenko je
Sveti večer (1866):	pred jedjo in po jedi moleval. Nekega dne pripelje gospoda Zelenkota z lova na svoj dom ter ga povabi, ker je

Zelenku
- Zelenkotu
  Sveti večer (1866): njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da

▶ zeleno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeleno
- seleno
  Genovefa (1841): kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres

▶ zelenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelenje

selenje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala
Kuharske Bukve (1799):	maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti

zelenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in

ſelenje
Kuharske Bukve (1799): kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe

zelenjem

selenjam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla, de mu

selenjem
Genovefa (1841): bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane, in ſhe pot je. bila s zvetlizami

▶ zelinje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

rastlinje; Pleteršnik

zelinje
- selinje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga

▶ zelišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelišč

seliſh

Kuharske Bukve (1799):	Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter
Genovefa (1841):	debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v

selſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na novo snajdeno kmetijſko orodje, maſhine , bolji shivinſki sarod , in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	daljſhi oshlahtnenje sa potrebovanje ali in prodajanje. Raſt in rodoovitnoſt selſh je vſe, kar semlja, osrazhje in pridnoſt isdá. Kadar ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	marſikadaj smotiti vtegnil. Bolje je po tem, kar vſa raſt selſh isdá, rodovitnoſt semljé ſoditi; sakaj v tem ſe vſi delavni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njene lege, na drugi ſtrani pa na poſebne potrebe mnosih selſh s pogledam na perſt, lego in osrazhje (Klima), kakor tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od shivalſh, selſh in od perſti dane. Pa vunder ne ſme is nemar

zeliš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se
Oče naš (1854):	iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da

zelišč

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	n. pr. v grahu in leči, kakor uči Pitagora. Tacih zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka, kakor drugih tvarin n.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti povedala
Oče naš (1885):	iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da

želiš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemikarji bili, ki so v starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik

zelišča

seliſha

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo
Kuharske Bukve (1799):	korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti
Genovefa (1841):	bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi
Genovefa (1841):	odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval, je vunder tako popoln
Genovefa (1841):	vir nikoli nesamersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako

seljiſha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in viſóko sraſte, kakor grah, graſhiza, viſoko nemſh- ko detelo. Seljiſha tega plemena ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére seljiſha ſe pa imenujejo plevél? bi kdo praſhal. Bres potrébe bi

selſha

Kuharske Bukve (1799):	inn dobro sa piti. — Ako shelíſh diſhęzhi moſt imęti, moreſh sęlſha pomladi inu zhes lęto nabrati, inu poſuſhíti, de jih boſh
Kuharske Bukve (1799):	imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę; negrędo vſe ſkup smęſhane v' vino

zeliša

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ohranenje zdravja pri živini na paši služi sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod

zelišča

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	izurjenih in zvedenih učenikih. Živimo prav zmerno, vživamo skoraj sama zelišča, vendar smo ravno tako dobre volje, kakor bi se pred
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz
Stelja in gnoj (1875):	rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje
Stelja in gnoj (1875):	utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj
Stelja in gnoj (1875):	se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim
Pripovedke za mladino (1887):	je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej

zelša
Divica Orleanska (1848): V nadlogi in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno

zelišče

seliſzhe
Biblia (1584): Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu

selſha

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe gléda, zhe je semlja sa rejo eniga aii drusiga selſha pripravna ali ne, je tudi na tem veliko leshézhe, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Skuſheni kmet, ki sna miſliti, prav dobro ve, de ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih

selſhe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu noſsi ga na vrati; 3. MIZALDUS pravi: katęri to selſhe Sobnik na vrati noſsi, je od kuge obvarvan. 4. Monocenſis
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al pa kravam ſlamo mozhi, bodo dale vezh Mleka, to selſhe je sa govejo shivino, slaſti sa mlezhne krave, friſhnu, al

zelišče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem
Izidor, pobožni kmet (1887):	na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi

zeliše

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	bolj prileže. V mastni zemlji pa, kjer krompír bolj v zeliše (krompírjevec) žene in se le malo drobniga krompírja pridela, pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	pa zrak silno tenák, v tako tanjkem zraku pa tudi zeliše ne zamore tako naglo rasti kakor na zemlji. Zamore tedaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hiši lahko daje, štejem odpadke od salate, zeljove ploče, korenovo zeliše, zeleno grahovo stročje, glogove, gabrove, brestove in jelšove mladike. Vendar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leti v hlevu redijo, se dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	časnik — kakor perišče divjega lisca al trebelike (Körbelkraut). Kamor to zeliše položiš, ti zginejo mravlje in nikoli več jih ni. Obertnijska

zeliščem

seliſzhem
Biblia (1584): ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu

zelišam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugih zelišarskih imen v krajnskim jeziku, ki ga je poslanim zelišam priložil, ga lepo zahvalimo, ako ravno enakiga že imamo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko

zelišči

seliſhi

Genovefa (1841):	mirno med ſebój shivijo in ſe pokójno s travo in séliſhi redijo. Pri sverinah hozhem oſtati in ne grém k ljudem
Genovefa (1841):	poglavje. Genovefe materſka radoſt v puſhavi. Kakor v zhaſi med séliſhi in ternjem v pu ſhavi kraſna, rudézha zvetlíza sraſte, tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na takih

selſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na
shelſhami
Branja, inu evangeliumi (1777): narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize
zelišči
Botanika (1875): med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi zelišči. Mnogo nesreč se je že dogodilo, da so se pri
zeliši
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega
ſeliſhi
Genovefa (1841): ſtrupenimi ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle

▶ zeliščen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeliščna

zelišnata

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in potem, ko se je nekoliko narastlo, z župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico, krešico, špinačo, zelen peteršilj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kumarami. Kislo zelje s ptički. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 15. Zelišnata župa. Meso s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s sardeljino polivko. Višnjev cvetni ohrovt z ocvertimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Špargelnov grah z ocvertimi telečjimi možgani. Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim

zeliščnih
- zeljšinih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku

▶ zelje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelja

sela
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme

selja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vam jeſti dala? po juhi ſim vam prineſla meſa ino selja, po tem pa seleniga graha, in povojeniga meſa na verh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	k' sidu (miru) perbita. Perneſe mu juhe (shupe), meſa , ino selja sravno, pa tudi kruha ino polizhek ova. Potrebnimu Ivaneku jeſti

zelja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam

zelje

sejle

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	MALIGA SERPANA OPRAVILA. Na Poli ſe sejle okople, nive v' drugo praſhet, sa jeſsensko ſętov. Pred shettvijo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	veliku shita napoli ſhkodi. Len, inu konople bode vſe ſorte. Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobre; veliku Sena inu Otave, pa ne povſot, ravnu toku Sęjle inu Rępa; dobru ſe s' ſenam, ſlamo, inu drugo kertno

sele

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit

selje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob, konople, grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s

zelje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in mleka so dajale po 12 bokalov na dan. Kislo zelje gnjilobe obvarvati. Dostikrat se kislo zelje v kadéh, če hrami
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne
Zlata Vas (1848):	osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati

ſele
Kratkozhasne uganke (1788): notri pometshi, ter njeh puſti notri leſhati, doklej usa voda ſélê na rata. Tedęj poshkropi s' to ſeleno vodo use ſtęne

zeljem

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	časa do časa polijo z merzlo vodo; tudi s kislim zeljem se ovijajo ali z ilovco namažejo in potem pridno z
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v to hišo prišli in juhe, to je, kaše z zeljem in

zelju

seli

Kuharske Bukve (1799):	dni; jeh pezi v' ſrovim maſli, al kuhaj v' ohravti, sęli, al rępi.
Kuharske Bukve (1799):	goveje zheva nadęlajo, obarę, enmalo prekadę. So dobre v' sęli ali ohravti pogręte, ali na ſrovim maſli v' kosi pezhene

zelji
Zlatorog (1886): se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski
zelju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pak je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa

▶ zelje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zel; kontekst

zelje
- selje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam

▶ zeljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zeljni

selni

Kuharske Bukve (1799):	ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig. 256. Krebúlzhina shupa. 257. Peterſhilova polivka, ali
Kuharske Bukve (1799):	de jih boſh jeſen imel, inu v' moſht dęval. 255. Selni jeſih. Vsami ſpiknarde inu rosmarin zvętja; basilike, melíſe, ſuhiga lupka

▶ zeljnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

zeljnata
- selnate
  Kuharske Bukve (1799): to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader ſo namaſhene. Potlej

zeljnate

selnate

Kuharske Bukve (1799):	miso. 281. Salata laſhkiga ohravta. Se sna kuhan ręsati kakor selnate glave, inu mersel ohravt jeſti s' jeſi-
Kuharske Bukve (1799):	inu ſoli; vſe to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader
Kuharske Bukve (1799):	dnu ne pade, zhe ni morebiti v' maſlu pezhen. II. Sęlnate Jędi. 14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu

▶ Zell samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Zell

Zelj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Peter Muſsy. Urno, kaj je noviga? (Nova zeſta v María Zelj. ) Romarjem, ki ſo zhes ſterme gore, ki ſe Imenujejo „Ana
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Imenujejo „Ana-, Joahims- Joseſsberg in Knierigel,” na boshjo pot v Zelj romali, je snano, kako teshavno je zhes te gore hoditi

▶ zelnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelnica
- selniza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa

▶ zelnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelnik

ſelnek

Kratkozhasne uganke (1788):	nalyejo, ter puſtę gosenze dobru ſauręti, inu s' to vodo ſelnek shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu
Kratkozhasne uganke (1788):	potem v' eno posodo vodn verſhi, inu si to vodo ſelnek ene dny shkrofi, tok bosh gosenze pregnal.

▶ zelo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zelo

selo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je, ino ſe uſuſhi. Kedar ſe ſolnze rasſije, shge Jona selò v' glavo. Jona ſi sdaj vnovizh vóſhi ſmert. Bog mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga je ponozhi pókopal. ˛S' tem ſe je kralju tako selò sameril, de mu je vſe premoshenje pobral, ino ſhe po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hudobni kralj, de je njegova krona prav uterjena; pa kako selò ſe je goljſal! Njegov mezh ni mogel na Egiptovſko do
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa nikjer ga ni, ino nihzhe ne vé sa-nj. Kako selò ſe tedaj ſtarſhi preſtraſhijo! Vſa v' ſkerbi greſta oba v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hvaleshna. To je Bózu nad bogabojézho ino dobro vdovo tako selò dopadlo, de jo, ako ravno je ubóga, vsame. Ko préd
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	misi ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili, ino ſo shaloſtni. Pogledujejo ſe, ino ne gre jim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari Tobija je pregledal. Kako selo ſo ſe veſelili! Tem Ijudém je Bog po nadlogi vſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino poglej! “ Jok ſeſter ino prijatlov ranjziga je Jesuſu tako selò ſhel k' ſerzu, de ſe je tudi on sjokal. — Kako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	toshi Bogu, ino shelí umreti. Ta je bila od preroka selò nápazhna. Pa Bog ga je milo poſvaril. Drugi dan, preden

slo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imam le eno. Matizh. Me slo lubiſh ? Nęshka. Inu koku slo ! Matizh. To ni veliku. Nęshka. No !
Genovefa (1841):	Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je
Genovefa (1841):	potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme

slu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu tudi malu oręhov, zelu nizh shelóda. Hmel. Na rata slu, je nevarnoſti v' Spomlad savolo ſlane, po Lęti pa savolo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu gorka, bode sa naprej shitu ratalu, aku pa je slu mozhirna, bode pa shita malu. Aku tize ſo v'Svizhanu

svo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo

zelo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko
Stric Tomaž (1853):	z imenom Tu (Thoux), ki je bila po govoru Šelbita zelo radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	terpel! — O moj Jezus! kdo bi neki pozabiti mogel, kako zelo si nas ljubil! — Tvoje ljubezni ne bom nikoli pozabil! V
Maria Stuart (1861):	sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem
Astronomija (1869):	kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen
Izidor, pobožni kmet (1887):	nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se
Občno vzgojeslovje (1887):	je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi
Izidor, pobožni kmet (1887):	pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu ni prav nobene krivice

zlo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rad vidil, de bi ga bili ne le kakor učeniga, zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takó de me je, ko sim se bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg
Zlata Vas (1850):	prejél in prerajtal, koliko mléka de je dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec perviga léta, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je
Oče naš (1854):	spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica

ſlo

Ta male katechismus (1768):	navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam

▶ zemeljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemeljska

Astronomija (1869):	let. Večidel nam ni treba na to gledati, da je zemeljska pot eliptične oblike, ampak dovolj je, da si jo mislimo
Fizika (1869):	bi se zrak v brezkončni prostor, ako ne bi privlačnost zemeljska temu nasprotovala. Zemlja je zatorej z zrakom kakor z lupino
Astronomija (1869):	kotu 23 ½, to je zgolj posledek tega, da je zemeljska os nagnjena proti zemeljskej dragi. Pod. 50 V pod. 50.
Fizika (1869):	dobili nalogo iskati edinice dolgosti. Merili so četrti del, skoz zemeljska dva tečaja (pola) idočega, največega kroga tako natanko, kolikor je
Astronomija (1869):	od tod, ker je o mlaji vsa od solnca razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na
Astronomija (1869):	ostaja os zmirom sama s sebó vzporedna. Ko bi stala zemeljska os kakor NS navpik na ravnino zemeljske drage, toraj navpik
Astronomija (1869):	V pod. 46. je S solnce, T zemlja, in sN zemeljska os, ki si zmerom vzpóredna ostane. Očitno je, da je
Astronomija (1869):	najdemo, če četrti del največega kroga, ki drži skoz oba zemeljska tečaja, delimo na deset milijonov enacih delov. Če pa največi

zemeljske

Fizika (1869):	astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja
Astronomija (1869):	Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj.
Kemija (1869):	Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ
Botanika (1875):	ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno
Zoologija (1875):	rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz.

zemeljskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko še
Fizika (1869):	vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline
Fizika (1869):	opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla
Fizika (1869):	temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič
Fizika (1869):	nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr.
Fizika (1869):	pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na

zemeljskem

Fizika (1869):	tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi
Izidor, pobožni kmet (1887):	bilo razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo

zemeljski

zemeljskej
Fizika (1869): velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti

zemeljski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih
Fizika (1869):	porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in

zemeljskih
Zoologija (1875): se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so

zemeljsko

Fizika (1869):	rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko plast, ki leži med obema ploščama. Ako je njen prerez
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka

▶ zemlja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemelj

Viljem Tell (1862):	Tam bili so poslanci mnogih mest, Dežele švábske in porenskih zemelj; Prejeli vsi pečate svoje so, Veseli se na dom povrnoli
Valenštajn (1866):	Promenil svoje sem srce do tebe? Bogastva dal sem tisočerim, zemelj Jim daroval i služb visocih — tebe Sem ljubil, svoje srce
Valenštajn (1866):	Nespametniki opeko, vsi oni, Ki so ga zapustili! Daroval Bo zemelj zvestim svojim prijateljem, Ko kralj bo zvesto službo plačeval. Mi

zemlja

semla
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje ponozhne nagnuſsobe, katęre ſo

semlja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v mokrim lahko obdelovati; satorej je sa lahko semljo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako

zemlja

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje
Gozdovnik (1898):	sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in samo eden stoji

ſemla
Ta male katechismus (1768): ſemla, inu nebesa so polne velizhastva tvoje slave. Tebe ta slavne

zemljah

semljah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe naredí na takih semljah, is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljah, is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje

zemljah
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline

zemlje

samle

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh je natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	neisha venzhniga shiviga Boga nabes noi samle kateri je use stvaren inu stuerou kateri use dati samoro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi samle? skues tvoiga edini rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim skues tvojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	klizham: viemeni inu umozhi noi ugvauti inu vobuaſti nahes inoi samle: inu skues ta kateri je use stvarou: dase ti menei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu

semle

Biblia (1584):	Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na ſodni dan, s'leto
Biblia (1584):	je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu
Biblia (1584):	veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak Sonce gori ſhlu, je u' venilu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v'

semlja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva

semlje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je ſpodna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna

zemlje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa od zemlje, na kteri le popotvaš; ~ znebi se še clo za neke
Divica Orleanska (1848):	mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí
Oče naš (1854):	bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva
Astronomija (1869):	preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo
Mineralogija in geognozija (1871):	živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo
Mineralogija in geognozija (1871):	dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se

ſemle

Ta male katechismus (1768):	I. Jest virjem v' Boga Ozheta, uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v' JEſusa Kristusa ſyna njega edinega, Gospuda nashega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inn k'jędi na miſo poſtàva zel tem firshtam te ſemle. Bogu se zhes daj, inu puſtè svojo glavo moj Syn

zemlji

semli

Biblia (1584):	dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar
Sacrum promptuarium (1695):	vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter
Branja, inu evangeliumi (1777):	hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	jim skodlive ſhivadi ne skodjejo, tudi jih na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tako visho, de po tęm kadar ſo bily tukaj na semli enu telu, ſe bodo tudi tam gori v' tvojim krajlęſtvi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od Gospued

semlji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Toraj povelizhaj me sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ako je kaj take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka

zemlji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči
Divica Orleanska (1848):	za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ter mu veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih
Rudninoslovje (1867):	daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó
Astronomija (1869):	Po tem, kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima
Mineralogija in geognozija (1871):	postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi

ſemli

Ta male katechismus (1768):	3. Isjidi se tvoja vola, koker na nebu, toku na ſemli. 4. Daj nam dans nash uſſakdane kruh. 5. Inu odpusti
Ta male katechismus (1768):	pomuzh gnade boſhje dalla, de be volo Boga Ozheta nam ſemli, koker se od uſſeh svetnikov na nebu gody, toku serzovidnu
Ta male katechismus (1768):	svetniki v' nebeseh, dushe v' vizah, inu virni Kristiani na ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa nebeshku domuvanje? Tamkej bosh ti uſſe, kar se na ſemli dobrega sturil, uſhival, ke na enu dobru dellu enu veliku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hvalleſhnoſt uſſakemu pametnemu zhloveku od mladega perrojena biti. Nebesam, inu ſemli je ona perjetna, dokler zhlovek od Boga, inu od ludy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Sakaj se ti tolkajn skerbish, de be se kaj na ſemli skuspravel, inu ni tebi mar, de be ti sebi shaze
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz Diviza MAria na ſemli
Kratkozhasne uganke (1788):	tu ſena besęda biti? Perſt, po dvojni ſaſtopnoſti: enkrat na ſemli, drugezh na rokah. Kader per fari v' zirkuv notrigresh, kaj
Kratkozhasne uganke (1788):	prizho se take kunshte delajo. Te buqve so na Kraynski ſemli szer ręs kaj novega; al uganke goridajati, inu kunshtne, umętne

zemljo

samlo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete zhries element
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv Bveg tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti nanasash samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu ti se sanaprei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo ofen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti nanasash samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti

semljo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo, dvej leti v semlji od kuren shita, trave
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá, vender na ſuhi semlji in na ſolnzu

semlo

Biblia (1584):	Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je
Biblia (1584):	saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi
Branja, inu evangeliumi (1777):	njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni

zemljo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru na zemljo padel, je 8 liber, uni pa per Kremsu v létu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo
Robinson mlajši (1849):	bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval
Robinson mlajši (1849):	naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži
Oče naš (1885):	leti na grobu svoje matere, ktero so ravno v hladno zemljo poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt

ſemlo

Ta male katechismus (1768):	nebeshku Kraylestu. II. ſvelizhani so ti krotki, ſakaj oni bodo ſemlo posedli. III. ſvelizhani so, katiri ſhalujejo, ſakaj oni bodo potroshtani
Ta male katechismus (1768):	gozhe, nezh preteshku sturiti, katire je nebesa, inu ſemlo, uſſe videjozhe, inu navidejozhe rezhy is nezh stvaril, inu koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu se k' nezhemer sturil, podobo enega hlapza na
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	obęli, inu po tem ta noter vſaden ſadesh dobru s' ſemlo obſui. Kir pa ſo ſuhi travniki, paſhniki, inu gmajne, pa

▶ Zemlja samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Zemlja

Semlja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe

Zemlja
Mineralogija in geognozija (1871): je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi

Zemlji

Semlji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo

Zemlji

Mineralogija in geognozija (1871):	storili. Ker pa prevrati teh dob niso bili po vsi zemlji enaki, tako da je v raznih deželah najti raznih skladov
Botanika (1875):	veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega
Zlatorog (1886):	smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke

▶ zemljepisen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljepisna

Astronomija (1869):	1 pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 ,, 1 morska milja (ali ura) = 1/20
Astronomija (1869):	je pr. na pod. 22. L kako mesto, je njegova zemljepisna dolgost 30°; in to zato, ker leži L pod poldnevnikom
Astronomija (1869):	so se vé da zmirom krajši, čem bliže so tečajema. Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od polutnika
Astronomija (1869):	miljo, ktero hočemo precej primeriti še k drugim méram. 1 zemljepisna ali nemška milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise
Astronomija (1869):	271. Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239.

zemljepisne

Astronomija (1869):	našega stališča, če je 10 čevljev visoko, vidimo le 0.86 zemljepisne milje daleč na vsako stran. 0.86 milje je dolg polomér
Astronomija (1869):	tanjše se pa še dá določiti lega mesta, če stopinjam zemljepisne dolgosti in širjave dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor
Astronomija (1869):	okrog zemlje zopet tje, od koder smo izšli. S 180° zemljepisne dolgosti smo prehodili pot okol ene zemeljske poloble in smo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	ko govorimo o zemljepisni legi, omenimo, da se s povišanjem zemljepisne širine dosledno množi strast do zavživanja alkohola. Ko govorimo o

zemljopisne
Fizika (1869): jasno, da toplina nekakega kraja ni odvisna samo od njegove zemljopisne lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj

zemljepisni
Občno vzgojeslovje (1887): odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4.

zemljepisnih

zemljopisnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na

zemljepisno

Astronomija (1869):	Oddaljenost kteregakoli poldnevnika od prvega (poldnevnika) imenujemo njegovo zemljepisno dolgost, kar nam služi k temu, da moremo lego mesta
Astronomija (1869):	če vsako stopinjo še na 15 enakih delov razdrobimo, dobimo zemljepisno ali nemško miljo. Kedar koli bode v tem razdelku govorjeno

▶ zemljeslovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

zemljeslovske
- zemljoslovske
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena

▶ zemljin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljina
- zemeljna
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti

▶ zemljišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljišč
- semljiſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno
- zemljiš
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi
- zemljištev
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne

zemljišča

semljiſha

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne, je tudi na tem veliko leshézhe, kako ſe imajo semljiſha (njive in travniki) eno proti drusimu; zhe ſe da nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to je 64, sa eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa druge rezhi vpotrebovati ali ne; sakaj pri obdelovanju kakiga semljiſha bi ſe imelo vſelaj na kraj ali meſto gledati, na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zola te karte ima v ſebi 1500 ſeshenov ali klaſter semljiſha ; zela ſhirjava karte pa je ſhtir zhevlje ſheſt zol, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sakopaniga bogaſtva leshí, ki nikomur koriſtno ni. Obzhinſke ali ſoſeſkne semljiſha isvirajo od ſilno ſtarih zhaſov, ko je na ſvetu ſhe

zemljiša

Zlata Vas (1848):	plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom

zemljišča

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno

zemljišče

semljiſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali ga pa s murbljami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	orodje in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte pravno orodje; ˛Slabotna roba vam ſhkodje. Ako ſo

zemljišče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po tem, kar
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	4. Hybrida Cordifolia – Rupestris – Riparia (Jaeger št. 1) za vsakoršno zemljišče, ktero ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride

zemljiše

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v

zemljiščem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá

zemljiščih

zemijiših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to

zemljiših

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po svojih zemljiših zasajati, in tudi sosede k nasledovanju krepko nagibovati. 2. Naj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	plemén pa je čez 60 milionov. Ozrimo se sedaj po zemljiših, da zvémo, koliko je téh. Zemljiša se merijo na orale

zemljišču
- zemljišu
  Zlata Vas (1848): so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišu. Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod

▶ zemljiški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zemljiškega
- zemijiškiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se

zemljiški

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in Blečjivrh se vsled šolske stavbe dovoli 122% priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	na Novo Zelandijo. To je silno bogat mož, bil je zemljiški upravnik na Irskem. “ „V Kilarneju? “ je vprašal O'Niel. „Mogoče, da

▶ z ena predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo)

z eno

sano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usemi te 2 skledi inu te bo an Mosh srezhou sano moshno denarjou on
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh sano zhiſto vieſtijo h' tomi shebranji perpravov! ta shebranje je 6
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ozha zhesh. TV 13 TERPLENJE. Oni so mene kronali sano shalesno Krono noi so menei savesali oblizhje saniemi nazhedniemi zvetami
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker bi moujo sam jeſti inu dejo vano novo skledo sano novo skliedo pa pokrijo inu nesijo na an zhatertek ia

▶ zenfov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

gorčičen; kontekst

zenfovemu
- senofovemu
  Branja, inu evangeliumi (1777): to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo
- ſenofovimu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo

▶ zenit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zenitu
- zreniku
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih

▶ zenof samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

gorčica; nemško-slovenski slovar

zenof

senof

Kuharske Bukve (1799):	Iota; vſe ſkup vkuhaj goſto, kakor męd. 295. Druga visha; senof ſuh perpravlen. Senofovo moko s' jęſiham inu vi-
Kuharske Bukve (1799):	Senoſ narediti. 293. Drugazhi. 294. She drugazhi. 295. Druga visha, senof ſuh perpravlen. 296. Kiſlo sele prav kuhati. 297. Telęzhje herbtne
Kuharske Bukve (1799):	3) Stolzheni bęli inu zherni senof savri s' ſladkim moſhtam, inu s' lemonovim drobno sręsanim lupkam
Kuharske Bukve (1799):	pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi ſito, meſhaj, ogaſi notri goręzho oglje. Hrani v' poſôde
Kuharske Bukve (1799):	241. Rępo hraniti. 242. Senof narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244.
Kuharske Bukve (1799):	narędi majhene bobe is tiga teſtá, inu jih poſuſhi. Kader senof potrębujeſh, deni bobke v' ſladko, al v' ozukrano vino, męſhaj

▶ zevški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zevško
- sevſhko
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj

▶ zgibniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

migniti; [sskj]

zgibnil
- gibnol
  Gozdovnik (1898): vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don

▶ zgled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgled

isgled

Genovefa (1841):	ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako ſe derva tratijo! Kuhnje v velizih méſtih naj bodo isglèd, kjer ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri

izgled

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se jih bo dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi našiga cesarstva , ktera si
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško
Divica Orleanska (1848):	verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja!
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod po njima ravná.
Oče naš (1854):	réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili
Mineralogija in geognozija (1871):	Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato
Deborah (1883):	le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala

rasgled
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko ljudi; tudi ſe od leta do leta

sgled

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi

zgled

Blagomir puščavnik (1853):	najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj
Ferdinand (1884):	blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne

zgleda
- izgleda
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da

zglede

isglede

Štiri poslednje reči (1831):	kolikor jih je bilo na ſvetu, kteri ſo ti lepe isglede pravizhniga shivljenja kasali, v' prizho vſih boſh oſramoten. « ¸S. Avg.
Štiri poslednje reči (1831):	ti je, in kolikor ti je popraviti mogozhe. Dajaj lepe isglede, in persadevaj ſi tiſte, ktere ſi pohujſhal, ſpet na pravo
Štiri poslednje reči (1831):	bodo odgovorili. Niſi v' shivljenji sa naſhe opominovanje in lepe isglede maral. ¸Si shivel po ſvoji termi, tudi mi sdaj tebi
Življenja srečen pot (1837):	prijatel in pomozhnik, ki ſe njemu priporózhajo ino njega lepe isglede poſnémajo. ˛Sv. Franziſhko je bil po natori ſilo nagel, alj
Življenja srečen pot (1837):	vuzhí. Naukov ne sanizhúj, ki ti jih bukvize dajo; poſnemaj isglede, ktire ti kashejo. Hodil boſh zhres hribe ino doline, ſe

izglede

Maria Stuart (1861):	Prestol kraljevi poveličala: Le spolu, kterému si v večno slavo, Izglede dajaj še v zaslugah ženskih, In vse storila si! Kaj
Valenštajn (1866):	odgovor dam. Deverú. Je volja to Cesarjeva? Njegova čista volja? Izglede imamo, da je po všeči Moritev, a kaznujejo morilca. Butlar

sglede
Genovefa (1841): Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí priſhel in njih hude sgléde vidil, ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in

zgledi

isgledi
Pozhétki gramatike (1811): ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje
izgledi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se

zgledi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Gospoda in Zveličarja stori mučence, mučenci pa nas s svojimi zgledi pripeljejo gori k Njemu. Kri marternikov nam omeči serca, Njegova
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	temu vzrok, kajti to vzročujejo tudi vedno rastoče nerodnosti, slabi zgledi, priložnost in zapeljevanje k slabem; to so posledice posedanja v

zgledih

izgledih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani, bi mnogim glavam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči prid se bo

zgledom

izgledam
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prišel. Ravno ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo

zgledam

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zato v cerkvico hodilo, de bi bili z njenim lepim zgledam k enaki pobožnosti podbujeni. Pri tako lepim resnično keršanskim življenjii
Tine in Jerica (1852):	v svojim življenju tolikokrat in ginljvo z besedo in z zgledam opominjevala, jim je hotla Jerica pred smertjo tudi še nekoliko

zgledu

isgledu
Genovefa (1841): shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja
izgledi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo

izgledu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	soseske pa samo po leti v šolo hodijo. Po tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za 10 in 20 krajcarjev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala

sgledu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor
zgledu
Ferdinand (1884): besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le pred svetom

▶ zgledovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogledovati; [sskj]

zgleduje
- sgleduje
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn slęzhe, inu jih sgleduje. ) Zha-

▶ zglihati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

zglihati

sglihat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sgrosijo, inu ta mozh obnamaga, ſvojo volo popounima s' Boshjo sglihat, je ena takſhna zhednoſt, katiro na bomo nihdar sadoſegli, aku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	V' lehkih, dobrih, inu dopadajezhih rezheh ſvoio volo s' Boshio sglihat, ni nezh teshkiga, ali v' takſhnih rezheh, zhes katirih tudi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Juri, ta nar ſtarſhi med njimi, ni mogel sa kup sglihat. Semla je tedej gruntni Goſpodſki nasaj padla , inu je bla

ſglihati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Boga pride, se namore nekol is njimi pajdashiti, inu ſglihati. Katire otshe uſſe vidit, shlishati, pokushati, tipati , shlatati, inu vohati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sturish, koker de be se mogl Buh po tvoji voli ſglihati, katira tolkukrat, inu ſkorej uſſellej fally. Uzhè se Bogu podloſhn

▶ zgnesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgneti
- sgnedi
  Kuharske Bukve (1799): voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati
- zgnjeti
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti

▶ zgneten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zgnetenega
- zgnjeteniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z

▶ zgniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgnije

zgnjije

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	ne pripeka in popolnoma ne osuší, ker tak gnoj ne zgnjije in ne prepèrhne, nasproti se pa spodnji tako razgreje, da
Sveti večer (1866):	ki tvoje mehove v mlin nosi in potem pogine in zgnjije. Ni tako! Človek je temveč podoben angeljem božjim, kteri svojega

▶ zgnojiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgnoji

sgnoji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe bolj enako med blato pomeſha, in ſe loshej sgnoji.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Mah imajo ſim ter tje sa ſteljo, tode ſe pozhaſi sgnojí. 11. Krompirjevez, ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe

▶ zgodaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zgodaj

sgodaj

Genovefa (1841):	marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in sgodaj roje dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v

sgodej

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lenu na jedo, sakaj to je sa nje ſtrup. Shebęta sgodej na paſho puſtiti, predem ſe prov sagrejo, v' ſlallo dijati
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Morjo, ter mi ga v' shgavni dar daruj. “ Sjutrej ozhe sgodej vſtane, nakólje drev sa germado, obloshi oſla s' njimi, vsame
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vélikimu sboru povedali, kaj ſe je sgodilo. ˛She tiſto jutro sgodej gre nekaj poboshnih shen, ki ſo v' Jesuſa vérovale, s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino pijó, ino dolgo zhaſa ſo ſkupej v' nozh. Sjutrej sgodej vſtane hlapez, vſe napravi ſe vernit proti domu, ino kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she goſenze po drevji slésle, vſak vezhér posno in sjutrej sgodej veje potreſi, de bodo odpadle; pa ſpodej kaj pogerni, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preprizhati hozhe, Ja zlo to, de jim taka vboga shivina sgodej peſha, ali morebiti zlo na zeſti pozepne , jih ni v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	To ſe ſmé pa le posno v jeſen ali pa sgodej ſpomlad ſtoriti, de ſe per gorkoti po potu zhervi ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	To mladenzh in ſtarzhik ſtorí. Slo je tedaj potrebno, otroke sgodej varzhnoſti vaditi in jih od sapravljivoſti odurazhati. Merselo ſe mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor rahlo in gorko semljo. 3. Dôbro je, zhe ſe sgodej ſéje jarino na rahlo in gorko semljo, ker ſhe simſka

sgodno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor rahlo in gorko semljo. 3. Dôbro je, zhe ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugači od letašniga; žito in „vsi drugi sadeži bodo takó sgodno zreli, de „bo čudo. Vreme bo sploh zdravo. ” — Kmetovski pregovori

zgoda

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obderžijo. Tukaj je jedna juterna prav kratka: Marija je zjutra zgoda vstala, Šla je v mesto Jeruzalem, Tam tri žlahtne rože
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kter enkrat postane nagi, težko pride k blagi. 20. Rani (zgoda) dež, pa stare babe ples. 21. Rane rože rade povénejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nárav sladka mati. Tukaj um resnice zbira: De ne vlada zgoda slepa, De od Večniga vse zvira, Čigar moč ves svet

zgodaj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na to pravim
Divica Orleanska (1848):	si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore in doline ležijo pod debelo snežno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in še čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bilo huje. Začela je burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro zgodaj je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj

zgodej

Tine in Jerica (1852):	vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak
Botanika (1875):	viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum

Odesa (1854):	kneza. Le samo pri velicih žitnicah bi moral eno oko zatisniti. Mornarjev in kapitanov ni v mestu celo nič viditi. Z
Sosedov sin (1868):	hči, kteri je vse blagoroválo, da sti srečni, nista mogli zatisniti oči. Grenko pričakovanje družeča jutra je težilo obema srce: ena
Žalost in veselje (1870):	je vživalo blagi pokoj, le Aleš in Lavrencij nista mogla zatisniti očesa, čeravno sta bila zeló utrujena. Kar se jima je
Marjetica (1877):	morajo baje biti. Tisti večer pa Marjetica ni mogla pozno zatisniti očesa. Na pol opravljena je slonela v svoji spalnici na
Gostačeva hči (1891):	ne dadó potrebnega pokoja. In še nekdo ne more nocoj zatisniti očij! Tam gori nad hlevom stoji pri strešnem oknu Jurij
Na krivih potih (1893):	akoravno prejšnjo noč ni čisto nič spal, vendar ni mogel zatisniti očesa. Bil je preveč razburjen od dolge in težavne hoje
Slučaji usode (1897):	smrt utisnila nekaj presunljivo-groznega. Roka se jej ustavi, ko hoče zatisniti njegove široko odprte, divje zroče oči; samo z robcem mu
Kotanjska elita (1898):	je legla Matilda oblečena na svojo posteljo, kjer ni mogla zatisniti očesa še pozno v noč ... Drugi dan pa je oddala
Gojko Knafeljc (1899):	spomine, da bi si utešil vest; toda dolgo ni mogel zatisniti oči. Naposled je sklenil, da odpotuje v nekolikih dneh v

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 59 →

← ↑ →

Oče naš (1854):	njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek
Oče naš (1885):	njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric. verjemi
Izidor, pobožni kmet (1887):	Nikari se ne hudujmo nad Bogom, kedar vidimo, kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar hujſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s njimi manj opraviti imel, ne posabi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki radi v drevju sâlégo délajo in tako drevju ſhkodvajo, satiraj. — Per ſadnimu mladimu drevju poſtranſke mladike gladko poréshi. — Novo sa

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	zmirom na pomoč kličejo nemško izobraženost, ki v njenem imenu zatirajo narod, ter s tem jemljó vero, in pripravljajo sovraštvo nemškej
Mineralogija in geognozija (1871):	na Angleškem, kjer ga rabijo za to, da ž njim zatirajo podgane, kajti strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Ne miſlite, de ſim poſtave ino prerokov priſhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ne miſlite, de ſim poſtave ino prerokov priſhel satirat; ne satirat, ampak dopolnit ſim jih priſhel. Gotovo, vam povem, pred boſta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokonzháti ne samórejo ; takrat samóre le vrème, njim ſkodlivo, jih satérati. Drugázh je v vertih. Tukej sna ſleherni umen goſpodár, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	liſtopadu in grudnu ſe samorejo te goſenze tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Deſeto nedeljo. Kako s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoſéda! Vezh bukev je, v kterih naſ uzhé, kako goſenze satérati, pa jes miſlim, de ſe is vezhjiga déla teh bukev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tih dvéh raslozhkih ſe mora délo pletve ravnati, in plevél satérati. Per kmetovanju je veliko dela s plétevjo. Losheji vunder je

Roza Jelodvorska (1855):	sliši mojih zadnjih zdihlejev; nobena prijazna roka oči mi ne zatisne; mi vender v smertni uri ta tolažba ostane: Jest zapustim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potisnejo. Da se leto ne zgodi, se nožnica z roko zatisne in tako dolgo zatisnjena derži, dokler porodne bolečine ne nehajo

Kratkozhasne uganke (1788):	glash is enem dolgem gerlam, koker so glaſhi ſa arznye, ſatisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni
Kratkozhasne uganke (1788):	Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak k' plemenu derſhi: tok

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen
Genovefa (1841):	naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo
Genovefa (1841):	ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji obſhirnoſti drushba
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati. — Sa to je dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	daljne kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva in kér se druga in tretja in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim
Stric Tomaž (1853):	s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč
Roza Jelodvorska (1855):	rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina
Maria Stuart (1861):	Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je
Gozdovnik (1898):	tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 59 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —